V Doberdobskem jezeru milijarde ribjih mladic Goriški marketi in trgovine bodo kmalu odprti vse nedelje Jadran vložil prošnjo za ponovno vključitev v državno C-ligo >/21 Gledališče Franceta Prešerna v Boljuncu bodo obnovili i _ Primorski Trdi zadnji metri za hrvaški vstop v EU Rado Gruden Predsednici hrvaške vlade Jadranki Kosor in njenemu zunanjemu ministru Gordanu Jan-drokovicu je očitno všeč atletika. Z atletsko prispodobo sta namreč pozdravila odprtje zadnjih treh poglavij v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo. Razlikujeta se le v tem, da je Kosorjeva govorila o finišu v zadnjih 500 metrih maratona, Jandrokovic pa je prepričan, da Zagreb čaka le še zaključni sprint na 110 m ovire. Vprašanje pa je, koliko časa bo Zagreb potreboval, da pretrga ciljni trak. Vlak za zaključek pogajanj do konca letošnjega leta je verjetno že odpeljal in Hrvaška nanj ni uspela priti. Naslednji bo na cilj pripeljal v prvi polovici prihodnjega leta, kar se zdi veliko bolj realen cilj, čeprav se bodo morali v Zagrebu močno potruditi, da ga bodo dosegli. Od 33 poglavjih jih je slovenska jugovzhodna soseda uspela začasno zapreti dvajset, za konec pa ji ostajajo najtrša. Evropska unija si sicer močno želi, da bi Hrvaška čim prej postala 28. članica, vendar popustov ne bo. O tem priča tudi število meril, ki jih je EU postavila za zaprtje včeraj odprtih poglavij. Skupno jih je petnajst, kar deset pa jih zadeva poglavje o pravosodju, ki je bilo doslej najtežje za Hrvaško. Tudi v zaključnih metrih maratona ali sprinta, o katerih govorita Kosorjeva in Jandrokovic, bo to največja ovira na poti v EU. To še posebej velja za sodelovanje s haa-škim sodiščem, ki še vedno ni zadostno. Tudi nerešena mejna vprašanja lahko dodatno dvignejo ovire na poti v EU. S Slovenijo so ta problem rešili z arbitražnim sporazumom, ostajajo pa odprta mejna vprašanja s Srbijo in BiH. Domačih nalog za Hrvaško je torej precej. Od tega kako in predvsem kdaj jih bodo v Zagrebu napisali, pa je odvisno, ali se bo Hrvaška že prihodnje leto veselila podpisa pristopne pogodbe z Evropsko unijo. dnevnik ČETRTEK, 1. JULIJA 2010_ Št. 154 (19.861) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Vladna večina včeraj pospešila njegovo obravnavo Novinarski protest proti zakonu o prisluhih Danes po vsej Italiji demonstracije - 9. julija informacijski mrk DEŽELNI SVET - Skupna pobuda Gabrovca in Kocijančiča Sklad za Slovence preizkusni kamen za odnos FJK do manjšine TRST - Igor Kocijančič in Igor Ga-brovec pozivata deželno vlado, naj vsaj delno proračunsko krije Sklad za Slovence, ki ga je svojčas ustanovila vlada Riccarda Illyja. Desnosredinski odbor predsednika Renza Tonda je letos finančno izničil sklad, ki je v preteklem letu znašal 250 tisoč evrov. Slovenska deželna svetnika tudi pozivata Deželo, naj ne zmanjša državnih prispevkov Slovenski kulturno-gospodarski zvezi in Svetu slovenskih organizacij. Danes naj bi Tondo razdelil nova po- oblastila odbornikom. S kulturo in tudi s slovensko manjšino naj bi se po novem ukvarjal Elio De Anna (Ljudstvo svobode) in ne Federica Seganti (Severna liga), kot je bilo prvotno napovedano. Na 3. strani RIM - Poslanska zbornica bo obravnavala sporni zakonski osnutek o prisluhih od 29. julija dalje. Tako je določil njen predsednik Gianfranco Fini, potem ko se je konferenca načelnikov skupin z večino glasov izrekla v tem smislu. Za so se izrazili predstavniki vladne večine, medtem ko so bili načelniki opozicijskih skupin odločno proti. Medtem bodo danes po vsej Italiji na pobudo novinarskega sindikata FNSI demonstracije proti spornemu zakonu. Sindikat FNSI je poleg tega napovedal, da bo 9. julija v znak protesta informacijski mrk. Na 5. strani Mali maturanti na Tržaškem vsi izdelali Na 6. strani Smrtna nesreča na avtocesti blizu Zgonika Na 7. strani Milijon podpisov proti privatizaciji vode Na 7. strani Maj 1945: spomini 17-letne Brune Rupel Na 8. strani Razreda iz romjanske šole selijo v bližino Na 15. strani KOPER - Obisk Tamare Blažina pri italijanski skupnosti Italijanska in slovenska manjšina računata na skupne evropske projekte KOPER - Italijanska manjšina v Sloveniji in slovenska manjšina v Italiji zelo dobro sodelujeta, pomemben povezovalni element pa so v zadnjem času postali tudi skupni evropski čezmejni projekti. O njih in o drugih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo obe narodni skupnosti, je tekla beseda na včerajšnjih srečanjih (foto La Voce del popolo) senatorke Tamare Blažina s predstavniki italijanske manjšine. Blažinova se je srečala tudi z vodilnimi RTV Koper-Capodistria. V petek, 9. julija bosta manjšini skupaj obiskala slovenski minister Boštjan Žekš in italijanski vladni podtajnik Alfredo Mantica. Na 2. strani H Poletni večer z novo knjigo Marija Čuka % A Nikar se ne hudujte na vreme, daje zmešano. Vsak naj naprej pomete pred svojim pragom. KNJIGARNA danes, i. julija ob 18.30 2 Četrtek, 1. julija 2010 ALPE-JADRAN / KOPER - Tamara Blažina gost italijanske skupnosti v Sloveniji Skupni čezmejni projekti povezujejo dve manjšini Na sestankih velika pozornost financiranju manjšin, šolstvu in javnim občilom KOPER - Italijanska manjšina v Sloveniji in slovenska manjšina v Italiji zelo dobro sodelujeta, pomemben povezovalni element pa so v zadnjem času postali tudi skupni evropski čezmejni projekti. O njih in o drugih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo obe narodni skupnosti, je tekla beseda na včerajšnjih srečanjih senatorke Tamare Blažina s predstavniki italijanske manjšine. Blažinova se je srečala tudi z vodilnimi RTV Koper-Capodistria. Senatorko, ki jo je spremljal sodelavec Livio Semo-lič, so v Kopru sprejeli predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul ter zastopniki obalne italijanske samoupravne skupnosti Sandro Kravanja, Alberto Scheriani in Mario Steffe. Manjšini nujno potrebujeta trajne in sistemske rešitve za financiranje kulturnih ustanov, obe skupnosti si tudi prizadevata za izvajanje zakonski priznanih narodnih pravic. Na sestanku je prišlo tudi do izmenjave informacij in izkušenj o dejavnosti in problemih manjšinskega šolstva v Italiji in Sloveniji. Tremul in senatorka Blažina pričakujeta, da bo 13. julija prišlo do tržaškega srečanja predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške. Dobri odnosi med sosednjimi državami pridejo zelo prav tudi manjšinam. V Kopru so tudi govorili o bližnji pobudi slovenskega ministra Boštjana Žek-ša in italijanskega vladnega podtajnika Alfreda Mantico, ki se bosta skupaj sestala s predstavništvom dveh manj- Tamara Blažina (levo) s predstavnikoma italijanske manjšine la voce del popolo SLOVENIJA Končana 105 km dolga dolenjska avtocesta TREBNJE - Družba za avtoceste v Republike Slovenije (Dars) je včeraj odprla zadnja novozgrajena odseka na dolenjski avtocesti v skupni dolžini 14,8 kilometra, ki so ju začeli graditi leta 2008. Kot je ob odprtju povedal premier Borut Pahor, je z njima dokončana 105 kilometrov dolga dolenjska avtocesta, slovenski avtocestni križ pa bo predvidoma dokončan leta 2013. Po njegovih besedah so z odprtjem zadnjih dveh odsekov dolenjske avtoceste, Pluska - Ponikve in Ponikve -Hrastje, Slovenijo povezali s tem delom Evrope in sveta, je dejal. Odseka sta dolga 14,8 kilometra, njuno izgradnjo pa je iz kohezijskega sklada sofinancirala Evropska unija. Odprtju zadnjih odsekov dolenjske avtoceste bo, kot namerava Dars, v prihodnjem letu sledilo odprtje preostalega dela gorenjske avtoceste, upati pa je, da bodo v letu 2013 zaključili dela v koprskem predoru Markovec, s čimer bo slovenski avtocestni križ dokončan. Po podatkih Darsa naložbena vrednost avtocestnih odsekov Pluska -Ponikve in Ponikve - Hrastje znaša skoraj 225 milijonov evrov, od tega naj bi bilo 40 odstotkov nepovratnih sredstev iz evropskega kohezijskega sklada. Evropska komisija je za odsek Pluska - Ponikve že odobrila 53,2 milijona evrov, vloga za prispevek pri gradnji drugega odseka v znesku približno 34 milijonov evrov pa je v potrjevanju. Pri Darsu pričakujejo, da bo evropski prispevek skupaj znašal približno 87 milijonov evrov oz. približno 40 odstotkov celotne naložbe. Slovenska vlada že razmišlja o tem, kako bodo tudi preostale ceste modernizirali in z njim poživili življenje in gospodarstvo izven urbanih središč. Prav tako pa razmišlja o posodobitvi železniške infrastrukture, saj pripravlja velikopotezne načrte, ki so podobni tistim iz prve polovice devetdesetih let. Potrebno bo veliko pogovorov in dogovorov, vendar je Pahor prepričan, da bodo na koncu uspešni. Dars si želi tudi v prihodnosti dejavno sodelovati pri avtocestni zgodbi in odgovorno upravljati z vsem zgrajenim avtocestnim omrežjem. Čaka ga še nekaj izzivov, kot je gradnja preostalih avtocestnih odsekov, hitra cesta Jagodje -Lucija, avtocestni odsek Draženci -Gruškovje, cestna povezava med Divačo in Jelšanami ter odsek severnega dela ceste tretje razvojne osi Šentrupert -Dravograd. SLOVENIJA - S podporo LDS, SD, Oljke in Zaresa Odvetnik Janez Starman kandidat za koprskega župana KOPER - Odvetnik Janez Starman je včeraj predstavil kandidaturo za župana občine Koper. Kot je poudaril na predstavitvi, se bo zavzemal za demokratično Mestno občino Koper, ki ne zagovarja monopolov. Poudaril je, da daje enake možnosti vsem udeležencem in da ljudi ne izključuje iz upravljanja javnih zadev. Kot bistveno Starman izpostavlja organiziranje centrov lokalne samouprave, ki da bodo prebivalcem omogočili, da v večji meri kot doslej izrazijo svoje potrebe, interese in želje. "Če bomo dosegli, da bodo interesi ljudi zastopani, smo naredili veliko, ker smo tlakovali tla za pravo lokalno samoupravo v občini," poudarja. Pri tem izpostavlja vlogo krajevnih skupnosti, katerih pomen je bil v preteklosti po njegovem precej zanemarjen. Z zgodovino in preteklostjo občine Koper se ne namerava ukvarjati, pravi. O sedanji občinski upravi meni, da je naredila veliko dobrega, pa tudi veliko slabega. Česa je bilo manj, pa bo po Janez Starman njegovem povedal čas. Starman, sicer sin znanega odvetnika in člana NSi Danijela Starmana, bo kandidiral s podporo strank LDS, SD, Oljke in Zaresa, ki bodo tudi vložile uradno kandidaturo zanj. Kot poudarja, sam ni politično opredeljen, ni član političnih strank in si vanje tudi ne želi vstopiti. "Delitev na leve in desne se mi zdi umetna," meni. Kot poudarja, so njegovi podporniki konkretni ljudje. Čeprav predstavniki različnih strank, si delijo podobne vrednote. Sicer pa pričakuje podporo "iz vseh političnih smeri, predvsem pa s strani ljudi, ki bodo verjeli vame". Za vstop v politiko se je odločil, ker je prišel pravi čas in ker predstavlja kandidatura za župana zanj izziv. Na lokalnih volitvah se bo potegoval le za mesto župana, ne pa tudi za morebitno mesto v občinskem svetu, saj ne bo kandidiral s svojo listo. Na morebitne nizke udarce med kampanjo je pripravljen, čeprav poudarja, da ima doslej s sedanjim županom Borisom Popovi-čem pozitivne izkušnje. "Nikoli si nisva bila nasprotnika ali sovražnika in pričakujem, da bo tako tudi v naprej. Gre samo za zavzemanje za dobro vseh, seveda na nek drugačen način," zaključuje. V štirih strankah, ki so Starmana podprle, izpostavljajo predvsem njegovo "človeško dimenzijo", visoke etične standarde ter mednarodne izkušnje in strokovnost. Kot podarjajo, gre za človeka, ki bi občino z različnimi projekti znal približati občanom. (STA), Emilija in Veneto proti Sloveniji in Deželi FJK BOHINJ - Deželi Veneto in Emili-ja-Romagna sta postavili pod vprašaj čezmejne projekte iz naslova "Kopenska meja" ki jih načrtujeta Slovenija in Furlanija-Julijska krajina. Projekti so vredni 22 milijonov evrov, italijanski deželi pri njih sodelujeta kot partnerski deželi. To se je zgodilo na seji tehničnega omizja, kar je prisililo predsedujočo Slovenijo, da prekine zasedanje, saj vsi sklepi omizja morajo biti sprejeti soglasno. Posledično so zamrznili tudi 60 milijonov evrov vrednih standarnih projektov med Slovenijo in FJK. Beseda pripada sedaj politikom treh dežel in Slovenije ter Evropski komisiji. Giuseppe Napoli, ki je na srečanju v Bohinju zastopal FJK, je izrazil veliko začudenje nad vetom dveh italijanskih dežel. Njuno zadržanje bo v vsakem primeru podaljšalo postopke za črpanje evropskih sredstev za omenjene čezmejne projekte. Ni znano, zakaj italijanski deželi nasprotujeta projektom, pri katerih imajo glavno besedo stvarnosti ob nekdanji državni meji. Bruselj je izjemoma dovolil, da pri teh načrtih sodelujeta Porde-non in Ljubljana. Napoli, ki je sodeloval v imenu deželne odborni-ce Federice Seganti, je povedal, da so se predstavniki Veneta in Emi-lije-Romagne vseskozi strinjali s tako zastavljenimi čezmejnimi načrti, sedaj pa so si očitno premislili. Dražje avtoceste v FJK TRST - Z današnjim dnem se avto-mobilistom v Italiji in s tem tudi v Fur-laniji Julijski krajini obeta občutno povišanje avtocestnih tarif. Povišanje je dejansko dvojno, saj so od danes dražje cestnine, temu pa je treba dodati še forfetarni tarifni povišek za avtomobile, motorje in druga vozila. Gre za občutne podražitve ravno pred začetkom prave turistične sezone. Tako bo na primer za vožnjo od Moš-čenic do Benetk (vzhod) treba od danes plačati 8,4 evra (doslej 7), do Re-dipulje 1 evro (0,8), Palmanove 1,8 (1,5). Družini grozil s sekiro PORTOROŽ - Piranski policisti so v torek odhiteli v Portorož, kjer je 57-letni domačin prijel za vrat svojo 42-letno partnerico. Poleg tega je možakar celo zgrabil sekiro, s katero je hodil po stanovanju in grozil, da bo vse pobil. Nasilju in grožnjam sta prisostvovala njegov sin in nečakinja, oba stara osem let. Nasilnežu so policisti izrekli prepoved približevanja, na okrožno tožilstvo pa so podali kazensko ovadbo zaradi nasilja v družini in zanemarjanja mladoletne osebe. EVROPSKA UNIJA - Pristopna pogajanja za vstop v unijo Hrvaška odprla zadnja tri poglavja V Zagrebu računajo, da naj bi pristopno pogodbo podpisali v prvi polovici prihodnjega leta BRUSELJ - Hrvaška je včeraj na pristopni konferenci v Bruslju odprla še zadnja tri poglavja v pogajanjih z Evropsko unijo. Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic verjame, da bo pogajanja končala do konca leta ali v prvih mesecih prihodnjega ter pristopno pogodbo z unijo podpisala v prvi polovici naslednjega leta. Evropski komisar za širitev Štefan Fule je menil, da je ta cilj mogoče doseči, in dejal, da bo komisija morda jeseni v poročilu o napredku Hrvaške na poti v EU konkretnejša glede datuma podpisa pristopne pogodbe in "drugih zelo pomembnih datumov za Hrvaško in EU".Ta-ko je odgovoril na vprašanje, ali lahko pove, kdaj bi Hrvaška lahko postala članica unije. Ob tem je komisar Fule tudi poudaril, da je časovni okvir pogajanj v rokah Hrvaške in da ni naloga komisije, da opredeljuje datume in roke. Hrvaška je včeraj odprla poglavja o pravosodju, konkurenci ter skupni zunanji, varnostni in obrambni politiki, začasno zaprla pa poglavji o davkih in javnih naročilih. Tako ima zdaj odprta vsa poglavja, začasno zaprtih pa 20 od 33, o katerih se pogaja z EU. To so vse strani v pogajanjih - Hrvaška, Evropska komisija in špansko predsedstvo EU - označile kot velik uspeh in si vzajemno čestitale. Španski zunanji minister Miguel Angel Moratinos je hrvaško delegacijo celo prijazno pozdravil v hrvaščini: "Dober dan, dobrodošli." Vodja hrvaške diplomacije Jandro-kovic je stanje Hrvaške v pogajanjih opisal v tekaškem žargonu: "Hrvaška teče zadnjih 110 metrov z ovirami." Minister je zadovoljen z napredkom, ki daje "vero, optimizem in energijo za končanje tega zgodovinskega projekta". Največ pozornosti je bilo deležno poglavje o pravosodju, ki ga je komisar Fule označil za "poglavje vseh poglavij", minister Jandrokovic pa je izpostavil, da je prvič v zgodovini EU neka država odprla to poglavje v pristopnih pogajanjih z EU. Poglavje o pravosodju je bilo namreč v preteklih pogajalskih procesih del poglavja o pravosodju in notranjih zadevah, ki je bi- lo precej bolj tehnično, kot je sedaj, ko je zaradi slabih izkušenj z Bolgarijo in Romunijo postalo zelo politično. Hrvaška je dobila deset meril za zaprtje tega poglavja, med katerimi je tudi "popolno sodelovanje" s haaškim sodiščem. Skupno je pri treh včeraj odprtih poglavjih dobila petnajst meril za zaprtje, od tega štiri za poglavje o konkurenci in eno za poglavje o zunanji politiki. Na vprašanje, kaj mora Hrvaška storiti za zaprtje poglavja o konkurenci, kamor sodi tudi pereče vprašanje ladjedelnic, je hrvaški minister odgovoril, da je to zelo pomembno poglavje, saj so ladjedelnice za Hrvaško pomembne iz gospodarskih in socialnih razlogov. "Naša želja in cilj je, da smo stoodstotno pripravljeni na to, da se pridružimo EU," je še poudaril Jan-drokovic. Komisar Fule je ob tem izpostavil, da so potrebni rezultati, ki bodo države članice prepričale, da je Hrvaška res stoodstotno pripravljena. Hrvaški zunanji minister je še poudaril, da je treba poskušati rešiti vsa odprta vprašanja meje, ki so na- stala po razpadu Jugoslavije. Po uspešni rešitvi tega problema s Slovenijo je Jandro-kovic napovedal tudi prizadevanja za rešitev podobnih problemov s Srbijo in BiH. Slovenija naj bi imela po navedbah virov pri EU zaradi vprašanja Ljubljanske banke še nekatere pomisleke pri zapiranju poglavja o prostem pretoku kapitala. To poglavje sicer naj ne bi bilo med tistima dvema ali tremi, ki jih želi Hrvaška zapreti 27. julija na naslednji pristopni konferenci. Minister Jandrokovic je včeraj poudaril, da vprašanje Ljubljanske banke ni del pogajalskega procesa Hrvaške in EU, temveč dvostransko vprašanje. Poleg tega je zatrdil, da je Hrvaška pripravljena na pogovore, dialog in iskanje rešitve, sprejemljive za vse, in dodal, da se o tem pogovarjajo s Slovenijo in tudi z ostalimi republikami bivše Jugoslavije, kjer so varčevalci. Vodja hrvaške diplomacije je danes v Bruslju komentiral tudi možnost, da bi Slovenci o vstopu Hrvaške v EU odločali na referendumu. Poudaril je, da v primeru, da takšen referendum bo, popolnoma verjame v pozitiven izid. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 1. julija 2010 3 DEŽELNI SVET - Skupna zahteva Gabrovca in Kocijančiča »Sklad FJK za Slovence ne sme ostati prazna škatla« Apel Deželi, naj ohrani lansko podporo SKGZ in SSO - Prispevek 60 tisoč evrov LAS Kras TRST - Deželna vlada naj vsaj delno proračunsko krije Sklad za slovensko manjšino, ki je v tem letu ostal brez denarja in torej obstaja le na papirju. To skupaj zahtevata Igor Gabrovec in Igor Kocijančič, ki sta s tem v zvezi predložila popravek v sklopu proračunskih sprememb (rebalans), s katerimi se v teh dneh ukvarja deželni parlament. Slovenska deželna svetnika sta se tudi zavzela, da bi Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza prejela enako visok javni prispevek kot lani. Sklad za Slovence je ustanovila Illyjeva deželna vlada na predlog takratnega odbornika Roberta Antonaza. Vsako leto so sredstva iz sklada namenili različnim prejemnikom, največ denarja je vsekakor šlo Slovenskemu stalnemu gledališču za kritje dolgov. Tondova uprava je v letu 2009 potrdila 250 tisoč evrov (sklep je sprejel Illy'ev odbor), v letošnjem proračunu pa je sklad ostal brez denarja. »To nikakor ni usmerjeno proti Slovencem, proračunski rez je posledica gospodarske krize,« stalno ponavljata Renzo Tondo in odbornik Roberto Molinaro. V resnici je Dežela ukinila eno redkih proračunskih poglavij za slovensko manjšino, saj preostali prispevki (izjema je redni prispevek FJK za SSG) prihajajo iz državnih blagajn. Gabrovec in Kocijančič predlagata, naj Dežela v rebalansu 2010 nameni omenjemu skladu 120 tisoč evrov. To ne bi bil samo finančni ukrep, temveč tudi pozitiven politični signal slovenski manjšini. SKGZ in SSO sta lani iz Rima dobila vsak po 126 tisoč evrov podpore, letos pa jima je deželna vlada namenila 100 tisoč evrov. Šlo je za samovoljni ukrep deželnega odbora, ki je po mnenju Kocijančiča in Gabrovca neupravičen in nepravičen. Krovni organizaciji sta edini, ki bosta letos iz Rima dobili manj denarja. Od tukaj predlog, da naj bi SSO in SKGZ v tem rebalansu dobila vsak po 25 tisoč evrov več prispevkov. Odbornik Molinaro je Kocijančiču in Gabrovcu vzbudil upanje, da bo njun predlog sprejet, zelo malo možnosti pa je, da bo deželni svet vsaj delno proračunsko kril Sklad za Slovence, ki bo tako - kot kaže - še naprej obstajal le na papirju. Gabrovec je medtem izpostavil, da je v rebalans vključena postavka v višini 60.000 evrov za financiranje načrta Igor Gabrovec in Igor Kocijančič sta skupaj posegla v korist slovenske manjšine kroma za teritorialni razvoj kmetijstva in sploh teritorija v tržaški pokrajini. Prispevek bo Dežela nakazala Lokalni akcijski skupini-Kras, ki bo tako na osnovi lastnih izkušenj in dokazanega vpogleda na potrebe teritorija odgovorna za razvoj primernega načrta. Ta načrt bo nato zahteval namenska sredstva, za katera sta se obvezala tako Dežela kot kmetijsko ministrstvo. Pred koncem leta naj bi bil pripravljen tudi načrt za upravljanje zaščitenih območij Natura 2000, v katerem mora biti - tako Gabrovec - črno na belem zapisano, da so obstoječe kmetijske dejavnosti in njihov razvoj v skladu in ce- lo potrebne za zaščito teritorija. O vsem tem je tekla beseda na srečanju aprila meseca, ko se je predsednik Ren-zo Tondo v Praprotu neposredno soočil s problemi in pričakovanji ljudi s Krasa in Brega. Gabrovec je tudi opozoril, da se s tem obveznosti Dežele nikakor ne izčrpajo. Prej nasprotno. V decembrskem finančnem zakonu je bila vključena prva pol milijonska obveza za obnovitev terasastih vinogradov (paštnov) na kraškem robu med Trstom in Sesljanom. S to investicijo se delo na dolga desetletja zanemarjenem območju šele začenja, je še dejal svetnik Slovenske skupnosti. KRITIKE WWF »Iz Kopra nedorečeni načrti o • i »v v pnstamsču« TRST - Prostorsko-razvoj-ni načrt koprskega pristanišča je po mnenju Svetovnega sklada za naravo (WWF) pomanjkljiv in ga je treba vsebinsko dopolniti. Kritika zadeva italijanski prevod načrta, ki glede čezmejne presoje, ne prinaša tehničnega poročila glede vplivov na širše okolje. Zato naravovarstveno združenje meni, da morajo pristojne slovenske oblasti poslati italijanskim bolj izčrpno dokumentacijo o tej zadevi. WWF ugotavlja nedorečenosti, ki zadevajo načrtovano rast splošnega tovornega prometa v pristanišču. Ne gre samo za širitev pomolov, temveč tudi za vplive na morsko življenje. Italijanska naravovarstvena organizacija pravi, da bi si temeljito čezmejno presojo zaslužila tudi nov urbanistični (regulacijski) načrt Občine Trst in razvojni plan tržaškega pristanišča. Slovenski okoljski minister Roko Žarnič je s tem v zvezi že podpisal odlok, s katerim bo Slovenija po običajni diplomatski poti zahtevala od Italije dokumentacijo o načrtih za prihodnost tržaškega pristanišča. Čezmejno presojo tržaškega urbanističnega načrta so že zahtevale nekatera slovenska okoljevarstvena združenja. MITTELMODA - Danes ob 21. uri na Trgu sv. Antona Na goriški modni reviji tudi modeli Dajane Ljubičic GORICA - Na prenovljenem Trgu sv. Antona v središču Gorice bo nocoj modna revija Mittelmoda. Ob 21. uri bodo na brv stopili mladi manekeni in manekenke ter predstavili kolekcije letošnjih finalistov. Mittelmoda je namreč mednarodni natečaj za nove talente na področju modnega oblikovanja: vsi, ki bodo današnji večer preživeli na goriškem trgu, si bodo zato lahko ogledali kreacije osemindvajsetih mladih oblikovalcev z vsega sveta. Defile bosta vodila novinarka Elisabetta Falciola (Tg 5) in Matteo Marzotto, italijanski podjetnik in predsednik združenja Mittelmoda International Lab, na modni reviji pa bo s svojo najnovejšo kolekcijo sodelovala tudi dvojica Aquilano-Rimondi, stilista znamke Ferre. Letošnja osemnajsta izvedba je nedvomno prelomna, saj finalistom ponuja izredno priložnost. Po nocojšnji goriški »premieri«, med katero bodo podelili enajst nagrad, bodo namreč revijo konec septembra ponovili tudi v Milanu, na priznanem tednu Dajanine obleke se potegujejo za nagrado Levi's, ki je namenjena najboljši ženski kolekciji iz denima ženske mode. Med finalisti je tudi osemindvajsetlet-na Dajana Ljubičic z ljubljanske akademije za likovno umetnost in oblikovanje, ki se poteguje za nagrado Levi's Award. Zgodovinska ameriška znamka, prava ikona kavbojk in džinsa, bo namreč med štirimi finalisti izbrala najlepšo kolekcijo ženskih oblačil iz denima. Dajana Ljubičic je v svet mode vstopila kot model; najprej se je preizkusila v Milanu, danes pa rada sodeluje z raznimi slovenskimi stilisti. Ob ljubezni do stopanja po modni brvi je gojila tudi željo, da bi sama risala in šivala modne kreacije. Po klasični maturi na jeseniški gimnaziji se je zato odločila za študij za Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Svoje kolekcije je že predstavila na Ljubljanskem gradu, kjer je pred nekaj tedni osvojila nagrado Re-xona Crystal Collection, na ogled pa so že bile tudi v izložbah ljubljanskega Maximarketa. Nocoj bo znano, ali bo črnolasa Dajana tudi zmagovalka Leviso-ve nagrade, vredne pet tisoč evrov. (pd) IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Utrinek s potepanja po slikoviti Islandiji t * Izletniki Primorskega dnevnika so včeraj ca.net. S potepanja po tej slikoviti deželi so nam zaključili svoje potovanje po Islandiji v orga- poslali zgornji utrinek, na katerem je skupina nizaciji agencije First&Last Minute Adriati- udeležencev izleta pod slapom Skogafoss. 4 Četrtek, 1. julija 2010 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Maturitetna naloga o »eksodusu in fojbah« Jo2e Pirjevec / Matura 2010. Naslov: Fojbe in eksodus med leti 1943-1954. Izdelek: Pred kratkim so stekle proslave ob 150 letnici združene Italije. To mi daje priliko, da vključim zgoraj navedeno temo v kontekst zgodovine italijanske države, kakor se je oblikovala od leta 1860 dalje. Nastala je kot izraz nacionalnih idej, ki jih je v Evropi prve polovice 19. stoletja začelo oblikovati vedno krepkejše meščanstvo, odločeno, da se otrese starih fevdalnih režimov. Njenemu nastanku so botrovali tako idealisti, kot je bil Giuseppe Mazzini, zaverovani v ideje bratstva med narodi, kakor pragmatiki, kot je bil piemontski ministrski predsednik Camille Benso Cavour. Po nastanku nove države, ki ne bi bil mogoč brez pomoči velikih sil, kot sta bili Francija in Anglija, je morala Italija najprej reševati svoja notranja nasprotja, saj je bila usodno sestavljena iz enot, ki razen knjižnega jezika in katoliške veroizpovedi niso imele med sabo skoraj nič skupnega. Velika množica podanikov savojske dinastije, posebno na jugu, je bila novi ureditvi tuja, če ne celo sovražna, kar je usodno pogojevalo nadaljnji razvoj kraljevine. Elite na oblasti so v stiski odgovorile s poudarjenim centralizmom in s propagiranjem dveh mitov, ki naj bi ustvarila identiteto Italijanov. Prvi se je navezoval na imperialno tradicijo starega Rima, drugi pa na prav tako imperialno tradicijo Beneške republike. Oblikovalo se je prepričanje, da se mora nova Italija kot šesta članica vključiti v sklop petih evropskih velikih sil in med drugim ustvariti svoje kolonialno cesarstvo v Afriki, na Jadranu in vzhodnem Sredozemlju. Za uresničitev teh ciljev je Italija leta 1911 napovedala vojno Turčiji in si prisvojila Libijo, štiri leta kasneje pa je stopila na strani Antante v prvo svetovno vojno. Vojna s propadajočim turškim cesarstvom je bila po njeni meri, medtem ko je vojna s habsburško monarhijo dokazala, kako zelo so italijanski vladni krogi precenjevali svoje zmožnosti. Izrodila se je v pravi ma-saker, iz katerega je Italija izšla zmagovita samo zaradi pomoči svojih zaveznikov, v prvi vrsti zaradi vstopa ZDA v spopad na strani Francije in Velike Britanije. Čeprav je kot plačilo za sodelovanje v vojni na Pariški mirovni konferenci dobila nove meje na severu in na severovzhodu, ni dosegla tistega gospodstva nad Jadranom, s katerim je ob vstopu vojne računala. Ta »pohabljena zmaga«, še bolj pa gospodarska in socialna kriza, ki je sledila »nepotrebnemu pokolu« (Benedikt XV.), je uničila šibko liberalno ureditev združene Italije in na široko odprla vrata fašizmu. Prvemu totalitarnemu režimu desničarskega kova, kar se jih je uveljavilo v Evropi. Sledila so leta nasilja in demagogije, ki so se izrodila v vrsto vojaških avantur (Etiopija, Španija, Albanija), katerih krona je bilo sodelovanje Mussolinije- vega režima v Hitlerjevi svetovni vojni. Tudi tokrat je Italija precenila svoje zmožnosti. Že leta 1943 je bila prisiljena izdati svojega nemškega zaveznika in skleniti z Anglo-Američani »premirje«, ki je bila v resnici kapitulacija. Posledica teh dramatičnih dogodkov je bila strašna: država je bila razklana na dvoje, saj so jug zasedli zahodni zavezniki, na severu pa so Nemci ustvarili marionetno Salojsko republiko z Mussolinijem na čelu. Tu se je leta 1944 razmahnila državljanska vojna z oblikovanjem partizanskih enot, znotraj katerih so bili komunisti zelo močni. Nekateri med njimi so celo upali, da bodo na Apeninskem polotoku lahko izpeljali socialistično revolucijo, kar pa jim ni uspelo. Rdeča armada namreč ni dosegla italijanskih meja, medtem ko so Zahodnjaki zaradi predčasne nemške kapitulacije zasedli tudi severno Italijo. Po drugi svetovni vojni, iz katere je izšla kot poraženka, je Italija na severozahodu izgubila nekaj svojega ozemlja in afriške kolonije, hujših posledic pa ni doživela. Predvsem zato, ker so se v porajajoči hladni vojni med kapitalističnim Zahodom in komunističnim Vzhodom Anglo-Američani zavedali, da jo morajo ohraniti pod svojim vplivom kot mejno marko v razklani Evropi. Zato tudi niso zahtevali, da bi Italija obračunala s svojo fašistično preteklostjo, pri čemer pa niso mogli preprečiti, da bi se v njej ne uveljavila močna komunistična stranka. Njena prisotnost je v naslednjih desetletjih v bistvu blokirala italijansko politično življenje in normalen razvoj demokracije, saj so stranke, katerim je Washington zaupal, »morale« ostati na oblasti. To je usodno pogojevalo italijansko notranjepolitično življenje, povzročilo dramatične socialne konflikte, blazne revolucionarne poskuse, krvave epizode, ki so bile rezultat »nasprotnih ekstremiz-mov«, razmah korupcije, mafije in drugih kriminalnih združb. Razen Grčije (druge mejne marke) verjetno ni države v Evropi, ki bi po vojni imela bolj tragično zgodovino, kot jo je imela Italija. Po padcu berlinskega zidu in izginotju sovjetskega imperija so se razmere spremenile, saj Washington ni več potreboval političnih strank, s katerimi je vladal Italiji skoraj pol stoletja. Ker je bila prepuščena sama sebi, se je država morala soočati z nakopičenimi in nerešenimi problemi, v prvi vrsti s pomanjkanjem civilne zavesti in identitete. Starodavni razkol med Severom in Jugom je izbruhnil v vsej svoji virulenci, obenem pa tudi »kvalunkvizem« faši-stoidnega tipa, endemičen v velikem delu italijanskih nižjih in srednjih slojev. Rezultat je kriza vrednot, ki jo doživljamo danes, kriza, ki nudi primerna tla za vse vrste historičnih revizionizmov, pogrevanja starih sovraštev in zamer, umetnega gojenja novih. Očitno se iz tega dajo kovati dobri volilni rezultati. Zato tudi pišemo nalogo o »eksodusu in fojbah«. VREME OB KONCU TEDNA Do torka sonce in postopno bolj vroče Darko Bradassi Azorski anticiklon se je v zadnjem tednu občutno okrepil, ker se mu je v višinah pridružil še nekoliko toplejši in bolj suh subtropski zrak. Ozračje se je nekoliko stabiliziralo, temperature pa so se zvišale. Čez dan živosrebrni stolpec že marsikje presega prag 30 stopinj Celzija. Radiosonda iz Campoformida je včeraj opoldne na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila +16,4 stopinje Celzija in s tem izenačila letošnji rekord najtoplejšega zraka, ki se je zadrževal nad nami 11. in 12. junija. Ničta izoterma je bila včeraj opoldne nad višino 3800 metrov, kar je za kakih400 metrov višje od dolgoletne normalnosti. Ozračje je trenutno za okrog 4 stopinje Celzija toplejše od dolgoletnega povprečja, pri tem nekoliko zaostajajo najvišji sloji, ki pa se bodo predvidoma še nekoliko otoplili v prihodnjih dneh. Zato predvsem v gorah nastajajo vročinske nevihte. Tudi na višini 1500 metrov pa pričakujemo še kakšno stopinjo več, tako da upravičeno lahko zatrdimo, da bo v prihodnjih dneh dosegel naše kraje najtoplejši zrak v tekočem letu doslej. Poskočile bodo tudi prizemne temperature. V prihodnjih dneh ponekod lahko pričakujemo najvišje dnevne temperature do okrog 34 ali morda 35 stopinj Celzija, pri nas bo najtopleje na Goriškem in ponekod v nižinskem pasu. Prijetnejše pa bodo temperature ob morju, saj bodo zaradi odsotnosti večjih razlik v zračnem pritisku, pihali krajevni vetrovi. Morski veter, ki zapiha čez dan, ko temperatura na kopnem preseže temperaturo morja, bo hladil obalo. Morje ima trenutno v Tržaškem zalivu dva metra pod svojo gladino približno 25 stopinj Celzija, v vzhodnih predelih deželne obale pa kakšno stopinjo več. Ravno tako bo v predelih z višjim zaledjem v nočnih urah pihljal prijeten kopni veter, ki bo prav tako blažil vročino v nočnih urah. Do vključno nedelje se vremenska slika ne bo bistveno spremenila, v teh dneh bo vreme vsaj navidezno mirovalo. Le v gorah bodo v popoldanskih urah nastajale vročinske nevihte. Posod bo prevladovala jasnina z vročimi temperaturami. Konec tedna bo nedvomno zelo ugoden za morje. Vročina pa bo, kot kaže, popustila že v začetku prihodnjega tedna in po vsej verjetnosti niti naj ne bi šlo za muho enodnevnico. Severnoat-lantski zrak, ki se nabira nad Britanskim otočjem, se bo od nedelje začel spuščati proti Sredozemlju, med ponedeljkom in torkom bo dosegel Alpe in bo v torek po vsej verjetnosti prešel naše kraje. Ob prihodu hladne fronte, predvidoma v torek, bodo nastajale nevihte, ozračje pa se bo nato ohladilo. Zapihala bo burja, živosrebrni stolpec se bo v noči na sredo povsod spustil pod 20 stopinj Celzija, ponekod lahko do okrog 15 stopinj Celzija. V nadaljevanju prihodnjega tedna se bo nato spet prehodno okrepil anticiklon, toda ob manj vročih temperaturah. Za naprej kaže še na kakšen možen spust hladnega severnoat-lantskega zraka. Skratka, zelo verjetno bo najtoplejše obdobje v prvi polovici meseca ravno sedanje, nato bo še prevladovalo poletno vreme z občasno spremenljivostjo, toda ob nekoliko manj vročih in bolj prijetnih temperaturah. Na sliki: Nad večjim delom Evrope se zadržuje soliden anticiklon, v popoldanskih urah pa zaradi nižjih temperatur v višjih slojih nastajajo vročinske nevihte DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE Tečaji Ad formanduma v Trstu in Gorici Ad formandum sprejema vpise na tečaje iz Kataloga permanentnega izobraževanja Dežele FJK. Gre za krajše izobraževalne programe s področja upravljanja podjetja in kmetijsko-živilskega področja. Tečaj Uspešna komunikacija (33 ur) se osredotoča na tehnikah in načinih za ustvarjanje učinkovitih odnosov z izboljšanjem tehnik poslušanja in empatije; to omogoča obvladovanje težkih situacij in konf-liktnih odnosov in prispeva k dvigu samozavesti. Tečaj Tehnike prodaje (48 ur) predstavlja prodajne, pogajalske in svetovalne tehnike za zadostitev potreb in zahtev kupcev/strank. Tečaj Splošno knjigovodstvo (60 ur) usposobi udeležence za izbiro najboljšega knjigovodskega sistema glede na potrebe podjetja, knjiženje posameznih računovodskih operacij po načelih pravilnega knjigovodskega vodenja, uporaba namenske programske opreme za vodenje knjigovodstva in sestavljanja bilance. Tečaj Upravljanje finančnega poslovanja podjetja (48 ur) omogoča udeležencem sodelovanje pri upravljanju finančnega poslovanja podjetja, zagotavljanje nadzora nad finančnim ravnovesjem in politikami vzdrževanja le-tega. Tečaj Tehnike vinarstva traja 50 ur in se osredotoča na tehnike za pridobivanje kakovostnega vina v skladu s potrebami tržišča. Tečaj Predelava prašičjega mesa (56 ur) se dotika različnih metod in spretnosti za predelavo prašičjega mesa. Tečaj Tehnike oljkarstva v trajanju 60 ur predvideva prikaz teorij in nasvetov za namestitev in racio- nalno vodenje oljčnega nasada, ravnanje z oljkami pred stiskanjem za pridobitev olja odlične kvalitete. Posebno zanimiv je tečaj Oblikovanje tipičnih jedilnih listov, ki predvideva oblikovanje enogastro-nomske ponudbe in storitev, pripravo jedilnih listov ob upoštevanju lokalnih tradicij in dimenzij gostinskega objekta. Tečaj traja 72 ur in se bo odvijal deloma v Gorici in deloma v Trstu. Na sedežu v Trstu vpisujejo na tečaje Splošno knjigovodstvo, Tehnike prodaje in Upravljanje finančnega poslovanja podjetja, Tehnike vinarstva, Predelava prašičjega mesa in Tehnike oljkarstva. Na sedežu v Gorici pa vpisujejo na tečaje Uspešna komunikacija, Splošno knjigovodstvo ter Oblikovanje tipičnih jedilnih listov. Tečaji so namenjeni celotnemu prebivalstvu med 18. in 64. letom starosti z bivališčem v Furlaniji Julijski krajini. Oba pogoja morata biti izpolnjena na dan vpisa. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro izobraževanja. Izobraževanje je brezplačno za delavce v dopolnilni blagajni ali na čakanju. Tečaje sofinancira Evropski socialni sklad, ki tako omogoča izvajanje vizije o vseživljenjskem izobraževanju kot instrumentu za zagotavljanje dostopa do trga dela, za stalno izpopolnjevanje zaposlenih ter zagotavljanje znanja in veščin, potrebnih za razvoj teritorija. Vpisovanja sprejemajo na sedežih Ad formanduma: v Trstu, Ulica Ginnastica 72, tel. 040-566360, email: ts@adformandum.eu in v Gorici, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, email: go@adformandum.eu. GLASBA - Mednarodni festival Kras Delavnica za ovrednotenje violine v glasbenem šolstvu Jagoda Kjuder si na poseben način prizadeva, da bi violina ponovno pridobila pomembno mesto v glasbenem šolstvu, s povečano priljubljenostjo med mladimi glasbeniki. V ta namen se je z didaktično ponudbo vključila v sekcijo Druge strune letošnjega Mednarodnega festivala Kras, da bi ovrednotila glasbilo, ki je posebno v zadnjem desetletju potrebno učinkovitejše promocije. Ce-lotedensko delavnico je zaupala enemu samemu mentorju, ki slovi po pedagoških dosežkih, in sicer Beograjčanu Arminu Sešku. Enajst mladih violinistov iz Slovenije, Hrvaške in Italije je vadilo v prostorih glasbene šole Sežana, kjer je bil v nedeljo tudi zaključni nastop. Mladi violinisti so se ob spremljavi Jasne Jan preizkusili v zahtevnih skladbah, s katerimi so pokazali, da so vadili solidno in z določenimi umetniškimi ambicijami. Spontan aplavz publike in tečajnikov, ki je prekinil uvodni nagovor koordinatorke pred začetkom koncerta, je potrdil besede o razumevanju, ki ga Sešek pokaže do mladih violinistov. Prisrčno vzdušje in bližina mentorja, ki je iz prve vrste pozorno sledil vsem nastopom in spodbujal mlade izvajalce, sta pripomogla, da so vsi navzoči začutili uspešnost pobude, ki se bo verjetno nadaljevala v prihodnjem letu z istim mentorjem. (ROP) Konectedna Rock Otočec 2010 Na jasi ob gradu Otočec bo od jutri do nedelje potekal 14. Rock Otočec, ki bo postregel s 25 nastopi pretežno rock skupin in s številnimi obfestivalskimi dejavnostmi. Prvi slovenski rock festival na prostem mladim upom ponuja možnost predstavitve ob uveljavljenih skupinah. Rock Otočec 2010 poleg nastopov na glavnem odru ponuja še 60 dodatnih dejavnosti, obilo iger na zemlji, v zraku, v vodi in blatu ter spremljanje svetovnega nogometnega prvenstva na velikem platnu. Tridnevna vstopnica vključuje kampiranje, parkiranje avta, avtobusni prevoz do Novega mesta in nazaj. Festivalu letos poteče pogodba z upravljavci idilične jase ob reki Krki, tako da bo verjetno letos tam potekal poslednjič, vsekakor pa ga bodo v prihodnjih letih nadaljevali. / JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI Četrtek, 1. julija 2010 5 POLITIKA - Kljub nasprotovanju opozicije in Finijevim pomislekom Vlada pospešila obravnavo spornega zakona o prisluhih Danes po vsej državi manifestacije FNSI za svobodo informiranja - 9. julija informacijski mrk RIM - Poslanska zbornica bo obravnavala sporni zakonski osnutek o prisluhih od 29. julija dalje. Tako je določil njen predsednik Gianfranco Fini, potem ko se je konferenca načelnikov skupin z večino glasov izrekla v tem smislu. Za so se izrazili predstavniki vladne večine, medtem ko so bili načelniki opozicijskih skupin odločno proti. Zanimivo je, da se sam Fini ni strinjal z odločitvijo vladne večine, kateri sicer pripada. »Sklep je nespameten,« je dejal. »Jasno je namreč, da bo zaključno glasovanje predvidoma na sporedu šele septembra, zaradi česar bi bilo bolj smotrno celotno obravnavo presesti na september. Sklep je očitno narekovala čista trma,« je dejal svojim sodelavcem. Veliko ostrejši so bili predstavniki opozicije. Načelnik demokratov Dario Franceschini je ocenil, da gre za zgrešeno siljenje, katerega resnični cilj je ta, da bi čim bolj skrčili obravnavo vladnega zakonskega odloka z varčevalnimi ukrepi. »Predvidevam, da bo v poslanski zbornici konec julija in na začetku avgusta pravi pekel. Mi se bomo z vsemi mogočimi sredstvi postavili po robu zakonu o prisluhih, ki je nesprejemljiv bodisi z vidika javne varnosti bodisi z vidika svobode informiranja,« je dejal. Prav tako ostri so bili do sklepa voditelji Italije vrednot, medtem ko je predstavnik UDC Michele Vietti obžaloval, da vlada na tak način onemogoča dialog tudi s tistim delom opozicije, ki je nanj pripravljen. Predstavniki vladne večine pa so zavrnili vse navedene kritike. Poudarili so, da parlament obravnava zakonski osnutek o prisluhih že več kot leto dni, in po njihovem je povsem naravno, da se obravnava zdaj zaključi, po možnosti pred poletnim premorom. Vladna večina je sklenila, da pospeši obravnavo spornega zakona o prisluhih, dan pred demonstracijami, ki jih bo danes po vsej Italiji proti njemu priredil sindikat novinarjev FNSI. Osrednja demonstracija bo od 17. ure dalje na rimskem Trgu Navo-na, a podobne protestne pobude so v pripravi še v Tu-rinu, Milanu, Parmi, Padovi, Trstu in drugod. Ob tem je tajnik FNSI Franco Siddi včeraj potrdil, da bo 9. julija dan informacijskega mrka v znak protesta proti Alfanovemu zakonu, kot je bilo sicer že načelno določeno. Kot znano, vladna večina rada utemeljuje potrebo po sprejetju spornega zakona o prisluhih, češ da je treba zavarovati pravico do zasebnosti, ki naj bi bila zdaj ogrožena. Zanimivo pa je, da se je predsednik oblasti za varovanje zasebnosti Francesco Pizzet-ti v svojem letnem poročilu parlamentu včeraj ostro kritično obregnil proti snujočemu se zakonu, češ da ogroža pravico do informiranja. IN FOR MAZ IONE iE IJ3IERTÄ SIJEMZKJ vvUdi stato I; Al. L i-, CULTURA FEDER AZIONÍ numii STAMPA ITALIANA L LA O AI.Lii 1 .nt;' in ¡QI0 fysfr hAVÏLA Lepak novinarskega sindikata ansa PARLAMENT - Predsednik komisije Pisanu med državo res bila« »Pogajanja in mafijo so RIM - »Naravno je domnevati, da je v času velikih mafijskih zločinov in pokolov prišlo do sovpadanja interesov med Coso Nostro, drugimi kriminalnimi združbami, tajnimi prostozidarskimi ložami, deviiranimi državnimi inštitu-cijami ter deli poslovnega in političnega sveta.« Tako je med drugim povedal predsednik parlamentarne preiskovalne komisije proti mafiji Beppe Pisanu v poročilu, ki ga je včeraj podal o velikih mafijskih zločinih in pokolih v letih 1992 in 1993. Pisanu je podrobno obnovil razvoj tistih dramatičnih dogodkov in ugotovil, da danes lahko dokaj zanesljivo trdimo, da je prišlo vsaj v dveh primerih do pogajanj med predstavniki mafije in države: leta 1992 med oficirjem posebnih karabinjerskih enot Morijem in nekdanjim palermskim županom Cianci-minom ter leto pozneje med Bellinijem, Gioejem, Brusco in Riino, med katerimi se je porodila zamisel, da bi izvedli atentate na kulturne spomenike. Po Pisanujevi oceni je bil cilj ma- ansa fije ta, da bi dosegla odpravo trdega zapora proti mafijcem in sploh omilitev represije proti mafiji. In dejansko prekinitev atentatov sovpada z nekaterimi premiki v nakazanem smislu. Predsednik parlamentarne komisije je nadalje zatrdil, da je mafija tedaj opustila strategijo frontalnega spopada z državo, vendar gotovo se ni odrekla politiki. Po drugi strani pa je Pisanu ugotovil, da so bili v devetdesetih letih zaprti pomembni mafijski kolovodje, medtem ko se je na Siciliji okrepila družbena opozicija proti organiziranemu kriminalu. VARČEVALNI UKREPI Tremonti zaupa v parlament, dežele še kritične RIM - Za uvajanje federalizma je pristojen Umberto Bossi, minister za reforme. Tako je na novinarjevo vprašanje, zakaj na srečanju o federalizmu ni pristojnega ministra Alda Brancherja, odgovoril gospodarski minister Giulio Tremonti. Slednji je zagotovil, da novi davek na nepremičnine, ki naj bi ga lahko v kratkem uvedle občinske uprave, ne bo zadeval vseh nepremičnin: »Prva nepremičnina bo še naprej neobdavčena.« Tre-monti verjame, da bodo varčevalni ukrepi brez večjih sprememb prestali obravnavo v parlamentu. Umberto Bossi pa je na novinarski konferenci, ki je sledila zasedanju ministrskega sveta, izjavil, da se je Tremonti z deželami pobotal ter da so deželne uprave »prebavile« finančni manever. Načelnik Ljudstva svobode v senatu Maurizio Gasparri je glede srečanja med ministri in senatorji desnosredinske večine razložil, da je bil govor o davčnem federalizmu, pa tudi o ponovnem krčenju javnih izdatkov. Medtem pa številni predsedniki deželnih uprav še vedno ostro nasprotujejo varčevalnim ukrepom, med najbolj glasnimi je desnosredinski predsednik Lombardije Roberto Formigoni. CENE - Od danes Plin dražji, elektrika malo cenejša RIM - Z današnjim dnem se bo zvišala cena plina, medtem ko se bo nekoliko znižala cena elektrike. Plin bo dražji za 3,2 odstotka, elektrika pa bo cenejša za 0,5 odstotka. Tako je sklenila oblast za energijo za letošnje tretje tromesečje. Povprečno bodo porabniki letno plačali 30 evrov več (32 evrov več za plin, 2 evra manj za elektriko). Z današnjim dnem pa bodo na osnovi vladnega finančnega manevra uvedli plačevanje cestnin za vožnjo po nekaterih avtocestnih odsekih, pa tudi po nekaterih hitrih cestah. To naj bi veljalo tudi za rimsko obvoznico. A proti temu so se postavile odločno po robu vse zainteresirane krajevne uprave. Rimski župan Gianni Alemanno je dejal, da bo s svojim avtom podrl cestninsko postajo, če jo bo kdo postavil. Nasprotna sta tudi predsednica Lacija Renata Polverini in predsednik rimske pokrajine Nicola Zingaretti. SAO PAULO - Berlusconijev humor in sloves Uradni obisk v Braziliji v znaku grobih dovtipov SAO PAULO - Med uradnim obiskom v Braziliji se je italijanski premier Silvio Berlusconi proslavil z grobimi šalami v zvezi z ženskami in spolnostjo. V Sao Paulu je kakih sto italijanskih podjetnikov med koktajlom zabaval z napadi na italijanske sodnike (»oblast nekaterih sodnikov je metastaza trenutnega sistema«) in časopise, predvsem pa z »vročimi« dovtipi, na katere so se navzoči odzvali s smehom. Berlusconi je na primer brez prispodob dejal, da je zjutraj hotel »seksati s hotelsko natakarico, le-ta pa ga je spomnila, da sta imela spolni odnos pred eno uro. »Staram se, težave imam spominom,« je bil zaključek njegove zgodbice. Premier je tudi izjavil, da se ženske potegujejo za njegovo roko, »ker sem spet samski, simpatičen, bogat in star«. Sloves bahavega premierja-ženskarja je v številnih državah predmet posmehovanja, Brazilija ni izjema. Ob izhodu iz lokala je pre-mierja pričakala brazilska televizijska voditeljica, ki mu je prek megafona ponujala posebno darilo: napol golo žensko, oblečeno v pitona. Ni znano, ali je Berlusconi darilo sploh videl, saj se dekle skozi trumo telesnih stražarjev ni prebilo. Berlusconiju se ni mogla približati ansa Umiritev inflacije RIM - Inflacija se je v juniju umirila. V iztekajočem se mesecu je bila namreč letna inflacija 1,3-odstotna, medtem ko je bila v maju 1,4-od-stotna. Tako ugotavlja statistični zavod Istat, kjer so ugotovili konjunk-turno rast cen na področju rekreacije in kulture, storitev, oblek in obutve ter pohištva, artiklov in storitev za dom. Sprememb ni bilo glede cen alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov ter stroškov za hišo, vodo, električno energijo in ogrevanje ter za izobraževanje, hotelske in gostinske storitve. Negativno rast so zabeležili pri cenah prevozov, zdravstva, hrane, brezalkoholnih pijač in komunikacij. Tendenčna rast cen pa zadeva predvsem prevoze, storitve in izobraževanje, medtem ko so negativno tendenco ugotovili pri komunikacijah, hrani in brezalkoholnih pijačah. Polovica bančnih ropov v EU se zgodi v Italiji RIM - Skoraj polovica bančnih ropov v državah Evropske unije se zgodi v Italiji, čeprav je število ropov v zadnjih dveh letih upadlo. To ugotavlja področni sindikat zaposlenih v bankah in zavarovalnicah Fiba Cisl, kjer so postregli s podatki, po katerih je bilo v preteklem letu v EU 4.150 bančnih ropov, kar znaša dobrih dvanajst odstotkov manj kot leta 2008. Kar 1.733, se pravi 42 odstotkov, se jih je zgodilo v Italiji, kjer pojav vsekakor beleži več kot 19-odstotno nazadovanje. Problem bančnih ropov je še zlasti pereč v Laciju, kjer je število ropov v zadnjih dveh letih zraslo za devet odstotkov (v Rimu lani za kar 23 odstotkov). Porast beležijo tudi v Kampaniji, Markah, Piemontu in Venetu. V Umbriji in Apuliji se stanje ni spremenilo, vse ostale dežele pa beležijo upad števila ropov. Prepoved vrtanja morskega dna RIM - V pasu, ki meri do pet milj od obale, bo v italijanskih vodah prepovedano vrtati morsko dno, v slučaju morskih rezervatov in zaščitenih območij pa bo ta zaščitni pas širok dvanajst milj. Ukrep, ki velja tudi za postopke v sprejemanju, je napovedala italijanska ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo, potem ko ga je vlada vključila v odlok o reformi okoljske zakonodaje s ciljem okrepiti okoljsko varnost po katastrofi v Mehiškem zalivu. EVRO 1,2271 $ +0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. junija 2010 evro (povprečni tečaj) valute 30.6. 29.6. ameriški dolar 1,2271 1,2198 japonski jen 108,79 83215 108,31 8 2918 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 38,2820 56,9930 38,1300 56,7020 II lUlJjIVa 1 Ul~>lja danska krona rvritancKi ti int 7,4488 0 81745 7,4486 0 81040 Ul 1 LC11 OKI IUI1L švedska krona nnr\¿i ^ 9,5259 7,9725 9,5241 7,9085 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,691 1,3283 25,753 1,3258 jVILoIjKI llallh. estonska krona trtrint 15,6466 286,00 15,6466 286,76 1 1 la 15/30 O KRANJ Vlirjj LJUBLJANA 17/31 POSTOJNA O 15/29 KOČEVJE O . O ' ČRNOMELJ MARIBOR 015/29 PTUJ M. SOBOTA O 15/30 CELJE 15/31 0l5K N. MESTO 16/30 O ZAGREB 17/31 o„„ ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo jasno ali kvečjemu zmerno oblačno vreme. Pihali bodo krajevni vetrovi. V hribih bo popoldne lahko nekaj več spremenljivosti a z majhno verjetnost za kakšno osamljeno popoldansko nevihto. Danes bo sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 27 do 33 stopinj C. J Obširen anticiklon, ki je prisoten nad Sredozemljem nam Nad zahodno in srednjo Evropo ter Sredozemljem je ob- zagotavlja lepo stabilno vreme. močje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam topel in razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.39 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 23.20 in zatone ob 10.17 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden. Le sredi dneva in zgodaj popoldne bo po nižinah počutje poslabšala velika toplotna obremenitev. Takrat se izogibajte večjim naporom na soncu, uživajte lahko hrano in dovolj tekočine. -/^T-^ MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 24,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 7.51 najnižje -35 cm, ob 15.44 najvišje 27 cm, ob 21.40 najnižje 1 cm. Jutri: ob 1.10 najvišje 2 cm, ob 8.28 najnižje -26 cm, ob 16.39 najvišje 28 cm, ob 23.50 najnižje -8 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........2 8 2000 m .......... 12 1000 m .......... 21 2500 m............8 1500 m .......... 16 2864 m............5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9 in v gorah 10. O GRADEC 16/31 CELOVEC O 15/30 TOLMEČ O 15/29 XT VIDEM O 18/33 O PORDENON 19/32 TRBIŽ O 14/28 o 12/28 KRANJSKA G. ČEDAD O 19/32 ..n.., O S" P TRŽIČ 15/30 O KRANJ o 13/29 S. GRADEC CELJE 15/3 O O N. GORICA 16/33 K o ^ LJUBLJANA 18/31 POSTOJNA O 14/29 KOČEVJE REKA 20/32 N. MESTO 16/31 O M. SOBOTA MARIBOR 015/30 016/29 PTUJ " O —, ZAGREB 17/31 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do le zmerno oblačno vreme zaradi tanke visoke oblačnosti. Pihali bodo krajevni vetrovi. V hribih bo popoldne nekaj več spremenljivosti. Jutri in v soboto bo sončno in vroče. Predvsem v soboto bo popoldne možna kakšna vročinska nevihta. NEMČIJA - Po dolgem boju na sodišču bo prejela 175 tisoč evrov Najditeljica Otzija končno dobila zadovoljivo nagrado Zamrznjena mumija tako kot so jo odkrili leta 1991 na Južnem Tirolskem, levo zgoraj njena najditeljica Erika Simon BERLIN - Nemška turistka, ki je pred 19 leti odkrila 5000 let staro zamrznjeno mumijo, znano kot Otzi, je po dolgem boju na sodišču prejela 175.000 evrov nagrade za svoje odkritje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Erika Simon je bila leta 1991 skupaj z možem Helmutom na počitnicah na Južnem Tirolskem, ko sta naletela na neverjetno dobro ohranjeno globoko zamrznjeno truplo moškega. Oblasti so Nemki za neverjetno najdbo sprva ponudile 50.000 evrov, a se je večkrat pritožila, češ da je znesek prenizek. Otzi velja za najstarejšo ledeno mumijo. Ko sta ga Nemca našla, je imel na sebi oblačila, kar je arheologom omogočilo, da so ugotovili, kako so ljudje živeli konec neolitika. Po mnenju znanstvenikov je bil Otzi ob svoji smrti star 46 let, umrl pa je zaradi poškodb, ki mu jih je prizadejala puščica. (STA) ZDA - Tudi na dražbah predmetov Michael Jackson še vedno priteguje LAS VEGAS - Predmeti Michaela Jacksona so leto dni po njegovi smrti pritegnili največ zanimanja na dražbi predmetov različnih zvezdnikov, ki je potekala v nedeljo v Las Vegasu. Rokavica, okrašena s kristali, je bila prodana za 192.000 dolarjev. Skupno so za 240 Jacksonovih predmetov iztržili dva milijona dolarjev. Rokavica, ki so jo prodali na dražbi, je bila ena izmed petih rokavic, ki jih je Jackson nosil med turnejo leta 1984. Jacksonova oboževalka Wanda Kelley iz Los Angelesa je poleg rokavice kupila tudi nekaj Jacksonovih zlatih plošč, tri izmed Jacksonovih jaken pa so bile prodane za več kot 100.000 dolarjev. Jacksonovi predmeti so na dražbi tako zasenčili predmete drugih zvezdnikov, med drugim predmete ustvarjalca Zvezdnih stez Eugenea Rod-denberryja. Nobeden izmed njegovih predmetov namreč ni presegel vrednosti 8500 dolarjev. Računalnik, na katerem je Roddenberry pisal scenarij za priljubljeno televizijsko nanizanko Zvezdne steze, je bil tako prodan za samo 475 dolarjev, kar je približno pol manj, kot so se nadejali iztržiti zanj. Na dražbi so sicer prodali več kot 1600 predmetov, ki so nekdaj pripadali zvezdnikom. (STA) ZDA - Radijski in televizijski voditelj Larry King odhaja v pokoj Larry King z ženo Shawn Southwick NEW YORK - Slavni voditelj lastne oddaje na televiziji CNN Larry King se je odločil, da se bo po 25 letih vodenja intervjujev s slavnimi z vsega sveta odpravil v pokoj. Da bo obesil "naramnice na klin" je King, ki je znan po tem modnem dodatku, sporočil svetu preko spletne socialne mreže Twitter. Larry King ocenjuje, da je v svoji 53-letni karieri radijskega in televizijskega voditelja opravil okrog 50.000 intervjujev. Preden je prišel na televizijo, je bil radijski voditelj, prvi televizijski intervju pa je imel z nekdanjim guvernerjem New Yorka Mariom Cuomom, čigar sin Andrew se letos poteguje za guvernerja iste države. King je v svoji karieri inter vju-val skoraj vse znane ljudi s povsem različnih področij. Nazadnje je med drugim privabil na pogovor košarkarja LeBron Jamesa, Komika Billa Mahera, predsednika ZDA Baracka Obamo in pevko Lady Gaga. Kingo-vi oddaji je sicer v zadnjih letih začela gledanost padati. Njegov slog izvajalca intervjujev, ki se ne dela pametnega oziroma ni- ansa ti ne skuša intervjuvanca spraviti na preveč tanek led, mu je v dolgih letih zagotovil vrsto znanih osebnosti, ki pred ostrejše zasliševalce ne bi šli. Vendar pa so nastopili drugi časi. V ZDA ga sedaj ob 21. uri zvečer prehitevata Rachel Maddow na televiziji MSNBC z "leve" in Sean Hannity na televiziji FOX z "desne". Oba voditelja sta izrazito politično opredeljena. Skoraj 77-letni King, ki se je že vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov kot voditelj najdlje trajajoče oddaje za eno televizijo ob istem času upa, da bo lahko včasih za CNN pripravil še kakšno posebno oddajo. CNN išče njegovega naslednika ali naslednico. Za večjo gledanost pa se bori tudi z najetjem nekdanjega guvernerja New Yorka Eliota Spitzerja, ki bo vodil politično kontaktno oddajo ob 20. uri zvečer po vzhodnoameriškem času. Spitzer je tisti nekdanji guverner, ki je moral odstopiti, ker je porabil na tisoče dolarjev za drago prostitutko. To je počel v času, ko je kot priljubljeni pravosodni minister New Yorka domnevno preganjal prostitucijo. (STA)