10. številka.
Letnik JQCVlll.
CERKVENI
GLASBENIK.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 4 krone, za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 3 krone. Uredništvo v RlojzijeviSfu, upravništvo v Marijanišfu.
iliko se govori, še več pa piše, da ne bo mogoče uvesti tradicionalnega
korala zlasti po manjših krajih. Zakaj ? Zato ker je baje pretežak. Štirideset, petdeset do sto not na en zlog — to zahteva že izvežbanega pevca, kam naj gre s takimi bogatimi melizmi1) preprost pevec, ki še navadne pesmice komaj zmore. Torej so le boljši koralni napevi v medicejski izdaji, ker so okrajšani in zato za naše razmere bolj prikladni. Predno se nauče pevci, ki pojo tradicionalni koral le en sam bogatejši melizem, se lahko po medicejski izdaji nauče že cel spev.
Rad priznavam, da je na tem ugovoru nekaj resnice. „Medicejski" koral je res v nekaterih delih zelo okrajšan, tako da se komaj še zasledi prvotni napev.
Še več priznavam, namreč tudi to, da je „medicejska" izdaja korala še tam, kjer je več ali manj ohranila note kakor so bile prvotno, posamezne skupine — nevme, melizme — razdrla in note kar nanizala drugo k drugi brez odstavkov, brez vsakega znamenja, kako akcentuirati, kako razdeliti. Bogatejši napevi so zato po tej izdaji nejasni, neumljivi in le če pevec dolgo časa premišljuje in išče, si more ustvariti ritem, ki vsaj ponekoliko zadostuje
glasbenim zahtevam.
To je najbolj usodno za to izdajo. Zakaj le malo pevcev in pevovodij je toliko izobraženih, da bi mogli samostojno razbrati tudi pri dobro notiranih
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Gregorianski koral.
(Piše Fr. Kimovec.) (Dalje.) 6.
Kateri koral je težji?
') „ M e I i z m e" imenujemo skupine več not; beseda prihaja od grške besede fidlog, kar pomeni napev. V istem pomenu rabimo tudi besedo „nevma", dasi prvotno beseda nevma zaznamuje le znamenje za posamezen ton.
(pa seveda slabo po skupinah razdeljenih) spevih pravi ritem, razbrati posamezne manjše oddelke. Zato se koral po naših cerkvah pogosto sliši le kot nekak konglomerat brez jasnih oddelkov, neka glasbena masa, ki se vije gor in dol brez pravega cilja; napevi, ki bi lepo razdeljeni v male skupine1) modro akcentuirani sami na sebi odgovarjali vsem zahtevam glasbene lepote.
Vsakdo mi rad pritegne, da je zelo težko učiti se stvari, ki ni jasna, zato je tudi težko učiti se napeva, ki ni jasen, pregleden, lepo razdeljen. „Divide et impera!"'2) pravi latinski pregovor, ki velja tudi pri koralu: koralni spevi morajo biti pregledno razdeljeni, šele potem jih je mogoče obvladati in lepo peti.
Tradicionalne izdaje korala pa nasprotno medicejski jako skrbno ločijo posamezne nevme — melizme, obenem podajajo določna pravila, kako se morajo posamezne skupine pravilno peti.3) S tem pa, da je vse določeno, jasno, so vse težkoče že na pol premagane. Zakaj tudi napevi, ki so precej bogati, se nam ne zde več tuji, če so nam jasni. In če pevovodja sam jasno spozna tek napeva in zmisel njegov, potem bo tudi pevce veliko laglje naučil, kakor pa če sam vidi kopico not, pa ne ve, kako jih porabiti.
Tako nam kaže glede logične razdelitve in jasnosti predavanja „novi" koral veliko bolj prijazno lice kot „stari".4)
Obenem moramo upoštevati mirno, gladkotckoči način predavanja brez neenakomernega suvanja in zaletavanja, upoštevati note, ki ima vsaka sama zAse enako vrednost, zadržke in sinkope le tam, kjer jili kažejo podvojene ali potrojene note.
Zato moramo reči, da je „novi" koral gotovo lažji tam, kjer ima enako not kot „ stari", lahko lažji celo tam, kjer ima več not kot „stari". Seveda ne moremo reči, da prav noben spev ne bo težji, gotovo je tudi marsikaj težjega, pa je zato tudi lepše za uho, bolj jasno za razum in bolj blagodejno za srce.
Sicer pa pri nas redno rabimo le srednje bogate speve, ki po „ novem" koralu nimajo posebno veliko več not kot po starem, to so razne antifone, introiti in komunije.
l'a če je tudi nekoliko več not, so pa zato ti spevi toliko bolj pregledni, toliko bolj logično razdeljeni in lepši, opremljeni z glasbenimi tinesami, o katerih krasoti se pevcem „starega" korala še ne sanja ne.
Za zgled lahko služi analiza introita: ,,1'uer natus est nobis" iz 3. maše svetega dne.5)
') Seveda se morajo te skupine lepo zliti v eno celoto, tako da jih ne čutimo kot posameznih ločenih skupin. Podobno mora na sliki vsaka oseba, vsak predmet biti sam zase jasno označen, imeti mora svojo določeno nalogo, pa obenem se mora spajati z drugimi osebami in predmeti v harmonično celoto, tako da ničesar ne čutimo kot nepotrebno primes.
2)	Deli in vladaj!
3)	O tem pozneje več.
Obenem naj pa se semkaj napišem kot zgled logične1) razdelitve introit „Justus ut palma florebit".
a) a)	a) a) A
Li - ba - ni mul - ti - pli - ca - bi - tur: plan - ta
Loki nad črto značijo najmanjše, večji loki pa večje skupine, v katerih dobi prva nota naglas, razen tam kjer se v skupini nahajajo note, ki se morajo zategniti (pri a) ali pa pri sinkopah (b), kjer se mora sinkopa pov-dariti ne pa prva nota skupine. Tudi je celi spev zelo lepo proporcionirano zložen: prvi del od začetka do A ima (po koralnih notah, ne toliko manj tukaj, kjer je moderno transkribiran) 31 not, drugi od A—B 23, tretji od B—C zopet 23, četrti od C—D 25, torej 31 + 23 + 23 + 25.
Srednja dva dela si popolnoma odgovarjata, prvi in zadnji ne popolnoma ; če pa upoštevamo, da se mora proti koncu peti ritardando, dobi zadnji del toliko vrednost kot prvi. Lahko bi navedel speve, kjer si deli prav natančno odgovarjajo do zadnje note, pa ni časa in prostora zato.
Opozorim naj končno le še na to, da izkušnja uči, da ni najtežje to peti, kar ima največ not, ampak najtežje je res lepo peti speve, ki imajo le malo not na en zlog, najtežje silabične speve, t. j. ki imajo redno le eno noto na enem zlogu.
Potemtakem — kar uči tudi izkušnja — nam novi koral ne bo delal nič več, pač pa manj težkoč kot novi. Experto črede Ruperto. Kdor ne veruje, bo izkusil.	(Dalje Prih0
Jurij pl. Slatkonja.
(Spomini na znamenitega rojaka in slovečega glasbenika.)
/ \išje šole je obiskaval na Dunaju nekako od l. 1476—1484. Potem se je bržčas vrnil na Kranjsko. Kakšno službo je tu prevzel ni znano. Kmalu pa se je vrnil na Dunaj, kjer so ga kot kaplana sprejeli v dvorno kapelo. A vsled tega svoje ljubljanske prebende ni izgubil. To je razvidno
iz jako ostrih opominov Maksa I. na ljubljanski stolni kapitol, ki je odrekal prebendarni delež svojemu članu Slatkonju, češ, da ne drii rezidence, ampak hodi z dvorom. L. 1495. ga državni zapiski navajajo kot kanonika ljubljanskega, kraljevega kaplana in kantorja. Hkrati poprosi za župnijo v Dobu. Podelila se mu je čakalna listina (exspectantiae), zajedno pa so z Dunaja namignili dobskemu župniku, naj resignira na korist neke monarhu všečne osebnosti. L. 1498. postane dvorni kapelnik. Nastopno leto ga predlagajo za prošta novomeškega in za župnika šentrupertskega, kar je oglejski patriarh l. 1500. potrdil. Ob istem času se mu je podelila tudi dobrniška župnija. Kmalu zatem je dobil še župnijo žužembersko, katero je vžival še l. 1504. Prav to leto pa so mu dali novo čakalno listino za trebanjsko župnijo. Ljubljanski prošt je postal l. 1503. Tri leta pozneje je bil designiran za škofa pičenskega (Petina, Pedena v Istri). A do po-svečevanja m prišlo. L. 1509. pa ga je obsledila zgodovina kot kapelnika v Inomostu, odkoder je dobil l. 1513. cesarski potni list na Dunaj, kamor je vabil cesar Alaks I. na posvečevanje Slatkonjevo za škofa dunajskega dne 12. novembra. S temi letnicami se skladajo tudi papeževa pisma (bule). Iz njih je razvidno, da je bil Slatkonja l. 1513. „electus episcopus Petinensis", toda o tem se še ni izdala nobena listina. Dne avgusta pa se mu je dovolilo „munus consecrationis" pod običajnimi pogoji. Iz listine z dne 12. avgusta l. 1513. pa lahko posnamemo, katere beneficije je vžival in si njih vžitek pridržal tudi kot dunajski škof. Bil je kanonik ljubljanskega kapitola, prošt ljubljanski, prošt novomeški, župnik moravški in beneficiat pri oltarju sv. Jurija v ljubljanski stolnici, pa administrator pičenske škofije v Istri. Dandanes se tej kumulaciji cerkvenih beneficijev v resnici čudimo. Poprašujemo se, kako se je moglo to goditi? Bilo je mnogo vzrokov, a najveljavnejši je bil ta, da so bile te prebende pod pa-tronatom deželnih knezov.
A tudi kasneje cesar svojega ljubljenca ni zapustil; odlikoval ga je z raznimi častmi. L. 1515. je postal Slatkonja svetnik Njegovega Veličanstva; v tej dobi je tudi politično in administrativno deloval neutrudno. A tudi nanj so pritisnili žalost7ii časi. Aled škofom in stolnim kapitolom dunajskim so zavladali spori cerkvenopravnega značaja, za njegove vlade je pričel protestantizem dvigati svojo glavo in l. 1519. je zatisnil oči njegov najboljši pokrovitelj viteški cesar Maks I. Odločil je še Slatkonjo za jed-nega izmed regentov. Toda njegove moči so bolj in bolj pešale. Leta 1520. so mu dali koadjutorja v osebi lavantskega prošta Konrada Rennerja. A ta mu ni dolgo pomagal, zakaj že 26. 'aprila /522 je Slatkonja umrl. Še živ si je omislil grobni spomenik. Le napis so mu dodali, ki se takole glasi: Georgius a Slatkonia, natione Carniolus Labacensis
Civitatis huius templi Pontifex et Petinensis Administrator. Divi Maximiliani Caesaris Augustissimi
a Consilio Archimusicusque. Vir pientissimus, Alodestissimus, Integerrimus, qui in ornando episcopatu Viennensi omnes antecessores suos facile superavit.
Vivens sibi hoc monumentum ficri curavit. Anno.
Salutis MDXXII sexto Calendas Maii. Vixit annis LXVI, mense uno diebus quinque.
(Jurij pl. Slatkonia, iz Ljubljane na Kranjskem, cerkve tega mesta škof in upravitelj pičenski. Njegovega Veličanstva cesarja Maksi-miliana svetnik in nadglasbenik. Mož pobožen, ponižen, pošten, ki je v upravi dunajske škojije vse svoje prednike prekašal. V življenju si je pustil postaviti ta spomenik. Leta 1522. 26. aprila. Živel je 66 let, en mesec m 5 dni.)	(DalJe Prih->
Cerkvena glasba
vin.
24.	Kimovec Fr., Tantumergo za mešan zbor in obligatne orgle, založil skladatelj v korist novih orgel na Bledu, cena 30 vin., pet iztisov 1 K. — Tisk „Zadružne tiskarne".
Tantum ergo in Genitori sta zložena v celoti, ne v kiticah; spev je pripraven, zlasti za blagoslov po rimskem obredu, ko se poje oboje zajedno. Vendar se spev tudi lahko prekine po naše. Skladba je drzovita, zbor in orgle se razvijejo jako prosto in obsežno na vse strani, modnlacija je živa, izvirna, harmonizacija bolj instrumentalna. Nekatere prestope bi trebalo omiliti, n. pr. v 8. taktu se h v glasovih s c v orglali ne sliši dobro, polovna c v tenoru naj se razdeli v eetrtinki d—c. — V 12. taktu je prestop vseh štirih glasov navkvišku nepravilen; takt 28 imej tenor na prvi udarec a mesto g. Besede so raztegnjene preveč na široko, Tantum ergo bodi veličastna, a kratka skladba. Najlepši je pač Ettov Tantum ergo v Cecilgi.
Sicer pa skladba kaže, da je skladatelj jako duhovit, da zasluži pozornost. V mladem srcu vse vre in kipi, po mnogih izkušnjah in vztrajnih študijah se snov pomiri, uredi in tedaj prihajajo na dan jasne, svetle skladbe. Bog utrdi skladatelju ljubo zdravje!
25.	V. Goller, Missa in hon. Sanctorum omnium za dva neenaka glasa in orgle. — Kegensburg, Coppenrath, Part. 1 K. 20, en glas 24 vin.
Marljivi skladatelj nam podaje izredno lepo mašo za dva glasa; namenjena je zlasti srednješolcem in ustavom, kjer ne kaže nežnih glasov vedno napenjati s eveteroglasnimi skladbami, pa tudi ni časa za dolgotrajno vežbanje. Za pevce je zelo instruktivno pevati take dvoglasne speve, v kterih se vsak glas giblje zase v izvoljeni melodiji doli in gori, dočim imajo glasovi v čveteroglasnem stavku (izvzemši prvi glas) vendarle bolj podrejeno vlogo spremljevanja, razen če se peva kontrapunktična maša starih mojstrov ali novih umetnikov. S takimi mašami se privadi pevec jasne vokalizacije, pravočasnega dihanja, pravo-mestnih povdarkov, umetnega prednašanja itd. — Tema, ki si ga je izbral Goller za podlago maši, je naraven, blag, in prozoren. En pogled na partituro in takoj veš, kaj hoče Goller. Glasovi se gibljejo večinoma v diatoniki, kadar treba, se povspno do velikih efektov. Orgle nastopajo popolnoma samostojno, čveteroglasni stavek orgel je zelo podučljiv za mlade organiste, ki hočejo študirati.

Nove orgle v Gorjah nad Bledom.
a željo veleč. g. svetnika in župnika I. B. Ažmana sem preizkusil v Gorjah nove pnev-J" x matične orgle, ki jih je kot opus 99. izdelala domača tvrdka Brata Zupan v Kamni Gorici. Cena 5000 K. Vsaki cerkvi bi gratuliral k takim solidnim orglam, kakor jih je dobila lepa cerkev v Gorjah; a to novo delo Zupanovo prikazuje poleg zadosti znanih vrlin zopet nekaj novega, saj umetnost orglarska vedno napreduje. Posebna nova naprava je vpeljana pri
„ rekli s", [kateri precizno oddajajo sapo membranam, dobro šivani m, (da ne morejo odpasti) Tudi registri imajo nekaj novega. Z najmanjšim dotikom prsta se odpirajo in zapirajo. Dispozicija je naslednja:
I. Man. Principal 8' Gamba 8' Rohrflote 8' Fl. trav. 4' Oktava 4' Mikstura 22/a' (4-vrstna)
II. Man. Geigenprincipal 8' Eolina 8' Fl. amabile 8' Dolce 4'
Pedal. Subbas 16' Violon 8' Pianobas 16'
t. d.
Zbiralniki i.
Pedalkop. k I.
Pedalkop. k II.
Manualkop. II. k I.
Subokt. II. I. navzdol.
Suboktavkop. II. I. navzdol.
Superoktavkop. II. navzgor.
Z gumbami se slednjič vporabljajo:
Piano — Mezzoforte — Forte — Tutti — Iztikalnik splošni — Iztikalnik registrov. Omenjamo, da ima superoktavkopula popolni obseg v oktavi najvišje tipke. Vseh piščali je v orglah 792. Manuala imata 54, pedal 27 tipek.
Iutonacija je precizna, čista, značaj registrov prav zadet; posebno nežni so Eolina, Gamba, Dolce in Flavti. Principala obeh manualov se ugodno razlikujeta, polne orgle se glase mogočno, a prijetno. Iz gornjega pregleda zbiralnikov vsak lahko razvidi, koliko kombinacij more narediti vešč organist. Končam: orgle so izvrstne kakor one v Poljanah, o katerih sem svoj čas pisal v »Slovenca". Domača tvrdka »Brata Zupan" smelo tekmuje s tujimi tvrdkami.
P nt. Foerster.
Iz odbora Cecilijinega društva v Ljubljani.
ri odborovi seji dne 8. oktobra 1905 so bili navzoči tile gg. odborniki: Fr. Ferjančič, A. Foerster, Fr. Gerbič, P. A. Hribar, dr. A. Karlin, dr. Evgen Lampe in P. Ilugolin Sattner.
1.	Poročilo o orglarski šoli. Vodja A. Foerster poroča, da se je oglasilo za vspre-jem 16 kandidatov, izmed katerih je sprejetih nastopnih sedem: Bratovž Anton iz St. Vida pri Vipavi, Grobljar Martin iz Oemšen.ka, Močnik Matija iz Kolovrata, Mrak Andrej iz Čateža, Novak Jernej iz Knežaka, Pirnat Jernej z Vel. Poljan pri Ribnici, 1'regeljc Ivan s Slapa. Vseh učencev skupaj je torej letos devetnajst v treh letnikih.
2.	Poučeval bo letos v knjigovodstvu veščak g. Ivan Kovačič, knjigovodja Ljudske posojilnice, v lepopisju pa č. p. Severiu Fabiani. Kontrapunkt pa bode poučeval celo leto po eno uro na teden g. A. Foerster.
3.	Občni zbor Cecilijinega društva bo v četrtek 23. novembra. Ob devetih bo slovesna sveta maša v frančiškanski cerkvi, potem občni zbor v veliki dvorani knezoškofljske palače. Natančni spored bo prinesel Cerkveni Glasbenik v prihodnji številki.
Dopisi.
Ribnica. — (Konec.) — Pevski zbor. Ob mojem prihodu v Ribnico sem našel dober mešani, a precej zanemarjeni zbor. Rednih pevcev in pevk: 2 soprana, 2 alta, 1 tenor in 2 basa. Takoj sem zbor izdatno pomnožil ter ga pridno likal in kmalu smo imeli krasen zbor.
Nato sem izbral iz ponavljalne šole deklic m dečkov, okrog 60 skupaj, katere sem učil v šolskih prostorih, ki mi jih je v to svrho blage volje prepustil šolski voditelj g. Štet'. Tomšič. Hvala mu! Kmalu sem dečke in deklice toliko izvežbal, da so pri jutranjih opravilih prav nežno in lepo peli. Ker so pa dečki vedno izostajali od petja, sem poiskal bolj odrastlih mladcničev od 16.—18. leta; iz teh so postali vrli pevci.
Imel sem, da sam nisem vedel kdaj, kar dva dobra zbora. Prvi, starejši zbor je štel: 8 sopranov. 8 altov, 5 tenorjev in 6 basov; drugi, mlajši zbor 10 sopranov, 8 altov, 4 tenore in 4—6 basov.
Poučeval sem tudi takrat osnovani „Čitalniški zbor". I?il je to velik mešani zbor raznih gospodov in gospa. Pozneje, ko se mi je prvi cerkveni zbor do malega razšel in zelo zmanjšal, pristopilo je večje število gospodičen in gospodov pevcev od čitalniškega zbora k cerkvenemu petju. Čast jim! — Včasih smo zapeli tudi moški zbor, ker pa za redni moški zbor ni bilo vedno dobrega prvega tenorista, sem s tem večjo vztrajnostjo gojil mešane zbore. Redno sem imel po dva zbora, kar sem že omenil in vedno sem skrbel za naraščaj. Poučeval sem prvi zbor (starejših pevcev in pevk) po trikrat, drugi mlajši, po štirikrat na teden, navadno zvečer. Ako sem prvi in drugi zbor združil v enega, bil je to krasen zbor z lepimi glasovi od 40 do 50 pevskih moči. To je bilo veselje, ko smo lepo zapeli v krasni in veliki cerkvi, to je bilo tudi meni in pevcem največje plačilo za trud. Ako je tudi kak širokoustnež pri tem godrnjal, smo bili le prepričani, da smo prav delali in da veliko dobrih moči tudi lahko kaj stori. —
Da ni bilo meni in ne pevcem in pevkam z rožicami potreseno, to si slednji lahko misli. Ve pa tudi vsak pevovodia in organist, kateri se kaj trudi, kako težko je nadomestiti kav naenkrat dobrih pevskih moči, ki zbor zapustijo iz lastnega nagiba po stanovski dolžnosti, ali ako jih kaka v tem neizkušena oseba zlobno od petja odpravi. Žal, da sem jaz v tem oziru moral tukaj veliko bridkih izkušenj prestati, kar me pa ni strašilo. Ako je do tega prišlo, sem si poiskal zopet začetnikov.
Z mojimi pevci smo imeli tudi več večjih in manjših izletov. Omenim naj samo tri. V Stičino, na sestanek Cecil. društva iz Ljubljane. Pri tem izletu nas je gmotno podpiral veleč. g. dekan Fr. Dolinar. Na Brezje in Bled nas je spremljal č. g. Jos. Koblar, sedaj žup. na Savi. Na Sv. Višarje smo šli z romarskim vlakom. Izletov se niso pevci in pevke nikoli mogli vdeleževati polnoštevilno in sicer iz raznih vzrokov ne. Vendar jih je pa bilo vedno toliko, da je bil lep in precej krepak zbor skupaj, da smo lahko v cerkvi s petjem Boga častili, na prostem pa tudi kako lepo slovensko rekli.
Moram dostaviti, da smo se vedno učili tudi lepih slovenskih in narodnih pesmi, katerih smo peli veliko, tudi koncertnih. Prav izvrstno nam je služila „Slov. pesmarica" Jak. Aljaža 1. in II. del, izdala družba sv. Mohorja. Posegli pa smo tudi po drugih izdajah, največ po „Glasbeni Matici" izdanih skladbah in drugih skladateljev, ki so jih sami izdali. Ker sem že ravno pri petju za zabavo, naj omenim mimogrede, da sem svoje pevce in pevke priučil tudi „tamburati", razdelil sem jih tudi v dva oddelka, fantovski zase in dekliški tamburaški zbor zase. Kje so tamburali? me utegne kdo vprašati. Povem, da pri meni in v dvorani ,izobraževal nega društva". — Od začetka sem imel tudi precej izurjen „ kvartet na lok". Ker so se mi pa gospodje polagoma razšli po svetu, za učenje na novo pa ni bilo vnetih mladenieev, ker na te instrumente se kaj naučiti stane mnogo časa in truda, je ta kvartet ostal le še v — zgodovini.
Pristavim naj še, da ima tukajšnja cerkev precejšnjo zbirko raznih muzikalij, za kar gre čast in hvala prečast. g. dekanu Fr. Dolinarju, ki vsako leto v to svrho izda precejšnje zneske denarja. Znano mi je tudi, da v mnogih župnijah ni nobene kronice za cerkvene pesmi; skrbeti mora za vse organist in to pri borni plači. Saj je dovolj znano, da so organisti najslabše plačani. Komaj je za hrano; pri tem pa skrbeti za muzikalije, je nemogoče. Ni čuda, ako se poje in igra v petek in svetek vedno eno. častita duhovščina naj bi v tej zadevi imela večjo skrb.
Končno želim svojemu naslednika mnogo napredka in srečnih uspehov v čast božjo. V to pomagaj Bog in sveta Cecilija! Mojim pevcem in pevkam pa iskreno zahvalo za trud in vztrajnost. Bog povrni!	Matej L. Holmar, organist in pevovodja.
Ko završujemo to številko našega lista, naznanjajo žalni zvonovi po širni ilirski metropoliji pretožno vest, da je
monsignor Andrej Jordan
knez in nadškof goriški, metropolit ilirski dne 4. oktobra ob lC/a dopoludne, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki prevzvišenega pokojnika se pokopljejo v kapeli starega pokopališča v Gorici dne 10. oktobra 1905.
Cerkveni Glasbenik je pred tremi leti spoštljivo pozdravljal ob nastopu novega metropolita. Prav tako žaluje ob pokojnikovi rakvi, želeč visokemu dostojanstveniku z besedo sv. Cerkve: Requiem aetemam dona ei Domine, Et lux perpetua luceat ei!
R. I. P.
Oznanilo.
Letošnji občni zbor Cecilijinega društva se bode obhajal v četrtek dne 23. novembra v Ljubljani, na kar svoje prijatelje in somišljenike že danes opozarjamo. Obširni spored prinesemo v prihodnji številki.
Listnica uredništva.
Mil. g. prelat J. S. Presrčno zahvalo za zanimivi spis, ki je v resnici potekel iz strokovnjaškega peresa. Vendar ga bomo priobčili šele po novem letu, ker ga ne kaže trgati v dva letnika. Spis ima stalno vrednost. Prosimo torej blagohotnega oproščenja. — C. g. St. P. na D. Kakor vidite, niti danes nismo mogli skončati z Vašim rokopisom. To je res, premalo prostora nam je na razpolago. — C. g. Fr. F. v L. Prav radi bi bili začeli s spisom sekovskega ekskurza že v tej številki, a žal da nam je prostora pomanjkalo. Brez zamere torej, pride o prvi priliki. Urednik je vedno bolj vesel svojega lista, če mu pri vsaki številki kaj gradiva preostaje. Nekdanje suše si ne želimo. To naj Vas potolaži. Le kmalu pošljite konec. Stvar bo zanimala širše kroge. — C. g. Fr. S. Sp. v M. Za danes ni bilo mogoče. Pride o priliki. Prosimo Vas, stopite tudi Vi v krog naših rednih dopisovavcev. Doslej je bil zeleni Štajer še kaj borno zastopan. Zdravi!
Današnjemu listu je pridejana 10. štev. prilog.