Štev. ZZ9
T L]nbHanl. t soboto, dne 8. oktobra 1910.
Leto XXXVIII.
ss Velja po pošti: es
X« oelo leto naprej . K
aa	pol leta » . » la četrt > » , » 0-50
aa	en meseo » . » f-»
aa	Nemčijo oeloletao > sa ostalo inozemstvo » 95"—
ss V npravnlštvu: s
2a celo leto napre) . t 22*40
aa pol leta sa četrt > aa en meseo
U-20 > 5'60 » 1-80
S pošiljanjem na dom atane na mesec 2 K.
Poaameane It. 10 t.
inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
sa enkrat.....po 15 v
za dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » sa več ko trikrat . . » 8 »
V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren popust.
: Izhaja*.:
vsak dan, lsvzemšl nedelje la sraznilie. ob 5. uri popoldne.
»ar Uredništvo )• t Kopitarjevi ultol štev. 6/Q1. Rokopisi ae ne vračajo; netraakIrana pisma se «e = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Koiltarjevl nllol štev. 6. "fcJi = Sprejema narouu.no, Inserate In reklamaolje. = ===== Upravnlškega telelona štev. 188.
J*" Današnja številka obsega 16 strani.
Volitev na Dolenjskem.
VOLIVCEM ZA DRŽAVNI ZBOR V NOVOMEŠKEM, ČRNOMALJSKEM IN METLIŠKEM SODNEM OKRAJU I
Slovenski možje 1
Dne 18. oktobra Vas kliče volivna dolžnost, da oddaste svoje glasovnice in si izvolite državnozborskega zastopnika na cesarskem Dunaju. Lahka Vam bo izbira. Dve stranki stojita pred Vami, vsaka s svojim kandidatom. Slovenska Ljudska Stranka, kost od Vaših kosti, meso od Vašega mesa, zvesta veri in domu, zaščitnica vsega slovenskega ljudstva s svojo ogromno armado od Drave do Jadranskega morja, edina v načelih, edina z ljudstvom, je Vaša lastna stranka. Vaši dedje in pradedje so-se držali načel, ki si jih je zapisala na svojo zastavo, Vi sami ste vedno in ob vsaki priliki v ogromni večini pokazali, da stojite neomajno v njenih vrstah. Novomeškega sodnega okraja zavednost in belokranjska zvestoba sta se v vseh volivnih bojih sijajno izkazali. Slov. Ljudska Stranka je zato ponosna na Vas. Ko Vas sedaj zopet vabi v volivni boj za svojega kandidata, je prepričana, da bo 18. oktober z novim cvetjem ozaljšal venec Vaših zmag.
Boj je vesel! Liberalna stranka Čuti potrebo, da ji iznova pokažete, kako tuja je Vašemu srcu, kako zoprna Vašemu prepričanju. Bazbita sama s seboj bi rada zanesla razpor tudi med Vas. V sovraštvu do vere in cerkve rojena, vzrasla v oholem zaničevanju kmečkega ljudstva, seje sovraštvo povsod in njeni lastni voditelji se javno psujejo med seboj ter si očitajo podlost, dobičkaželjnost in drugih nečednih reči. Ena pest jih je, in niti svojih par ljudi ne morejo držati skupaj, vendar pa imajo toliko predrznosti, da se upajo pred ljudstvo. Odgovor za to predrznost je že pripravljen. Stranka brez-verstva in oderuhov, stranka pobu j Sevanja in izdajstva, ki je brez moči v deželi, brez vsakega pomena v državnem zboru, ki jo je pomedla kranjska dežela v kot, ki so jo vrli Štajerci in Goričani vrgli od sebe, hoče od Vas, dragi volivci, zopet zvedeti, kaj mislite o nji. Z volivnim listkom v roci ji boste odgovorili, da so enkrat za vselej za slovensko ljudstvo minuli časi liberalnega jerobstva in tlačanstva, in da
LISTEK.
Ha bre^n.
Ruski spisal V. D. Kozlov.
Polk se je postavil v čveterokot. V sredini je gorelo v krogu šet grmad in v žaru ognja so se svetlikali resni obrazi kozakov.
Z odkritimi, kratko striženimi glavami so stali v dveh vrstah pred ikono, ki je bila postavljena na visokem podstavku pred krogom grmad.
Mokro vejevje in debela bruna so prasketala in iz njih so se vsipale iskre proti nočnemu nebu.
Visok, post aren kozak z gosto, dolgo brado je bral z razločnim glasom evangelij. Tu pa tam se je prekrižal, ne da bi prenehal brati. In za njim so se prekrižali vsi tovariši. Pazno so poslušali besede blagovesti, polne ljubezni, polne usmiljenja, in težke kozažke glave so klonile k tlom, kot da prosijo odpuščanja.
Nato so pričeli peti molitve.
»Oče naš . . .« — začel je stari ko-2ak glasno in mogočno.
»Kateri si v nebesih . . .« — molil Je za njim celi polk. Glasovi niso bili Krepki, nekdo je v strahu cvilil z viso-
hoče imeti Slovenec političen mir na svoji zemlji in v miru podlago za svoj gospodarski in dušni napredek.
Že svita lepša zarja! Povsod, v društvih in zadrugah, v kmetijstvu, trgovini in obrtu se pričenja nova doba. Z vstrajnim in skupnim delom bomo dosegli, da bo imela naša zemlja za svoje sinove in hčere doma kruha dovolj, da jim ne bo treba preko morja, v tujini prodajati svojih moči. Trda je skala, ki vanjo slovensko ljudstvo pod zastavo Ljudske Stranke kleše pot k svobodi in napredku, toda pod njegovimi krepkimi udarci se ji ruši rob za r.obom. Pot je začrtana in se dela trezno in varno. Naši potomci nas bodo blagrovali, da smo v najtežavnejših časih stopili na plan v boju za svojo vero in dom, za kruh in svobodo.
Naš narod mora v državi dobiti mesto, ki ga zasluži. Zvest je svoji državi; zaveda se pa tudi, kako ogromnega pomena je za državo. Zato se bori na Dunaju njegova Ljudska Stranka v zvezi s slovanskimi brati z vsemi silami za to, da mu pribori pri vseh narodih in pri vladi veljavo in čast. Iloče pa tudi, da doma in povsod spoštujejo načela, ki so sveta slovenskemu srcu. Liberalcu mora odmevati venomer jasni in kratki odgovor, da ne bo nikoli več gospodaril slovenskemu ljudstvu. Zedinjeno, Bogu in domu zvesto ljudstvo hoče voditi zastava Slovenske Ljudske Stranke do boljših časov in mu priboriti s hrvatskim bratskim narodom združeno, Avstriji in njenemu vladarju srčno udano, svobodno domovino. Za vse poštenjake je prostora pod to zastavo. Kdor ne mara pod njo, svobodno mu, toda sam naj si pripiše, če bo zaničevan in osmešen jadikoval ob strani nad svojimi porazi.
Naš kandidat ! Volivci, govorili so Vaši zaupniki; sami ste v mnogoštevilnih zborih izrazili svojo voljo. Strankino vodstvo z veseljem sprejema izraze Vašega zaupanja in Vam v popolnem soglasju z Vašimi željami priporoča svojega, Vašega kandidata:
Oddajte dne 18. oktobra glasovnice napisane z imenom:
Evgen Jarc, deželni odbornik v Ljubljani.
Z Bogom za ljudstvo!
V Ljubljani, dne 8. oktobra 1910. Za vodstvo Slovenske Ljudske Stranke:
Dr. Ivan šusteršič.
ilradskl „muienlki".
To, kar bi nihče ne smatral za možno, se dogaja. Grof Tisza, svak sedanjega ogrskega ministrskega predsednika, se bo peljal v Arad, da tamkaj kot izvoljeni zastopnik »nacionalne delovno stranke« proslavi spomin aradskih »mučenikov«, ogrskih revolucionarjev. Ako se hoče tole primerno presojati, si moramo vzbuditi spomine iz leta 1849. Revolucija v Pragi in na Dunaju je bila zadušena in knez \\'in-dischgrätz je imel nalogo, da uveljavi v Budimpešti cesarjevo avtoriteto. Ogrska je bila takrat popolnoma v rokah revolucionarja Košuta in samo raz trdnjav v Aradu in Temešvaru so plapolale cesarske zastave. Ivo je bila 4. marca leta 1849. proklamirana ustava za celokupno Avstrijo, je izgubila Ogrska svoj deželni zbor in od cesarja Ferdinanda izsiljeno izredno stališče. Posledica je bila, da jo Košut v Debre-czinu, kamor se je umaknil ogrski deželni zbor, proglasil ogrsko državo za samostojno republiko, neodvisno od habsburške dinastije. Podpirala ga je pri tem moralično francoska republika in politika Palmerstroma, angleškega premiernega ministra.
Ker je kneza Windischgrätza zapustila vojna sreča, ga je nadomestil baron Weiden, ki se je umaknil v Rab, ogrožen od Görgeya, poveljnika mažar-skih insurgentov in Košutovih vojaških izvrševalnih organov. Weiden je pust.il v Budimpešti le malo posadko pod generalom Hentzi. 21. maja so napadli Ogli Hentzijevo posadko, pri čemur je večji del hrvaške posadke, na čelu mu Hentzi, umrl junaške smrti za habsburško dinastijo.
Ogrsko premoč so zmagale avstrijske čete, ko je stopil njim na čelo general Haynau, znan iz Italije vsled svoje eneržije, in ko so dobile pomoč z juga od Jelačičevih Hrvatov in s severa od Rusov pod poveljstvom generala Paskieviča. Sedaj se je kmalu naredil red. Görgey se je udal 13. septembra 1849 pri Vilagosu in sicer Rusom, ne pa Avstrijcem, samo da je jezil Haynaua. Munkač, Arad, Petrov Varadin so se uclali, nazadnje tudi Komarno 27. septembra. Sedaj je bilo treba storiti neškodljive najnevarnejše upornike, kar je samoobsebi umevno. Košut in Bern, sta se pravočasno zmazala, Klapko in Görgeya je pustil Haynau uteči. Minister Batthyany je bil v Pešti ustreljen; od revolucij skih generalov so bili nekateri, med njimi Aulich, Leiningen,
Vecsay, obešeni v Aradu, nekateri pa ustreljeni, med njimi Lazar in Kis. To so bili torej znameniti aradski »muče-niki«. Energičnost Ilaynaua sc je takrat hvalilo po vsej monarhiji. Ko je pozneje prišel na nekem potovanju v London, in ga je insultiral nahujskani mob, naklonjen Mažarom, je cesar Franc Jožef izrekel užaljenemu starcu svoje globoko spoštovanje in sožalje.
In danes? Spomenik generalu Hentziju, ki so mu ga postavili njegovi tovariši pred budimpeško dvorno palačo, je že davno odstranjen, samo l ozirom na rahločutnost mažarskih upornikov. Kmalu se je šlo potem še dalje; z demonstrativnim hruščean so prenesli ostanke trupla prvega revolucionarja Rakoczyja v Budimpešto. Višek politične nesramnosti pa je gotovo, ako danes potujejo zastopniki mažar-ske vladne stranke, ki se na zunanje kaže tako lojalno, v Arad ter tamkaj skoro po svetniško časte one, ki so pred šestimi desetletji bili najzagrize-nejši sovražniki habsburške dinastije in istega cesarja, ki vlada še danes. Namen Tisze sc no more prikrivati. Gre se za to, da ne zamre ogrska vstaj-niška ideja in sovraštvo proti Avstriji.
Heodllo m Izseljence v me.
Avstrijski državljani moškega spola do 50. leta. kateri žele potovati v Ameriko, morajo biti oskrbljeni s sledečimi svedočbami, ako hočejo brez zadržka potovati:
Vsaka oseba bodisi moškega ali ženskega spola mora imeti potni list (pos) od c. kr. okrajnega glavarstva. Mladeničem v starosti 18. let naprej do zadoščene vojaške naborne zavezno-sti se sploh ne podeli potni list za Ameriko ali v inozemstvo. — V svrho podelitve potnega lista za inozemstvo morajo imeti mladoletne osebe ženskega spola posebno dovoljenje od pristojnega sodišča.
Ženske z otroci morajo imeti pos od okrajnega glavarstva za Ameriko, v katerem morajo biti vpisani tudi potujoči otroci. Razen tega mora imeti vsak natančni naslov (adreso), h komu potuje v Ameriko, in ob prihodu v New York mora imeti najmanj 125 kron a. v. denarja; otroci pod 16 let stari sami ne smejo potovati, ako nimajo starišev v Ameriki.
Glede neaktivnih oseb vojaškega stanu veljajo posebej .še določila vojnega zakona in vojnih predpisov.
ki m ženskim glasom, drugi spet so obupno rjoveli in kričali neubrano in grozno.
In kljub vsemu je bilo v celi stvari nekaj mogočnega, nekaj svečanega.
In ob skalovju, ki je obdajalo malo dolinico, so se odbijali glasovi molitve, pa so potem odpluli v tisočerem odmevu preko gorovja.
Bolj zadaj za vrstami vojakov je stalo nekaj radovednežev, nosečih male svetilke. Bili so to Kitajci, ki jim ruske šege še niso bile poznane, drugover-ci, ki so sicer svoje lastne verske ceremonije visoko cenili, ki so pa tudi navade kozp.kov, njih molitev in petje spoštovali. In nihče izmed teh ljudi ni motil z najmanjšim šumom pobožnosti.
Po očenašu so molili kozaki tudi še »Vers« in »Sveto Marijo« . . .
Zavela je lahna sapica in hladila vroča lica vojakov.
In sedaj naenkrat je zadonelo po monotonih, navadnih melodijah vsakdanjih molitev veselo in zmagoslavno:
»Kristus je vstal! . . .«
In zakipela je pesem, mogočna in radostna in zažareli so temni obrazi kozakov v novem življenju. Pesem je dajala vojakom pogum in z novo močjo so zapeli glasovi, sedaj krepki in jasni.
»S smrtjo pridobi si smrt!« — in v svečanih, vsklikajočih akordih je plula
pesem v nejasne, temne gore . . .
Zadonelo je povelje, vojaki so se pokrili.
Poveljnik, majhen in širokoplečat mož, je stopil v sredino pred sveto podobo. Ozrl se je na vse strani in izpre-govoril z močnim glasom:
»Kristus je vstal, bratje!« . . .
»Kristus je vstal!« — odgovorili so kozaki.
In tedaj je stopil poveljnik k prvemu, najbližjemu vojaku in ga poljubil. In stotine vojakov je objel in poljubil kot brat brata in objeli in poljubili so se tudi vsi drugi med seboj.
»Sedaj pa, tovariši, pojdimo večerjat,« — je zaklical poveljnik glasno in se obrnil, da bi šel h kitajskim kočam, pa v tem trenotku poči v daljavi strel. Vsi so ga čuli in so napeto poslušali.
»Tiho . . . tiho, ne vpijte . . .«, je zaklical nekdo.
Le grmade so v nastalem molku prasketale in metale visoko svoje iskre, in iz vasi se je čul nejasen in nerazločen šum.
»Tah — tah . . . Tali — tali — lah . . .«, pokalo jo znova, pa sedaj bližje in močneje.
»Kaj more to biti?«, — vprašal je poveljnik, ne da bi se pri tem h komu obrnil. — »Pa menda vendar ne Japonci?«
Nihče ni odgovoril. In streli so prihajali bližje in bližje . . . Tekom par minut se je izpremenilo posamezno pokanje v neprestano bobnenje in groine-nje, pa je postajalo potem spet redkeje in je končno popolnoma utihnilo . . . Spet je zavladala tihota in le prasketanje ognjev, ki so plapolali višje in višje, sc je čulo . . . Celi polk je napeto poslušal v temne daljave, tisoč ljudi je čakalo, kaj sc zgodi. Pa očividno je bilo tamkaj že vse končano.
»Kaj more to biti?,« — je ponovil poveljnik
»Kdo straži danes oh reki? Iz katerega eskadrona?«
»Iz mojega, gospod polkovnik, praporščak Brice,« — je odgovoril star esavl in stopil iz vrst. Dasiravno ni imel polkov poveljnik polkovnikovega značaja in je bil le najstarejši častnik v polku, nazivali so ga vendar vsi le »Gospod polkovnik«.
»Mogoče se mu je kaj pripetilo?... Zna bit i so ga Japonci napadli?«
»Mislim da no, gospod polkovnik. Najhrže jo zapazila straža kaj sumljivega na korejski strani in jo streljala . . .«
»Kaj pa naj bi bilo tam sumljivega?«
Vsak izseljenec mora biti zdrav in nepohabljen; dobro je, da se predJodhodom doma ali v Ljubljani da zdravniško preiskati. — V Ameriki so zelo natančni pri zdravniški preiskavi in pošiljajo izselnike pri najmanjši telesni napaki brezpogojno nazaj v domovino.
Otroci stari od 1 do 12 .mesecev (dojenčki) plačajo običajno po 25 kron, od 1 do i let različno, od 4 do 12 let polovično vožnjo.
Iz Ljubljane vozijo vlaki v primorska mesta različno, odvisno je od pa-robrodov in prog; največ se jih vozi ob torkih. Vsak potnik naj se zglasi en do dva dni popreje, če ni drugače, — tudi na dan odhoda, seveda če ima že vse gori navedene svedočbe in dovolila, v naši pisarni, da dobi potrebna navodila in se ga spremi v dotično potovalno pisarno.
Osebe, katere se sklicujejo na kake Mstmene ali pismeno pogodbe v Ameriki, ne smejo se izkrcati, ampak se morajo vrniti nazaj v domovino; več o tej važnosti se izve v pisarni družbe sv. Rafaela v Ljubljani.
Vse označene stvari veljajo za HI. razred; za 1. in II. pa veliko stvari odpade.
Prtljaga naj se spravi v Ljubljani na kolodvoru do odhoda, da ni sitnosti pri užitninskih paznikih na mitnicah; prtljage naj se vzame kolikor mogoče malo, v nekatere parnike se sme vzeti brezplačno do 100 k Ig. teže, a v drugih nekaj manj. — Vsi tovorni komadi morajo imeti naslov potujočega in določeno mesto kamor potuje, da se ne pripetijo zamene in izgube. Večja prtljaga ali kovček, katerega polujoči ob času potovanja iz svoje domovino do vkrcanja ne želi pri sebi imeti, mora se vnaprej nasloviti v dotično mesto ob morju in odposlati kakor navadno ali brzovozno blago. — Odpošiljatev mora biti pravočasno odposlana, tako da najkasneje tri dni pred odhodom pa-robroda pride v dotično primorsko mesto, drugače ne jamčijo, da se odpošlje z dotičnim parnikom. Lastnik pošiljatve mora se pri prihodu v me- . sto zglasiti pri dotičnem društvenem parobrodnem uradu, in poizvedeti, če so njegove stvari v redu došle.
Vsa druga navodila, kakor vozne cene parnikov in železnic, se dado tukaj, v družbeni pisarni, ker so cene različne po daljavi in času vožnje.
Vsak potnik, kateri se obrača na naše društvo, dobi cenejšo vožnjo, potem društveni znak »Priporočilni list«, v katerem so navedeni v raznih mestih naši zaupniki, da se more vsakdo v času potrebe nanje obrniti, da mu svetujejo vse potrebno ter mu pomagajo do zaželjenega cilja. Posebno v Ameriki je to neprecenljivega pomena.
Nadalje naznanja družba sv. Rafaela, da so ustanovila izseljeniške odseke sledeča katol. slov. izobraževalna društva: V Komendi, Dobrepolju in na Blokah pri Rakeku. Opozarjamo vsa katol. slov. izobraževalna društva, da je ustanovitev teh odsekov nujna in velevažna, zato jih prosimo, da jih blagovolijo nemudoma ustanoviti ter takoj javiti družbi sv. Rafaela v Ljubljani.
Gori naznačene informacije ali navodila so se tudi sedaj odposlala vsem
katol. slov. izobraževalnim društvom v dveh iztisih.
Pisarna družbe sv. Rafaela, Dunajska cesta št. 32, I. nadstropje, v hiši »Zadružno zveze« v Ljubljani.
Uradne ure ob delavnikih so od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne.
Tržiške novice.
t Shocl socialnih demokratov se je
vršil v nedeljo, dne 2. oktobra. Na programu je bila razprava o vzrokih draginje. Poročevalec je meti drugim dokazoval velikansko modrost: sedanje draginje je največ kriv klerikalizem. Govoru primerno je bilo tudi število poslušalcev, kojih je bilo okoli 25. Morajo biti že precej trdnih živcev, da so vztrajali do konca govora.
t Veselica ženskega odseka društva sv. Jožefa, ki je bila isti dan, je izpadla dobro. Petje je zelo ugajalo, igra »Najdena hči« pa toliko, kolikor pač more ugajati taka igra. Obisk je bil prav povoljen.
t Pogreb g. Marijo Klofutar, tovar-narjeve in posestnikove soproge, je bil 3. oktobra. Tako lepih pogrebov je Tržič videl še malo. Kot podporni članici katol. izobraževalnega društva sv. Jožefa ji je zbor ženskega odseka zapel dve žalostinki. Prvikrat je pri tem pogrebu posredoval domači pogrebni zavod g. Avg. Primožiča, ki je zbujal splošno pozornost in zadovoljnost. Ves pogreb pa je pričal o velikem spoštovanju, ki ga je uživala ranjka pri vseh Tržičanih brez izjeme, kar je tudi po vsej pravici zaslužila. Globokoverna je vedno iskala v molitvi pomoči in tolažbe. Njeno junaško potrpežljivost v dolgi bolezni je vse občudovalo. Upajmo, da sedaj pač uživa po prestanih tolikih bridkostih pri svojem Bogu večni mir in pokoj.
t Osemdesetletnico rojstva cesarja je praznovala ljudska in obrtnonada-Ijevalna šola s tem, da se je najprej udeležila slovesne svete maše. Nato so odšli vsi učenci v dvorano k »Baate-lju«, kjer je imel slavnostni govor šolski vodja g. Ferd. Kalinger. Po govoru so zapeli otroci več patriotičnih pesmi, vmes so se pa vrstile deklamacije. Končala se je slavnost z dramatično sliko Sil vina Sardenka: »Biseri in cekini«. Težko bi bilo najti primernejši konec temu slavlju, ker konča so igra s cesarsko pesmijo, ki jo zapojo hvaležna srca dobremu cesarju.
Jeseniške norice.
j Strupene gobe. Cela družina bi se bila skoro zastrupila pretekli teden po gobah. K sreči so bili nekateri še toliko krepki, da so zavžite gobe izbljuvali. Ena deklica pa je ležala dalje časa v omotici in bi bila umrla, da ni-?o pravočasno poklicali zdravniške pomoči. Naj bi pač ljudje bili zlasti pri tej stvari nekoliko previdnejši in ne vživali tega, česar ne poznajo!
j Cesarska slavnosi. Lepo je proslavila naša šolska mladina osemdesetletnico presvetlega cesarja ob njegovem godu. Po sv. maši se je zbrala v šolskih prostorih, kjer je gosp. naduči-telj slavil v navdušenem govoru osem-
jejo naše, ali so pa tam japonski ogle-duhi. Na te so potem naši streljali . . .«
»Naj gre vendarle patrulja tja, da poizve, kaj da je bilo . . . Ne, še bolje je, da jahate Vi sami s svojim eskadro-nom do reke ... saj ni daleč, vrnili se boste kmalu in potem lahko večerjate.«
»Takoj, gospod polkovnik.«
»Šesti eskadron, k sedlanju!« — in kozaki so hiteli h konjem.
XXX
Ko se je popolnoma stemnilo, je odkorakal praporščak Brice s svojo četo ob reki navzgor. Konj ni vzel s seboj, ker bi ga bili ovirali, kajti moral je z brodom na ono stran reke, da pi*eišče obrežje.
Bila je temna noč. Praporščak je zamogel le nekaj korakov daleč razločevati vodovje reke Jalu. Korejsko obrežje je bilo zavito popolnoma v megle.
V malem zalivu je bil privezan brod, katerega so kozaki sedaj odpeli — odpluli so. Pa drveče valovje je obrnilo na mestu lahki čoln; trenotek je krožil v vrtincu, potem pa je odplaval po reki navzdol.
»Deca, krepko vesla v vodo, . . . močneje,« — zupovedal je praporščak s tihim glasom.
Kozaki so delali napeto. Močne, žilave roke so urno veslale. Čez nekoliko časa se je obrnil čoln in začel počasi plavati proti valovju. Jezno se je penila voda ob straneh malega broda, a morala je odstopiti in dati brodu prosto pot.
Počasi so se bližali kozaki nasprotnemu bregu. Ze so se razločevale posamezne oblike onstran reke. Kamenje, ki leži v velikanskih kupih, strmo skalovje in s stoletnim mahom poraščeni plazovi, to je korejsko obrežje lepe reke Jalu. Ob vsej njeni strugi, razen ob iztoku, je vzhodno obrežje te reke kame-nito in strmo.
Kot da bi bil hotel Bog ob stvarje-nju sveta slabotne in lene Korejce z nedostopnim gorovjem varovati pred napadi.
In v to granitno skalovje se zaganja valovje, peneč se in rohneč. Velika je reka Jalu in mnogo vrtincev ima. In marsikje je že izpodjeclla skale in izdolbla velike dupline in zdaj šumi in bobni vodovje, veseleč se svojih zmag.
Previdno plovejo kozaki. Krmilo je v izkušeni roki starega četovodje in tako se bliža brod počasi mokremu, hladnemu skalovju. Vojaki iščejo pripravno mesto za izkrcanje in po daljšem iskanju najdejo tako mesto. Z zamolklim udarcem se zadene brod ob breg in kozaki ga potegnejo napol na suho.
»Tukaj je steza, Vaše blagorodje,« — zašepetal je četovodja praporščaku.
Brice sam je poznal to stezo. Ni bil prvič danes na straži oh tem strmem korejskem obrežju. Odkar je bil zapustil general Miščenko korejsko ozemlje, je zasledoval njegov polk Japonce. V zadnjem času so se bile zopet pogosteje pokazalo sovražne patrulje in kozaški oddelki so zamogli z daljnogledom razločevati male dragonce, ki
desetletnega jubilanta. Ob koncu pa je mladina prav iz ljubečega srca zapela pred okrašeno cesarjevo podobo cesarsko himno.
j Poroka. Dne 5. t. m. se je v Ljubljani poročil jeseniški g. učitelj Schif-frer z gospodično Klinarjevo (Rožma-novo) z Jesenic.
j Sokolska korajža. Nismo mislili, da so Sokoli jeseniški taki junaki, kakor so vedno trobili. Sedaj pa smo se prepričali, da so res junaki. Preteklo nedeljo je hotel neki sokolski ptič na jeseniškem kolodvoru pokazati svoje junaštvo s tem, da je kričal: »Živio čuki!« Neki delavec, ki ni v nikaki organizaciji, ga vpraša: »Kdo pa je čuk?« Sokol mu odgovori: »Pojdiva s koklvora, ti bom pokazal, kdo je čuk!« Ko prideta do pošte, mu sokol pokaže nož, češ, sedaj-le ti pokažem, kdo je čuk!« Delavec mu srečno izbije nož iz roke, nakar Sokol zbeži v — Mirco! Pa naj kdo reče, da sokoli niso junaki! Ali more imeti še kak oče ali mati tako srce, da pušča svojega sinka v tako družbo? Prepozne solze so pač naj-bridkejše.
Jlmerlkanska iznajdljivost.
Medtem ko v Evropi nalete iz-najditelji na neskončne težkoče, da prodrč v javnosti s svojimi iznajdbami, so Amerikanci v tem oziru veliko bolj napredni. Skoro v vseh ameriških tovarnah obstoji nekaka organizacija takozvane »iznajdljivosti«, ki skrbi za to, da se nobena še tako mala tehnična iznajdba ne prepusti pozabljivosti, ne glede čegava je in katerega dela obrata se tiče. In zato se odlikujejo ameriški stroji pred evropskimi s svojimi duhovitimi posameznostmi. Evropski stroji mogoče prednjačijo samo v skrbnejši izdelavi. Francoski tednik »La Na-ture« priobČuje na podlagi raznih proučevanj več podatkov o ameriškem tovarniškem obratu in o ameriški iznajdljivosti. Pri neki veliki ameriški tovarni je n. pr. upeljano, da vodja tovarne določenega dne v tednu sprejema razne iznajditelje, ki skušajo olajšati in spopolniti obrat. Ta dan ni določen samo za uslužbence podjetja, temveč tudi za tujce, ki prihajajo, da stavijo svoje ponudbe in poročajo o svojih iznajdbah, kljub temu, da je velik del teh iznajdb že star, velik del praktično neizvedljiv in zopet velik del popolnoma nesmiseln, kajti so ljudje, ki hočejo postati na vsak način iz-najditelji in kot taki obogateti. Nekaj pa le ostane pametnega. In četudi je samo en ali dva odstotka teh ponudb izvedljivih, znači to velik napredek za obrat. Pri neki drugi tovarni ima vsak delavec številko, ki je znana samo ravnateljem podjetja. Pod to številko morejo vložiti pri ravnateljstvu vsakovrstne izboljševalne predloge glede obrata, in tako je gotovo, da nihče razen ravnateljstva ne izve o skrivnosti njegove iznajdbe. Druga podjetja so zopet v svoji delavnici pustila napraviti pisemske nabiralnike, potoni katerih more vsak nastavljenec naznanjati svoje nove ideje. Lepaki v tovarniških prostorih naznanjajo, da ima vsak še tako majhen predlog svojo vrednost, naj se tiče potem mehanizma kakega stroja, oblike aparata, reklame, odpo-
so na brzih, visokih konjih drveli preko korejskih gor. Niti streljali niso nanje, ker so bili predaleč. In ponoči so vsi ti ogleduhi naenkrat izginili.
Tako je bilo tudi sedaj. Praporščak Brice je zapovedal štirim vojakom naj stražijo brod, sam pa je z drugimi odkorakal mirno preko skalovja proti mali korejski vasici, — ali Japonca ni bilo nobenega blizu.
»Strahopetci so in stare babe, pa ne dragonci,« — se je jezil natihoma praporščak. — »Če vidijo, da so predaleč, da bi jih zadele naše krogljo, tedaj so predrzni in skačejo po skalah. Ce jim pa pridemo blizu, se zarijejo v skrivališče kot krti. Za vraga, bilo bi lepo, če bi se enkrat srečali. Bi vsaj okusili kozaške krogljo, videli bi, kako diši kozaški smodnik . . . No, nič ne de, saj se še vidimo. Potem jih tiste ošabnosti že odvadimo!«
Di*ug za drugim so stopali vojaki po ozki, strmi stezi. Prekoračili so hrib in potem zavili proti vasi. Skozi grmičevje in drevesa so zapazili luč.
»Četovodja, vzemi pet mož in pojdi naprej; poglej, kako je v vasi!«
»čujem!«
Povelje se jo komaj slišalo, tako tiho je govoril mladi poveljnik in kozaki so se splazili naprej, skrivajo se za grmovjem.
»Če bi jih zdajle mogli v tej vasi zajeti,« — premišljeval je Brice. — »Jih še speče napasti, jih kot pse zadaviti in polovico le žive vjeti! ... To bi bilo če-tovanje! . . . Tako pa hodimo vso noč
šiljanja blaga ali kaj podobnega. Neka znana tovarna prodajalniških blagajn izdaja za svoje uslužbence celo poseben časopis, v katerem v posebnem odstavku objavlja, na katerem polju jo želeti zlasti tehničnih izboljšanj. Pri tej tovarni v enem samem letu vlože nastavljenci nad 5000 izboljševalnih predlogov, od katerih se izkaže 1569 kot izvedljivih. Seveda dobe iznajdi-telji za svoje iznajdbe primerne nagrade. V neki tovarni je dobil n. pr. nek delavec za malo iznajdbo, ki je zboljšala stroj, kar je pomenilo za tovarno 20.000 K letnega prihranka, nagrado 2000 Iv. To ni majhna nagrada, ako se pomisli, da tovarna sama tudi plača stroške za uresničenje novih iznajdb in da izda velike vsote za iznajdbe, ki se pozneje izkažejo praktično neporabne. Poleg nagrade pa ima delavec pričakovati tudi boljšo plačo, to se pravi, da hitrejše dobi boljše plačano službo. Tovarna vsled tega ne izgubi nobenega nadarjenega, sposobnega delavca in na ta način je jasno, da ni v službi odločilna starost, kakor pri nas, ampak samo delo, ako se gre Za zasedenje kake odgovornostne službe. Zato ni v ameriških tovarnah nobena redkost, da so 30 ali celo 25 letne osebe voditelji podjetja. »Nature« navaja kot zgled neko veliko tovarno, katere tehnični vodja je star 28 let. Prvi njegov tehnični asistent, 33 letni mož, je z 22 leti stopil v službo podjetja kot delavec. in je v teku devet let dospel do vodilnega mesta v njem z letnim do-j hodkom 25.000 K. To pospeševanje iz-najditeljstva povzročuje, da se tovarniški obrati, zlasti tehnični vedno bolj spopolnjujejo, vsled česar se seveda tudi vedno bolj opušča ročno delo. Tako se vedno bolj približujejo Ediso-> novim idealom, da se bo delo v tovarnah skoro izključno opravljalo s stroji, ki jih bo nadzirajo le majhno število izvežbanih delavcev. K temu idealu se je skoro popolnoma približala neka velika ameriška tovarna lokomotiv. V njenih delavnicah se pač čuje ropot strojev, toda dvorane izgledajo kot da bi vse izumrlo, kajti videti je mogoče v njih samo male skupine delavcev, raztrošene po vseh kotih. Ti delavci prijemajo tuintam za ročaje in gumbe, stroji pa izvršujejo ogromno delo.
?gf!!i!ilsiaiska razstava v Kandlil.
Pred dvema letoma so prijatelji perutnine poklicali v življenje perutninsko zadrugo za Kranjsko s sedežem v Ljubljani. Delovala je v pričetku bolj skromno, ker je nedostajalo sredstev. Letos pa se je pričela gibati krepkeje in razširja pei-utninstvo potom predavanj, katera je prevzel za zadrugo nadučitelj Zupan.
Ob jednem pa je odbor sklenil prirediti perutninsko razstavo v Kandiji pri Novem mestu in sicer v zvezi z razstavo prešičev in goveje živine. Sodba o uspehu perutninske razstave je bila celo v odboru dokaj pesimistična, a vendar je, odkrito povedano, nadkrilila odborove nade. Bila je to prva perutninska razstava na Kranjskem, zato je odbor s tem uspehom lahko zadovoljen, saj led je pfebit tudi pri nas. Res
in se plazimo okoli — vse zaman. Drugega nič, kot prehladimo se v tej vražji mokroti . . . No, nič ne de, saj se še vidimo!«
Četovodja se je kmalu vrnil.
»Nihče ni v vasi, Vaše blagorodje ... Le Korejci so tam,« — naznanil je že z manj tihim glasom in manj oprezno.
Praporščak je odšel s četo v vas. Pri prvi koči je srečal starega domačina, ki je imel svetilko. Z znamenji in z nerazumljivimi besedami je povedal, da so se umaknili Japonci proti vzhodu.
»Glej, kak pogan!« — jezil se je četovodja. »Da bi mu mogel reči vsaj kako rusko besedo!«
Po stari stezi se je vrnila četa zopet k brodu. Kozaki so vedeli, da Japoncev ni blizu, pa so se vendarle sem-tertja previdno ozirali nazaj.
»Vrag jim verjemi! Znabiti tičijo kje in nam pošljejo v hrbet par krogel j.«
Ko je dospel brod v sredino reke, so se vsi oddahnili.
»Zdaj smo na varnem ...«
»Krmilar, proti reki navzgor, — ogledati si hočemo še Veliko duplino . . .«
Praporščak jc premeril v duhu daljavo in je sklepal, da se do večerje še lahko vrnejo v svoj stan.
»Čemu pošiljajo kozake v taki noči na reko?« — si je mislil. — »Navadno se vrnemo do polnoči, danes pridemo nazaj komaj še do maše . . .«
ni bila razstava prirejena v tolikem obsegu, kakor vidimo enake po drugih deželah, a z začetkom je treba računati. Odbor pa trdno upa, da bo vsaka prihodnja razstava popolnejša in pokazala lepše uspehe.
Razstavljenih je bilo 37 kurnikov. Najlepše kokoši je razstavil zavod Krapš & Ditrich v Šiški in sicer plemena: Brahma, Plymouts, Rocks, Mechal-ner, VViandottes in Orpington.
Temu zavodu je presojevalna komisija, obstoječa iz gospodov: ravnatelja Rohrmana, deželnega poslanca Dularja, nadučitelja Zupana in strokovnega učitelja na Grmu Zdolšeka prisodila častno diplomo.
Zelo krasno perutnino je razstavila kmetijska šola na Grmu, ki je po načrtih g. Rohrmana zgradila vzorne, moderne kurice. Na Grmu goje italijansko in štajersko sulmtalsko pleme. Na premovanju pa je grmska šola re-signirala in ni tekmovala. Dobila bi gotovo I. darilo.
Za kokoši so prejeli prvo premijo po 20 K: Dr. Goriany, Ruprč vrh. Drugo premijo so dobili: Zupan, Dolsko; Čadež, Št. Jernej; Knoll, Novo mesto; Peternel, Šmihel; Zupančič, Dolsko; pl. Langer, Beršlin; Ševar, Rakek. Tretje darilo pa: Fabian, Gradiše; Pu-rebar, Žabja vas; Znanec, Šmihel; Penca, Mokronog; Janko in Banič, Hrvatski Brod; Medved, Krka.
Za race: I. darilo Penca, Mokronog. II. darilo: Zagorec, Vrhpolje. III. darilo Janko in Banič, Hrvatski Brod.
Za gosi: I. darilo: Zagorec, Vrhpolje; Knafelc, Žabja vas.
Za purane: II. darilo Dular, .Turka vas; Fabian, Gradiše. III. darilo Janko, Hrvaški Brod.
Ravno gosi in rac so posestniki premalo razstavili; pa upamo, da bo prihodnja perutninska razstava tudi v tem oziru popolnejša.
Popoldne je predaval nadučitelj Zupan o perutninarstvu v prostorih g. župana Zurca. Oba dneva, v nedeljo in ponedeljek, je bilo obiskovanje razstave zelo povoljno.
Razstavljena so bila tudi razna v perutninstvo spadajoča orodja in oprave; gg. Krapš & Ditrich sta postavila tudi valilni stroj na razstavo.
Prva perutninska razstava — prvi korak v lepšo bodočnost!
Sadovi prostoz teto
(Pismo iz Pariza.)
Na Francoskem se zopet kažejo pojavi, ki sicer niso novi, a so bili pri-tisnjeni nekoliko časa ob stran in se sedaj zopet silijo v ospredje. Na letnem konventu francoskih framazonskih lož, ki je bil pretekli teden v Parizu, se je izdalo povelje na način, ki je lasten samo tem ljudem, da morajo republikanske stranke pod vsakimi pogoji nadaljevati surovi uničevalni boj proti Cerkvi ter ne smejo prej odnehati, dokler ne bo zadnji pouk duševnih mladinskih vzgojiteljev izključen na Francoskem in dokler ne bo zadnji vaški župnik izgnan iz to države. To povelje se je predložilo ministrskemu predsedniku Briandu kakor tucli vsem načelnikom liberalnih in socialističnih strank. Z ozirom na to povelje so te marionete takoj začele ukazani boj.
Brod se je pomikal počasi ob obrežju. Zdaj pa zdaj morali so se umakniti skalovju, ki je na nekaterih mestih bilo stopilo dalje proti reki.
Bili so kmalu pri duplini. Na tem mestu je bila reka bolj široka in skale so stale spodaj bolj daleč narazen. Zgoraj so se od obeh strani zopet zbližale in visele nad vodo. Podnevi se ti je zdela ta duplina kot kaka samostanska vrata gotskega sloga. In dve vrsti od dupline proč je bila korejska vas, katero je morala kozaška četa vsako noč opazovati.
»Tukaj bomo o priliki nekaj doživeli,« hudoval se je četovodja. »Če se poskrijejo Japonci v tej duplini, nas postrele do zadnjega kot pse . . .«
»Bratec, čemu se jeziš?...« — dejal je praporščak. »Imamo povelje, in mi storimo tako.«
»Da, podnevi, tedaj bi bilo bolj pametno in varno . . .«
»Molči ! . . .«
Isto je bil mislil popreje že tudi Brice. Naj bi postavili Japonci pet strelcev na skale in vsa četa bi bila izgubljena.
»Res je, čemu za vraga moramo v to duplino?« — premišljeval je Brice. »Kar tako na slepo srečo... Da bi vsaj poslali semkaj večji oddelek s par čolni in tako napravili na teh skalah stalno stražo . . . Četovodja ima prav, tukaj jo bomo nekoč izkupili . . .«
Pa to je praporščak le mislil. Izrekel tega ni. Bil je v tem polku šele en
Dva ministra sta takoj odgovorila, da smatrata tudi ona Briandovo pomirjevalno politiko za pogubno, dva druga ministra sta prišla na kongres »posvetne šole« v Lille ter sta obljubovala, da bosta nadaljevala boj proti verskemu pouku. Nek državni podjetnik je imel na javnem shodu sramotilen govor na Krista, vsled česar so mu framazoni burno ploskali na zborovanju. Višji državni pravnik je uvedel sodno postopanje proti 30 redovnikom in policijski šef v Dunkercpieju je napovedal redovnicam, da jih bo nasilno izgnal iz njihovo lastne hišo, ako se prostovoljno no umaknejo. Framazoni, ki so v veliki večini židovski, so lahko zadovoljni zaradi te slepe pokorščine »vladajoče« klike na Francoskem. Kratek čas je kazalo, da bo nastal na Francoskem polagoma mir, — sedaj je to že minulo.
Framazonskim vladarjem na Francoskem pa se je menda vendar nekoliko posvetilo v glavi, da, so ravno letos no bodo zadovoljile široke ljudske mase z gonjo proti Cerkvi, ker se pač s tem ne bo poblažila stiska nižjih slojev, ki je ravno lotos vsled številnih po-vodnji in draginje zelo velika. Zato pa so udarili na narodnostno stran. Ljudstvu se hoče obrniti pozornost drugam. Kljub vsej miroljubnosti in naklonjenosti do mirnega uživanja, kar je oboje lastno francoskemu malomeščanu, pa tli pač še vedno v vsakem francoskem srcu sovraštvo proti Nemčiji, ki rado zelo hitro vzplamti. Nenadoma se je zopet našlo na polju zunanje politike »črne« narode in označuje se Nemčijo in skoro v isti meri Avstrijo za rušite-ljici svetovnega miru. Danes je velik razloček med sedanjo napetostjo in enakimi zapletljaji v prejšnjih letih. Danes se kliče francoskemu ljudstvu od vseh strani: »Pripravljeni smo, oboroženi smo ter imamo tudi zaveznike!« Inozemske vojaško avtoritete, ki so bile navzoče pri zadnjih francoskih vojaških vajah na kopnem in na morju, potrjujejo, da francoska vojaška moč prednjači Nemčiji v štirih važnih točkah: v sposobnosti konjeništva, s strojnimi puškami in obrežnimi baterijami, s podmorskimi čolni in vojaškim zra-koplovstvom. V kinematografih in razstavnih oknih velikih tvrdk na bule-vardih se predstavljajo francoske vojaške vaje, s čemur se hoče ostentativ-no poka Tati bojno moč francoskega naroda. In to gibanje ne izhaja od kakega konservativno mislečega generala, ampak od strani voditeljev radikalnih in republikanskih strank.
To ni nobeno črnogledstvo, temveč to je potreben konec sedanje notranje politike Francoske. Socialne razmere te dežele so naravnost grozne. Provinca, kakor se imenuje Francosko brez Pariza, naravnost strada; glavno mesto jo materijelno in duševno izsesava. Francoska provincijalna mesta v vseh delih dežele napravljajo danes popolnoma nazadnjašk vtis in kmečke občine so tako revne, da kljub temu, da so ostale nekatere na strani Cerkve, ne morejo vzdrževati iz lastnih sredstev nobenega duhovnika. In ako nastane še v Parizu gospodarska kriza, potem se mora smatrati položaj naravnost kot resen.
In kaj se hoče vsled slabega zaslužka ogorčenemu pariškemu prebivalstvu nuditi s popolnoma nravno po-
mcsec; preje je bil služil v onem izmed prvih kavalerijskih polkov. In čo bi sedaj izgovoril te premisleke glasno, imeli bi ga lahko vsi za strahopetca.
»Ne, raje poginem, nego da bi si mislili to o meni,« — si je dejal.
Previdno so pluli v duplino. Niti najmanjši šum se ni cul. V duplini je bilo temno kot. v rogu. Tudi še tako bistre oči niso mogle v tej temi razločiti ničesar.
Pomikali so se počasi ob stenah. Začutili so dno. Nekaj Kozakov je potegnilo brod višje naprej, drugi pa so izstopili.
»Imejte puške pripravljene!« — šepetal je praporščak. In zdelo se mu je, da je tudi to šepetanje odmevalo glasno v tej grozni duplini.
Nekdo jo zadel s puško ob skalo. Oster in močan glas se je čul.
»Previdno, hudiči!« je zaklel četovodja.
»Trije ogleduhi naprej, — tiho . . . Pripravite puške!« — zapovedoval je Brice. In začutil je naenkrat divjo željo, da bi tu zavpil ali izprožil samokres, da bi sploh napravil kak grozen ropot.
»Sami sebe strašimo,« — si je mislil; pa premagal se je in ko so utihnili koraki ogleduhov, jo zapovedal:
»Za menoj... Stopaj... Mirno!«
Po nekolikih korakih so jo končala duplina.
Po oni strašni temi, ki je vladala v duplini, sc je zdela kozakom noč tako
k varjeno mladino? Pariz šteje najmanj 50.000 apašev, to je takih moških indi-vidujev, ki sploh nočejo delati. Žive samo od zločinov in dostikrat tudi od tega, da silijo ženske, da jim izročajo zaslužek svoje sramoto. Toda trikrat večje je še število onih moških oseb, ki bi rade delalo, pa ne najdejo nobenega ali samo nezadostnega zaslužka in zato žive na skrivnem od zaslužka tajnih prostitutk. Pri vsem tem pa se še vedno množi število toga prebivalstva od meseca do mescca na grozen način, kajti skoro tretjina mladine obojega spola pade v roke apašem in pokvarjenosti, ko zapusti šolo. Tega no kaže samo umor dveh dečkov, 16 in 17 let starih, ki je v zadnjih dneh z grozo napolnil ves Pariz, temveč razvoj vedno večje pokvarjenosti mladine kaže tudi, da se morajo vsak dan zagovarjati pred sodiščem celo li do 15 let stari dečki, ki so oropali svojo starše, dejansko napadli svoje roditelje, prisilili popolnoma mlade deklice k prostituciji ter izvršili podobne zločine. Vlado se kliče, na pomoč, ki je pa ne moro nuditi, ker je odvzela Cerkvi vsako avtoriteto. Tako daleč je prišla Francoska s svojim framazonstvom.
Gospodarstvo,
lj Gostilnlčarski kuharski in ser-virni tečaj. Stremljenju po napredku in izboljšanju v gostilničarskem stanu je napotilo ljubljansko gostilničarsko zadrugo, da tudi letos priredi splošni gostilničarski kuharski in servirski tečaj v Ljubljani in sicer v mesecih no-vembor in december. Znano je, da jo vsem gostilničarjem napredek njih stanu pri srcu in da si želijo, da bi tudi pri nas gostilničarstvo napredovalo v znanju in izpopolnjenju v svoji stroki. Uže tek časa in pa dejstvo, da le z dobro urejenim gostilničarstvom najbolj pri-pomoremo k privabljenju tujcev v našo kraje, sili gostilničarje, da korakajo na isti višini kot vzorno urejeno gostilničarstvo v drugih deželah. Prosi se torej da obvestilo vsi cenjeni tovariši na deželi na znanje jemljete in da eden drugemu prigovarjate, naj kolikorkoli mogoče javijo svoje žene ali hčere ali druge svojce k temu šolanju, katero bode brezplačno. Nekaj malega stroška pride le za stanovanje in učne pripomočke, kakor knjige itd. Prijave naj se pošiljajo gostilničarski zadrugi, kjer sc dobivajo tudi vsa nadalnja pojasnila.
' Pripomni se, dabo pouk urejen tako, kot je bil lanski drugi, prirejen v hotelu Tivoli, namreč da se gleda na največjo štedljivost v kuharstvu Poučuje se tudi, kako shranjevati kuharske ostanke in iste s pridom porabljati. Sploh je varčevanje v gospodarskem pogledu in pa način kako s cenenimi sredstvi ustvariti dobra jedila, glavni pogoj te šole.
— Konferenca v zadevi tarif na progah južne železnice se je vršila dne 3. oktobra t. 1. v železniškem ministrstvu na Dunaju. Te konference so se udeležili zastopniki glavnih poljedelskih in industrijalnih korporacij. Povod za konferenco so dali železniškemu ministrstvu številni protesti proti pridržanju 7% poviška blagovnih tarif na južni železnici nad tarifne postavke, ki veljajo na progah državnih že-
svetla, da so razločevali tudi bolj oddaljene stvari. Praporščaku se je za-zdel prejšnji strah v duplini smešen in dolgočasen.
»Zdaj si mogočo, kozaki še mislijo, da se bojim ! . . .«
Skušal jo pogledati najbližjemu kozaku v obraz, pa noč je bila pre-temna.
In da bi pokazal, da se no boji, je glasno zakašljal.
»Tiho, Vaše blagorodje ! . . . Za Boga, je li mogoče ? . . .« je šepetal ravnoisti kozak, ki ga je bil hotel preje opazovati, strahoma.
»Ha-ha, bojijo se bolj nego jaz!« — in zasmejal se je praporščak na glas, razposajeno in veselo.
Kot grom in strela je odmeval smeh ob skalovju in takoj nato je za-gromelo nekaj strašno in oglušljivo.
»Trah — tah, tali — tah ! . . .«
V groznem, peklenskem bobnenju so pokale puške. Strelci niso znali, čemu in na koga streljajo.
»Rešite se! — Nazaj! . . .« vpili so ogleduhi na ves glas in bežali proti duplini.
Kozaki so poskakali na brod. Ni jih bila še polovica vstopila, ko je že nekdo odrinil od brega.
»Stoj!... Čakaj!... Kam pa hočeš?« — rjovel je nekdo v brezmejnem strahu.
Nekaj trenutkov je bilo še čuti strašno bobnenje in gromenje pušk,
leznic. Namen te konference je bil, razgovoriti težavni položaj onih podjetij, ki so bila vsled izpremenjeno tarifne uredbo na južni železnici posebno kruto zadeta. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko je odposlala na to konferenco provizornega predsednika gospoda Kamila Pammerja ter zborničnega tajnika dr. VViudischerja. V imenu zbornice se je podalo odločno zavarovanje proti vzdržanju sedemodstotnega tarifnega poviška preko leta 1910, kajti s tem jo premaknjeno ravnovesje v kvar ob progi južne železnice ležečih podjetij, ki so itak v malougodnem položaju, priporočalo se jo nadalje toplo upravičeno zahteve in želje, ki so jih oglasili kranjski intere-sontje, tako posebno želje težko prizadete pivovarniško, tekstilne, železno industrije.
Dnevne novice.
4- Kaj pa to? V predvčerajšnji seji dež. zbora so pri predlogu o iz-premembi nekaterih določil novega občinskega volivnega reda in občinskega reda glasovali skupno prot i liberalci in Nemci, da zopet pokažejo, kako nasprotujejo temu, da bi prišlo v občinah do oblasti slovensko ljudstvo Kako bi se temu reklo? Liberalci vidijo pri nas povsod »zvezo«; kaj če bi zdaj kdo to obrnil in videl v skupnosti nemških veleposestnikov in liberalnih poslancev nemško-liberalno zvozo?
-f Slečeni liberalci. Liberalni prvaki so po svojih listih do golega slekli s sebe vse tisto, kar so leta in leta nadevali nase, da. bi semtertje imponirali množicam. Tudi svojo absolutno narodnost so vrgli v blato. Kar trem so-kolskim starostom je dokazana zveza z Nemci. Veliki Slovan in bivši sokol-ski starosta Ivan Hribar je dvakrat podpisal pogodbo z Nemci, bivšemu so-kolskemu starosti dr. Tavčarju je te dni tudi glasilo mladinov očitalo, da je napravil zvezo z Nemri in Nemcem dal koncesije, »Narod« pa očita starosti Zveze sokolskih društev, da se je po 20. septembru na tak način vezal z Nemci, da je — narod demoraliziral! To so res lepi — sokolski vzori! Najlepše je pa še to, da so vsi tisti možje, ki so v liberalnem izvrševalnem odboru skle« nili zvezo z Nemci in jo kot poslanci liberalne stranke podpisali, navdušeni, prepričani in dosledni Sokoli!! Ko so sedaj slečeni pred javnostjo sokolske uniforme, jim bo vsekakor treba preskrbeti drugo uniformo, namesto so* kolskega znaka pa dobe za znak —. grablje. Dr. Oražen pa pride za profesorja narodne ekonomije na tisto slovensko vseučilišče, za katero so na magistratu fonde že porabili. Na to me* sto je dr. Oražen kakor nalašč poklican, ker v glasilu mladinov piše, da je slovensko posest prodajati narodno delo, češ, da. je pri tem on, ki je Slovenec in slovenski liberalni prvak — napravil dobiček. Ti presneti liberalci! Ustanovili so mladini narodno-obramb-no društvo »Branibor«, kojega vrhovno načelo je, da nakupujejo posestva od Nemcev, najvišji in najširši mladin pa vse to postavlja na glavo ter bo odslej potemtakem moral »Branibor« prodajati slovenska posestva — Nemcem. »Branibor« bi se torej moral sedaj ime« novati — »S e b i b o r.«
nato pa je zadonel čisti in jasni glas praporščakov:
»Odrinite! Krepko, otroci!« V trenutku so bili kakih dvajset metrov oddaljeni od dupline.
»K skali!« — zavpil je Brice, na vedoč, kaj dela.
»Poprimi 4 . . drži . . . Tako je prav !«
Brod je bil pri skali.
»Pet mož, pazite na čoln, držite ga trdno . . . drugi pripravite puško!«
Sedaj so tudi kozaki razumeli Praporščak je nameraval obstreljevati obrežje.
»Smer: duplina . . . Sproži!«
Zagromelo je in takoj nato so (udi Japonci ustrelili s hriba. Takoj je padlo nekaj kozakov ranjenih, kajti skala ni mogla kriti broda.
Praporščak jo takoj spoznal, da je zaman vsak trud in da je njegova na* mera neizvedljiva.
»Odrinite! — Vesla v vodo!« — za« klical je mesto njega četovodja in Brice je čutil naenkrat, da se je zarilo nekaj težkega v njegove prsi in je le glasno zastokal.
»O — oh!«
Kozaki so prijeli svojega poveljnika in ga položili oprezno na dno čolna.
In vodu jo obrnila mali brod in s strašno naglico jo drvil čoln po reki navzdol . . .
+ Kaj »o liberalni poslanci? O tem
smo mi že davno na čistem, liberalci pa še ne vsi. »Narod« piše o liberalnih poslancih v kranjskem deželnem zboru: »Hvaležni pa moramo biti narodno-na-prodnim poslancem za njih krepki in sijajni nastop v deželnem zboru«. Mladini pa so vse drugačnega mnenja. V svojem glasilu pravijo mladini, da so liberalni poslanci, za katere so tudi mladini glasovali — »m a r i j o n e t e«, ter v očeh dr. Tavčarja in dr. Trillerja ničle. »Napredna delegacija je bila že takoj v prvi seji popolnoma poražena, bila je od klerikalcev presenečena«, »napred-njaki so bili naš eš kani«. Nadalje pišejo mladini, »da se v d e ž e 1 n e m zboru vodi politika v sramoto in škodo naprednih volivce v.« Doslej so liberalci pisali vedno, da se dela v deželnem zboru politika na ¡^odo kmeta, sedaj pa mladini razkrijejo nekaj, kar mora vsakega pametnega človeka prestrašiti, da bi še kdaj bil liberalni volivec. Sicer pa so mladini in starini drug drugega vredni. Mladi in stari liberalci so le tam, kjer je kaj dobiti, kjer pa je treba delati in žrtvovati se za ljudstvo, pa ni videti ne »mladih« in ne »starih«.
»Slovenski Narod« preklica]a napade na dr. šusteršlča. Znano je, kako umazano je leta in leta »Slovenski Narod« napadal dr. Susteršiča, kateremu je v najgrših izrazih očital, da ima od politike dobiček, (ločim vsak ve, da bi dr. šusteršič imel dobiček le če bi se s svojimi izrednimi zmožnostmi brigal samo za svojo pisarno in ne za politiko. Dr. Šusteršič se je uprav žrtvoval stvari, zato pa je moral prenesti od »Slovenskega Naroda« naj-grše psovke. Sedaj pa mladini napadajo dr. Tavčarja in mu očitajo, da je kot politik imel dobiček s svojo odvetniško pisarno. Sedaj pa je »Narod« nakrat, ubral drugačne strune, ker krivico se mora pobijati pri »Narodu« le če se jo dela dr. Tavčarju. »Slovenski Narod« piše:
»Kdor ni na glavo padel, tisti ve, da ima vsak advokat očitno izgubo in škodo, kakor hitro se začne baviti s politiko. To je čisto naravno. Kdor se bavi s politiko, mora računati z nasprotji in ta nasprotja občuti najprej in najhuje v svoji pisarni. Politično delo vzame mnogo časa in kdor svoj čas v večji ali manjši meri porablja za. politiko, ta mora svojo pisarno zanemarjati, vsled česar mu dostikrat, izostajajo najzvestejši klienti. Kakor rečeno, ve to vsak, kdor ni na glavo padel. To, kar je s svojo pisarno doživel dr. Tavčar, to čutijo v večji ali manjši meri tudi drugi advokatje, ki se bavijo s politiko, liberalni in tudi klerikalni.«
Tako piše sedaj »Slovenski Narod«, ko teče dr. Tavčarju voda v grlo. Upajmo, da bo s časom »Slovenski Narod« Še vse preklical, radi česar se je z nami kregal.
"^f- Vse pride na naše. Večkrat smo rekli, da »Slovenski Narod« podlo piše. Liberalci so »Narod« branili. Sedaj pa glasilo mladinov piše: »Dr. Triller je predsednik časnikarskega odseka v »Narodni tiskarni« in kot šefredakter osebno odgovoren za podlo pisavo »Slovenskega Naroda«. Tako vse počasi prihaja na naše — tucli liberalci že spoznavajo kakovost »Narodove« pisave.
r+ Vse demoralizirnno. Mariborska »Straža« piše: Boj mladinov in stari-nov prinaša na dan stvari, ki smrde do neba. Z gnusom se mora obrniti vsakdo od stranke, ki je prikrivala toliko časa brezprimerno korupcijo, ki se je širila med njenimi vodilnimi člani. Razkritja so taka, da morajo napolniti najhlad-nokrvnejšega človeka z gnjevom. Stranka, ki ne trpi samo v svoji sredi lakih političnih koristolovcev, ampak jim oddaja celo častna in vodilna mesta, mora izginiti iz naše javnosti — vsepovsod. Kdor sedaj še ne izpregle-da, kako vodi liberalizem v korupcijo, ta je sam totalno pokvarjen in ne more živeti v drugem, kakor okuženem vzduhu. Kdor je pošten in ljubi zdravo slovensko ljudstvo, mora obrniti liberalcem hrbet.
-f Poslanec s figovim peresom. En-gelbert Gangl gre jutri na Dolenjsko agitirat zase in se priporočat za poslanca., in sicer v Mirno Peč in v Novo Mesto. Kaj bodo mladinu Ganglu porekli liberalni novomeški volivci, katere je glasilo mladinov iz »Učiteljske Tiskarne« zmerjalo, da. so najbolj lene pare na svetu in nimajo sploh nobenega zmisla za politiko, ne vemo. Najbi*žeje jim bo Gangl pokazal tisto figovo pero, ki se ga je v dež. zboru sicer branil in ga odkianjal, a ki brez njega liberalni poslanci pred ljudstvom sploh ne morejo izhajati. Ampak mi mislimo, da tudi Novomeščani niso tako skromni, da bi se v današnjih resnih časih zadovoljili samo s figovimi peresi, temveč zahtevajo kaj bolj koristnega in plodo-nosnega. Liberalna politika je sploh drevo, ki rodi same — fige, Gangl pa Še fige ni vstanu narediti. Saj spada Gangl v tisto vrsto liberalnih učiteljev, za katere nima liberalna stranka niti fig, ampak samo figova peresa na razpolago. Zato je samoobsebi umevno, da bo to dejstvo tako vplivalo na volivce, da bodo liberalcem vrnili to, kar so liberalci njim doslej vedno ponujali, in jim 18. oktobra pokazali — fige. Če »Narod« to smatra za »večino«, ima prav, ker bo Gangl 18. oktobra, res dobil v svojo politično košaro — večino fig, peresa si bo pa lahko ovil okolu glave namesto lovorja.
+ O liberalni gospodarski organizaciji piše »Slovenski Narod«: »Eno, kar je v današnjih dneh edino potrebno, — je odprava smrtnih gospodarskih grehov dr. Gregorja Žerjava.« »Narod« imenuje dr. Žerjava »gospodarskega otročaja«, njegovo gospodarsko delo pa »gospodarske kozlarije«. Mi to samo beležimo, dasi bi o tem lahko pisali tako, da bi marsikomu šli lasje pokonci. In kandidat teh ljudi, mladinski Gangl, bi rad »gospodarsko dvignil« Belo Krajino!
-f Uloga hofrata dr. Miroslava Ploja v zadevi bivšega župana Iv. Hribarja. Ker se je v včerajšnje naše poročilo vrinila neljuba tiskovna pomota, češ, da Hribar »nam« očita zahrbtnost in krivdo na njegovi nepotrditvi, a bi imelo stati, da »mu« — Ploju — očita, in pa ker je stvar sploh zelo zanimiva, zato priobčujemo tu doslovno Hribarjevo izjavo v »Agramer Tagblattu«, ki je odgovor Plojevi izjavi v »Kroatische Korespondenz«. Tako-le osvetljuje Hribar čedno hofratovo vlogo.
»Vladi je bilo ležeče na tem, da me pripravi do tega, da bi se iz lastne volje odpovedal časti ljubljanskega župana. Mogoče je, da, celo verojetno, da
ji v očigled odklonilnega staliSča, ki
ga je v svojem poročilu zavzel baron Schwarz, ni bilo lahko potrdilo zopet-ne izvolitve vendarle predložiti v Najvišjo sankcijo. Toda dejstvo, da ji je bilo predvsem na tem ležeče, da. me pripravi do prostovoljne odpovedi na mandat, kaže jasno, da stvar kljub de-cidirani izjavi notranjega ministra barona Haerdtla nasproti poslancu Ploju nikakor še ni bila odločena.
Zato je na vsak način vredno obžalovanja, da se je poslanec Ploj kot načelnik »Saveza Južnih Slavena« spustil v to (sich herbeigelassen hat) da je pri merodajnih osebah narodno-napredne stranke deloval na mojo odpoved. Tem bolj je vredno obžalovanja, da je v to svrho za mojim hrbtom in ne da bi se z mano kot članom Jugoslovanske zveze posvetoval, pričel pogajanja in prišel 11. julija tudi osebno v Ljubljano, da jih izpelje do konca.	*
Jasno je, da je vlada takoj, ko je hofrat Ploj stopil pred deželnega predsednika z vprašanjem, če bi bil vladi po volji kuk drug član občinskega sveta, dobila vtis, da so me hoče žrtvovati in da zato moja nepotrditev ne bo povzročila nobenega resnega konflikta. Ali je hofrat dr. Ploj v tem smislu poročal tudi ministru Ilaerdtlu, puščam na stran, da pa je to storil *baron Schwarz, je pač samoobsebi umevno.
Sicer pa je posredovanje hofrata Ploja pri deželnem predsedniku Schwarzu tem čudnejše, ker je bilo v razgovoru z dr. Tavčarjem in dr. Tril-lerjem izrečno domenjeno, da se mirno rešitev, kakor jo je proponiral hofrat Ploj in kakor jo je — tako se zdi — lansirala vlada — zveže s pogojem, da moram biti jaz z njo zadovoljen.
Da hofrat Ploj 9. julija ni mogel biti prevzet prepričanja, da je stvar na vladi že končno odločena, izhaja tudi iz nadaljne okolnosti, da je potem, ko me je 14. avgusta obiskal v mojem stanovanju in sem mu jaz povedal, da na rcsignacijo z moje strani ni misliti, ker si nisem svest nobene krivde in da vladi mirne duše prepuščam, da z mojo nepotrditvijo izzove konflikt, —• smatral za potrebno o tem poročati ministru Haerdtlu.«
S tem je, mislimo, tudi ta velečast-na uloga hofrata Ploja na vse strani pojasnjena. Tako se na hofratovem fraku blešči nov madež — hočemo reči nova zvezda, ki mora celo slepemu siliti v oči . . .
+ Deželni uradniki za Siidmarko. Kdor ne verjame, da je štajersko deželno uradništvo prepojeno z nemško-nacijonalnim duhom in goji željo, nas Slovence uničiti, ta naj zasleduje, kako pogosto sodelujejo deželni uradniki in uslužbenci pri Südmarki in šulferajnu. Deželni vinarski ravnatelj Stiegler, ki na zborovanjih kmetijskih podružnic vedno poudarja, da se ogiba vsakega nacijonalnega šovinizma, je daroval mesto venca na grob ravnatelja Schmieda za Sudmarkino podružnico v Mariboru 14 K. Pač lop vzor kranjskim deželnim uradnikom, katerih je presneto malo med člani »Slovenske Straže«.
+ »Naš kmet je razvajen, ni več
tisti zadovoljni Kranjec; med interesi kmetskih in meščanskih slojev vladajo najhujša nasprotstva,« pravi »Narod«; kaj pa hodite sedaj med kmete na Do-
lenjsko meSčanski poslanci, če vlač» med vami in kmetom najhujša nasprotstva; dobro bi bilo sedaj doli našim kmetom povedati, kake sodbe delajo o njih liberalni listi, da bodo znali liberalnim poslancem vrata pokazati.
+ Liberalni učitelji oznanjajo re-vollo zoper oblast. Glasilo liberalne učiteljske »Zaveze« za mladino, »Naša Bodočnost« piše glede prepovedi ljud-skošolskega naraščaja v svoji zadnji številki sledeče: »Sokol jc miren potnik ki želi v potu svojega obraza s požrtvovalnostjo in resnim trudom doseči svoj cilj. Nikomur noče nič hudega, njegova edina želja je, dvigniti slovenski narod v duševnih in telesnih vrlinah. V zadnji seji deželnega šolskega sveta se je na predlog znanega, skrajno nestrpnega duhovna razmotrivalo, kaj naj so zgodi z onimi sokolskimi društvi, ki se vzlic različnim vladnim prepovedim, izdanim na pritisk klerikalcev, z dovoljenjem staršev še vedno brigajo za telesno vzgojo njih otrok. Sklenilo se jo, da naj vlada taka društva vsled nepokorščino razpusti. Čudne stvari se godijo okrog nas. Neka stranka se imenuje slovenska ljudska stranka. Ilinavščina vseh hinavščin! Vlada grozi z razpustitvami sokolskih društev. Pričakovati Je, da ostane vse pri grozitvi, ker se bo vlada sama ustrašila protizakonitih in absolutnih sredstev, dasi je protipostaven korak storila s prepovedjo glede naraščaja. Vlada prepoveduje v znanem fermanu iz sledečega glavnega razloga: v telovadnicah (velja za Sokole in Orle) se vzgaja nestrpnost in medsebojno sovraštvo, mladina nastopa javno pri telovadbi in se vrača pogosto pozno v noč v dvomljivem stanju domov. To so podtikanja. Nikakor ni ros, da bi se sokol-ski naraščaj brez nadzorstva puščal ali se pozno domov vračal, morda celo vinjen (!). In če bi se zgodil posamezni slučaj (!), radi tega ne sme trpeti colot-na organizacija. Sokolstvo navaja dosledno k zmernemu življenju (!!), to je gotovo in o tem svedočijo različne brošure, ki jih je sokolstvo izdalo v zadnjih letih. Zakaj vlada ne grozi z raz-pustom katoliške cerkve? Če bi vlada res drzno izvršila grožnje, priporočamo, da društva odstopijo svoje blagajne lastnim društvom za zgradbo sokolskih domov. Vlada z razpustom dobi prazne knjige v roke. Ustanovitve novega društva z drugim imenom čez nekaj dni pa nikdo ne more braniti Slovenski sokolski zvezi pa priporočamo, da napravi prepovedi glede naraščaja za načelno stvar, skupno s češkim sokolstvom, tako da se bo ta stvar reševala na Dunaju, ne v Ljubljani.« — Liberalni učitelji torej tu jasno uče upor zoper oblast! Zdaj se vidi. kdo je pravzaprav tisti, ki vodi po deželi sokolijo in otroke vlači po znanih sokolskih izletih in jih v telovadnicah uči političnega sovraštva. Poživljamo oblast, da tu energično poseže vmes in varuje svojo avtoriteto. Orel se je brezpogojno uklonil odredbi c. kr deželnega šolskega sveta in sicer iz načelnih razlogov, ker nežna mladina je za cerkev, dom in šolo, ne pa za društva. Če se je pa udal Orel, se mora Sokol tudi, v prvi vrsti pa se morajo ukloniti učitelji, ki so predvsem za to poklicani. Ali bo c. kr. deželni šolski svet trpel, da revoltirajo njegovi organi? Zadosti je že potrpljenja !
ga je zdejsna pulitka. zmešala. Use ga zapusa, sam gespa se ga se drzi in pa gespud dohtar Trilar; za upraut pa tulk! Pepe, ves, tu nisa mackene s< uze Pu vrh mu pa so ta mlad pu zeu;.\in strezeja in ga cja preh ket mugoô1 ukul prnest. Tu more bt clouk fuht-ik, ce ma se tku mirna in puhleuna kri. A ga. se nis vidu, kuku slab vn vid?«
»Jest nism Še nč na nem pumerku. Bdeč je še zmeri tku lepu, kokr je biu preh, ke je mou še dohtar Uražna in gespuda Hribarja na soj plat in--«
»Rdec, rdec! A misles, de je tu zc use? Le puglej ga, kuku je zdej rdec! Ucas je biu rdec ket maku cvet; pa ga zdej puglej! Negava farba je bi pudob-na kasnmu obsesanmu naglcke, kokr pa makum cvete. In tu ni vec zdrava farba. Tu je slab cahn. In pa kuku hod! Usakeh pet menut t kumi ena noga prestau na cest in gespud Iludaurnk je ze prau snellaufar preke nem. Pope, vrjem m, de pr nas use posa, pa nej ta »Sluvensk Narud« se taka voda dela; kar je res, je res. Hu-hu-hu-hu!« »Eh, Zancek; tu use bi črn videš, koki je res. Ke uja ubčinske vulitve, pa ute zmagal in ute spet na kojn in usa muč ute mol spet u rukah.«
»Penapejd! Nasa muc, pa ena figa Neknl voc na uja prsli tist casi nazaj za nasa stranka, kokr sa bli. Kua pa nuca, ce prideja usi duzdejsn ubcinsk svetnki na rotuz, ke se uja pn prec
'Dons sni pa tu Jest žihr mejčkn frej!« sm s mislu u tork zjutri, ke je biu cesarju gud. »Mai u mest um šou pugledat, kuku kej iblansk purgari praznujeja cesarju gud; saj muske mende na u mankal,« sm reku sam pr sob, ubleku se, kokr se šika za tak dan, ukul urata sm s pa prvezu take črne fluge, kokr jh nos pud brada krema-toriderehter gespud Amba in mahnu sm ja dol pu Pulanah mem tistega, mu-sta. ko se je pustavu tekat, ko je biu še gespud Hribar iblansk žepan, preko flcčkajnarjepl iij naprej preke štel-narjezn.	' *
Muske neker in Idi pa prou nč več pu cestah, kokr en druh dan in še te skori usi ubjokan.
Ke pridem mem štarije »pr ta krvavem mašetne«, pa slišem vn en tu-lejne in cvilejne, de m je kar u srce segl. »Kua more bt pa. tu? A je ker tle umoru, a se je kašna druga nasreča zgudila? In že sm tou notr stopt. de b puzvedu kuku in kaj, kar m pade u glava, de je pred ene par dnevem ta »Sluvensk Nai*ud« puvedu, de je ta štarija nemškutarska in de je use tam ukul nemškutarsk! »Ho.lt, u nemškutarska štarija pa na grem, pa če m prou zavle tega »ta mlad« naprej vržeja, de sm klerekalc; raj grem še mal naprej, um že sreču kerga prjatla, de m u puvedu, kua pumen ta tulejne in zdeh-vajne.
In mahnu sm ja lepu pučas skus Štelnarje preke .Tudusk gas. Kar m spet udar na ušesa en tulejne, ke je prha.ju naraunast sm ud »lložce«. In ta tulejne in cvelejne je biu tak, de s nism mogu druzga mislt, kokr de se je mogu šintar iz gmajne presolt iz usa soja nemarkirana pasja zaloga u Juduska gasa.
»Za božja vola! Kua je pa tu? Dons, ke b mogel bt use vesel in dobre vole, ke jo cesarju gud, pa je sam jok in cvi-lejne, kokr na sodn dan. Tu se je mogl neki pusebnga zgudet, tle taka žalast ulada pu Iblan.
»O, Buh te žiu! Glih prou, de sm te narajmu, Zanc.ek! Ti m uš gvišn vodu puvedat, kua je tu za. en uržah, de usl Iblančani dons jokaja. Oho! Sej maš tud ti use krvave uči, kokr viclm. Kua se je pa prouzaprou zgudl?«
»U-hu-hu-hu!« zatulu je Zancek in s začeu iz šnajctihlnam uči mencat. »Hu-hu-hu! A res se na ves, de u gespud Hribar use leboralne časti dol po-lozu. Glih uceri m je pravu, ke sm biu pe nem u vezitah, in dons sm ze zvedu, de je udlozu čast predsednka ta na-rodn-napredne stranke, ta druh pa se pride!«
»Prava reč! Ute pa naredi dohtar Uražna za predsednka; sej tku kumi čaka, de b spet kej naprej pršou. Dohtar Uražn je ratu namest gespuda Hribarja deželn puslanc, nej rata pa Še predsednk leberalne stranke.«
»Pepe, ti s en .Tur! A na ves, de je dohtar Urazn, ke je tku nazrecensk velik dobrga. iz soja prajarija sluven-skmu narude sturu, tud flinta u tursca vrgu in usm fige pukazu, ke je sprevi-du, de nima nubene prajarije vec za u gnar spraut, drgac pa tud na more vec velik zajnga vn pridet? Ti s mende zadne cajte ratu slep in gluh, de prou nc na ves, kasne humatije mama u Tblnn. Tu t rečem: knlara je ena figa preke tem, kar je zdej u nas strank vn izbruhnel. Gespud dohtar Taucar ze vec na ve, al jo mandlc al babca, tku
r-f Ali bodo kmetje volili soclal-nega demokrata? Liberalci pišejo v »Slovenskem Domu«, da liberalno uči-teljstvo nikakor noče izgnati verouk iz šole in samo učiti krščanski nauk po svoje in se delajo zelo ogorčene zaradi tega, ker vedo, da belokranjsko ljudstvo nikakor ne bo volilo moža, ki je glavni urednik »Učiteljskega Tovariša«, ki zastopa ta načela. Ali res mislijo liberalni učitelji, da ima ljudstvo tako kratko pamet? Saj se je liberalno učiteljstvo na svojem shodu v Radovljici izreklo za svobodno šolo, to je za tako šolo, v kateri bi duhovnik ne smel ničesar poučevati in niti njenega praga prestopiti, ampak bi otroci o Bogu sploh nič ne slišali. Po tem programu tudi ponekod delajo, saj se je moral deželni šolski svet še nedavno baviti z nekim liberalnim učiteljem, ki je otrokom prepovedal pozdravljati s »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Iz Goriškega, koder komandirajo bratci in somišljeniki naših kranjskih liberalnih učiteljev, pa vemo, da je naduči-telj Bajt v Solkanu otrokom prepovedal v šoli poljubovati svetinje, drugi pa je strgal neki deklici v šoli z vratu svetinjico Marije in jo vrgel v pljuval-nikl Sicer se pa je »Učiteljski Tovariš« izrečno potegoval za francosko šolo. Nečuvena nesramnost je torej, če hočejo ti ljudje to zdaj zatajiti, ko ponujajo ljudem svojega voditelja, od brez-verske socialne demokracije v Idriji izvoljenega učitelja Ganglal Naš kmet nikoli ne bo volil moža, ki zastopa socialne demokrate, ki hočejo kmeta uničiti, vedno zabavljajo zoper njega in kmetu ne privoščijo niti bajte, ampak hočejo, da bi kmet šel kruha prosit in se poberačil! Gangl je poslanec Idrijskih socialnih demokratov, saj še v liberalnem klubu ni član, ampak samo gost, ker naši liberalci so že tako na psu, da se morajo zadovoljiti s socialnimi demokrati, ker jim lastni ljudje uhajajo. Zato bodo belokranjski kmetje Gangla poslali naza j v Idrijo k socialnim demokratom, ki naj mu mandat preskrbijo!
+ 120.000 kron deficita ima istrska deželna razstava. Lahi so razpisali v svrho pokritja deficita loterijo. Ali bi ne bilo bolj pametno, da bi prosili kakšnega senatorja »del regno« ali pa društvo »Pro Trento e Trieste« ali pa kakšnega viteza della Annunziata, naj jim naravnost podari to vsoto, saj je bila koprska razstava popolnoma v duhu neodrešenega zveznega kraljestva.
— 50 letnica učiteljskega službovanja. Iz Višnje gore se nam piše: V ponedeljek 10. t. m. obhajal bode bla-gorodni gospod Janko Skerbinec, nad-učitelj v Višnjigori 50 letnico svojega Blužbovanja ter se priredi ob tej proslavi ob 9. uri peta sv. maša v farni cerkvi, po sv. maši slavnostni govor v šoli, nato pa banket v gostilni pri »Kraljici«. Gospodu jubilantu kličemo: Bog ga živi na mnoga leta!
r— Sumljiva aretacija. Iz Pulja se nam o tem poroča: Kar se tiče aretacije urednika tukajšnega laškega lista »Giornaletto«, Ambrožiča (res pristen Lah), bodi omenjeno, da visi čez celo stvar do danes še gosta preproga. Skoro neverjetno je, da bi se bilo urednika aretiralo samo radi tega, ker si je hotel pridobiti nekih informacij radi konstrukcije aeroplana, katerega, se gradi v puljskem vojnem arsenalu. Komur so znane formalitete pri vstopil v arsenal, bo moral temu pritrditi. Vsak, kdor želi vstopiti v mornarični arsenal, mora dobiti od arsenalnega poveljstva vstopnico. Na podlagi te
skregal. Gespud placrespchtar Ribn-kar u ze skrbou za tu in jli u nakajfu, de s uja skucil u grive. Jest praum, de b blu se ta nar bi pametn, de use u stih pesteja pa greja usi skp u hutel Tibuli na kvarter.«
»Za kua pa glih u hutel Tibuli?«
»Ti pa tud nc na ves. Jest, na vem, de s ratu taka ausa zdej en cajt! A na ves, de sa hutel Tibuli zanalas tku sezidal, de uja mel ke svubodamislce za sezgat. A res na ves, de je hutel Tibuli sezidan iz same sote in pa ublanc, in kedr uja usi nas Ide skupi gor, se u pa zazgal, pol nej se pa ulada pud nusam ubrise, ke ni pestila krematorja sezidat.«
»Tu utc pa res ulada lepu puteg-nil!«
»Mislem de! Krcmatoriumdcrehtar gespud Amba je ze gor u kvarteri, zdej sam se tulk čaka, de dubej,i se ta druh puzelejne, de b bli sežgan. Pol u slu pa los. Pepe, ce u tebe tak lst prjeu in de se us navelicu zeulejna, pa se se ti prešel u hutel Tibuli.«
»Uma žo še vidi; men se le nč na medi. Jest še nism nubene časti dol puložu; farba mam pa še tudi ta prava, kokr videš.«
vstopnico se vsakemu obiskovalcu dodeli mornaričnega slugo, v katerega spremstvu si sme obiskovalec ogledati naprave arsenala. Vsak obiskovalec se mora brezpogojno podvreči izključno le vodstvu omenjenega sluge. Popolnoma je izključeno, da bi si mogel obiskovalec ogledati tudi najmanjšo stva-rico brez dovoljenja mornaričnega sluge, kateri ga povsod spremlja. Na podlagi teh strogih odredb za obiskovalce vojnega arsenala je skoraj izključeno, da bi si bil imenovani urednik mogel kaj več ogledati, kakor ono, kar je vsakemu dovoljeno v spremstvu mornaričnega sluge. Zato je počakati, kaj bo prinesla najbližnja prihodnjost o tej aretaciji.
—	Podmorski brzojav. V torek jo bila končana položitev podmorskega brzojava med Trstom in Splitom kakor tudi Pulj-Trst-Split. Z delom se je pričelo koncem septembra. Delo je izvršila tvrdka Felten & Guilleaume s posebnim, za take vrste dela urejenim nemškim parnikom »Grossherzog von Oldenburg«. Ob zgotovitvi za našo Adrijo toli važnega dela je dal v puljskem hotelu »Riviera« generalni nadzornik poštne uprave vitez dr. Wagner-Jauregg dine. Pri dineju je bil navzoč tudi poveljnik puljske vojne luke pod-admiral pl. Ripper s častniki in dele-gatje poštnih ravnateljstev v Trstu in Zadru. Pri dineju je napil vitez ir. Wagner-Jauregg podadmiralu pl. Rip-perju ter posebno naglašal skupno vzajemno postopanje med poštno upravo in vojno mornarico. Podadmi-ral pl. Ripper je napil poštni upravi.
—	Morski volk. V Trapano so ujeli morskega volka, kateri je največji, kar se jih je v Adriji sploh še ujelo. Zver je bila dolga o metrov. Prepeljali so ga v Trst.
—	Kmetijska šola na Grmu priredi v nedeljo, 9. oktobra, po jutranji službi božji poučno predavanje v šmartnem pri Litiji. Predaval bode strokovni učitelj g. Zdolšek o ravnanju s sadjem za kupčijo in napravo sadjevca, kakor tudi o letošnji trgatvi.
—	Roparski napadalec v rokah pravice. Orožnikom se je posrečilo prijeti roparja, ki je oropal s sejma ocl Sv. Antona se vračajočega Damijana Likoviča. Likoviča še niso prepeljali v bolnišnico. Prignali so roparja k Liko-viču, ki ga je spoznal in potrdil, da je pravi. Ljudje sodijo, da je on tisti, ki je s svojim tovarišem ob sejmih s sleparsko zvijačo, češ da je izgubil denar, pripravil več ljudi v nesrečo. On je iz Trsta in ima za ženo neko Kaclunčevo iz vasi Iločevje pri Dobrepoljah. Prišla sta iz Trsta in sta bila najemnika v neki hiši v Iločevju. Več bo dognala preiskava.
—	Pngačar In Wahrmut pred poroto. Pred celovško poroto sta stala te dni prosluli 27-letni Janez Pogačar in 36-letni Janez Wahrmut. Prvi je znal krasti po župniščih, drugi pa je bil mojster, če je bilo treba vlomiti v sobo skozi strop. Pogačarja so vjeli v Celovcu lani meseca julija. Dno 27. svečana t. 1. sta oba ušla iz zapora. Wahrmut je bil obsojen na sedem, Pogačar na šest let ječe, po prestani kazni pa se od-dasta oba v prisilnico.
—	V odvetniško pisarno gosp. dr. Brejca v Celovcu jc vstopil kot konci-pijent dr. R o k J e s e n ko, doma iz Šmarja pri Jelšah. Dokončal je sodnij-sko prakso pri celovški sodniji. Upamo, da bo gosp. dr. Jesenko deloval tudi v narodnem oziru, kar jc že pokazal s tem, da je prevzel predsedniško mesto celovške podružnice »Slovenske Straže«.
—	Iz Preske. Prihodnjo nedeljo, to jc 9. t. m., bosta imeli delavsko in izobraževalno društvo predavanje. Predaval bode g. državni poslanec Jožef Gostinčar. Ker smo s predavanji izostali za nekoliko časa, se vabijo člani tembolj.
—	Istrski deželni zbor je bil 5. t. m.
otvorjen v Kopru. Ker pa se italijanska večina ni hotela ozirati na zahtevo hrvaško-slovenskih poslancev, so isti sklenili onemogočiti zasedanje z ab-senco. Takoj po otvoritvenih formali-tetah so zapustili zbornico, ki jc vsled tega postala nesklepčna.
—	Nečuveno I V Istri je med kmeti v nekaterih krajih običaj, da si iz maščevanja porežejo trte. Letos, ko vina manjka, to lepe navade ponekod kljub temu niso opustili. Tako so v Poreščini blizu Sv. Lovrenca Pazenatiškcga v nekem okraju lani pridelali blizu 4000 hektov, letos pa jih še — 4 ne bo, ker so vse trto po zlobni roki uničene. Je še veliko dela v Istri!
—	Ugodnosti za brezposelne delavce pri vožnji na železnicah. Želez-nično ministrstvo jo s 1. januarjam 1910 izdalo določbo na korist onim delavcem, ki iščejo dela potom delavskih posredovalnic; vsak tak delavec ima za daljavo 50 km pravico do polovice
vožnjega lista v III. razredu na vseh osebnih in mešanih vlakih. — Kot posredovalnice dela, ki smejo delavcem izkaze dajati, na podlagi katerih sme delavec polovično vožnjo zahtevati, so sledeče vštete: 1. Vse javne posredovalnice, posebno one, ki so ustanovljeno od dežele, okraja, občine, obrtne ali trgovske zbornice, obrtne zadruge, zveze obrtnih zadrug, rudarskih zadrug in gospodarskih zadrug. 2. Vse posredovalnice, ki ne zasledujejo pri svojem poslovanju lastnega dobička; posebno one, ki jih ustanavljajo gospodarske družbe, delavska društva, dobrodelna društva, strokovna društva ali pa delodajalci. — Odločitev, ali se kaka posredovalnica za službe sme všteti med zgoraj omenjene ali ne, ima v rokah drž.-žel. direkcija dotičnega kraja, potem ko jc zaslišala deželno oblast, oziroma okrajno glavarstvo dotičnega okraja. Vso ono posredovalnice, ki hočejo to ugodnosti za delavce imeti, so morajo s prošnjo na dotično deželno oblast, oziroma okrajno glavarstvo obrniti. Izkaznice, ki jih morajo delavci imeti, dobi vsaka posredovalnica pri železnični direkciji dotičnega kraja, v katerem se posredovalnica nahaja. Vsaka izkaznica stane 2 vinarja. Vsaka zloraba te ugodnosti se s tem kaznuje, da se posredovalnici poleg sodnijskega zasledovanja tudi pravica do te ugodnosti vzame.
—	Iz Krškega. (Resnica se je izkazala.) Pred par tedni je bil brati dopis v »Slovenskem Narodu« o nekih skrivnostih iz župnišča na Savi in o neki ovadbi na okrajno sodišče. V dotičnem dopisu jc pisec zahteval, naj bo pravica vsem enaka in je obljubil o izidu dotično kazenske razprave svoječasno poročati. Res so je poslala po pošti na okr. sodišče v Krškem neka anonimna ovadba, sestavljena iz črk izrezanih iz časnikov, da bi pisava pisca ne izdala. To je pogum za pisca! Sedaj je stvar končno vendar dognana. G. župnik, katerega se je hotelo s satanskimi naklepi uničiti, jo popolnoma oproščen. Kot blag človek je svoj čas vzel pod streho nekega Irca, ki je povračeval dobrote s tem, da jc obrekoval gospoda župnika. Sedaj jo dognano; sodnijski funkci-jonar je zahteval proti Ircu kazensko postopanje radi krivega pričanja. Ali bo pisec umazanega »Narodovega« svo-ječasnega dopisa poslal svojemu listu naknadno poročilo ter tako samega sobe razkrinkal za nesramnega lažni-ka. Zakaj zdaj molči, ko je resnica dognana, ko je razkrito, kako bi naš župnik po krivici moral okušati, da »dobrota je sirota«! Ali je pošteno, najpr-vo se v »Narodu« šopiriti in ko so resnica dokaže, pa se poskrili v kota, kakor ščurki, kadar se prikaže luč. Zdaj molčite, ko se je pravica izkazala in vam jo sapo zaprla? Pokazalo se jc, da jc naš častiti gospod župnik čisto nedolžen, blag in plemenit značaj. Povod onemu in vsemu jc bila le hinav-ščina in nevoščljivost, ker je gospod župnik občo čislan. Hoteli so ga nekateri, pa teh je bore malo, na vse mogoče načine denuncirati, ker jc zelo priljubljen, blaga duša in ker ima veliko zaslombo pri blagi dobrot niči krškega mesta, gospej Hočevarjevi, ki jc velika dobrotnica revežev in krškega mesta, zelo gmotno podpira tudi cerkve in njih ustanove. Kakšne bi bile tukajšnje cerkve in njih oprava, ako bi nc bilo te blage dobrotnice? Kake doklade bi morali mi farani plačevati! — Naš g. župnik pa je tudi z vsemi župljani prijazen. Da bi po gostilnah in plesiščih hodil, tega ne stori, to mu liberalci zamerijo. Kako je dobrotljiv do ubogih in svojccv je. dobro znano. Prelepo izpolnjuje 6. božjo zapoved. Svoje starše jo vzel k sebi v župnišče, jih je spoštoval, ljubil in z vsem preskrbol. Kako veličastno sta pri njem pred par leti praznovala zlato poroko! Nad vse častno pripravil je svojemu ljubemu očetu ob smrti pred dvemi leti pogreb. Njegova blaga mamica, katera še živi, ima pri njem najboljšo postrežbo. Vsi farani ga nad vso čislamo in bilo nam je vsem hudo, ko smo čitali nesramno obrekovanje v »Slovenskem Narodu«. Radi bi naredili obrekovalci v našem mostu razprtijo, pa so jim ni posrečilo. Nikdo ni veroval v ta nesramna obrekovanja nasprotnikov in tudi sodišče je zdaj nasprotnike o tem prepričalo. Obrekovalci storite svojo dolžnost in prekličite. če imate kaj vesti in delajte pokoro ali idite v Kanoso!
—	Izseljevanje preko Trsta jo bilo v septembru precej manjše kot v istem mesecu lanskega leta. Večina letošnjih izseljencev je zopet potovalo v Južno Ameriko.
—	1200 milijonov iz Amerike. Ameriška izseljeniška komisija jo sestavila statistiko o denarju, ki ga pošiljajo izseljenci vsako leto v staro domovino. Lansko loto so poslali izseljenci iz Ameriko v Evropo nad 1200 milijonov
kron. Največ denarja jc bilo poslano v
Italijo, namreč 400 milijonov. V Avstro-Ogrsko pošiljajo izseljenci 350 milijonov, 120 milijonov na Angleško in v skandinavske dožele, 70 milijonov v Nemčijo, 25 milijonov pa v balkansko državo in na Grško.
—	Cigare in kolera. Odkar se je pojavila na Hrvaškem kolera, prepovedano je na Hrvaškem trafikantom, da no smejo pustiti kupcem izbirati cigare, ampak morajo sami dati kupcem toliko cigar, kolikor jih zahtevajo.
—	Vsled udarcev postala blazna. Radi malenkostnega vzroka sta se sprli kočarica Marija Kaiser iz Šutne s posestnikovo hčerjo Ivano Bernik. Pri tem jg udarila Marija Kaiser Ivano Bernik večkrat s palico in jo na glavi in nosu poškodovala. Bernikova jo nato v par dneh zblaznela ter so jo morali prepeljati v blaznico.
—	Trgatev v Sv. Križu pri Trstu. V Sv. Križu pri Trstu se prične dne 10. oktobra trgatev. Letos jo lopo in zdravo grozdje. Upati jo, da bodo izvrstna kapljica prosekarja in brzamina. Vino bode gotovo okoli 15 t. m.
—	Nova učna krüga. Visoko c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje jc odobrilo učno knjigo: uaenlor, Kemija in mineralogija za i. razred realk in za sorodno šole dno d. oktobra 1910, številka 41.186.
—	»Narodov« in »Družbe sv. Cirila in Metoda« ljubljenec župan Pri-stov v Prevaljah na Koroškem jo to dni oddajal službo občinskega tajnika. Službe ni razpisal v nobenem slovenskem listu ter jo je oddal vpokojenemu stražmojstru Pernetu, ki je posili« nemec. Ako bo Pristov še kdaj trdil, da jc Slovenec, ali se bo ic našel kdo ki bi mu to verjel?
—	Demisioniral je v Dignanu v Istri župan dr. Cleva. V Dignanu so neprestano prepirajo.
—	Veliki Italijani. Vlada jo razpustil a občinski svet v Grižnjanu v Istri in imenovala za gerenta Antona Biloslavo (Bjeloslav!), za svetovalce pa: Dubaza, Crajevicha, Gašparja Biloslavo, Janeza Pérsico (Peršič!) in Do-brilovicha. Mati Italija more biti takih pristnih sinov gotovo zelo vesela.
—	Za nižjo fiimnazijo se potegujejo prebivalci mesta Rovinj v Istri. Bila bi seveda laška.
—	Razpisana srednješolska mesta. Od 18. sept. do 5. okt. so bili objavljeni sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto: Trst (r., 15. XI.) — Moderna filologija: Ljubljana (uč., za II. teč. 1910/11, D. SI., 10. XI.). —Prirodopisna skupina: Novo mesto na Dolenjskem (g., prov. m., Ng. m. nI., 30. X.), Gorica (uč., prov. m. za II. tečaj šol. 1. 1910/11, Ng. m. nI., 31. X.). — Kratice in znaki kakor navadno.
—	Trgatev v Istri. Iz Pazina: Te dni prične tukaj in v okolici trgatev. Grozdja ne bo dosti, ali kar ga bo, bo precej dobro. Upati je, da bodo tudi cene primerne; kupci se že oglašajo.
—	Imenovan je za provizoričnega davčnega asistenta davčni praktikant Franc B o 1 e.
—	Umrl je v Gorici civilni geomc-tar J. K. Trombctta.
—	Za župana v Trenti je izvoljen g. Anton Cuder, gostilničar pri »Zlato-rogu«.
—	Draginja. V Gorici so hišni posestniki povsod zvišali najemnino.
—	Volosko-Opatija. Ker so jc večkrat rabilo imeni glavne občine Volo-sko in podobčine Opatije vsako samo za-se, je vlada odredila, da odslej volja za mesto Volosko ime: Volosko-Opatija.
—	Kolikokrat je treba inserirati?
Na to vprašanje jo odgovoril tajnik trgovske zbornice v Erfurtu dr. Vide-mak na nekem svojem predavanju sledeče: »Najmanj sedemkrat! Prvi ogla« se namreč prezre, drugi se zapazi, tretji so prebere, a so pri tem nič nc misli, četrti se čita z razmišljevanjem, pri petem se razgovarja človek z ženo, pri šestem želi poizkusiti in pri sedmem kupi.«
Revolucila na Portugalskem.
Bismarck jo 7. julija lota 1891 pisal v svojem lislu »Hamburger Nachrichten«, da bodo poizkusili francoski republičani predvsem ustanoviti republiko na Portugalskem in da po Portugalski postane Španska republika. Bismarck je sodil, da če bo nastala republika poleg Francoske še tudi na Portugalskem in Španskem, bo sledila tudi Italija. Portugalska jo zdaj republika. Sicer si šo vodno nasprotujejo poročila, ki dohajajo o rovoluciji na Portugalskem, a toliko so le lahko trdi, da gospodarijo republičani v Lizboni. Kralju zvesti polki menda še niso popolnoma poraženi, a nič ni znano, da bi bil kdo, ki bi proti revoluciji organiziral monarhiji zveste polko in prebivalstvo. Strogo ustavni republičani na
Portugalskem nimajo veČine. Svobo-domiselstvo je močno na Portugalskem v Lizboni. Na deželi ne, kar kaže dejstvo, da so upali republičani postaviti le 8 kandidatov v 69 volivnih okrajih. Ampak glavno mesto je padlo. Dobro organizirana framasonska manjšina bo terorizirala od zdaj naprej neorganizirano večino. Samoob-sebi umevno je od framasonov, ki imajo vedno besedo svobodomiselnost in svobodo in bratstvo na jeziku, da bodo preganjali verno katoliško ljudstvo. S Portugalskega bodo zdaj dohajala poročila o nasilstvih proti samostanom.
Proti duhovščini in proti samostanom.
Začasna republičanska ^Jada je izdala dekret, ki prepoveduje duhovščini nositi duhovsko obleko. Drugi dekret začasne viadc pa odpravlja vse redove. Menihi in nune morajo po tem dekretu tekom 24 ur zapustiti Portugalsko.
Don Miguel de Braganza,
Don Miguel de Braganza, pretendent za portugalsko krono, jo prekinil svoj lov na Spessarthu in se povrnil na grad svojega svaka. Pretendent in njegovi sorodniki demontirajo vesti, da bi bil pretendent z denarjem podpiral revolucijo. V nedeljo odpotuje pretendent na Angleško. »A Nap« poroča, da je princ Miguel brzojavil za podporo budiinpeštanskim denarnim magnatom, ker se hoče potegovati za portugalski prestol in da so mu avstrijski aristokrati že zagotovili podporo.
Kraljeva vlada omogočila revolucijo.
Zadnje Manuelovo ministrstvo za-ilene glavna odgovornost, da so zmagali v Lizboni republičani. Proti strastni agitaciji republičanov ni nič storila v varstvo prestola. Po javnih shodih na ulicah so hujskali republi-čanski govorniki ljudstvo proti monarhiji in proti kralju, a vlada ni prav nič storila proti veleizdajalcem. Re-publičansko časopisje je hujskalo proti kralju in proti kraljici vdovi, vlada je vse mirno trpela in pričela preganjati monarhiji zveste stranke in pa katoličane. Kralj je tako izgubil vse simpatije pri dinastiji najzvestejših slojih. Framasonska Teixerasova vlada je sama pospeševala revolucijo in tako omogočila, da je zmagala revolucija. Dogodki na Portugalskem so lahko zgled španskemu Alfonzu, ki ima tudi kulturnobojno liberalno vlado in zato morebiti ne bo dolgo, da slecli Portugalski španska.
Brezžični brzojav ob portugalski revoluciji.
Važno vlogo je igral ob sedanji portugalski revoluciji brezžični brzojav. Revolucionarji so namreč pretrgali vse zveze z inozemstvom. Zvečer na torek je priplul v lizbonsko pristanišče nemški parnik »Kap Blanco«, ki je bil opremljen z velikim brezžičnim brzojavnim aparatom. Parnik »Kap Blanco« je dobi i takoj zvezo z brezžično brzojavno postajo »St. Marie de *la Mer« in od tu so se poslala med svet prva poročila o revoluciji na Portugalskem. Daljava med »Kap Blanco« in »St. Maric de la Mer« znaša približno 1200 km čez gorato Špansko in čez Pireneje.
Proklaniacija republike in druge tsržave,
Portugalk/i poslanik v Berolinu je dobil oci zunanjega ministra republikanske vlade v Lizboni naroČilo, naj sporoči berolinski vladi, da se je Portugalska proglasila za republiko. Poslani k jo včeraj dopoldne to izvršil, nakar je brzojavil zunanjemu ministru Maluulu v Lizbono, da jo izvršil sporočeno nalogo. — Iz toga sledi. <,ri je nova republikanska vlada oficielno že obvestila druge državo o proklcnociji republike.
Republika nI gotova ?
Iz Madrida se poroča, da ne bo dolgo vladala edinost med portugalskimi republikanci. Radikalno krilo republikancev zahteva energično postopanje, medtem ko jo provizorično ministrstvo za takojšnji mir in red. Tudi mornariški krogi niso zadovoljni z uspehi. Ako se vladi ne bo posrečilo potlačiti izredne želje posameznih skupin, bodo boji v republikanski stranki sami neizogibni.
Državljanska vojna.
Mnogo angleških listov poroča, da Je na Portugalskem neizogibna krvava
državljanska vojna. Iz Oporto se poroča, da se je republika sicer proglasila v severnem delu mesta, vendar se vidi, kakor bi ne bilo prebivalstvo in ondotna garnizija zadovoljna z dogodki v Lizboni.
Rojalistlčno gibanje v provinci.
Iz Pariza prihajajo poročila, da ima začasna vlada v Lizboni vso izvr-ševalno oblast na Portugalskem. Poročila iz dežele se glase zelo neenotno. Medtem ko se je v mestih republika priznala brez kakega posebnega upora, prihajajo z dežele poročila, da so ostali kmetje zvesti kralju. Republikanska vlada pa je baje vso potrebno ukrenila, tako da je izključeno, da bi mogli maloštevilni polki, ki so ostali zvesti kralju, priboriti nazaj monarhijo. Popolnoma se bodo razvile nove razmere v par tednih.
O begu kraljeve družine.
Portugalska kraljeva družina, ki je pribežala na Gibraltar, je zopet na visokem morju, in sicer na poti na Angleško. Kralj in njegova družina bodo bivali na Angleškem bržkone v gradu Woodhorten, ki je last vojvode Filipa Orleanskega, brata kraljice Amalije.
Kako ie nastala revolucija?
Pariški »Journal« priobčuje poročilo nekoga Portugalca, ki je pribežal v Badajek in je bil priča, kako je nastala revolucija. Žo v ponedeljek zvečer so se po umoru poslanca Bombarda vršili izgredi na cestah. Uporniki so sprejeli municipialno gardo s streli iz revolverjev in klici: »Živela republika!« Kmalu so se razvili krvavi boji. Prvi vojaki, ki so se pridružili revolu-cijonarjem, so bili topničarji 16. polka. Polkovnika in nekaj častnikov so umorili z bajoneti. Ostali polki so izročili orožje revolucionarjem. Kmalu je bil večji dol garnizije v taboru revolucijo-narjev, ki jih je krepko podpirala mornarica. na katere ladjah so bile razvite republikanske zastave.
Proklamacija republike.
Začasna vlada republikancev je proglasila republiko z zelo dolgim, bombastičnim oklicem, polnim puhlic, ki smo jih tako vajeni iz ust frama-zonov, da oklica ni vredno objavljati.
ljubljanske novftg.
lj Seja širšega odbora S, K. S. Z.
bo v ponedeljek ob 8. uri zvečer. Seje naj se blagovolijo udeležiti tudi vsi g g. predavatelji in voditelji kurzov. — Dr. Krek.
lj Javna predavanja S. K. S. Z. v mesecu oktobru. Prihodnjo sredo, dne 12. oktobra predava v dvorani S. K. S. Z. (hiša stavbinske družbe »Union«, Frančiškanske ulico) ravnatelj deželnega muzeja g. dr. J o s. M a n t u a n i: »U m e t n o s t v povojih.« — V sredo 19. oktobra predava g. d r. J u r o A d 1 e š i č: »O zadrugi pri Jugoslovani h.« — V sredo 26. oktobra bo predaval g. dr. V. Pegan: »Iz življenja hudodelce v.« Predavanja se prično vsakokrat točno ob pol 8. uri zvečer. Vstop je prost vsakemu. Opozarjajte na. ta preti a v a n j a tudi p r i j a t e 1 j e i n znance!
lj Pouk v italijanščini v S, K. S, Z. se prične v ponedeljek 10. oktobra v prostorih slov. trgovske Šole na, Kongresnem- trgu ob tri četrt na 8 zvečer, in sicer za začetnike vsak ponedeljek in četrtek, za drugoletnike torek in petek. Za učno knjigo služi Valonti-čev »Navod k naučenju italijanskega jezika« I. in II. del. Ko se slovnica vsa predela, čital se bode »Šaljivi Italijan«, knjiga obsegajoča 287 strani, ki stane samo eno krono,.ali pa »Italijanski poslovnik«, majhna, priročna knjižica z 220 stranmi za 1 K 50 vin.
lj Iz slovenskega glasbenega društva »Ljubljana«. V novi sezoni podjetna članica S. Iv. S. Z. glasbeno društvo »Ljubljana« kaj krepko deluje. Društveni zbor so jo p o m n o ž i 1. Glasbe n a šot a »Ljubljano« ima letos toliko gojenk in gojencev, da gospodična GerbiCeva in g. Anton Svetek komaj zmoreta rlqm in bo treba misliti kmalu še na eno učno moč. -*■ Moški zbor »Ljubljano« se udeleži v nedeljo IG. t. m. desetletnico »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva« v Št. Jurju pri Kranju. Odhod iz Ljubljane v nedeljo 16. t. m. z opoldanskim vlakom. — Da se tudi delavskim slojem pomore do glasbene izobrazbe,
otvori »Ljubljana« še posebno pevsko šolo, za katero nastavi posebnega učitelja. Kdor bi želel vstopiti v to pevsko šolo, ki bo imela učne ure vsako nedeljo dopoldne, naj to na dopisnici naznani slovenskemu glasbenemu društvu »Ljubljana«, uredništvu »Slovenca« ali pa uredništvu »Naše Moči«. — »Ljubljana« ustanovi tudi zbor dečkov in deklic. Vajo toga zbora bodo vso k četrtek popoldne. Prva vaja bo v Četrtek ob pol 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Somišljenice in somišljenike prosimo, da v svojih krogih opozarjajo na to in da skrbe, da pride prihodnji četrtek popoldne k »Ljubljani« mnogo naših malčkov. — Tekom oktobra priredi »Ljubljana« v veliki dvorani »Uniona« deželnim poslancem S. L. S. časten večer, na katerem bodeta sodelovala popolna mešani in moški zbor »Ljubljane« ter godba. Naj bi se na tem večeru zbrali vsi naši ljubljanski somišljeniki s svojimi rodbinami. Ta večer bodi manifestacija naše misli v Ljubljani!
lj Novi ljubljanski statut. Pod tem imenom prinaša »Slovenski Narod« skoro vos teden lamentacije, v katerih očita našim poslancem, da so »v zahrbtnem in nasilnem boju« ustvarili novi ljubljanski statut in volilni red, po katerem bo vse ljubljansko prebivalstvo dobilo primerno zastopstvo v novem mestnem svetu. V deželnem zboru nimajo te lcorajže, da. bi s takimi očitanji na dan prišli, ampak zato bolj korajžno take neosnovane očitke v listih prinašajo. Mislimo, da niso ljubljanski davkoplačevalci in med temi jo nebroj tudi naših ljudi, s tem popolnoma nič »deklarirani«, ampak da bo vse ljubljansko meščanstvo brez razlike hvaležno S. L. S., da jo storila s tem novim statutom enkrat za vselej konec takemu gospodarstvu, kakor je vladalo nekaj let sem na ljubljanskem magistratu. To je navadna laž, »da ne bodo v novem občinskem svetu odločevali tisti sloji, ki plačujejo največ davka,« pač pa je resnica, da no bodo odločevali samo liberalni davkoplačevalci, ampak tudi drugi, ki jim je več na mestnem gospodarstvu kakor pa prvim. Liberalci imajo polna usta. splošne, enake volivne pravice, za Ljubljano pa niti tega koščeka pravice ne privoščijo, katerega jim daje nov statut.
lj Kdo je poslal vladnega komisarja na magistrat? »Slovenski Narod« je prišel v ostro nasprotje z — dr. Tavčarjem in dr. Trillerjem. Dočim sta liberalna poslanca v deželnem zboru vso krivdo radi sedanjih razmer na magistratu valila na barona Schwarza in S. L. S. piše današnji »Narod«, da je kriva vse zmede liberalna kratkovidnost in da je ta kratkovidnost poslala komisarja Laschana na magistrat. »Narod« je mnenja, da jo. bila to »slabo premišljena politika«. Mi smo tudi tega mnenja.
lj Z ljubljanskega magistrata. »Narod« trdi sinoči, da je ljubljanski župan de nomine še Ivan Hribar. Mi pa danes povemo »Narodovim« traban-tom, da je dal vladni komisar kmalu po nastopu županovo tablo s stene nad vhodom pisarne takoj odstraniti in vreči pod streho »ad acta«.
lj Novo stranko namerava Ivan Hribar spomladi ustanoviti. Obstajala bo, tako se govori, iz mladih in pa iz nezadovoljnih liberalcev TavČar-Tril-lerjeve armade. Tej stranki pa bo na-Čeloval Ivan Hribar. Ob prihodnjih občinskih volitvah bo ta stranka postavila seveda svojo kandidate.
lj Nepravilno postopanje. Dobili smo in priobčujemo: Na našem ljubljanskem mestnem magistratu vladajo v nekaterih ozirih. da se milo izrazimo, uprav čudne razmere. Dasiravno so vsi dimnikarski mojstri mestni davkoplačevalci, vendar jih menda mestni magistrat ne upošteva kot take, ampak jih kar kratkomalo prezre pri oddaji dimnikarskega dela v poslopjih, ki so mestna last. Pretekla leta je oddajala mestna občina dimnikarska dela v svojih poslopjih proti letni pogodbi, in sicer vedno oni in isti osebi. Letos se je to izpremenilo le v toliko, da jo sklenil magistrat tako pogodbo kar na tri leta. Dimnikarski obrt so izvršuje v Ljubljani pod konkurenco in bi bilo tedaj od magistrata umestno, da bi vsa v to stroko spadajoča dela, ki se imajo vršiti v mestnih poslopjih, razpisal javno, in bi se oddala najcenejemu nu-clilcu, ne pa da mestna občina sklepa brez vednosti ostalih mestnih dimnikarjev pogodbo za njih hrbti ter plačuje tako meni in tebi nič za isto 2275
kron, ne glede na to, da bi mogoče isto delo izvrševal drug mojster izdatno ceneje. Že iz tega stališča smo upravičeni protestirati proti takemu postopanju od strani magistrata. Davkoplačevalci plačujejo dovolj visoko davke in tedaj lahko upravičeno zahtevamo, da se ne ravna z denarjem tako brezskrbno, kakor bi se ga pobiralo po tleh. In taki odnošaji vladajo že leta in leta. Mi sicer nimamo prav ničesar proti kaki osebi, mi celo odobravamo, če je najceneji nuditelj, da se mu odda delo, a mi tudi zahtevamo, da se stvar razpiše javno konkurenčnim potom, da bo imel vsak koncesoniran dimnikar do dela dostop. Sicer smo se meseca avgusta žc pritožili pri mestnem magistratu proti takemu postopanju, a dobili zelo vsestranski odgovor, da je prepozno, ker je delo že oddano. Kakšen izgovor je to, če se je oddalo delo kar pod roko, naj sodi javnost sama. Vprašamo tedaj slavni mestni magistrat: Ali je mogoče kdo definitivno nastavljen pri mestnem magistratu kot dimnikar? Ali je mar to pravilno postopanje, če se davkoplačevalce tako prezira in so jih upošteva le tedaj, kadar jo treba plačevati? Mi sicer nočemo kratiti nikomur pravic, a zahtevamo svojo in prosimo mostni magistrat opetovano nujne odpomoči. Nam ni nikakor všeč, da smo morali spraviti zadevo v javnost, a se je zahtevalo od nas in sedaj upamo, da ne ostane brez uspeha. — Mestni dimnikarji.
lj Musica saera v stolnici. Jutri, enaindvajseto nedeljo po Binkoštih, se bo pri veliki maši ob desetih izvajalo sledeče: Missa Dominicalis II., zl. Jos. Gruber, gradual »Domine, refugium factus est nobis«, zl. A. Foerster, pri ofertoriju: »Jubilate Deo«, zl. I. K. Aiblinger.
lj Nemila smrt se jo zopet nenadno oglasila v velečislani družini g. Ivane Jegličeve. Pred štirimi loti ji je ugrabila vzornega soproga, ravnatelja »Zadružne zveze«; procl dvoma letoma ji je vzela dvanajstletnega sina Josipa, vestnega gojenca v zavodu sv. Stanislava; včeraj pa ji je iztrgala iz naročja ljubko dete — štiriletnega sinka Tonka. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje!
lj Čudno postopanje. Ko je včeraj žrebčarski desetnik peljal po Kolodvorski ulici voz ovsa, ga je mitniški paznik opozoril, da mora z ovsom v mesto pri dunajski mitnici, kjer dobi transito-li-stek. Desetnik se temu ni hotel pokpri-ti, marveč je peljal svojo pot dalje. Nato skoči paznik h konjema ter ju ustavi. Dva prostaka, ki sta bila tudi na vozu, skočita z voza ter porineta službenega organa na stran, desetnik je pa zopet peljal neovirano dalje. Šo le na Sv. Petra cesti so potem zadevo spravili v red. Res jo, da so vojaki peljali oves na Selo, toda tudi tem Veljajo predpisi in morajo imeti, kakor drugi vozniki, tranzito-listke, katere jim je pa mogoče izdajati le na glavnih mitnicah. Ravnanje s službenim mitniškim organom, je bilo v tem slučaju najlepše rečeno, čuclno in bržkone ne bode ostalo brez posledic. Tudi tukaj smo pred zakonom vsi enaki.
lj Novi most na Poljanski cesti se pridno gradi. Ob ugodnem vremenu bo do konca toga meseca, kakor se zatrjuje, v toliko dodelan in posušen, da bo za osobni promet odprt, sredi novembra pa tudi za vozni promet.
lj Poglobljenje Gruberjevega prekopa se tvrelki Czeezowiczka ne mudi odveč, inače bi si najela več delavcev in skrbela tudi drugače, da se delo pospeši. Jesen je tu, zima pred durmi, a vse leze tako naprej, kakor razumejo delati pač le — židovski podjetniki. Za slabo plačo seveda podjetnik dobrih delavcev ne bo dobil, kajti ti gredo raj še — drugam!
lj Vič in Rožna dolina sta dobila letos par novih stavb, nekaj poslopij pa so prenovili in adaptirali. Tudi napredek!
lj Slovensko deželno gledališče.
Danes v soboto zvečer se vprizori prvič Leharjeva opereta »K nežna« z g. Ili-čičem in gdč. Iladerbolčevo v glavnih ulogah. (Par.) — V nedeljo popoldne ob pol treh ljudska predstava Medvedov »K a c i j a n a r«, par; zvečer ob 7. uri drugič opereta »K n e ž n a« (nepar). — Gdč. Nadasova je težko bolna in leži že ves teden.
lj Novo šolsko poslopje na Viču je dograjeno. Stavba je dvonadstropna in stoji ob tržaški državni cesti. Te dni jo ometavajo in snažijo. Na pročelju ima zgoraj napis: »Izobrazbi«. Poslopje je zgrajeno za šestrazrednico a bo imelo tudi prostora za vspored-
H. SUTTNER MU ISStlS
--- .-.,...-, - ---r r.. športnatvrdka ur,zlatnine
lojüWjanaMestmtrg- ¡n srebrnine bastna tovarna ur v Švici
lovSrniška-vvar sf vena -znWri k a
niče. Spodnji pritlični prostori bodo služili za nadučiteljevo stanovanje in druge šolske namene.
lj Bivši župan Hribar namerava razun Kreditno banke in trgovske zbornice vse ostale funkcije odložiti. Katere so to, nam natančneje ni znano.
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Ha-kovnik, rejenka, 13 mesecev. — Gizela Magajna, sprevodnikova hči, 3'/j leta. — Alojzij Kašman, zidarski polir, 14 let. — Marijana Delavec, dninarica, 43 let. — Ivan Tosli, gostilničar, 55 let. — Fran Nerad, premogar, 60 let.
lj Kinematograf iz lovsko razstave na Dunaju bo pričel prirejati 11. t. m. v torek, v dvorani hotela »Union« svoje predstave, ki smo jih že naznanili. Kinematograf je izboren in na mednarodni lovski razstavi na Dunaju je vzbujala zlasti aktualna slika »Cesar Franc Jožef I. na lovu na divje koze« toliko pozornosti in odobravanja, da je na tisoče in tisoče obiskovalcev razstave posečalo kinematografske predstave samo te slike, ki je last podjetja. Predstavo trajajo nad dve uri. Prcd-prodaja vstopnic, je v knjigotržnici g. R. Drischla. Cene sedežev so 2K, 1 K 50 h in 1 K.
lj šest oseb aretiranih. Aretovala je mestna policija od včeraj do danes šest oseb, in sicer enega zaradi beračenja, enega zaradi tepeža., enega, ker si je bil zaradi preveč zavžitega alkohola postlal kar na ulici, enega zaradi pijanosti in razgrajanja, enega zaradi prepovedanega povratka in enega zaradi hiKlodelstva težke telesne poškodbe. Zaradi zadnjega delikta je bii areto-van delavec Ivan Markun, ki je na Ra-deckega cesti z nožem napadel nekega hlapca ter ga težko telesno poškodoval. Zaradi prepovedanega povratka je bil pa prijet 441etni slaboglasni Ivan Jerše, rodom iz Bmč pri Kranju.
lj Osamljen umrl. Včeraj popoldne je umrl osamljen v hiši št. 6 na Dolenjski cesti polir Alojzij KaŠman iz Seikovca pri Mariboru. Kašman je že dalj časa bolehal za tuberkulozo, včeraj pa se je vlegel v posteljo, v kateri bo ga našli mrtvega. Na odredbo policijskega zdravnika g. dr. illmrja so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
KOLERA.
V Mohaču na Ogrskem je kolera ponehala. Pet dni že ni nobenega novega slučaja kolere. Na Italijanskem se kolera še vedno ponavlja. Poročila o koleri iz Italije slovejo: Neapelj: obolelo 11, umrlo 6; provinca Neapelj: obolelo 4, umrlo 6; Apulija obolela 1 oseba. V Črnovicah sta obolela dva policijska stražnika na koleri, ki sta se vrnila z orožne vaje na Ogrskem v Črnovice.
š Finančni položaj štajerske deželo
bo vsled trdovratnosti nemških nacio-nalcev, ki so .Slovence prisilili do ob-strukcije, jako žalosten. Posojila, najeta od dežele pri štajerski eskomptni banki, Vzajemni zavarovalnici proti požarom v Gradcu, filiali avstro-ogrske banke v Gradcu in Zadružni zvezi v Gradcu znašajo štiri milijone. Za deželno bolnico v Gradcu je treba dodatnega kredita 5 in pol milijona kron. Učitelji bodo tudi čakali na regulacijo.
Razne stvari.
Judovski zdravnik zastrupljevalec.
Zaradi vohunstva so med drugimi aretirali v Krakovu juda zdravnika dr. Adama Rosensala. Preiskava je dognala o judu lepe stvari. Dognali so namreč, da je zastrupil dr. Adam svojo mlado, zelo bogato, ženo, ker je zasledila, da Rosensal vohuni. Rosensal je sicer še mlad, a bil je že trikrat ože-njen. Sumijo, da je zastrupil tudi prvi svoji soprogi.
Zastrupljeno vino sredstvo proti koleri. V Zalazsantu je naročil neki lekarnar več vrst vina, ki so se priporočala kot. sredstva proti koleri. Ko je odprl lekarnar neko steklenico, je po-kusil sam, njegova desetletna hčerka in neki znanec vino proti koleri. Takoj po pokušnji sta se zgrudila lekarnar in njegova hči mrtva na tla, znanec, ki je pokusil le malo, pa umira.
Tri žene je umoril. Iz Krakova poročajo: Koncem preteklega tedna so aretovali mnogo ruskih revolucionarjev, med njimi tudi 39-letnega zobozdravnika Adama Rosensal, ki je osumljen vohunstva v prid Rusiji. Pri preiskavi se je dognalo, da je Rosensal svojo mlado in zelo bogato ženo bržkone zastrupil, ko je zvedela o njegovem vohunstvu. Kljub svoji mladosti je bil Rosensal Že trikrat oženjen. Sumi se, da je tudi prvi dve svoji ženi na enak način spravil s sveta.
TIZSA OGRSKI NOTRANJI MINISTER
Grof Tizsa postane ogrski notranji minister.
CARJEV SORODNIK PONAREDIL OPOROKO.
Vpokojili so dvorjana polkovnika Wanlarliarskega, ki je v sorodu s carjem. Spomladi so aretirali polkovniko-vega sina, ker je ponaredil neko oporoko. Zdaj so dognali, da je tudi polkovnik Wanlarliarski sam pomagal sinu ponarediti oporoko.
TRG CESARJA FRANC JOŽEFA V 3ER0LINU.
Berolinski magistrat je sklenil predlagati občinskemu svetu, da se imenuje trg pred opero »Cesarja Franc Jožefa I. trg«.
PRETEP MED SRBSKIMI DIJAKI IN PROFESORJI.
Srbski visokošolci so nameravali prirediti glede na obletnico aneksije Bosne in Hercegovine v Belgradu velik shod, ki ga je pa vlada prepovedala. Kljub temu se je shod ob pičli udeležbi vršil. Visokošolci so hoteli spraviti na shod tudi gimnazijce, a ravnatelj se je uprl. Visokošolci so na to s silo vdrli v šolo in se tepli s profesorji. Mir je napravila še le policija. Amruš in šipuš. Nato je koalicija izdala komunike, v katerem pravi, da je sedanja izvolitve delgatov nasprotujoča parlamentarnim običajem in interesom parlamentarnega zastopstva Hrvaške, klub hrvaških zastopnikov pa glede polaganja mandatov ničesar ne sklepa, ampak to vsakemu posamezniku da na prosto, da napravi po svoji lastni inicijativi. Vaso Muačevič, Šan-dor, Popovič in dr. Grahovac so odložili mandate.
DRŽAVNI ZBOR.
Praga, 8. oktobra. »Prager Tag-blatt« poroča, da bo sklican državni zbor še pred 10. novembrom.
HRVAŠKE ZADEVE.
Zagreb, 8. oktobra. V hotelu Royal so imeli včeraj konferenco zastopniki srbsko-hrvaške koalicije na skupnem saboru. Udelžniki so se pritoževali, da sta ban Tomašič in Khuen Iledervary predlog koalicije za izvolitev delegatov v delegacije popolnoma prezrla in da volitev delegatov ni bila pravilna. Dr. Nikolič in Tuškan, ki sta bila kandidirana od koalicije, sta bila preterirana. Tuškan je govoril, da bi bila njegova volitev tem važnejša, ker bi se moralo pozvati Aerenthala na odgovor radi ve-leizdajniškega procesa in radi še nerešenega vprašanja aneksije Bosne in Hercegovino, kjer so bili zadnji čas nemiri. Zahtevalo se je na seji, da oni, ki so bili izvoljeni za delegate, polože mandate. Grof Pejačevič je protestiral proti temu ter je demonstrativno zapustil dvorano, isto so storili Chavrak,
Osjek, 8. oktobra. Tukajšnji politiki pod vodstvom dr. Neumanna in dr. Pinteroviča so sklenili izstopiti iz koalicije in iti v volitve sporazumno z banom Tomašičem. Konstituirali se bodo kot vladna stranka in bodo postavili kandidate proti koaliciji. Dr. Pinterovič je izjavil, da se takozvana hrvaška samostalna stranka ne more niti konstituirati nti organizirati, da kot taka ne bo nastopila pri volitvah ter bodo nekateri njeni člani kandidirali kot pravaši, nekateri pa kot na-prednjaki.
OGRSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK PRI CESARJU.
Dunaj, 8. oktobra. Danes je bil grof Khuen - Iledervary pri cesarju v jako dolgi avdienci.
KAKO JE NA PORTUGALSKEM?
Dunaj, 8. oktobra. Tukajšnje portugalsko poslaništvo je dobilo uradno obvestilo, da je na Portugalskem proglašena republika in da je v Lisaboni mir.
Madrid, 8. oktobra. Canalejas je dobil poročilo, da so republičani olajšali kraljevi družini beg s tem, da so ji dali na razpolago kraljevo jahto. Kraljeva palača ni razrušena, pač pa znatno poškodovana. Večina častnikov je pristala na republiko, ostali so odložili orožje.
Lisabona, 8. oktobra. (Uradno.) Tudi na Madeiri in drugih posestvih Portugalske je proglašena republika.
London, 8. oktobra. Grad Wood Nordon, rezidenco vojvode Orleanskega pripravljajo za stanovanje kralja Manuela in njegove matere.
Lisabona, 8. oktobra. Glavne točke nove vlade ao: razširjenje javnega pouka, izboljšanje armade in mornarice, avtonomija sodnijske oblasti, verske misijone izgnati, ločitev cerkve od države, izboljšanj«» kredita, razširjenje pouka po laikih. Vlada bo sestavila no-
vo volivne imenike in potem razpisala volitve. Mnogo duhovnikov in policistov, ki niso hoteli priznati republike, je ujetih ter se bo ž njimi ravnalo kot s političnimi ujetniki.
Pariz, 8. oktobra. Zveze Lisabone z zunanjim svetom še vedno niso normalne, tudi brzojav še ne funkcijonira redno, ker še niso vse zveze popravljene. Tudi železniške zveze niso še redne.
Dunaj, 8. oktobra. Politični korespondenci prihaja iz Pariza poročilo, da je portugalska infanterija obkolila jezuitski samostan v Lisaboni in da ar-tiljerija iz dveh topov strelja na samostan. Revolucionarji trdijo, da so bili od strelov iz samostana ustreljeni trije vojaki. Razburjenje je silno. Govori se, da izda jutri vlada odlok, po katerem izžene vse jezuite in redovnike iz Portugalske. Oblasti se že pripravljajo na izgon redovnikov.
SLUŽKINJA HOTELA ZASTRUPITI CELO DRUŽINO.
Budimpešta, 8. oktobra. Tu je neka služkinja vrgla v juho sublimat, hoteČ s tem zastrupiti celo družino.
VELIKI ZAPUŠČINI.
Budimpešta, 8. oktobra. Tu umrli zlatar Adolf .laky je zapustil dvainpol milijona kron v dobrodelne namene.
Budimpešta, 8. oktobra. Umirovlje-ni sodnik Kolman Elmer je zapustil državi pet milijonov kron v kulturne namene.
Kašljajoče osebe opozarjamo na
oglas o Thymomel scillae, to je preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
Za cenjene konsumente žitnih kavnih vrst je gotovo razveseljiva istini-tost, da je najboljša žitna kava, Fran-ckova Perl-ržena kava z namko »Perl-ro«, od splošne- draginje ostala neza-deta. Franckova Perl-rž z znamko »Perlro« se dobiva v vsaki prodajalni po poprejšnjih cenah v V2, % in '/« kg zavojih. V interesu dobrega okusa njene kavine pijače se častiti m gospodinjam nujno priporoča, da vedno le originalne zavoje »Franckov Perlro« s tovarniško znamko »kavni mlinček« sprejemajo. — Drugače prirejeni zavoji, kakor nezavite odvagane žitne vrste, ne vsebujejo nikdar te fine kakovosti.
Mednarodna lovska razstava na Dunaju. Maggi-jevi izdelki so dobili avstrijsko državno odlikovanje. Več v oglasu.
Opozarjamo na oglas Laurin & Element, tovarna avtomobilov, ki so močni, trpežni, enostavni in krasne konstrukcije. Dalje izdeluje tovarna lahka vozila, hitre športne vozove, omnibuse za prevažanje oseb in motorno tovorne vozove vsake vrste. Naslov: Laurin & Klement, Mlada Bole-slav.
i 1 i ^ j* J-: o iS rs JI
Cene veljajo 7a 50 kg.
Budimpešta 7. oktobra
Pšenica za oktober 1910 .... 10 30
Pšenica za april 1911.....10 44
Rž za oktober 1910......7 49
Rž za april 1911.......7"80
Oves zaapril 1910......7 89
Oves za oktober 1910.....8 29
Koruza za september 1910 . . . 5 53
taborna dfetfčna namizna pijača.
O dobroti Bilinskc vodo naj se vprnSa domnCI zdravnik. Dobi se pri Mihael Kastncrju v Ljubljani.	259J
Najboljše za parket je „GRME".
V poravnavo Vašega računa itd.. . . „Clrlne" politura za parkete jc najboljle, kar mi jc doslej na tem polju prišlo pod rok*.	Toplicc-Scnonau, 10. maja 1007.
«»8	1'odp. Jot. Wllllit|tr.
Dnhl se povsod. 1 steklenica K 3 —, S steklenice K 1 70, Edini izdelovalec I. Lorenc & Co., Hcb (Eger). Češko.
5750
Vsakdo si lahko nabavi ceni kg težki pisalni stroj
Standard Folding"
iz aluminija; jako priročen za pisarno kot potovanje, ker ga je možno
zložiti in dati v malo' kaseto. Trpežna konstrukcija. Cenike in razkazovanje stroja zahtevajte od
zaloge Standard Folding
fajnbljana, Turjaški trg 4, II. n.
's« kol naravna
lamiznavoda frWrntsiiM zdravilna voda
' roper lèlkoca organskega dihanja in toper bolesti želodca in mshurjd najbolj« priporoCa.
IZJAVA.
2968
Podpisana Janez Gašperin p. d. Jejc, posestnik, in Ivana Gašperin, rojena Antlerle, v Smokuiu. sedaj posestnikova žena v Zgoši it. S pri Begunjah obžalujeva, da sva povzročila govorico in se hudobno izmišljeno lagala, da jc g. Matija Jagodic posestnik, trgovec in gostilničar v Zgoii pri Be gunjah, zažgal najino hišo. Vse svoje tozadevni besede preklicujeva in izjavljava, da nimuva nit, najmunjšegu povoda, da bi sumila g. M. Jagodica požiganja, ter da niti najmanj ne dvomiva o nje govem poštenju. Ob enem tudi plačava v doka: priznanja na ji ne izmišljene laži v Begunjsko ubožni, kaso 20 K za reveže in se zavezujeva v nadalje vsi podobne govorice opustiti in preklicati in se g. M Jagodicii zahvaljujeva, da nama je odpustil ka ženske posledice za najine zlobne, nepoštene, izmišljene laži in nepremišljenega ravnauja.
RADOVLJICA, dne 5. oktobru 1910.
Janez in Ivana Gašperin.
alkalična kislina
kot zdravilni vrelec že stoletja znana * vseh boleznih
10
pri protinu, želodčnem in mahurnem kataru. Izvrstna
za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dljetetlčna in osvežujoča pijača.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih virih Prospekti gastonj in franko.
V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami n vinom.
Zalaga pri Mihael Kaatner-ju, Peter Lassniku in Andrej Sarabonu, Ljubljana.	1H52—49
Pri/na» redilno sredstvo Zazdrareioboloe oltoke kakorfudi za bolnena želodcu.
Knjižica; Otroška hranitev zasïonj pn NESTLE Dunaj I. Biberstrasse 11
¡aurin & Klement
HUBWSnRBBfflSnnnSSIiaKBRKHaBHB
tovarna za motorne vozove
MIadá Boleslav
Zastopnika: Nlkodem S VVctzka Gragec, Katser-felderg. 15
V Ameriko in Kanado
zložna, cena in varna
vožnja s cunard Line =
H £41 52	Bližnji odhod:
iz Trsta,domačega pristanišča: Ultonia, ll.okt., Carpathia, 26. okt„ Saxonia, 8. nov. 1910., iz Liverpool: Lusitanija, največji in najlepši par-nik, 8,10., 5./11., 17./12. 1910, Mnuretania, 29.10.,
19./11., 10./12.1910. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-Nevv-Jork III. razr. K 180 — za odraslo osebo vštevši davek in K 100"— za otroka pod deset let vštevši davek.
I. mednarodna lovska razstava Dunaj 1910
MAGGiM izdelki
so dobili
Prejšna odlikovanja MAMI-jevih izdelkov: 13 državnih odlikovanj, med temi 2 avstrijski, 3 driavna častna odlikovanja, 10 Grand Prix, 80 zlatih sveiin] Itd., itd. 29%
' •' V	■ Si	;
VJULÏXCTO' "K
Potrta od globoke žalosti naznanjam v svojem in svoje rodbine imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je snoči ob 8. uri po kratki in mučni bolezni in po nerazumljivi božji volji izdihnil svojo nedolžno dušo naš ljubljeni sinko oziroma bratec
TONKO
v 4. letu svoje nežne dobe.
Pogreb dragega ranjčka bo jutri v nedeljo 9. oktobra 1910 popoldne ob štirih iz mrtvašnice v lastno rakev pri sv. Krištofu.
Ljubljana, sv. Petra cesta, 8. oktobra 1910.
Ivana Jegličcva,
žalujoča mati.
2978
Zahvala.
Povodom smrti nepozabnega soproga
Franc Ksav. Patka
mi je došlo z vseli strani toliko izrazov iskrenega sožalja, da mi je nemogoče, da bi se mogla vsakemu posamezniku po-sebe zahvaliti.
Izrekam tem potoni vsem in vsakemu posamezniku, ki se me je spominjal s sočustvom v moji veliki boli, svojo iskreno in globoko občuteno zahvalo.
Posebno se zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku, vsem onim, ki so položili ob krsto krasne vence, zlasti pa poslancu g. dr. Karlu Verstovšku za govor ob odprtem grobu, tržkemu občinskemu odboru, domačemu g. župniku, mnogoštevilni duhovščini, ki se je udeležila pogreba, požarni branibi, pevskemu društvu, sploh vsem, ki so nepozabnemu rajnemu soprogu izkazali zadnjo čast.
Ha Ljubnem v 3av. dolini, 3.okt. 1910.
2900
Josipina Petek.
KS
Y üSttfcXOEKi&i: i - LÍ
Zahvala.
Za vse nam dosle izraze tolažilnega sočutja povodom prebritke izgube našega ljubljenega očeti, starega očeta, br;'.ta in tasta, gospoda	2958
Simon Kukeca,
bivšoga posestnika delniških pivovarna v Laškem trgu in Žalcu
za mnogobrojno spremstvo nepozabnega ■jokojniica k večnemu počitku, kakor za ■irasne cvetke in vence ki so jih položili cenj. znanci, prijatelji in sorodniki, zlasti narodni Šentjurčani ob krsto rajnega, izreka tem potoni najiskrenejšo zahvalo.
Žalec, dne 5. vinotoka 1910. Žalujoča rodbina Kukec.
i ag^M aaai w mb—gonga
E
¡.itâfûas
Podpisana Marijana družba si šteje v prijetno dolžnost izreči prisrčno zalivalo vsim, lii so :-r na rožno-vensko nedeljo udeležili slovesnosti njene desetletnice in blagoslovljenja Ilirske kapele. Posebno se pa še zahvaljuje preč. g. kanoniku in dekanu Jan. Novaku iz Radovljice, vsem veleč. gg. župnikom iz sosednih župnij, t č. Marijinim družbam iz Jesenic, Brcznice, Radoljicc, Ljnbnega, Dovjega, Lesce, Zasipa, Bohinjske. Bele. si. domači požarni branibi, vrlemu domačemu telovadnemu odseku Orla; veleč, gospdč. učiteljicam za nadzorstvo šolske mladine, domačim fantom streljav-ceni in vsem drugim, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je slovesnost na tako sijajen način izvršila. Bog plačaj !	2931
Koroškobeiska dekliška Marijina družba.
Mvrr ■■.«.-! www——»—■——
Elektroradiograf „IDEAL"
hotel „pri Aialiču" zraven gjavue pošte SPORED:	2539
Od sobote 8. oktobra, do torka li. t. m.
1. Življenje v Chilah. (Po naravi.) — 2. Werther. (Velika Goethejeva drama.) — 3. Vcselice povodom kronanja v Cetinju. (Aktualno.) — 4. Zdravnikova revanša. (Drama.) — 5. Luka v levji kletki. (Vrhunec komike.) — Dodatek ob 7. in V29. uri: 6. Neapel. (Krasna slikn.) — 7. Corda fratres. (Epizodija.)
— 8. Amerikanska postelj. (Komično.) Na prihodnjem sporedu je slika: Kirurgične operacije. (Po naravi.)
Stopli sem v trgovsko zvezo z največjo
tvrdko na sveta 2974
rlarrods* Londona,
ter sem v stanu proda'atl najfineje Iz-gotovljene obiske za dame In gospode, kakor tudi po meri za Isto ceno
0. Bernatovič ¡KiS^iei;
Ljubljana, Mestni trg 5.
Kurzi efektov in menjic.
dne 7. oktobra 1910.
Skupnn 4% konv. renta, maj—november ...........	9310
Skupna 4% konv. renta, januvar —julij...........	9310
Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust........	97
Skupna 4-2°/0 srebrna renta, april —oktober.........	9705
Avstrijska zlata renta.....	11540
Avstrijska kronska renta 4°/0 . .	9310
Avstrijska investic. renta 3'/2% •	83
Ogrska zlata renta 4% ....	11145
Ogrska kronska renta 4°/0 . . .	9165
Ogrska investicijska renta 3 V2 °/o	8090
Delnice avstrijsko-ogrske banke	1855
Kreditne delnico.......	66710 !
London v ista........	24045
Nemški drž. bankovci za 100 mark	11750
20 mark..........	2350
20 frankov.........	1908
Italijanski bankovci......	9460
Rublji...........	2541/4
Kuhati ne znajo
to smo korist utirati vselej, ho so se postavile na mizo Pekatete, ki niso šle posebno v slast. Zahtevajte zastonj kuharsko knjigo pri tvrdki Prva kranjska tovarna testenin v 11. Bistrici.	637
Srednja ali manjša specerijska ali galanterijska
se prevzame. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod »Trgovina« št. 100.	2886
OBOicličlOBiSOSiaOičlSlES!
£3
za pekarno in slaščičarno v Ljubljani se išče. Starost 24 let. Naslov pove uprava , Slovenca". 2954
boljSc dekle, stara 3't let, ki bi rada služila pri kakem g. duhovniku za navadna opravila v kuhinji in pri gospodinjstvu, gre pa tudi v kako drugo primerno službo. Pismene ponudbe naj se naslovijo na upravo -Slovenca«.	2895
je radi bolezni naprodaj in tudi skoro nova prodajalniška oprava na Glavnem trgu štev. 98 v Novem mestu. Več se izve istotam pri O. Špringerju. 2905 3—1
Mučen krčni kašelj
se olajša, nasilnost in število groznih napadov se zmanjša glasom zdravniških poročil naglo in lahko s 2961
Thymomel Scillae
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika!
1 steklenica K 2-20. Po poitl franko proti naprej pošlljatvl K 2-90. 3 steklcnlce proti naprej po-Siljatvl 7 K. KI steklenic proti naprej poSiljatvi 20 K.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRJIGNER-ja lekarni
c. i. kr. dvor. dobavitelja
Praga-III., št. 203.
Dobiva se v vseh lekarnah. Puor ni ime triuilva, lideltvi-lelji In varstveno znamko,
Cobro kafcouost, reno m težo
|i* treba paziti pri kupovanju In primerjavi mila. Nobeno milo no svetu ne doseže
•oneog
t
Î i i t
i
<
i t i i
l
v vseh öobrih lastnostih, v fistofl,
inčoinostl, milobi 'n r ?'»¡ ;?n|.

enca
za mizarsko obrt sprejme takoj Ivan Kut>ar, ¥iimar^e št. 69, pošta Št. Vid nad Ljubljano.	2913 3
k malemu otroku, ki se razume na popolno oskrbo iti je v tej lastnosti že služila se takoj sprejme. — Plača po dogovoru. — Ponudbe naj se naslovijo: Zidar, Ljubljana, Dunajska cesta 31. 2967
S r c:tajxr.-x.¿¡r-^ijmkto» u: p®« j Ban—Bi aea——i L ™
Ženitna ponudbai!
Trgovec in posestnik, star 32 let se želi seznaniti v svrho ženitve z gospodično staro od 24 do 30 let l<i je iz učena v trgovini in ima tudi spričevala. Biti mora pridna, poštena in krščanskega značaja ter imeti vsaj okoli 20001< dote. Ponudbe s sliko pod šifro „Tajnost" na upravo „Slovenca". 2910
Organist cecilijanec
si želi plemeniti službo. Najraje kje ob železnici, ali pa v bližini mesta. Je dober pevec in spreten igralec ter tudi rokodclec. Kje, pove Iz prijaznosti upravništvo tega lista. 2971
gozd in drugo proda. Več pove lastnik
Fr.ürefar,
Za
T f
m
Zaščitna znamka „Sidro"
LinimenlCapsitimp,
Mleti za Siiri-Fiii-Eijehr
jc splošno priznano kot Izvrstno bol blažuJoCe in odvodno mazilo pri prehlajenju itd.; cena 80 v., K rtO in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škattjah 7. našo zaščitno znamko „Sidro" potem se je gotovo prejel orig. izdelek. Dr. Richterjeva lekarna pri „zlatem levu" v Pragi. Ellzabetna cesta ' lev. 5 nova.

[g Do konca drugega tedna, t. j. do g] 15. t. m. moram imeti najmanj
p] in jib plačam zaraditega po [®j najvišji ceniš, katera se ¡a] ne plačuje nikjer drugod. 2973
v____
W PlfllBlI
Iska cesia štev. 6. na dvorišča.
išče se za prvi november z 2 sobama in kuhinjo.	wtä
Oglasi na tvrdko
H. SUTTNER, LJUBLJANA.
JÄL ¿mmB&I
c. kr. zapriseženi Izvedenec in učitelj „Glasbene Matice".
Ljubljana, Kongresni trg štev. 13,
(poprej GradiiCe štev. ti.) Prva, najstarejša, največja ln edina domača tvrdka vseh qlasbenili instrumentov, strun, itudl specialitet) in muzikallj. N ijraznovrs nejša izbira in najcenej. izposojevalnic« prvovrstnih klavirjev in harmonijev.
Prodaja na najmanjše obroke - Ugodna zamena. - i<> letno jamstvo. - Generalno zastopstvo dvorne j ti komorne tvrdKc Czapka, Kosler, Stelzliammer, Holzl S
Heltzman, Manborg, Horugel in dr. Popravila in »qlaScvan)a vseh glasbil sprejema najceneje - Vsak instrument moje zaloge |e uajskrbnejSe preizkušen.
v Sncberjih štev. 27, 30
mernikov po-setve, hiša, njive,travnik, gospodarsko poslopje se Sneberje 1, p. D. M. v Polju.
pripravna za pisarno ali za obrtnika, se odda takoj na Rimski cesti štev. 6.
pritličje. 2972
EtoSsro «doža

2933 2
na Spodnjem Štajerskem, ležeča ob državni cesti, v prometnem kraju, se da radi družinskih razmer takoj a na.em, eventuelno tudi proda. Pogoji zelo ugodni. Več se poizve v restavraciji pri „leou" o Ljisbliani.
pošten deček, ki je že dovršil ljudsko šolo in ima veselje za vrtnarstvo, se takoj sprejme pri Älojziju Korsika, trgovski vrtnar v Ljubljani,
Bleiweisova cesta štev. 1. 2939 3
Palme in vse druge sobne rastline
s« dobe zaradi pomanjkanja prostora prat» po nizltfh cenah ^al?or tudi creflice, čebulice in steklenice in tudi drugi predmeti in izdelki uencet» kakor poprej, samo velijo ceneje. 2 odličnim spoštovanjem se priporočam
Išče se prijazno
kleparska
pomočnika
sprejme takoj v trajno delo proti dobri plači
Ivan Eojina
klepar	2901
Ljubljana, Prešernova ulica 44.
stanovanje
na solnčnato stran z dvemi velikimi ali trenii j manjšimi sobami in z vsemi pritiklinami. Za i mirno stranko, takoj, ali z terminom za mesec I februar. Naslovi na) se prijavijo upravi Slovenca.
Gospodična
ki je dovršila osem razredov ter trgovski tečaj, veSča slovenskega in nemškega jezika ter strojepisja, želi stopiti kot začetnica v trgovino ali pisarno. Sprejme službo tudi na deželi. Naslov pove inseratni biro lista.	2962
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Roč v Istri, črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 38 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov.	667 100—1
2963
Pozor peki!
v Rožni dolini
z velikim vrtom in tremi stanovanji, v kateri se nahaja dobroidoča pekarija in branja-rJja, se pod ugodnimi pogoji proda ali odda v najem. Več se poizve v uprav-ništvu „Slovenca"-	2907 3—1
Več ključavničarskih pomočnikov
Rudolf Geyer
sprejme takoj v trajno delo:
ključar, Cesta na Rudolf, železn. 10.
2867
Hotel liiiiiiiiia
(Harodni dom v Voloskem)
Edini popolno slovenski liotel v zdravilišču Opatija, stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Oskrbljen je z vodovodom in električno razsvitljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu se nahaja restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatin. vina. Cene ztnerne. Priporoča se
m
Iflarlja ffletfued, najemnica.
Najvažnejše ~\/>f*i/> . nilVl P°P°lno ¿isto in je, da se kupi	in jJLlll brez vsega duha.
Tako perje in puh se dobi pri znani tvrdki
Anton Šare v Ljubijanj
Selenburgova ul. 5, na vogalu Knaflove ul. (nasproti glavne pošte) po sledečih cenah: K 168 Puh siv i,2 kg po
Perje V2 kg po
250 335 420 5'85
bel
K 525 „ 625 „ 675 „ 835 „ 10-
Pošilja se poštnine prosto s povzetjem.
2964 i
V gojzdovitem kraju Štajerske, od postaje 20 min. oddaljeno, 70 oralov, v veliki večini
Delo si prihranite
pri nakupu dobro doma izdelanih predpasnikov za otroke in za odrasle, katere najdete v veliki izbiri okusno narejene v Ljubljani, Medarska ulica pri 2800 (10)
rzanvjiKU-zsiiriB*' sr«
2959 (2)
St. 25806.
V smislu §. 6. zakona z dne 23. maja 1873. 1. (št. 121 drž. zak.) sc daje na znanje, da bo azgrnjen
prvotni imenik porotnikov za leto 1911. od ponedeljka 10. do incl. ponedeljka 17. oktobra t. 1.
v mestnem zglaševalnem uradu ob uradnih urah na vpogled, kjer se lahko naznanjajo morebitni ugovori proti njega sestavi.
Porotniške obveznosti so po §. 4. omenjenega zakona oproščeni:
1.)	tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vedno;
2.)	udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
3.)	osebe, ki niso v dejanjski službi pa so podvržene vojni dolžnosti, za čas, ko so poklicani k vojaški službi;
4.)	osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in rano-celniki in tako tudi lekarnarji, ako uradni ali občinski načelnik za nje potrdi, da jih ni mogoče utrpeti za sledeče leto;
5.)	vsak, kdor je prejetemu pozivu v enem porotniškem razdobji kot glavni ali na-mestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega koledarskega leta.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 6. oktobra 1910.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
Išče se za takoj
hrana
za tri mesece starega otroka v Ljubljani. Naslovi naj sc pošljejo na upravo »Slovenca« pod šifro »3 mesece«.
BERHIIARDIHEC
čistokrvn, 6 mesecev star, okoli oči črn, po životu bel, z rjavimi lisami, dolgodlak, se
firoda pri lo. Kranjcu o St. Ilfu pri Ve-engu, Štajersko.	2927 3
Čevljarji
Izurjeni delavci (Handzvvicker in Dexen dobe trajno,
dobro plačano delo. — Več pove Črevljarna v Lipnici (Le bn z), Štajersko.	iiimi ^^J11™
s skoro novo žago na turbino 40 konjskih sil, ki se dajo do 180 konjskih sil po višati, se bo po zelo nizki ceni (20.000 do 24.000 K) na licitaciji pri sodniji Slov. Gradec dne 12. oktobra ob II. uri dopoldne prodalo. Vadij znaša 1070 K ter v enem mesecu približno 6000 K; ostalo ostane vknjiženo.	?%o
Dobava jestvin .
za hrano prisiljencev odda se po naročilu deželnega odbora kranjskega za leto 1011
in sicer:
	> CJ	1 > O		5» ¿2 o
	C	£ - 2	J*	u o "3 C .,
Blago	tfi	? 2 .1	CJ •o	« 2 ~ = £
	t— C.	1 5 t	o	'v. w ^
	rJ N	O. C —1	n N	D- C ■
		kg		
Goveje meso.......okroglo		5700		710
telečje „ .......		100		—
svinjska mast ogrska 1. . . . „ „ domača/......		4600		510
moka za prežganko......		5000		370
- cmoke......		5500		700
prednja moka.......		30		—
kuruzna ,, ........		4700		620
pšenični zdrob.......		620		80
fižol..........		6100		1230
krompir, kolikor se ga že letos				
ne bo preskrbelo ....		22120		0780
riž............		1200		230
ješprenj..........		1670		200
ješprenček ........		20		—
		150		70
sol ............		3100		•100
		10		_
		50		8
		10		4
		120		460
		—		620
To blago je dostavljati v skladišče v prisilni delavnici oziroma v ono priseljenskega oddelka v Jesenicah.
Ponudbeni pogoji in vzorci blaga katero se mora zalagati, so ponudnikom na razpolago v pisarni podpisanega ravnateljstva, ter je ponudbam pristaviti izjavo, da se ponudbenik podvrže tem pogojem.
Postavno kolekovane in v dveh zavitkih, od katerih zunanji mora imeti naslov podpisanega ravnateljstva, notranji pa ime ponudnika in pripombo „ponu;iba za zalaganje jestvin" zapečatene pismene ponudbe je vložiti do
2920
2. novembra
v pisarni ravnateljstva deželne prisilne delavnice v Ljubljani.
2919
Dobava kruha
za prisiljence v Ljubljani od 1. januarja 1911. naprej se po naročilu deželnega odbora kranjskega z dne 28. 10. 1908. št. 11.193 razpiše in sicer:
1.	dobava na leto okroglo 100.000 komadov soržnega kruha po 56 dg., narejenega napol iz pšenične moke št. 6. napol iz ržene moke št. 2 in
2.	dobava belega kruha za bolnike, za poboljšek prisiljencev in za cmokc iz žc-meljske moke.
Ponudbeni pogoji so v vodstveni pisarni na ogled, ter je v ponudbi izjaviti, da se ponudnik podvrže tem pogojem.
Cene je nastaviti za vsako vrsto kruha in siccr za soržni kruh od komada, za beli kruh od kilograma.
Z zdražiteljem dobave sklepa ravnateljstvo prisilne delavnicc običajno pogodbo, katere veljava je odvisna od potrdila deželnega odbora.
Postavno kolekovane ponudbe in po en uzorec dobavnega kruha in dražbine varščine 600 K v gotovini ali hranilni knjigi vložiti je do
2. novembra 1910.
pri ravnateljstvu deželne prisilne delavnice v Liubliani.
se odda za november-termin, obstoječe iz 5 sob z vsemi pritiklinaini in porabo vrta. v II. nadstropju, Bleiweisova cesta štev. la, Natančnejše se poizve pri hišniku ali lastniku istotam.	2910
s špecerijskim blagom ali pa tudi sama oprava se odda v Spodnji Šiški št. 127 radi družinskih razmer v najem. Več se izve v Kavškovi cesti štev. 127.	2957
Ljubljana, Pred škofijo 19 |
priporoča po znano nizkih cenah
obleke za jesen in zimo
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
se po nizki ceni proda zaradi odpo-tovanja. Poizve se Ahacijova cesta št. 5 (Martinova cesta), I. nadstr. 2946
Mi ni tri šle*. 13
ustanovljen 1856 priporoča svoja izvrstna namizna
vina po 56,88,96 in 128 vin.
Tovarna za kovinsko blago m zvonolivnica
J. HILZER & KO.
Dunajsko Novomesto. Telefon 145.
se priporoča za nabavo zvonov, melod. in harmon. zvonila vsake velikosti in glasu, Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglaiitev in najboljši materijal. Stojala za zvonova iz kov. železa ali lesa. Lahkotno zvonenje, najboljši način, teka. Nagla izvršitev, najnižje cene. Ugodni plačilni
pogoji. Stari nerabni zvonovi se sprejmo v prelitje, ravnotako se izdelujejo železna stojala najboljše konstrukcije z dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-znalna pisma. 2975
Edina slovenska kisla voda
M
m
Pekarija, slaščičarna in kavarna
Vinski trgovci —■ pozor!	2888
Odda se takoj lepa prostorna, okrog 25 metrov dolga, hladna BHna Zaloški cesti, kakoršne ni ffiBK9B&&l SUtSa kmalu dobiti. Klet je 5 minut od-dalj
ena od užitninske (transito) meje ter je praktična zveza z električno železnico. Za transport sodov izven kleti je preskrbljena jako praktična vspenjača. Istotam se odda več transito-skladišč in več lepih stanovanj. Več pove g. Hinko Privšek, trgovec na „Friškovcu" v Ljubljani. ...............■■■n ■■.■»■■■■■■.■■■■■.■■i..............
Pozor!
Postavi se lahko na stavbni prostor. — Dalje tud stiskalnico za mozaik-plošče, več vrst barvane za tlak z vodnim pritiskom in skoraj nov navijak (flufzug) za valjčni mlin. — Cena prav nizka. Bogdan Oblak, Logatec.	2823
3EHHE JBKE^
žene
2796 (19)
in dekleta
je lepo sukneno in modno blago v veliki izberi v nad 40 let obstoječi gvantni trgovini. R. ffliklauc, LJubljana
Stritarjeva ulica št. 5.
Vzorce na zahtevo poštnine prosto.
iäptnikl v it&tktvAO
Xaten £0/1/0 4%vbrv, po evni in a**nasljiv<rpotovali na/sv obmrjo
rSinion^t/OTteteiXa,
p JtfriAQani MbločvorsJt« uftcm2&.
"i&afoDvrsbvt&tyasnita f&yb	;
........ ■ ■ 1 .....—' ........
e po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v lnomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrškc slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojimi Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.	2871
-a«
C3

(=3 CZ3
a ca a cn
Le nekaj dni v veliki dvorani „Uniona"
Od forha ti. do sobote 29i8 te.oMßfora mo
Iz lovske razstave na Dunaju.
Nj. Veličanstvo cesar Fran Josip I. na lovu na divje koze.
-KZJ-
ca
C3 C3
era ca a
C3I
C3 □
ca trj ca ca ca ca ca ca ca ca ca ca ca ca
-m-

FR. SEUCI
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in tudi glede strela vse druge puškarske izdelke.	-
Posebno dobre so lahke trocevke in puške ; jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hnnimerles). Najnovejši topiči, velika zaloga vseli lovskih potrebščin, kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago.
m	______
|	Stari trg štev. 21.	g
ii Filialke:	k
k Glavni trg št. 6.	m
b	Kolodvorska ul. št. 6.	*
gft 1810(52-1)	M
««■»»■■■■»■■■■H
2301 20
Popravila
izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam s povratno pošto.
Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
|	Velika zaloga trboveljskega premoga |
^	v kosih (Stückkohle) in orehovnika (Nußkohle)
^	oddaja vsako množino od 50 kg. naprej do celega vagona, kakor tudi
©	znzzz briketov in razcepljena drva znz: g
A
na sežnje in metre se dobavlja istotam. - Vsako množino, bodisi premog, drva ali pa briketc, dostavlja se franko na tlom. Za mnogobrojna ccnj. naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Ivana Treo,
Stcv. telefona 274 .	2863	Cesta na Rudolfovo icleznico.

Izvrstna prilika za potovanje
M HmERIKO
je in ostane z novimi parniki
#
VELIKIMI:
KaiserinHugustelfik-	t704 t-i
toria............25.000 ton
Amerika.....24.000 „
CEeoeland ....	20.000 „
Cincinnati ....	20.000 „
President Lincoln .	20.000 „
President Grant . .	20.000 „
Brezplačna pojasnila daje:
SEUniG
Hoioduorsha ul. 28.

Iflesto 40 K samo 6 K.
Priložnostni nakup.
finska brada
podobna jelenovi bradi, nova zelo lepa, 15 cm dolga dluka, z lepo staro srebrno cevko in Hubertovim križem, skupaj samo 6 kron. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih brad
Fenichel 876
Dunaj IX., flltmuttergasse 3/123.
Mnogo priznalnih pisem.
Najstarejša slovenska tvria te stroke.
Obstoji že nad 38 1st. ...........min
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
ljub!jana, Wo2fove ul 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da iz<Jaluja natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse
kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare
obleke ter sploh vsa popravila, /.agoiavliajoc Miro in naipoštenejšo posirežbu. prost da sa prt ''587 ns'0'"1'1 lzvo" «:|ra11 oa P™ domačo vrdko 2(>1
Za slabokrvne in oreboleje
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 f) 4 steklenice (5 kg) franko K 4'—
BR. NOV21KOVIC, Ljubljana.
Perje za postelje m puh
2587 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Izučenega, pridnega in zanesljivega
kakor tudi uajenca, pridnega, poštenih staršev, sprejme	2915
Karol Štrukelj, mesar, Novi Vodmat 14.
«»«•<»««» 4M t

Proda se iz proste roke u Skofjji Loki na Spodnjem trgu
W
a
z zraven spadajočim zemljiščem. Hiša je popolnoma prenovljena, posebno pripravna za trgovca ali obrtnika, iz zemljišča se redita 2 govedi in 4 prašiči. Pri zemljišču sta dva lepa gozda. - Ponudbe na upravniStvo „Slovenca".
Idrijske novice.
i Mladini In starini. Mislili smo, da so si le v Ljubljani mladini in starini v laseh toda ta kužna bolezen liberalne stranke se je zanesla že tudi v Idrijo. Že lete prav krepke klofute na obe strani. Dasi niso ne mladini ne starini prav vneti za spoved, pa si vendar prav pridno izprašujojo vest. Predvsem si drug drugemu očitajo lenobo. Nas sicer nič ne briga, kako se liberalci klofutajo med seboj, in tudi ne bomo preiskovali, kdo je večji lenuh in kdo bolj zasluži, da se ga malo zlasa, ali starini ali mladini; pribijemo le to, da morajo liberalna idrijska društva na presneto slabih nogah stati, ker sedaj noče biti nihče odgovoren za te slabe razmere in si hočejo kolovodje vzroke slabega stanja zvaliti drug na drugega.
i Liberalci imajo strah pred mo<
krači. »Slovenec« je že poročal, kako se je nek soc. demokrat v »Rdečem Praporju« ponorčeval iz liberalnih veljakov, in zato bi vendar vsak pričakoval, da se bodo liberalci sedaj zato prav pošteno maščevali nad socialnimi demokrati. Toda liberalci imajo pred svojimi zavezniki strah, tem se no smejo zameriti, sicer bi se znalo zgoditi, da bi jih pri prihodnjih volitvah pustili na cedilu. Zato pa so raje svojo jezico zlili nad pristaše S. L. S. in so po mokraškem vzorcu kopirali neslano notico, s katero so hoteli osmešiti naše somišljenike. Toda liberalci so se grozno zmotili, ako mislijo, da <so nas osmešili; osmešili so le sebe, ker so se pokazali prave zajce, ki puste, da jih imajo mokrači za »po šestnajst«, a se jim klofute ne upajo vrniti. Korajža pa taka!
i Idrijska podružnica »Slomškove zveze« je imela 4. t. m. svoj občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število krščanskih učiteljev in šolskih prijateljev. Na sporedu je bilo tudi predava-nje c. kr. učitelja R. Gostiša: »Kako naj poučuje učitelj ljudstvo o reji malih domačih živali, posebno kuncev.« Predavanje je bilo posebno zanimivo, ker nam je gosp. predavatelj pokazal, kako visoko znajo ceniti kunčjerejo drugi narodi, posebno Angleži, Francozi in Belgijci. Tako se 11. pr. število na Angleškem vzrejenih kuncev niti ne da določiti. V Londonu samem pojedo ljudje na dan 75.000 kuncev. Francija zredi na leto 100 milijonov kuncev in ima pri tem 400 milijonov dohodkov. V Parizu samem pojedo na teden do pol milijona teh živali. Posebno pa cvete kunčjereja v Belgiji. Cele krajine žive edinole od lcunčjc-reje. Samo iz mesta Ost en de se izvozi v London 300.000 kuncev na teden. Tudi v Nemčiji se je že začela ta panoga gospodarstva lepo razvijati. Ali bi ne bilo dobro, če bi se tudi pri nas oprijeli kunčjereje in s tem preskrbeli ljudstvu cenega in dobrega mesa ter novih dohodkov. Ip ravno tu se odpira učitelju novo polje dela v korist ljudstvu. Na Šolskih vrtih naj bi bil poleg čebelnjakov tudi vzoren kunčji hlev z dobrimi plemenskimi živalmi. Ker se kunci hitro razmnožujejo, bi se ljudem v kratkem času in z malimi stroški preskrbelo plemenskih kuncev. Poleg tega naj bi učitelj ljudstvo poučeval po društvih in tudi v šoli (roditeljski sestanki!) o racionalni kunčjereji in s tem v ljudstvu vzbujal zanimanje za to prekoristno gospodarsko panogo. Seveda bi morali tudi krajni šolski sveti iti učitelju na roko, da mu bo lažje postaviti vzoren hlev in si preskrbeti precej dragih plemenskih živali. S kunčjerejo bi bil učitelj sam lahko vedno preskrbljen z dobrim in cenim mesom, v ljudstvu pa bi si pridobil ljubezen in spoštovanje, kajti ljudstvo bo takoj spoznalo, da irna v osebi učitelja ne samo učitelja, ampak tudi svojega dobrotnika in prijatelja!
i Rudarski nadsvetnik Josip Kor-šič v pokoj. S 1. oktobrom je stopil v stalni pokoj edini slovenski višji uradnik pri našem rudniku. Rodil se je v Solkanu pri Gorici in nastopil prvo državno službo pred 35 leti v Idriji. Deloval je pozneje pri državnih rudnikih v Pribrarnu, Kitzbihlnu, Rablju, Jo-achimsthalu in Klausenu, odkoder se je. pred 11 leti povrnil zopet na Slovensko v Idrijo. Pri naši c. kr. erarski ljudski šoli je bil šolski svetnik, kateri posel vedno brezplačno opravlja kak uradnik.
i Nov napis je dobilo naše realčno poslopje. Namesto prejšnjega »Mestna realka« se blesti sedaj na poslopju »C. kr. drž. realka«.
i Grabijo odpravljajo, a zopet nove delajo. Znano je, koliko se je tožilo, da gozdni erar plove les po Idrijci in ima liri vstopu v n." mesto grablje, ki love les, a s tem zavirajo odtok vodi, ki potem nastopa v mesto in precej škode napravi bližujim posestnikom. Cuje se,
Podjetje betonskih stavb!
BRATJE SERAVmLU & PONTELLG
• Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna knmnoseika dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, stresnih ploše, raznovrstnih ploSč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje ¡11 govedo, ornainentov, kipov, fasad, plošč in desk ' mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
Vsa tlela so solidno in ¡(rokovnjaško Izvedena. Cena najnižja. Jamstvo.Zastopstvo svodov patent „Tliml" |ZZ
da počasi vendar prestavi erar to napravo drugam, da ne bode več toliko sitnosti. A kaj vidimo pri posestnikih? V strugi, kjer jo ob nalivih veliko vode, gradi si klet posestnik in s tem obrača sosedom tok vodi v hleve. Pritožili so se, deželni odbor je prepovedal zidanje, a kdo se zmeni pri nas za deželni odbor. Dozida se kljub prepovedi. Pri zadnji povodnji prišla je voda sosedom v hleve in poklicali so župana, da sam vidi, kolika škoda se s tem dela davkoplačc .dreni. A župan potolaži na lici mostu dotične: Da, da, vam jc prišlo več vode v spodnje prostore, kot krčmarju, kajti 011 si jo zabranil z zi-dovjem. In stvar je bila s tem končana. Radovedni smo, kaj poreče k temu deželni odbor. Ako 011 dosleden ostane svojemu prvotnemu sklepu in ukaže prepovedano stavbo podreti, hode zopet strašen krik po časopisju, kako zavira starokopitni klerikalizem razvoj in napredek tako naprednega občinskega našega odbora, ki svojim dovoljuje na škodo nasprotnikom. Kako so bode stvar razvila, poročamo še.
i Cesarjev imendan jo pra znoval a naša šolska mladina zelo slovesno, ker so jo vsled odloka višjih šolskih oblasti ta dan obhajal tudi 80. rojstni dan našega premilega vladarja. Učenci in učenko c. kr. rudniške ljudske šole so bili pri sveti maši v župni cerkvi, dijaki c. kr. državne realke pa v cerkvi sv. Križa. Vsak zavod je imel nato še posebno slavnost v primerno okrašenih telovadnicah, kjer so se vrstilo dekla-macije s petjem patriotičnih pesmi in s primernim nagovorom na mladino. Na rudniški ljudski šoli so so koncem slavnosti pokazale tudi skioptične sliko iz življenja našega cesarja, kar jo bilo otrokom posebno všeč. Pomenljivi, dan bo ostal vsled tega mladini še bolj v trajnem spominu.
1 k (J sivega skubljenega perja K 2, polbe-lega K 2'tiO, belega K i. finega K n, najboljšega skubl|enega K H, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha li 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto
Dovršene postelje boqnto'napolnjene, — iz zelo gostega jalto trpežnega rdeCega, modrega, belega ali rumenega intet-nauking-blaga 1 pernica vel. !H0xil6 cm z blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 21; posamezne pernice K 12, 14. 16, vzglavnlca K 3, 3-50,1. — Pernice 1811X110 cm velike K IS, 18, 20: vzalavnlca 90X70 ali hovkii cm K 4-50, 5, S-S0. Spod pernica iz gradlu 180 '11f> cm K 1.1, 15. Razpošilja proti povzetju poStn. prosto pri naroČilu od la K dalje
10.. Berger v Dešenici št. 1009. Češki les.
7.a neugajajoče denar nazaj ah se blago zamenja — Ceniki o Zimnicah, odejah, prevlekah i r i vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto.	2293
Ceniki s koledarjem za- a sloiij in poštnine prosti, a
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
ker tc ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. ČndKN
urarjn in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Unioa" v Eielu m Genovi.
7oo liiijajsi, prstani, kiiSjassiS. (i)
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih oenali
mmmi
iMLASTNi IZDELEK CRKVENiN S|pARAne.NTOV(ZA5TAV CR-KVENiH iN DRU5TVE.NiH^^ V5E CRKVENF POTREBŠČINE
voLonuci^ra^
V/Z0RCi iN PRORAČUNi ZA5T0Nj iN FRK0-60101/0 BLAGO P05iljAi1 NA ZBiRO Z OBRATNO POŠTO-NOBENA PRODAjAl: NA",T0Rčj HALA RčŽijA iN NiZKE*CENE
Kdor zida ali rabi cementne izdelke
tvornice cementnih izdelkov
naj zahteva cene od
I)
DunaisHa cesta št. 6?
2586
¿m
Vsakovrstne obleke, površniki, suknje, deška oblačila.
Lastni izdelki !
Velikanska zaloga blaga za izdelovanje oblek po meri.
Strogo solidne, stalne cene.
Telefon štev. 291.
2514

iiiiini
Hugiisf a Ugnala, Ljasnana
Dnnajsha cesta Sf. o poleg „Fiuseca"
se priporoča prečastiti duhovSčini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarst?a m slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3140 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
Se priporoča za izdelovanje kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih jop, kolerjev, tiiufov. Y zalogi ima vedno veliko izbero vseh vrst Uožuhovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spaddjočih predmetov. Dzdeluje se vse po najnižjih cenah.
L]ubljanay
S?. Petra cesta 21
iiks


Redka
Na zelo prometnem kraju v iz proste roke proda
stanju se nahajajoča «
sredini mesta sc v zelo dobrem
v kateri se poleg lepih stanovanj nahajajo tudi prodajalniški lokali. Plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov pove uprava lista.	2745
Slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini usojam si kar najtopleje priporočati svojo obilno zalogo
F
cacaca-
■aanrai
Zahvale In priporočilo.
Podpisani se zahvaljujem vsem dosedanjim p. n. gg. naročnikom, kateri so me počastili z obilimi naročili v moji dolgoletni delavnici v Hilšerjevi ulici ter se jim priporočam, da mi ohranijo svoje zaupanje tudi v bodoče. Obenem naznanjam, da sem svojo
kjučavuičarska delavnico
2368
izdatno povečai ¡11 sc preselil iz dosedanjih prostorov v Hilšerjevi ulici, v popolnoma preurejeno lastno dclavnico
Cesta na Molfova železnico 19. nasproti restavracije .Hovf s^et'.
Ker mi bo možno sedaj svoje p. n. naročnike boljše in točneje postreči, se vljudno priporočam za vsa v mojo stroko spadajoča dela. — S spoštovanjem
Rudolf Geyer, stavbni, umetni in konstr. ključavničar. g ¡aaaa	□□□□a
Tovarna za stroje Mrifz akt. dr.
Andritz pri Gradcu (Štajersko).
2657	gradi kot specialitete	52
parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce In trans-misije najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave.
Livarna za železne, jeklene in kovinske predmete po lastnih ali vposlanili modelih.
LL2T Ponudbe vsak čas radevolje in brezplačno.
iz najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrb-ništva. - Istotam so na razpolago tudi cementni in kamnitni nagrobni okvirji lastnega izdelka. Izvršitev naročnin, bodisi iz granita, sijanita, labradorja, kraškega in beljaškega marmorja i. t. d., jako točna in z nizkimi cenami.	, Jllx .
Z odličnim spoštovanjem
\ Kffliovar, kamnoseški mojster, Ljubljana, novo pokopališče.
m
ČRETNIK
stavifelj umetnih mlinov in žag ter izdelovatelj mlinov za ročni obrat, na gepelj, vodno in parno silo
Ioni: 3. Mi
IZPELJHVH mm
vseli poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa plevna in stranska mesta t«- in inozemstva.
C KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
, OSREDNJA MENJALNICA: • DUNÄJ I., WOLLZEiLE 1.
Podružnice E{"ie'1' i'65ii'i K,<mnica' Getta Ltp«. Brw,Dax, Gailonza, H. Grasntz,Krakov, Umnenne, vioravskt
iUTlerg, iMiiling, Meran, Novi Jlíin, Pizc.i. Fraga, lijaros, l)ur¡a,sko Novomosio, uvitava.
NÄKUP IN PRODÄJÄ
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavtilc, sreči i. t. d., 1.1, d.
Zavarovanja proti izji pri ram smtH in vradn. papirjev
Prospeite la cenike premij za3loa| in Iranko.

Schuster
Ljubljana,
Soling Mags».
Stritarjeva ulica št. 7, Ljubljana.
Hizks cene. 2641 Uzorc! poštnine prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, tirolski loden, flanela, parhent, platno, šifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
• ••:•">.".-"o v> ■ ■■ •	,-j. ■ •	.. \ ....	•
JOSIP STUPICA
fermeuar In sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajočepotrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52—1
■BIIWBMMBMMWBBBaBIBIMBB
<8
B2 odda 51 wale*n.	2906 4
Proda se tudi nekaj	y.a žito
$ž«!nfcE$. Povpraša se pri gospej ¡Losilse Lassisili, Llubiiana Wolfova ulica 1.
m-am^M—r»«ainiiij	iin^i m i iui tu—m i ^MBMitrm n iw
Najnovejša trgovina glasovirjev 2711
G1P Tllt»iS«olc Prvl in edini CcSko-sIov.ugln-• x • j ui ojci. Sevalec glosovirlcv in trgovec
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 62 a,
s 1. novemb. Poljanska c.13, kjer poveča svojo zalogo, priporoča glasovirje, pianine in har-
moii je nepresežne v dobri kakovosti glasu in solidni sestavi edinole slovanski izdelki od 150 K višje, harmoniji pu od 150 K višje. Vsa v to stroko spadajoča popravila, kakor tudi uglaSevanja vseh sistemov glasovirjev izvršuje po jako nizkih brezkonkurenčnih cenah. Imenovana tvrdka vzame stare glasovirje v račun za najvišjo ceno ako se pri nji luipi nov glasovir.
Za vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let. »Glasbeni Matici" in drugim slov. zavodom uglašuje glasovirje edinole konceslMliraiB tvrdka Jurasek.
so s 1. novembrom 1.1. nad 40 let obstoječa, dobro idoča
s stanovanjem v Kranju. Iq3iaC Fock Pojasnila daje istotam a
Pozor!
Priporočam preč. duhovščini slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
urnikov
iz Črnega, zeiicnega grainlia, iabradorja in belega harar-
sksga, hraSkega in več drugih n?a?roiorSeii; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa rnnstna cerkoena in siao-binsfea sScIct. Preskrbujem slike za na spomenike po )ako nizki ccssl. Imam v zalogi nagrubne okoire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po Jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	710 (20-1)
IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulica štev. 26.
slikana okna
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje
specijalist fff «»f®™ T^sSub stav^ni in umetni v tej stroki IllilltS i USEK steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
m- 4!A tsi
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih IOO kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Sušleršlč, predsednik. Josip Slika, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St.Vidu nad Ljubljano. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton JKobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kausckcgg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Frrfn Leskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šllbar, župnik na Rudniku.	1
mwmMmmmmmmmmmmimmmm
C. kr. oblastveno potrjeno učilišee
za krojno risanje
Franja^Jesih
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
izbelegahrastaoega MfUliV£ lesa, trpežni, raaiini
o
E D K
H M
«v-j *
«k
£ M
Ok a
ivi ¿g
al
S" o
R bi
iu «X
\ S
od finega špirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz. belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar sc jamči, odda v velikosti po 500, 400, 500, 600, 700 do 1C00 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni
iv. a. Em. Tomažič,
Ljubljana, Marije Terezije cesla
e	ar
n	-t
a.	ta
a	k
te	a
mm
H —
M M
& n
bi R
sr
nizks In solidne, točna posirezba.

tako iz mesta, kakor z dežele
kol zlate in srebrne žepne ure in verižice, prstane, uhane itd.
(«Sj
pri zlatarju
v Ljubljani, naspr. glavne pošte.
Cene zmerne. Postrežba točna.
Telefon štev. 16.	Telefon štev. 16.
2767	Leta 1873. ustanovljena delniška družba
• «3 3 VB	¡9 • 3 89 C
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vič«; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.
•»aEaCaCäfciX:
Pohištvo vsake vrste
najenostavnejših do najumetnejših.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
ZluSI
Zavod za pohištvo in dekoracije :
DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in
kopališč.
Telefon št. 97
......921
Najcenejše
dežnike solnčnike
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
¡m flKisar v Ljubljani
Pred Škofijo o. Stari trd St. 4. Prešernova ulica st 4.
3634 Popravila točno in ceno. 52 1
Tvrdka Fr. Iglic
Linbliana, mestni trg št. i!
priporoča največjo zalogo krasnih
nadrobnih vencev in frakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
fkST Cene brez konkurence. V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
Najstarejša domača slovenska tovarna peči.
Ustanovljena leta 1888. Založnik .«¡SPJSLt&A avstrijskih
državnih uradnikov
A* VEČAJ, LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do uajpri-prostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi Štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane In župnišča znaten popust.	1222
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-Prinz Wilhelm, Kaiser Wil-'r •"'•'¿^^žLžaa^iičlRSfiiaffli^^	:: :: helm der Große. :: ::
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. -----.-.-
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58
Edvard Tavčar*ju, v Kolodvorskih ulicah št. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor- Colorado, Mexiko, California, Äriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Velika zaloga jnvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
prve vrste Točna pestrežba » Najnižje cene -
31 52-1
Cerne
r, trgssuec z urami ter za-
prisežrai sodnijskf cenilec.
Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3.
lobuke,
v najnovejših faconah in velikih izberah
priporoča 147 52—1
Ivan Soklič.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ämeriko je s parniki
192 52
SiamMlfje
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta št. 6.
Ceniki iranko.
F. L. P.
F. L. POPPER, Chrudim, Češko
Znamka F. L. P.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
===== Samoprodaja za Kranjsko: =====
Julija Štor, Ljubljano, Mmm ul. 5.
Znamka F. L. P.
830 52 1

16180037
m
Prvi slovenski pogrebni umi v Ljubljani, Prešernova ul. <_..
Prireja ponrebe od najpriprostejše do najdegantnejše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zacrtih vozovih
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl-naste in lepo okrašene lesena krste, čevlje, vence, umetne Telefon šf. 29?. cvetlice. Kaiisžžšs: cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	31 52
Turk in brata Kolina.
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev.
H H
—Hw——MHBsgamaH«—
5143 52-1
Najcenejša vožnja v Ameriko. =
■ --iJi
s
§5
£§
\
55
S
£1
ss
5
p
ss
s
ss
i
ss
"US
nrfn ss a B org
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago.

mu iij 111 'i.uuijaxmi.MnTadbÉ
Podružnice vj
Brnu,
Budjevlcah, Iglavl, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravl,
Olomucu,
Pardublcah,
Plznju,
Prostjejovu,
Taboru,
na Dunaju,
L, Uerrengasse 12
izvršuje vse bančne posla obrestu e vloge na vložne knjižice po 4 °|0 na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje In prodaja vrednostna papirje, devize ln valute. Daje pred* vjme na vrednostno pap rjo in blago. Dovoljuje stavbna ln carin.
kurznl izgubi. Oskrbuje Inkaso na vaoh tuzemsklh in Inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
Tïsrnica nmstnega Kamenja in
IzvrSuJe vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot: stopnico, klepane in brnSene, postarnontû, balustrade, ornamente za façade, vr. .o ograje, bangerjs, Krasne nuurufrnj spomenika in okvirje, korita ln žlebove, cevi za kanala (6—100 cm premera), okvirja za stene » vodnjakih (Sternathov sistem) i. t. d.
Prevzema kanalizacije in fundamentlranja strojev.
Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralythov umetni marmor za obhajllna mize, oltarje, votivne table, obkladanja sten v cerkvah In vestlbullh — lepota brez primere pri nizki ceni.
Xylollth je eden najboljših tlakov za cerkve in zakristije, za hodnike in kuhinja, delavnica ln pisarna: tiha hoja, topel, hiçiijeniCen, brez Špranj, nezgorljiv, se lahko suaži; v poljubnih barvah, preprosto ali pràv elegantno izvršen. — Tlakovanla cerKov in vsi à cornentno-mozalSnlml in hidravličnimi ploščami v raznih ličnih vzorcih. — ' Torrazzo tlakovll
Mesto drugih glaziranih plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za façade pri hišah priporočamo izredno lepo in ceno nadomestilo v ceolltu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah.
ProlsfiliFsnifi in Izvrševanja IMMuM » sa
daje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi cament na debelo In drobno ter „Izollrna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo.	771 i_i
LfasSilIaas!, BEcaisSia cesta 73.
H * 'i
mu..............
mizarski mojster v Ljubljani f
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) :
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
nanfflan 3 «
£2>
za spalne ter jedilno sobe tn salone, šivane vsake vrsto. JVtodrocc, l žimntce na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd'.
Naročila se točno IzvrSujejo.	::
Cenik s podobami zastonj in franko.
Najcenejša zaloqa. s:
1539 1	Cene brez konkurence.
.......................
M M iil
z modernimi, velikimi brzoparaikl iz
ligne čez Antwerpen v New-York in m Aniwsrpeii v Soston.
je proga
ie „IM Star hi".
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland« »Vaderland», «Zeeland», .Lapland", ,A\enoml-na", „Maniton", „Gothland", „Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in Ncw-Yorkoni, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, '1 in 6 oseb, za vsakega potnika emlnent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri Starem tlšlerin» 1RS _n
Ustanovljeno let«	1842
Slikarja napisov stavbena in pohištvena pleskarja.
YeliUa zbirka dr. Schonfeldovih bar« v ::: tubah za akadetnlčne slikarje, :::
= Električni obrat. =
V*	^--—
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka

S ♦
1
J	JP	f>
s Prodajalna in komptoir: Miklošičeva cesta št. 6. : Delavnica: Igriška uïica št. 8. - - Telefon št. 154. '----- •————-—"wç.ZZZ
Ustanovljeno leta
Zaloga čopiče« za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hra-::: stove pode, Uavbolineja itd. :::
priporočava se tUdI slavnemu občinstvu za vsa v najino stroko spadajoča dela v mestu in na deželi kot priznano reelno ::: in fino in po najnižjih cenah. :::
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola".
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
ikSS" UJšr Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje sireh sedanjosti.	TtUJ
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	Spretni zastopniki se ISCeJo.
F. P. Vidic & Komp., LJubljana
iouarna zarezanih streSnlkou ponudi v vsaki poljubni množini patent, dvojno zarezani

KainnoseSki izdelki iz marmorja za eerkoene in pohištoene opraoe, spominki iz marmorja, gramfa ali sije-nita, apno žico in ngašeno se dobi pri
:: Ljubljana:: Kolodvorska
kamenarskem mojstra
viica
••• §
Več vrst sodov ima na prodaj A. REP I C,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2325 32
Mnogo denarja in dela
prihrani pisarna
,Herkules*
stroj za razmnoževanje pisem 2fl5O 4 in izvirnih risb v več barvah.
Josip Švorc, Č. Skalice, i echj
Zahtevajte cenikc ■ , .
in prospekte | Patent prlglaien!
Novost!
Valjčni ¡¡illn
I. Bončar,
Centralna pisarna in skladišče: Veoova ul. 6.
Telefon interurb. St. 129.	Telefon lnterurb. St. IZD.
Priporoča pšenico moko izsirsfne kakovosti, otrobe in irufe mleuske izdelke.
Zastopstvo In zaloga v Gorici: Peter Gruden & Komp., Stolni trg 9.
Toni Jager, Ljubljana, Židovska ul. 5
sprejema bolnike in to moške na živcih bolehajoče. - Cene zmerne. - Ceniki zastonj. Dr. Fran Čeh, pošta Gornja Kungota pri Mariboru.	2736 12
Specialna trgovina finih ročnih del. -
Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k temu pripadajoči materijal, namreč: volna, sukanec, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranje. Izvršba točna in jako cena.
SR*.:jjxyagwwniiswi—
gl Tratnik1
Zlata kaplja"
, Sv. Petra cesta štev. 27.
v bližini kolodvora.
2072
Lepe zračne sobe. • Priznano fina kuhinja. - Izborne pijače. • Hlzke cene. - Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen
= ullk senčnat vrt. =
Vsako sredo pri ugodnem vremenu
VELIK KONCERTI
Išče se za notarsko pisarno izvežban
solicitator=
Vstop takoj, plača po dogovoru. — Služba je pripravna tudi za kakega vpokojenega sodnijskega uradnika. — Ponudbe na:	289o
C. kr. notarijat v Ormožu.
, .. w w « w «■ - - w . « w » . Trgovina z moko in
rA ¿m ATA AVA ATA ATA ATA AVA ATA A*A ATA A3& AW ATA ATA | ,	«	.	• 1 it •
deželnimi pridelki.
Na drobno in debelo.
v
W^^v'^'fwvnrsgBBSiv
H LJUBLJANA
9
LJUBLJANA |*
k

Glavna zaloga rudninskih voda.
Vsak dan sveže žgana kava.
_ 2851 10
. ^mwmmmmm
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
po
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje =====
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebn1 kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnicc in menice
UOST Od 1. januarja 1911 obrestovale se bodo hranilne vloge po 43/4%
Dr. Fr. DolSak I. r.,
zdrnvnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat A. Kalan I. r.,
predsednik.
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K O čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-
Kanonlk L SuSnik I. r.,
padprcdscdnlk.