Osebna dohodntna. 3. Vesenjak. Pomankljiva napoved stroškov. Med najvažnejše vzroke, zakaj se našhn posestnikom na deželi naračuna in odmeri previsoka dohodnina, spada tudi pomanjkljiva napoved stroškov pri kmetijskeni gospodarstvu. Nekateri posestniki ne vodijo splob nobenega zapisnika o svojib dohodkih, še manj pa o stroških, in ko je treba stroške izkazati ali navešd tor navodbe1 podpreti z dokazi, pa ni ničesar pri rokah. Seveda se tudi davčni urad in davčna komisija, ako ni posebncga zagovornika v komisiji, ki bi se brigal najprej za celoto in poznejetudL za vsa> kega obdavčenca jiosebej, ne brigata s posebno vnemo za slroške obdavčenca, temveč veliko bolj za dobodke! Lastni inleres, lastna korist, mi toroj veleva, da vodim dober zapisnik o stroških, katere imam pri Ijospodarstvn. Kaj napovem med stroška? Med stroške navedem v prvi vrsti vse davke in davčne doklade, edino dohodninskega davke ne. Podatki 6 vplačanih davkih so razvidni iz clavčne knjižico. Dalje ra6unam med stroške vse znesko, ki aem jib tekom leta izdal za vzdrževanje gospodarskih pos'opij. Postavko o stroSkih tvorijo plača in prehrana Tseh potrebnih delavcev ali dninarjev, katcre pora bim pri gospodarstvu v cnem letu. Ravnotako spada ¦led stroške lirana in plača deklam, hlapcem in viuičarjem. Slednjira dajejo naši posestniki Cesto pi-idolke kot deputat. Tudi to so stroški. Prav radi jiozabijo naši ljudje, da bi navedli stroške za razsvetljavo v hlevih in drugih gospodarskih pcslopij in vendar je znano, da se uporabi za to ogromno denarja, posebej še pri sedanii draginji pelroleja, karbida, sve6, olja. Razsvelljava mora biti, saj se navadno vsa živina oskrbujo že na vefier, ker se proj dela na polju, travniku ali vinogradu. Pretožno vefiino rope in korenja tudi obrežejo r.aši Jjiulje ponoči; mlati se najrež pono5i; koruza sa sla- 6i ali lička ali kožuha pnnoCi. Vsega tega gospoda nit> ne ve, ker še navadno spi v svojih pernioah, dokler no posije ljubo solnee v posteljo. Stroški so ludi zavarovalnine, odnostio letna plačila za zavarovanje poslopij proti požaru, zavarovalnina jiridelkov, zavarovalnina oseb! To po.^tdvko o stroškib labko dokažete na podlagt zavarovalnih jjolic ali pa letnih vplačil. Va>yno postavko roed stroški tvorijo Iuc3i i/dat ki za nal/upovanje m izboljšanje s&men, kakor tudi stroški za gnojila pa naj porabljate gnojila naravna ali umchia. Vi?c> obresti iji odplač.ila na, dolgove, budisl vknjižone ali druga^e izkazane tvorijo tudi važen del slvoškov. Posebno močno euti pretežna vefiina na"ih kmetsUh gospodarstev izdatke za kurjavo. Tudi to ie ra('".inati med stroške, saj je jasno, da mora za drva in premog Oiko ga sploh dobimo!) prav močno poscfii v cicnarnico. Na rirugi strani strani pa je posoboj pri nas na Stajerskem uporaba kurjave za kuho sv.njoko iirane naravnost ogromna ter vori največji del pri i.iporabi clrv. Za veliko poseslnikov pridejo v prvi vrsli v poSlev pri odmeri osebno dobodnine dohodki iz vino tci-ada. Te gospodje \>ri davkariji posebno povdaria jo. Ne vrafcunajo pa vinogradnikovih stroSkov niti v eeloti, nili v posameziiih postavkah. Vsled tega bom o dohodkih in stroških iz vinogradništva govori] t posebncra odstavku. > >ft mi treba posebej 'povdarjati, da spadaio raod stroške tudi vsa plač.da in dajatve. To breme povdarja in o<Mta raarsikdo še prevofi in ne poraisli, da bo onkrat tiirii on oslabel in bo užitkar, ako mu Bog da uoživeti večjo vrst lot. Vso navedne t'.i?;ke spadajo med stroškn pri rednem gospodarstvu. Toda' mi vemo, da nesrefta nikdur ne sveti, kakor u>"avi naš pregovor, zato no smera tukaj pozabiti navesti ludi izrednih okolnost', ki so merodaine, da se davek ali nižjo odmori ah odnierjena postavka zniža ali celo odpade. • Te okolnosli iifivedem v glavnem t priliodnjem žlftnku.