CgAR BESEDE MOJE Literarno glasilo učencev OS Ljudski vrt, Ptuj April 2006 POZDRAVLJENI, VSI ČAROVCI! Končno. Poslovila se je zima, letni čas, Id mi ni posebej pri srcu. Razcvetela se je pomlad — mnogo lepše. Se malo, sploh ne bomo vedeli, kdaj nas bo obiskalo poletje, namenjeno oddihu. In potem? Potem pride jesen, čas mavričnih barv, čas novega zagona in čas kostanjev — meni najljubši letni čas. In kateri letni čas je vam najbolj pri srcu? Vsak prinaša nekaj posebnega, nekomu še posebej dragocenega. Med seboj so različni, pa vendar se vsako leto znova zaokrožijo v urejeno in usklajeno celoto. Tudi mi, ki sooblikujemo šolsko klimo, smo kot letni časi: vsak je drugačen, poseben, neponovljiv, pa vendar živimo skupaj, pod isto streho, skupaj ustvarjamo, skupaj rastemo v zrelejše, odgovornejše osebnosti. Pomlad nam vsako leto pričara novo številko našega literarnega glasila Car besede moje. Tudi letos. Rdeča nit literarnih in likovnih prispevkov so letni časi — tako in drugače. Kakor jih pač kdo izmed nas vidi. Zanesljivo pa imajo eno skupno lastnost: odražajo svet otroške duše, njihovo ustvarjalnost in neponovljivost ter barvitost njihovega pogleda na svet. Vzemite malo poletnega peska, osladite ga s spomladanskim medom, dodajte kostanjevo kremo in sneženo smetano. Začinite vse z dobro voljo, optimizmom in občutkom za soljudi, pa si iz tega umešajte torto štirih letnih časov, Id vas bo osrečevala vse leto, ne glede na to, če zunaj dežuje ali sije sonce. Kajti, najpomembneje je, da imate sonce v lastnih srcih — to prežene najhujši mraz in viharne oblake. Vsem ustvarjalkam in ustvarjalcem glasila čestitam, vsem, ki boste glasilo vzeli v roke, pa želim obilo zadovoljstva ob branju. Tatjana Vaupotič, ravnateljica Nuša Muršič, 5. b GOZD (Štirje letni časi) Spomladi gozd lepo je zelen, z listi razraščen in razcveteli. Poleti vroče res je zelo, zato se radi po gozdu sprehajamo. Jeseni živali zalogo delajo in trebuščke prazne si napolnijo. Pozimi drevje je golo ter z ivjem pokrito in s snegom ovito. Spomladi, poleti, jeseni, pozimi gozd lep je zelo, zato sva napisala pesmico to! Luka Haložan in Vid Erčevič, 4. c -X Lara Miletič, 4. b POMLAD LJUBEZEN Pomlad zaspana tiho je prišla, Ljubezen največja je bolezen, prinesla cvetja pisanega. vsak jo rad ima in se zlahka ji preda. Ko zjutraj se zbudim, k oknu odhitim, Marsikomu stre srce, ko se zvonček prebudi, da se nato ji odpove, trobentica zapoje si. nekateri pa srečni so in v ljubezni prav uživajo. Vijolica vijolična, zvonček beli ves Nekateri veseli so, in trobentica trobeča drugi od žalosti umirajo, so zapeli: cingu-lingu-lingu-la! zato srečni bodite in se ljubezni nikar ne ustrašite.! Pa še nekaj vam povem: ko sonček lepo sije, Monika D veselo srček bije! Vita Gačnik, 5. a/8 Urška Zidarič, 5. a/8 DEŽELA TRAVNIKOV IN CVETLIC 1. poglavje CVETLICA (odlomek) V kraju, ki se je imenoval Kapan, so živeli dobri in prijazni ljudje. Med njimi so bili tudi Miha, gospa Marjana in gospod Jakob. Bili so revni in živeli so v skorajda prazni in umazani hiši. Miha je priden in uglajen fant. Bil je sin gospe Marjane in gospoda Jakoba. Mihov oče je bil prehladil z virusom pantoloma ... Ozdravi ga lahko le ena cvetlica. Imenuje se Gastija in je zelo redka. Raste le daleč proč od njih. Nekje, kamor ni šel še noben človek. Tako sta nekega večera za mizo sedla samo gospa Marjana in Miha. »Mami, kje je očka?« je vprašal Miha. »Sine, očka je zelo bolan!« mu je odgovorila. »Kaj pa naj naredim, da bo ozdravel?« »Ti nič. Ozdravi ga lahko le ena cvetlica. Imenuje se Gastija in raste nekje, kamor ni šel še noben človek.« Ko sta pojedla večerjo, je gospa Marjana rekla Mihu: »Hitro spat! Jutri je zadnji dan pouka.« »Bom. Ampak, kaj je jedel očka?« je vprašal Miha. »Isto kot midva. Juho sem mu odnesla iz kuhinje, v kateri sva jedla, v spalnico. Daj mu poljub, potem pa spat,« mu je odgovorila gospa Marjana. Miha je odšel v spalnico, dal očetu poljub in odšel nazaj v kuhinjo. Posteljo so imeli namreč v kuhinji. Pokril se je z odejo. Ampak kaj kmalu se je odkril. Razmišljal je samo o tisti cvetlici, ki bi pomagala očetu, da bi ozdravel. Sel je pod odejo in začel hoditi navzgor. Naenkrat se je prikazala svetloba. Bil je v prostoru, kjer je bila pomlad. V njem so živela čudna bitja. Fant ni verjel, da je tu, zato je zaprl oči in se udaril po glavi. Nato je odprl oči. Se zmeraj je bil v čudni deželi s čudnimi bitji. Malo se je razgledal in zagledal prelep travnik. »Oprostite! Kaj je ta dežela?« je mladenič vprašal smešnega stvora. »Khem, khem,« je zakašljal stvor, »si v deželi travnikov in cvetlic.« »Smem vprašati, zakaj se tej deželi reče tako? « »No, zato ker je tu veliko travnikov s cvetlicami!« Monja Duler, 4. c POMLADNA PESEM Trave zelene, zvončki že cvete, trobentice trobijo že, vijolice pod grmi zadiše. Sonce pogumno prikukalo je, oblaki so strgali se, povsod je lepo in nam je v srcu toplo. Taja Bezjak, 4. c POMLAD Prišla je pomlad. Eva je odšla nabirat zvončke in trobentice. Ko je trgala zvončke, jo je prestrašila čebela. Čebela je odletela naprej. Eva je natrgala velik šopek zvončkov. Potem je odšla iskat trobentice. Našla jih je na travniku. S polnimi rokami je presenetila mamico in babico. Obe sta jo objeli in bile so vesele! Katja Kuhar, 2. a Saša Veličkovič, 9. b POMLAD Končno je prišla pomlad. Zvončki pojejo pomladno pesmico. Trobentice sončijo svoje cvetove. Otroci smo veseli zvončkov in sonca. Tomi Mihael Mulec, 2. a 'T' v 'T' v "Z I lomaz lepes, o. b PRIŠLA JE POMLAD Zvonček se prebudi iz zimskega spanja. Na široko zazeha in si pomane oči. »Kako pusto je,« reče, »tulipan, trobentica, vijolica in mačice še spijo!« Zvonček se nečesa domisli: »Prebudil jih bom!« Pocinglja, in glej ... Niso se prebudili vsi. Zbudil se je samo tulipan. Tulipan je predlagal: »Zbudiva še druge!« »Dobra ideja,« se je strinjal zvonček. Zbudila sta jih. Sonce je posijalo in vsi so zaplesali pomladni ples. Nuša Vučinič, 2. a POMLAD POMLADNI DNEVI Pomlad je prišla, zvončki cvetijo in se veselijo, Ko zunaj sonce sije, v meni sreča bije. nam pa lepo je, ker jih nabiramo. Ze ptički mi pojo, pogledam v nebo in zaletim se v drevo. Pomlad je prišla, otroci se veselijo, metuljčki letijo, travniki cvetijo. Ko padem že na tla, se v glavi pojavi zvezdica. Najprej ena, potem pa dve in že vstanem spet na noge. Kaltrina Pulaj, HervinTarashaj, 7. b Zan Poherc, 4. d 6 SMEŠNIH VERZOV (Kreativno pisanje na predlogo filma Moj ata, socialistični kulak) Babi po Avstriji hiti, ko ata se po travniku s kosilnico podi. Mama se smeji, ko ata pred stanovanjem brez ključa stoji. Mama si rdeči avto želi, ko ata pred blagajno z rumenim stoji. Jan Koštomaj, 7. b NENAVADEN CVET V gozdu je rasel cvet, majhen, a vseeno lep. Metulj ramen je priletel, vzel cvetni prah, je odletel. Cvet bil je jezen na nebo, ki mu metulja je poslalo, a glej sedaj nebo, se mu je maščevalo. Z gora vihar je prihrumel, kot val pred sabo vse je mlel. Ta cvet sedaj je ovenel, spomladi nov bo zacvetel! Gašper Lenart, 4. b C$K& 'iSi Ptuj Predstavile se bodo ptujske klekljarice Besede niso ovira za druženje RllliN-€_N,D!TP3 Prazniki ob nežnih zvokih duhovne glasbe Razlika na lestvici potrjena še na Igrišču »Z Dravo še višje« OdloiHev v zadnji četrtini zakladnica tisočletij Balkansko leto Valerija Dukarič, Jerneja Grabar, 9. c NENAVADEN CVET Nad vrtom pisan, lep metulj leti, na lepi rožici sedi, do vrtnarke odleti, ta mu eno rožo podari. Metulj na vrt jo posadi, zaliva jo dneve in noči ter gleda, kako raste in cveti. Zjutraj sonce se zbudi, rožico lepo osvetli, ljudje pridejo gledat, kako se blešči, a žal utrgajo jo in zato oveni. Jana Vidrih, 9. a Danaja Gnilšek, 4. a NENAVADEN CVET Hodim pa mahu v prelepem gozdu, nato zagledam — ena maj Ima vratca. Za njimi so še ena malo večja vrata in za temi vrati so še večja in še večja. Sprašujem se: Le kaj za temi vrati stoji? Odprem jih: Za temi vrati stoji, ena velika dehteča roža. Zanjo majhen deček skrbi, zaliva jo in jo boža. Lep metulj prileti in na cvetu postoji. Bratec opazuje ga in si zaželi: da tudi tako svobodno bi letel in tudi sam tako bi lep in pisan bil. Lara Miletič, 4. b Eva Stefanec, Nina Tovornik, 5. c/8 NAVADEN CVET Bila je deklica, imenovali so jo vrtnarka, rože rada je imela, vse je zalivala do večera. Ena roža je imela lep cvet, nanj šla je čebela sedet, cvet je bil zelo dišeč, ker je bil lepo rdeč. Ko cvet oveni, deklica se žalosti, majhen metulj ji podari lep dragulj. Aljaž Mori, 4. a Eva Veselič, 2. b LJUBEZEN POMLAD Ljubezen je sreča, ki je včasih boleča. Ljubezen nastane, ko se zaljubiš. A v srcu čutiš le to, da se imata rada tako, kot še v sanjah nikoli ni bilo! Aleksandra Pečnik, 5. a Spomladi ptičice žvrgole, spomladi trate zelene, spomladi rožice cvete in sonce posije že. Spomladi se narava prebudi in veseli smo vsi! Zime imamo že prek glave, naj pomlad se prebudi, talirat smo veseli vsi, ker zime več ni! Taja Bezjak, Eva Zmazek, Tara Tanita, 4. c MOJA NAJLJUBSA URA V četrtek je moja najljubša ura — likovna vzgoja. Pri likovni vzgoji delamo zelo zanimive stvari. Smo že pravi umetniki. Neki četrtek smo se razdelili v skupine in vsaka skupina je posnela svoj animirani film. Delali smo tudi kipe v oblila zmaja iz gline. Tudi risanja in slikanja ni manjkalo pri urah likovne vzgoje. Pri likovni vzgoji mi je zelo lepo in upam, da bomo delali še več zanimivih stvari! Staša Florjančič, 5. a POMLAD Prišla je pomlad, zato imej vse rad! Pojdi malo v naravo, kar tako, za zabavo! Odpočij se od vseh skrbi, ki ti šola jih povzroča vse dni! Glej, metulje, ki letajo od cveta do cveta, vprašaj čebelico Majo, kaj se obeta! V SOLI Zelo uživam pri predmetu angleščina. Rada spoznavam tuje besede. Pogovarjamo se o časih, predmetih v šoli, dnevih v tednu in še bi lahko naštevali. Med poukom si lahko s sosedom pomagamo. Da imamo lažje torbe, pustimo učbenike doma. Maruška Zemljič, 5. a * * m Katarina Menoni, 7. b POLETNE VETER V LASEH V zorečem julijskem žitu veseli črički pojo. Vroč veter lovi se z oblaki čez Šimo nebo. Preplavljene s soncem so ceste, ob cestah žito in mak, zrak nad zelenimi travniki ... Po poti čez polje gre deklica z rožami v temnih laseh, vesela teh julijskih barv, ki dajejo licem nasmeh. Patricija Vilčnik, 9. b NOS Ko pogledam nos, z veje poleti kos. Z njim lahko voham, kako pohece poham. Ko pogledam moj nosek, vidim, kako iz njega teče vosek. Nos je res enkraten organ, na njem se vidi, če kdo je bolan. Nos je bos, a kljub temu nihče mu ni kos! Nace Zavrtanik, 5. b/8 SREČA Ce se ti sreča nasmehne, tako je, kot če bi misli pognale se kvišku kot ptice. Nad strehe, nad hiše, visoko, visoko, visoko, v najtanjšo razpoko, kjer skozi oblake prerije se. In kaj se potem zgodi? Eh, svet se razveseli, zapoje, zapleše, se zaisliri, kot bi nanj vse barve razlil, da je ves lep in ves radoživ! Patricija Vilčnik, 9. b TRIJE MEJAČI Trije mejači sedijo ob jedači. Prvi vsak dan sprašuje. Drugi pripoveduje. Tretji pa ves čas vzklika. To so vprašaj, klicaj in pika. Lina Malovič, 5. a/8 POTOVANJE V DALJNO DEŽELO Ze dolgo sem si želel potovati po svetu. Nekega dne sem se odpravil na Florido s prijatelji. Leteli smo kakšen dan. Vse potnike nas je bilo strah strmoglavljenja letala. In res se je to zgodilo. Letalo se je prelomilo na dva dela. Preživeli smo samo jaz in prijatelji, mi smo vsaj mislili tako, vendar ni bilo tako. Prileteli smo na samoten otok, bilo nas je zelo strah. Potem smo zagledali nekakšne stražarje, ki so bili strašni. To so bili ljudje, ki so bili z nami na letalu. Najprej so ujeli tri prijatelje, ostali smo le še štirje. Nato so ujeli še dva. Ostala sva le midva s prijateljem Urošem. Stražarji so skoraj ujeli tudi naju, vendar se nisva dala kar tako. Skrivala sva se dneve in noči. En dan pa je bil usoden za Uroša, ki se je po zaslugi stražarjev utopil. Ostal sem še le jaz. Skoraj bi me ujeli, a sem se izmaknil. Lovili so me kakšnih dvajset dni, a me niso našli. Nato so to izvedeli tudi v Angliji in me prišli rešit. Ubili so tudi nekaj policistov oziroma vojakov, a mene so rešili. Nato sem se vrnil v svojo domovino, a žal brez prijateljev. Te sanje so bile zelo razburljive, a tudi zelo žalostne. Miha Tetičkovič, 4. d Jan Meglič, 2. b IZDAJALSKA PAJČEVINA (detektivska zgodba) Nekega dne, ko je moj sosed Prismodko obešal svoje oprane in mokre igrače na vrvico, da bi se posušile, si je polglasno prepeval: »Pujs je moja sveta žival, ker v njega dajem denar!« V hiši je nekaj zaropotalo. Prismodko se je začudil in zdrvel v hišo. Jaz sem vse to videl in slišal, pa se vendar nisem ganil, saj sem zelo užival na soncu. Tisto noč pa nisem mogel zaspati. »Tresk, aaaaaaaa, aaaaaaaa, ... na pomoč, na pomoč!« Ta zvok je znova prihajal iz Prismodkove hiše. Nato je črna senca šinila iz hiše in stekla na podstrešje. Prismodko je še naprej klical na pomoč. Hitro sem se oblekel in stekel k njemu. Ob njem je bil njegov brat Veselko. Prismodko je v solzah povedal, da so mu ukradli pujsa. Pogledal sem Veselka in ga z ostro vprašal: »Si bil ti?« On je zanikal vendar mu nisem verjel. Na njegovi obleki je bila namreč pajčevina, Prismodko pa ni čistil podstrešja že eno leto. Veselko je takoj videl, da sem ga razkrinkal. Naslednje jutro je bil Prismodkov pujs že na svojem mestu. Miha Zupanič, 5. a/8 BILA SEM ANIKA, ZDAJ SEM ANA Ko sem bila še majčkena, sem bila radovedna. Enkrat sem zlezla s kavča, samo zato da bi raziskovala. Imela sem temne, kratke lase. Zdaj sem velika in sem samostojna. Imam kostanjeve lase. Rada jem jagode, še rajši pa se kopam. Vesela sem, ko gremo v knjižnico, ker rada berem. Ko bom velika, bom učiteljica. Ana Zemljič. -J. C BIL SEM TONČEK, ZDAJ SEM TONI Ko sem bil še majčken, sem se vozil s triciklom. Bil sem navihan in radoveden. Vendar pa nisem maral dude. Ce mi je mamica dala v usta dudo, sem jo takoj izpljunil. Zdaj pa sem Toni. Se zmeraj se rad vozim s kolesom in tudi zdaj sem radoveden. Igram košarko. Toni Pernat, 5. c BILA SEM MAJIRA, ZDAJ SEM MAJA Ko sem bila majčkena, sem vsepovsod vtikala svoj nos. Zaradi moje radovednosti, sem razbila skodelico. Imela sem velike rjave oči in rada sem jedla špinačo. Zdaj pa sem Maja in nisem tako radovedna. Najraje berem knjige. Maja Pavlič, 5. c BIL SEM TILENČEK, ZDAJ SEM TILEN Ko sem bil še majčken, sem imel temno rjave oči in svetle lase. Najraje sem jedel skuto na kruhu in zraven pil čaj. Na morju sem veliko raziskoval. Zdaj sem velik, rad imam ribji namaz in pepsi. Rad računam. Tilen Terbuc, 5. c LEPA BESEDA Lepa je beseda, če ima poet svoj svet in se v rime poda. Ko zaprašeno gradivo se ponovno zbudi, v valujočih ritmih se svet zavrti. Sproščujoč sončni nasmeh zbudil je nov dan, da gremo pa naših poteh v svet nov in neraziskan. Jk -/ttr, k\ y i- vi Luka Merc, 4. b Aljaž Tumpej, 4. c NENAVADNA ROŽA Zjutraj, ko roža se zbudi, k roži dehteči metulj prileti. Prav prisrčno jo pozdravi: »Dobro jutro, brž na nov dan se pripravi!« Ko se zmrači, cvet se zapre in zaspi. Ela Emeršič in Sanja Špindler, 4. b NA PTUJSKEM GRADU Nad Ptujskem je grad, v katerem je živel graščak. Odšel je z grada, ker so se vojaki bali napada. Bali so se, da jih ne bi vrgli v ječe, na srečo so imeli kup sreče. Vsakih nekaj let se grad obnavlja, ker je v gradu muzej, ki stare stvari predstavlja. Gašper Lenart, 4. b SMEH SMEH Smeh, smeh, smeh je pri vseh ljudeh. Smeh, smeh, smeh je doma pri vseh ljudeh. Smeh, smeh, smeh naj hiti po vseh straneh! Lea Zivič, 5. a Smeh, smeh, smeh naj osreči ves ta svet! Smeh, smeh, smeh širi se po vseh ljudeh. Smeh, smeh, smeh naj živi pri vseh ljudeh! Teja Šuštar, 5. a/8 ZOBEK Aiiiiim! Kako boli, če zobek zdrav ni in ti iz ust smrdi. Takrat k zdravniku greš, kjer tuliti smeš. Ko ti pa zobek izpuli, pa raje ne tuli in se nasmej, kajti bolelo je prej. Za konec pa še to, da je čist zobek vreden več kot zlato. Bernarda Petek, 5. b MOJ JEZIK Moj jezik je rdeč, zelo govoreč, čez dan govori, zvečer pa zaspi. Ko kdo zmerja me, prikaže se, bonbone pa rad ima in se z njimi igra! Ana Tepeš in Tjaša Plohl, 5. b Eva Veselič, 2. b EN TAR ODŠTEKAN DAN Zjutraj se nenavadno zbudim na vrhu najvišjega nebotičnika. Le kako sem prišla tja? Nimam pa pripomb, ker je lep razgled, a le malo me je strah višine. No, kar zelo. Rada bi prišla dol s tega 158-nadstropnega velikana. Pa tako me je strah, pa vse je tako čudno. Ce se dobro razgledam, opazim, da je vse mesto iz sladoleda in smetane. Pa še zdi se mi, da ne sanjam. Ce ne pridem čez eno minuto dol z nebotičnika ... joj! Glej, moja mama in ata, saj sta vsa čokoladna. In ura. Cez petdeset sekund pa služba. Joj, joj, kaj naj storim? Nimam izbire, saj se bom kmalu spremenila v čokolado. Sonce se je že prikazalo in jaz sem že iz čokolade. Glej me, službo zamuja, pa še topim se. Naenkrat se v tekočem stanju zlijem iz nebotičnika. Ko se dotaknem tal, se vse zatrese. Spomin pa se vme nazaj v normalno življenje, kot da se ni nič zgodilo. A takoj se pogledam in vidim, da sem si s seboj prinesla spominek. Sladoledni čokoladni prst. Tjaša Šalamun, 5. b EN TAK ODŠTEKAN DAN Nekega dne se je pujsek Miha odpravil na sprehod po gozdu. S seboj je vzel počeno cev in kos lesa. Vse se mu je zdelo zelo nenavadno. Drevesa so imela liste iz svile in bombaža. Na to se ni preveč oziral in šel je naprej. Tam je zagledal mačko, Id se poroča z psom. Ni mogel verjeti svojim očem in odšel je pobliže pogledat, kaj se dogaja. To srečanje mu je bilo zelo zanimivo in zadržal se je do poznih večernih ur. Postal je utrujen in odpravil se je domov. Cez nekaj časa pa mu pot prekriža lepo gospodična, dolgi in lepih nog ter dolgega vratu. Oblečena je v svetlo rdeč plašč z modrimi pikami. Pujsek Miha ni mogel verjeti, da pred njim stoji žirafa, oblečena v rdeč plašč z modrimi pikami. Žirafa pa vpraša, če bi postal njen mož. Ker je dama tako elegantno vprašala in ker je bila tudi zelo lepa, je pujsek z veseljem pokimal. Cez nekaj časa sta se cerkveno poročila in dobila sta veliko otrok, ki so tekali iz vasi v vas. Nekateri so imeli oblačila taka kot mama — rdeč plašč z modrimi pikami, nekateri pa so imeli samo zelen plašč. Tako so srečno živeli, do konca svojih dni. Kaja Kostanjevec, 5. b DOBILA SEM NOVO KOLO Dan po mojem rojstnem dnevu se je moj dedek odločil, da mi bo kupil novo kolo. Povedal je moji mami in mama se je strinjala. Mama in dedek sta se odpeljala v trgovino s kolesi. Ko sta prišla domov, sta me presenetila z novim rdečim kolesom. Nato sem si nadela kolesarsko čelado in se odpeljala na potep. Ko sem prišla domov, sem kolo pospravila v garažo. Se sedaj se rada usedem nanj in grem na potep. Marjetka Kelenc, 5. a VSE ZA LJUBEZEN Laura Lorbek, 5. b <7r. - r'-~> Bitka za življenje: Šaron še 72 ur v umetni komi Sedemdeset let Sodobnosti Mirnaiittenvvnimg Sprejela izhodi«a za pogajanja > vel I Revolucionarno odkritje : Inšpektorji opozarjajo trgovce: kazni so visoke V »lisa navili le golo abecedo Dani Novak, 9. a in Davorin Bratušek, 9. c KONS: US Jaz ne vem. Nekaj pač. Zelena spaka na steni. Vlak. Poletje pred zimo. Smrt. Soteska v Atlantidi. Kri. Drevo, rastoče drevo. Skrivnost. Odprt grob. Truplo. Bleščeče se sonce. Jedci smrti. Dan smrti: 11.9. Apokalipsa. Konec ... ? Lara Petek, Nika Šeruga, Sara Mernik, Živa Brglez, 9. a IZ-OfTb; -2>oo6 šezadnjičZbudi se, človek Dva mrtva v dveh čelnih trčenjihEi Tiha obrobja minevanja Tretje dekle še v kritičnem stanju Počastili spomin na žrtve UtiiBgg ZADNJE SLOVO Tamara in Nastja, 9. c NENAVADNA NOVICA Danes vam moramo povedati žalostno vest. V 86. letu je umrla najbolj znana stonoga na svetu — Madam buggy shoe. Bila je znana po tem, da je vsako leto darovala za revne in bolne. Bila je tudi v živalski knjigi rekordov, saj je imela najmanj nog med vsemi stonogami. Imela jih je osemindevetdeset, saj je zadnji par nog nekje izgubila v prometni nesreči, a saj niso važne noge. Važno je njeno veliko in dobro srce! Alen Harb, 8. a DAN RONSZOOG Dan začne se vsako jutro Najprej proti Hrvaški in konča zvečer. Po vinskih cestah Naj bo sonce ali sneg, Ogledalo sl je blizu 8000 vsak dan je posebej lep. obiskovalcev Katarina Menoni, 7. b Pesem povezuje Pokal Vitranc Tomi Ciglar, Aleš Šalamun, 9. c ROJSTNI DAN V soboto sem bila na rojstnem dnevu pri moji sosedi Nuši. Imeli smo se super. Igrali smo se različne igre. Cez nekaj časa smo se oblekli v pustna oblačila in šli od hiše do hiše. Jaz sem bila oblečena v obutega mačka. Zelo smo se zabavali. Rojstni d< mi je zelo všeč. m se je končal ob osmi uri zvečer. Bilo Tina Martinič, 5. a ŽALOSTNO SNIDENJE Stopam po ravninski cesti sredi mrtvih, pustih njiv, mimo mene kot v povesti pride starec, komaj živ. Prosi me za skorjo kruha, lačen je, ga muči mraz, v svet odhaja brez kožuha, ves modrikast je v obraz. »Star sem«, pravi, »star in truden, ves betežen, grd in siv, vem, da videti sem čuden, žal mi je, a nisem kriv! Moji bratje, vrli fantje, kar po vrsti so pomrli, kar sem kdaj imel, je šlo, zdaj sem sam na svetu širnem, bos in gol in brez moči. Tu nekje na polju mirnem smrt me, grudna, doleti!« Patricija Vilčnik, 9. b SMRT Smrt ... tako tiha in lepa kot bel metulj, ko si zjutraj mane oči. Nič ne sluti, nič ne ve, da danes končalo se je. Prišla je čisto tiho — kot bel metulj ... Patricija Vilčnik, 9. h NA SMUČI Naj zimski veter veje! Pripravimo vsi svoje smuči. Kdor zdaj se v hiši greje, ta ni iz naše vasi. Hitro, hitro na smuči! Naj zimski veter veje, saj tako nam tečejo hitreje po snegu dol smuči. Hitro, hitro na smuči! Hanna Kobler, 7. h MUCKI Mucki, mucki, mucki mali, bi se radi še igrali. Tiho miške bi lovili in se z nami veselili. Jasna Bratušek, 5. h SNEŽAK V gozdu snežak stoji in v rokah instrument drži. Na glavi mu lonec stoji, v vseh barvah se blešči. Na srajci črne gumbe ima, z nosom oranžnim maha. Katja Herga, Jasna Bratušek, Dominika Cerni Voršič, Bernarda Petek, 5. h Nina Kokol, 5. a KRALJEVA VRNITEV Nekega dne je prišel pod Peco stari gospod, Id je vedno spoštoval kralja Matjaža. Pozvonil mu je in votlina se je odprla, kralj Matjaž se je zbudil. »Kaj pa delaš tukaj?« je vprašal kralj Matjaž. »Zakaj si tukaj?« bi rad vedel stari gospod. »Skril sem se pred sovražniki« mu odgovori kralj. »Vsi bi te radi videli, zato pridi spet na zemljo,« ga prosi gospod. In kralj Matjaž se vrne na zemljo in spet je bilo vse po starem. Katja Cajnko, 5. c Komu naj občina plačuje zdravstveno zavarovanje? Bojna sekira še ni zakopana Nad ptice z daljnogledi in s fotoaparati Iskrice veselja z mišicami, Sožičkom in malim medom Klobčič okrog NKBM se zapleta Brigita Smigoc, 9. c KRALJ MATJAŽ IN PTICA PIKICA V votlini pod Peco je prebival kralj Matjaž. Nekega dne je k njemu priletela ptica, ki je hotela postati kraljica. Sanjala je, da je pred votlino in ko se je zbudila, je bila res pred njo. V votlini je zagledala najprej zlato, nato še kralja Matjaža. Vzela je zlato in odšla. Nakupila si je lepih stvari in zaspala. Spet je sanjala, da je pod Peco in ko se je zbudila, je ponovno vstopila v votlino. Notri je postala zaspana, zato je sedla na zvonec, ki je bil pred kraljem Matjažem. Zvonec je zacingljal: cin-cin-cin, bim-bim-bim, bom-bom-bom! Kralj Matjaž se zbudil, ptica se je spremenila v lepo mlado dekle in čez eno leto in pol sta se poročila. Pia Prstec, 5. c BESEDA UREDNIKA Nebo nima ust, zato moramo ljudje govoriti o njem. (japonski pregovor) Nebo. To široko razprto razkošje barv, ki se spreminjajo od sinje modre pa vse do nevarno sive in črne. Nebo, na katerem se spomladi pojavi lepa modrina, poleti to spremljajo še drobni oblaki, nato se jeseni nebo barva vse bolj rjavo in sivo, dolder se ne konča v beli snežni kopeli, Id jo prinaša s seboj zima. Letni časi so si različni kot dan od dneva. Kot učenec od učenca. In prav besede, pogovor, jezik so tisti, s katerimi se lahko pogovarjamo o sebi in svojih občutkih. In če znamo živeti drug z dragim, potem nas ni strah izrekati se in se tudi do konca izraziti! Učenci so razmišljali in ustvarjali. Od pomladnega vzdušja zaljubljenosti in opazovanja narave, Id vedno znova preseneča, do poletne brezbrižnosti in igrivosti. Razmišljali pa so tudi o jesenskem pričetku pouka in zimskih dogodivščinah. Letni časi so kot učenci. Različni, a vsak po svoje dobrodošli, zanimivi. Vsak letni čas prinaša kaj novega, vsem pa je skupno spreminjanje. Kot se spreminjajo in rastejo otroci, ki se sprva spogledujejo z laldiotnejširni temami, nato pa postanejo njihove oči družbenokritične in dotaknejo se tudi zelo težkih tem. Letni časi tečejo po svoje. Neodvisno od človeka. Takšni bi morali biti tudi naši učenci. Trdni v svojem znanju, domišljiji in prepričanju. Nič jih ne sme zavesti. Nikomur se ne smejo pustiti, da bi jih poteptal v njihovem mnenju in idejah. Ponosno se morajo braniti in dokazati, da znajo in zmorejo! Z besedami v glasilu to prav gotovo so dokazali! In še več. Spregovorili so v tistem jeziku, ki ima eno temeljno zakonitost: meja v domišljiji ni! Kot je nebo brezmejno in očarljivo v svoji tihi in skrivnostni govorici, za katero smo mi poklicani. Med njimi še posebej otroci in mladi. Zahvaljujem se vsem učiteljem in učiteljicam, ki so spodbujali mlade in jim pomagali skovati lepozvočja besed in ustvariti likovne navdihe, učiteljici Editi Celofigi pri izbora likovnih del in Mateju Sužniku za potrpežljivost pri tehnični postavitvi in pripravi za tisk. David Bedrač, urednik KAZALO Gozd......................5 POMLADNE..................4 Pomlad....................4 Ljubezen..................4 Dežela travnikov in cvetlic.5 Pomladna pesem............6 Pomlad....................6 Pomlad....................6 Prišla je pomlad..........8 Pomlad....................8 Pomladni dnevi............8 6 smešnih verzov..........8 Nenavaden cvet............9 Nenavaden cvet............9 Nenavaden cvet...........10 Navaden cvet.............10 Ljubezen.................11 Pomlad...................11 Moja najljubša ima.......12 V šoli...................12 Pomlad...................12 POLETNE..................15 Veter v laseh............15 Nos......................15 Sreča....................15 1 nje mejaci.............lo Potovanje v daljno deželo.14 Izdajalska pajčevina.......15 Bila sem Anika. zdaj sem Ana 15 Bil sem Tonček, zdaj sem Toni.......................15 Bila sem Majika. zdaj sem Maja.......................16 Bil sem Tilenček. zdaj sem Tilen......................16 Lepa beseda................16 Nenavadna roža.............17 Na Ptujskem gradu..........17 Smeh.......................17 Smeh.......................17 Zobek......................18 Moj jezik..................18 En tak odštekaN dan........19 En tak odštekaN dan........19 Dobila sem novo kolo.......20 Vse za ljubezen............20 Zaljubljeni profesor Mrož..21 Sanje......................22 Zvezdice kukajo............22 Sanje......................22 Večer......................25 Sanjam pravljico...........25 Presenečenje...............24 Molje......................24 Žoga.....................2 I Tri prijateljice na počitnicah..25 JESENSKE..................26 Špela v šoli..............26 Rojstni dan...............26 Rojstni dan...............26 September.................26 Prebrisani lisjak.........28 Šolo je obiskal pust......28 Moj psiček Bambi..........29 Muca......................29 Kons: us..................29 Kons: us..................50 NEnavadna novica..........50 ZIMSKE....................51 Dan.......................51 Rojstni dan...............51 Žalostno snidenje.........51 Smrt......................52 Na smuči..................52 Mucki.....................52 Snežak....................52 Kraljeva vrnitev..........55 Kralj Matjaž in ptica Pikica ...54 Beseda urednika...........55 Kazalo....................56 Uredniški odbor: Oblikovanje: Matej Sužnik David Bedrač, glavni urednik, lektor Edita Čelofiga. likovna oprema Naklada: 200 izvodov April 2006 Naslovnica: Umka Muhič. 5. c/8 Patricija Kuserbanj. 5. c/8 UDK 57.014.77 ČAR BESEDE MOJE: Literarno glasilo učencev OŠ Izdajateljica: OŠ Ljudski vrt Ptuj Ljudski vrt Ptuj. Ptuj: OŠ Ljudski vrt Ptuj. 2006