IrlO
PRIM
8554
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P. 126 66001 KOPfcR
60100^00
Poštnina občana » gotovini postale T grupoe
DNEVNIK
Cena 150 lir
Leto XXXIII. Št. 96 (9704)
TRST, petek, 29. aprila 1977
v GovcuSprl Gorenn	Tr,®tU hw.m^a ,1945, n^eff?7- PredilodniK PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni a Doberdob#
-	p	J eD ’ od septembra 1944~ d0 *• maja 1945 v tiskarni «Slovemja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZACCAGNINI ZAČEL SREČANJA S TAJNIKI DEMOKRATIČNIH STRANK
Napredne sile vztrajno zahtevajo politični dogovor o vladni večini
Komunisti svarijo KD, naj ne slepomiši - Rahel optimizem socialistov
, JlIM, 28. — Splošni ton komentar-*n reakcij naprednih in laičnih na sk*epe v°Jstva KD je za-vendar noče nihče spretni odgovornosti, da bi preprečil o' zadnji poskus sporazumevanja, .1 Je sedaj na kocki demokratična IrjOčnost italijanskega političnega Hih Jen'a ^ P°P°'n' razkroj družbe-. n struktur pod težo gospodarske Politične krize.
.Socialisti, komunisti, republikanci ,?,°5^aldemokrati so si v svojih Vtoi 1 ec''n’: vodstvo KD ni po-l^oalo «nič novega», nasprotno, ce-»mejilo je sicer sramežljivo od-^ zave'n *z nedavnih Mo-j, ?“ govorov. Toda kljub temu je »a iti na razgovore, se pogajati, n. m°r.iati programe. Nato bo kocka nek' 'n kodo nwrab vsi sprejeti "> sklep. Napredne stranke so 6rie>a’ ie treha nled pogajanji jll Sll|ti KD, da sprejme to, kar tr-j ’ Pa noče sprejeti: programski t^azum s politično posledico obli-lnvanja nove, trdne vladne večine sPremembo vlade, ki naj daje
«politična jamstva*, da bo dogovor-! smisel poročila vodstva KD in za-
jeni program zares uresničen.
Bodo demokristjani sprejeli tako zahtevo? Odvisno bo od vsebine dogovorjenega programa in političnih odnosov, ki bodo medtem ustvarjeni. Gotovo je, da bi spričo sklenjenega programskega sporazuma (se pravi sporazuma o stvareh, ki jih je treba narediti, .da se reši italijanska kriza) bilo demokristjanom zelo težko razbiti nadaljnje pogovore in sprožiti nezadržno politično krizo zaradi njihovih svetovnonazorskih muh, oziroma pi-edsodkov do KPI. Kako naj I<D opraviči tedaj tako nedopustno stališče? Verjetno je to osnovna misel političnih voditeljev naprednih in laičnih strank in razlog za zmerno previdne reakcije na sicer negativne sklepe vodstva KD.
Demokristjani so medtem začeli z delom. Tajnik stranke Benigno Zaccagnini je takoj dal j>obudo za srečanje s tajniki strank ustavnega loka. Namen teh neposrednih srečanj «na štiri oči* .je pojasniti
I
>,,ltll|||t|„|||||||||||||||M||||||||||M|||fu|||||||n||||||||||||||||||||||||f||||||||(||||||n|||||||H|||,|||n|||||H||||||
DANES, SEJA VLADE
Napovedana razprava o zakonskem odloku za obnovo Furlanije
Kmalu odločitev o podražitvi dnevnikov?
,Vq. , 28, ~ Vlada bo imela jutri Ktldig "bičajno redno tedensko sejo. I egu. bo skoraj Izključno ppsvečena | v,, . »bu razprave in dokončne sesta-[ LJ?.00« z,, obnovo krajev, ki jih je Potres uničil v Furlaniji in Be-
' * 5^,.
k, ac|a Pripravlja zakonski odlok, ki foogočll obnovitev prizadetih kra-vi10 Pjihov gospodarski razvoj. Ob-||(i llVeni program, ki ga bo določal a||,""ttll|||||M||||f|||||'n||||||M|j|||||n|||„|||„

Zgovornost
ko se notranji minister btk	h' rimski državni pravd-
fc	pllno prepirata o tem, kdo
""sih <a" s'reti »gnezda« zarot in so strategi napetosti in *i rc,| Ka napada na deinokratič-/ ^alvvi Sf>et segli po že ustaljeni ■ kiu , "grabitve in atentata. V Ri-'šttlj u®rabili socialističnega ravnic,,!* Pravne fakultete Kosaria tadH a’ medlem ko je v Turinu 4(1(0 bod morilskimi streli pred* cco,.* odvetniške zbornice Fulvio fo^Pri’/.. ic po dolžnosti (a ne po 'snJu) spre.icl nase breme „e «rdečega brigadista« Re-btor^i Urc*a. proti kateremu bi se So. bričeti proces prihodnjo
Ma državo, na demokra-Jbv, Se'S*em- na sožitje državljani spi?.talt« sistematično nadaljuje \ c® ni važno s kakšno «bar-tH ni? *°Krat prišli na dan mo-zl|-oma ugrabitelji. Za stra-ki je na las podobna °”nim sistemom «dcstablli-ffhlih latinskoameriških rc-fbo glavno, da zajume ljud-S*®lie 80 a’ ravnodušje do demo-j«’ nczaupanje v republiko in i "a jne8a reda v trenutku, ko **#j» Dnifynem re^u ml|čna vpra-iL^«eii tl»ne Preusmeritve v na-*' *n„,a ravnotežja, k večji ljud-
*krlt|tn°Sti'
^IJoni *n strokovno izredno uspo-,S‘rateKi terorja, ki jih ni i tolniS. 1 med skupinami več u sbo»J sfaualiziranih mladeničev j* *ahkn'a^Cev “b 38», mislijo, da Hc* *Zmes gospodarske krize iJOlojj banja v demokracijo tisti u ho pognal v zrak doji' let | ”tuašistične vstaje izpred j/Hih ... ^rajnega boja demokra-.in delovnih ljudi za utr-li Nih 0(jml,,kracijc in izboljšanje
iLhhb «IV !*njskih Pofolev. Kaj-
i*nsk„*?!,u’ krizi in zmedi, je i^o n„ . ijudstvo še vedno nrve-l)im <n,."kra,ični red in trdno 9jj»ke. bravitl njegove morebitne
,j. Da ngrabitev in krvoprcli-Vh^°rllai-i. ra*no 'ščejo možnosti za ,,°'e (a ® Pustolovščim*, ki bi pridi* i* " 'z razpoke, ki bi na-h?kr«ti/m°S,lri,'e odnosov med de-sp”silami, v vzdušju čel-4: <‘rniinl mpd naprednimi in 4 **'«. ie ,ami v l,alli'- Zato, tu-L^dkfu/i, „ 'bii odgovornost vseh Se^sn, brc« izjeme, ta
vladni ukuep. bo prepuščen v izvajanje dežeini upravi, ki bo imela nalogo. da z deželnimi zakoni uskladi celotno delovanje za obnovitev prizadetih krajev in sestavi večletni načrt za gospodarski in socialni razvoj celotnega območja. »	•
Na osnovi vladnega zakonskega o-dloka. bo morala dežela napraviti v najkrajšem času dokončni obračun vse škode, ki jo je povzročil potres, da bodo lahko določili dodatno denarno podporo za uresničitev celotnega programa. Poleg tega vladni zakonski odlok predvideva posebna denarna nakazila da se dokončajo dela na državnih cestah 13 in 131, da se začne z obnovo zgodovinskih poslopij ter z obnovo porušenih javnih zgradb.
Vlada bo tudi določila večjo vsoto denarja za postavitev drugega tira na odseku železniške proge Centa - Ta-belj.
Poleg tega bo vlada z odlokom pooblaščena, da v najkrajšem času predloži ukrep za ustanovitev državne univerze v Vidmu.
Sporočajo tudi. da se bo takoj po vladni seji sestal medministrski odbor za cene. ki bo Vazpravljal o podražitvi dnevnikov. Pričakovati je, da bo o tem razpravljala tudi vlada na svoji jutrišnji seji in' da bodo že jutri zvečer sporočili, za koliko se bodo dnevniki podražili. Ni izključeno, da bo cena dnevnikov v najkrajšem času povišana na 2(X) lir za izvod.
ključnega dokumenta, torej »dogovor o načinu pogajanj*. .
Zaccagnini se je že v prvih po poldanskih in večernih urah srečal s tajniki PSI Craxijem, PRI Biasi-nijem in PSDI Romito. Srečanja so v glavnem trajala po pol ure. Na koncu so trije tajniki poudarili isto misel: Zaccagniniju so povedali, da se -mudi in da so «okviri» demokr-ščahske pobude razmeroma ozki. Treba jih bo razširiti. Vsekakor bodo pogajanja prihodnjega tedna dokazala, do kod gre pripravljenost demokristjanov na sporazum.
Tajnik PRI Biasini je bil kar za držan v svoji izjavi, ki jo je zaklju čil s skeptičnim: «Bomo še videli.* Tajnik PSI Craxi pa je Zaccagni niju naravnost rekel, da socialisti vztrajajo na programskem in političnem dogovoru z jasnimi in nedvoumnimi vladnimi jamstvi glede uresničevanja programa. Zato je KD po zval, da zavzame »konstruktiven odnos do problemov Italije*.
. Tudi tajnik PSDI Rom ta ni skrival svojega nezadovoljstva zaradi omejenega okvira smernic vodstva KD. Zahteval je, naj se čimprej začnejo dvostranska pogajanja med strankami in takoj zatem skliče ko legialno srečanje , voditeljev vseh strank ustavnega loka. Na tem srečanju naj bi preverili pogoje političnega sporazuma, ki je v tem tre nutku Dotreberr.
Izvedelo se je tudi, da bo Zacca-gtivni jutri dopoldne srečal tajnika PLI Zanoneja, zvečer pa tajnika KPI Berlinguerja. Slednji ni dal nobene izjave, pač pa je član tajništva Ge rardo Chiaromonte pojasnil, da bodo komunisti šli na srečanja, ki jih predlaga KD, ker gledajo predvsem na koristi države in njenega demokratičnega režima. «Storili bomo vse, kav je v naših močeh,* je nadalje val, «da bi dosegli sporazum glede glavnih programskih vprašanji kot so demokratični javni red in varnost državljanov, gospodarska . politika ter vprašanja reforme šol in univerze, toda vztrajali bomo tudi pri vprašanju v odnosih med strankami, kajti brez enotnosti demokratičnih sil iii podpore ljudstva in brez te ni mogoče prebroditi krize, ki pesti I-talijo*.
«KD se še upira tej enotnosti,* je dodal Chiaromonte, «in ne daje pozitivnih odgovorov na zahtevo, ki prihaja iz najširših ljudskih slojev, zato pa smo kritično ocenili sklepe vodstva te stranke.*
Temu je poslanec Pajetta še dodal: «Kaj pa zahtevajo od nas, da smo navdušeni? Njihovi zaključki niso niti uvod v dialog, kaj še k reševanju problemov države.*
Ostrejše opozorilo pa naslavlja demokristjanom glasilo KPI «Unitš»: Moti se, kdor v KD upa, da bo na ta način utrudil ali izmučil levičarske stranke v upanju, da bi zatem povzročil razbitje vseh odnosov in nov čelni spopad. Taka pot bi bila zelo nevarna in take pustolovščine ne bomo dopustili. Manevri skupin v KD, ki si tega želijo, ne bodo uspe li, zaključuje- »Unita* jutrišnji u-vodnik.
Nekoliko manj zaskrbljeni se zdijo socialisti. Manca, Labriola in Lan-dolfi, člani tajništva PSI so poudarili, da gre vendar «za rahel pre-nvk* v stališčih KD in da bo mogoče izreči, «globallio oceno* teh stališč šele na koncu pogajanj, ko bodo rezultati na dlani, (st.s.)
Marchais v Italiji na vabilo KPI
RIM, 28. — Na nekajdnevni obisk v Italijo je prispel tajnik KP Francije Georges' Marchais. Jutri do poldne se bo srečal s tajnikom KPI Berliriguerjem, nakar bo obiskal Toskano. Spremljal ga bo poslanec Sergio Segre, ki ga 1 je tudi sprejel na letališču.
Sredi maja srečanje Cironiiko-Vancc
WASHINGTON, 28. - ZDA in SZ bosta 18. maja obnovili pogajanja o omejevanju strateškega orožja. V ta namen se bodo sredi maja srečali strokovnjaki obeh velesil, sledilo pa bo 18. maja tridnevno srečanje r Ženevi med zunanjima ministroma Gromikom in Vancom. Razpravljala bosta tudi o bližnjevzhodnem problemu.
Titove poslanice Sadatu, Nimeiriju in Mengistuju
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Lazar Mojsov je kot posebni odposlanec jugoslovanskega predsednika danes, kot poročajo iz Kaira, egiptovskemu predsedniku Sadatu izročil Titovo poslanico in se nato z njim dalj časa pogovarjal o mednarodnih problemih in odnosih med državama. Mojsov je odpotoval v Kairo ie malo potem, ko je Tito v sredo na Brdu pri Kranju sprejel egiptovskega podpredsednika Mubaraka, ki ga je po Sadatovih navodilih seznanil z vsebino pogovorov, ki jih je imel Sadat pred kratkim v Zvezni republiki Nemčiji, Franciji in ZDA. Vendar pa je bilo potovanje Mojsova v Kairo — kakor .je danes izjavil glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve M. Kalezič — predvideno že prej. Kalezič je dodal, da bo Mojsov iz Kaira odpotoval še v Kartum in Adis Abebo, kjer bo Titovi poslanici izročil sudanskemu predsedniku Nimeiriju in etiopskemu voditelju Mengistuju. Vse tri poslanice se po besedah Kaleziča nanašajo na »aktualne dogodke na afriškem, območju in na vprašanja nadaljnjega napredka dvostranskega sodelovanja«.
V. B.
KRAIGHER NA ZASEDANJU ZBOROV SLOVENSKE SKUPŠČINE
Skrb za krepitev položaja vseh Slovencev v zamejstvu
Ostra obsodba nacističnih izpadov proti koroškim Slovencem - Mitja Ribičič o odprti meji, ki povezuje manjšino z matičnim narodom
(Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 28. — Danes je bilo v Ljubljani eno izmed pomembnejših zasedanj vseh zborov slovenske skupščine. V prvem delu za-sedanja je predsednik predsedstva Slovenije Sergej Kraigher obrazlo-
Scrgej Kraigher
žil poročilo predsedstva o temeljnih političrih vprašanjih družbenega življenja in razvoja republike. Opozoril je zlasti na vsa tista vprašanja, ki so danes ključnega pomena za življenje in delo občanov in za nadaljnji družbeni razvoj Slovenije.
Poročilo je zajelo prav vsa področja gospodarskega, družlienega in kulturnega življenja Slovenije, vse vidike nadaljnjega družbenega razvoja, ki ga usmerjata nova u-stava in zakon o združenem delu.
Sergej Kraigher je govoril tudi o zunanjepolitični usmeritvi Jugoslavije in potem poudaril potrebo po čim tesnejšem sodelovanju z neuvrščenimi državami in deželami v razvoju. Zaustavil se je tudi pri vprašanjih odnosov s sosedi in v tej zvezi dejal, da politika SFR Jugoslavije glede odnosov z vsemi sosednimi državami vsebinsko temelji na načelih dobrososedskega sodelovanja, ki so elementi politike neuvrščenosti naše države. Naš odnos do pravic in položaja narodnih manjšin, naših narodov
NIII|lllllllllll||IM|||||llllllllMIII(llMlllllllllllllllllH|||||||||,||||||||||||||,,,|,|,M,|,||,|||||,,|||||,||||||||||)|||||||||||||1)|||||||||||n|||||||||,|||||,|||||||||||||,,,||M,|||||||M|||||||||||||||||||||M||,||||||,|||||||||,||,||mH,||,||||m
ZASEDANJE PARLAMENTARNE KOMISIJE ZA RAI TV
«Burkaški misterij Daria F o ja ostane na sporeda brez cenzure
Ko so spoznali, da jim ne sledi nihče, so se demokristjani odpovedali zahtevi po umiku programa - Pač pa je bil Fo prijavljen sodnim oblastem
RIM. 28. — Drugi del »Burkaškega misterija, Daria Foja bo redno na ekranih druge televizijske mreže ob 20.40. Nestrpnost in oholnost mračnjaškega . pritiska sta bila poražena, prevladala je zdrava pamet, oziroma pluralistična občutljivost vseh demokratičnih in laičnih sil. Reforma RAI-TV, ki sloni na načelu, da je potrebna pluralistična dialektika različnih kulturnih izrazov, kakor se odražajo ljudstvu, je ostala tudi po koncentričnem napadu klerikalnh in drugih konzervativnih sil neokrnjena in nedotaknjena. Tudi političnega cilja kampanje torej Vatikan in KD nista dosegla.
Parlamentarna komisija za nadzorstvo nad programi RAI-TV je namreč sklenila, da proti Fojevm oddajam ne bo izvajala sicer nedo pustne in neprevidene cenzure, ne preventivne, ne represivne. Fojeve oddaje o ljudskem teatru se D-do torej mirno nadaljevale v prihodnjih štirih mesecih in verjetno zbrale veliko število gledalcev. Nobeden ni postavil na sej: komisije v dvom pravice katoličanov, (oziro-dela vernikov) in političnih
skupin, da osporavajo programe TV, jih kritizirajo in o njih tudi ostro debatirajo. Toda v nobenem primeru ni dopustna cenzura, oziroma nekulturni poseg, ki bi gle-
Danes odprtje ESPOMEGO
Kot poročamo na goriški strani, bodo danes dopoldne uradno odprli razstavišče ESPOMEGO iia Rujcali v Gorici. ESPOMEGO zadobiva v zadnjih letih velik mednarodni p-men. Letos bo razstavljalo 200 podjetij iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Madžarske, Poljske, Češkoslovaške, Romunije in Bolgarije. To pomeni, d« ja ta važna goriška gospodarska prireditev usmerjena predvsem proti vzhodni Evropi, zlasti fa vedna tesnejšim odnosom s sosedno republiko
dalcem preprečil, da si ustvarijo o programih lastno oceno.
KD je dejansko bila prisiljena znižati ton svojega napada, ko je spoznala, da ji ne sledi nihče, razen-fašistov. Ni pa še odnehal Va tikan. ki skuša sedaj obračunati s tistimi katoličani .ki so izrekli Fo ju svojo solidarnost ali obsodili nestrpno zadržanje do drugačnih kulturnih vrednot, ki niso popolnoma v skladu s tezami cerkve.
Ko je torej spoznala, da je kampanja prot: Foju propadla in bi nihče ne podprl zahteve po ceivzu ri ali celo izgonu Foja z ekraia-v, je KD enostavno izkoristila sejo parlamentarne komisije za oster poseg in protest zaradi oddaje ter priporočilo, naj bi kdaj pozneje organizirali o teh oddajah razpravo pred televizijskimi kamerami. Formalno komisija ni odobrila niti te zahteve, čep: a v se je večina članov strinjala, da bi bile občasne razprave o televizijskih programih zanimive in koristne.
Poglejmo še, kako je potekala razprava, ki je, trajala polnih 6 ur.
Seje se je udeležilo 37 od skupaj 40 članov komisije, kar je pravi rekord. Med prvimi je spregovoril v imenu KD Bubbico, ki se je pritožil, češ da- je Fojev program žalil «večino Habjanov*. Voditelje drugega TV programa pa je obtožil, da so «neodgovorni», ker so vzporedili Fojev »Burkaški 'misterij* Zeffirellijevemu «Jezusu Na-zareškemu*. od katerega so si ka toličani veliko obetali.
Kaj pomeni Bubbicova zagrenjenost je pojasnil drugi demokristjan, Picchioni, ki je povedal, da je prvemu delu «Burkaškega misterija* sledilo 7 milijonov gledalcev, filmu na prvem kanalu pa 8,5 milijona. Upoštevati pa je treba, da je »Misterij* bil prvič na ekranih in se bo število gledalcev po zadnjih polemikah in nenaročeni reklami močno povečalo, če že ne podvoji lo. Picchioni je povedal tudi. da stane Fojeva oddaji 136 milijonov lir, čeprav je pozabi povedati, da gre za 16 nadaljevanj in da je cena oddaje zato izredno nizka (osem milijonov za oddajo). Picchioni je vsekakor zaključil, da «TV ne sme spodbujati disidentov*.
Radikalec Pannella je predlagal, naj bi Komisija vrnila kardinalu Polet; ju njegovo brzojavko, medtem ko je socialist Manca dejak da mu je žal. da je sploh prišlo do te' neprimerne razprave o deiu. ki ima Uidi «versko vznemirljivo vsebino*, kot je Fojev »Misterij*. Manca je nato še dodal, da je zadovoljen, da so se skupaj z naprednimi demokratičnimi silami oglasili l oju v prid tudi demokratični verniki, ki,menijo, da je odbilo času inkvizicije in preganjanja drugače mi-slečh.
Tortorella in Trombadori (KPI) Pa sta še poudarila, da bi TV s svojimi programi morala v činne-čji meri odražati pluralizem in Vzgajati v gledalcih čut kritičnosti in dialektike. KPI ni protestirala,
ko so bile na ekranih (alt pti'radij i rimski pretor Rosario Di Mnurb sklh valovih) oddaje izrazito proti- I dopoldne dosegel, da so mu poka
komunističnega značaja.
Odprto pa ostaja bistvo reforme ,RAI:TV,	kj ne sme	dopuščati	čel-
nih spopadov ali strogega ločevanja ' kulturnih ali svetovn h nazorov, pač pa dopuščati največjo kulturno odprtost.
Na koncu je Luciana Castellina (PDUP)	dejala,	da	je zadovoljna,
ker je razprava dokazala, da KD ne mere vei počenjati, kar se ji zljubi. Tudi to.	je	zaključila,	pri-
speva k demokratični rasti italijanskega naroda.
Toliko	o seji	parlanhentarne	ko-
misije. Naj omenimo še to. da je
Uaiio
zali registracijo »Burkaškega misterija*. Sporočil je, da bo v roku dveh dni sklenil, ali nai Foja prijavi sodišču zaradi »žalitve državne reVgije*, ali pa vso zadevo arhivira.
Kot znano je Foja prijavil neki neznani Paolo Varmoni. če bi Foja obsodili na osnovi fašističnega kazenskega zakonika, bi moral presedeti leto dni ječe. (st.s.)
MADRID. 28. - Ves španski tisk je popoldanskih izdajali objavil vest, da bo premier Adolfo Suarez kandidiral na listi »demokratičnega centra*. Vest ni presenetila, vendar pa je gotovo, da bo Suarezova kandidatura dala «centru» močan vpliv in tako odtehtala nevarno konkurenco neofrankistične «aliance popu-lar* Fraga Iribarneja. Suarez je v New Yorku, kjer se pogovarja z ameriškimi voditelji, izjavil, da u-pa, da bo «center» prejel vsaj 70 odstotkov glasov, zagotovil Španiji trdnost in osamil skrajno desnico in skrajno levico.
HAVANA, 28. - Kuba in Združene države Amerike so podpisale sporazum o razmejitvi voda za ribolov med karibskim otokom in Florido. Gre za prvi uradni sporazum med državama po 16 letih.
Ugrabitev dekana pravne fakultete rimske univerze
Zločin povezujejo s krvavimi dogodki na rimski univerzi
RIM. 28. — Nocoj so v Rimu ugrabili dekana pravne fakultete rimske univerze prof. Rosaria Ni-ooloja in študenta Turca, ki ga je pospremil domov. Skupina ugrabiteljev je profesorja pričakala v bližini njegovega doma v Ul. Porta Latina pred št. 14. Ob ugrabitvi je bilo na ulici malo ljudi, policijo in karabinjerje pa je takoj obvestil neki mestni redar, ki je bil v službi v bližini.
Po prihodu policije in karabinjerjev, ki jih je poklical .mestni redar, si sporočili, -da se je prof. Nieold pripeljal pred. hišo, v kateri stanuje, s svojim avtomobilom, ki ga je vozil študent Turco, star 23 let Skupina ugrabiteljev je čakala profesorja v rdečem avtomobilu fiat 850. Ob prih"du profesorjevega avtomobila so banditi z orožjem v rokah najprej nadeli študentu lisice na roke, nato zvezali profesorja ir ga naglo odpetjali z njegovim avtomobilom alfa sud.
Prof. Rosario Nicolo, ki je dekan pravne fakultete rimske univerze in poučuje ci,žilno pravo, ima 67 let ter je poročen in ima dva otroka. Mesto dekana pravne fakultete zaseda že 9 let. Kot dekan je seveda
tudi član akademskega senata rimske univerze in se je nedaVno udeležil vseh sestankov akademskega senata med hudo krizo na rimski univerzi. Pravijo, da je eden najtesnejših sodelavcev sedanjega rektorja univerze Rubertija. Poleg tega pravijo, da so bili njegovi odnosi s študenti razmeroma dobri, saj v zadnjih časih ni prišlo do nobenih sovražnih nastopov proti njemu. Prof. Rosario Nicolo je baje član spelalistične stranke, se pa ne udeležuje aktivno strankine dejavnosti.
Rimska kvestura in rimsko karabinjersko poveljstvo sta takoj db-vestila vse svoje patrulje o ugrabitvi profesorja. Do sedaj pa ni za njim nobene sledi. Po zadnjih policijskih vesteh, so študenta Turca našli t lisicami na rokah v bližini kraja ugrabitve. Odpeljali so ga na kvesturo. kjer jim je povedal, kako so se odvijali dogodki po trenutku, ko je ustavil avtomobil profesorja Nicoloja pred njegovim stanovanjem. Dogodek je treba uvrstiti med nasilna dejanja izzivalnih terorističnih skupin, ki so povzročile zadnje nerede na rimski univerzi, ubile e-nega policista in ustrahovale univerzitetne profesorje.
v sosednjih državah pomeni integralni del siceršnjih dobrososedskih odnosov. Ko ne (»ogojujemo vsestranskosti svojih sosednih odnosov s tem vprašanjem si obenem ne moremo predstavljat! notranje in stabilne usklajenosti teh odnosov, če niso kot je to na primer v . Avstriji in Italiji, spoštovani mednarodno pravni predpisi- zaščite manjšin ali, če ne kršijo in ne spoštujejo obstoječe mednarodne pogodbe in se zaostrovanja manj-šinpkega vprašanja pojavljajo v funkciji blokovskih in nacionalista*, nih interesov. Če ugotavljamo, da ie rast v luči meči demokratičnih sil v Italiji realna osnova za možnost izboljševanja položaja naše manjšine, lahko v Avstriji beležimo nove nacistične izpade in stopnjevanje izrecne diskriminacije manjšine od sodnih ■ pritiskov in groženj do docela neresnih političnih izjav najodgovornejših predstavnikov te države.
Zavzemamo se za odprtost meja, za okrepitev konkretnih oblik sodelovanja s sosednjimi državami. Ob tem je skrb za krepitev družbenoekonomskega položaja delov slovenskega naroda v zamejstvu, za njihov gospodarski in kulturni'razvoj razumljiva in nujna obveznost vseh subjektov naše družbe :r v interesu miru v tem delu sveta. Za to je potrebno v bodoče še bolj kot doslej vključevati to našo obveznost vse oblike vsakodnevne dejavnosti naših delovnih ljudi in njihove samoupravne organiziranosti.
V	razpravo je posegla vrsta delegatov, ki so z raznil^zornih kotov- osvetlili obsežno vsebino poročila. Med drugimi je predsednik .socialistične zveze Mitja Rbičič govoril o odprtosti jugoslovanske družbe do zunanjega sveta.
Mitja Ribičič je ugodno oceni! u-spehe v urejanju odnosov z verskimi .organizacijami in skupnostmi v Sloveniji. Dodal je. da so se slovenske katoliške množice v veliki večini odlepile od klerikalne tradicije in se danes' opredelujcjo napredno socialistično, samoupravno.
Glede odnosov s sosedi je Ribičič zlastf poudaril pomen odprte meje, ki naj postane povezovalec življenja in dela	ob	njej.	To	je
najboljša politika	pa	tudi	najbolj
stvarna politika, ki omogoča, da se manjšina vse	bolj povezuje	z
matičnim narodom. Uresničevanje osimskih sporazumov bo v mnoeo-čem olajšalo položaj naše narodnosti na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji	—	težji	pa	je
položaj koroških in štajerskih Slovencev in gradiščanskih Hrvatov zaradi sporazuma treh vodilnih strank o reviziji državne pogodbe in omejitvi manjšinskih pravic. To je za razliko Italije protidemokratičen, protimanjšinski in protijugoslovanski sporazum treh strank, je dejal Ribičič.
V	drugem delu zasedanja pa j* skupščina obravnavala položaj i-talijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji v luči ustavnh določil. Namen razprave je bil prav T tem, da bi kritično ovrednotili vse dosežke in pomanjkljivosti na področju uresničevanja narodnostnih pravic. Ugotovili so, da so pripadniki italijanske, in madžarske narodnosti kot nosilci pravic, ki jih daje samoupravna socialistična družba povsem izenačeni s pripadniki večinskega naroda. Toda narodnosti potrebujejo še posebne pravice, še posebno varstvo, če hočemo, da se bodo neovirano razvijala v vseh ozirih. Prav zato je v Sloveniji tekla široka razprava, ki so se je udeležili tudi predstavniki obeh narodnosti o uresničevanju ustavnih določil, ki zadevaj* pravice narodnosti. Povzetek vsen razprav so bila stališča, priporočila in sklepi, ki jih je danes skupščinska komisija za narodnosti predložila v razpravo tudi najvišjemu zakonodajnemu telesu Republike. V razpravi so v materinem jeziku sodelovali tudi mnogi predstavniki italijanske in madžarske narodnostne skuphosti. Le-ti so izrekli priznanje prizadevanjem za enakopravnosti obeh narodnosti, vendar so kritično ugotovili tudi razne pomanjkljivosti zlasti na področju šolstva, priprave učnih knjig in podobno.
Prav gotovo bo taka razprava pospeševalno vplivala na še večjo zavzetost za dejansko uresničevanje vseh določil ustave in vseh sklepov, ki zagotavljajo narodnostim v Jugoslaviji enakopraven položaj in ki v tem vidi bogatitev in prednost.
DRAGO KlOšMRU
TEL AVIV. 28. - V Izraelu bo verjetno padla v nemilost nova politična osebnost. Po odstopu Izaka Rabina je sedaj na vrsti bivši zunanji minister Aba Eban, katerega dolžijo, da je imel y tujini bančne tekoče račune, kar izraelski zakon strogo prepoveduje.
ODGOVOR PSI IN KPl NA DEMOKRISTJ ANSKI POLEMIČNI IZPAD
Neosnovane kritike KD na račun
levičarskega odbora na pokrajini
V poldrugem mesecu delovanja je novi odbor dosegel važne rezultate - KD naj sproži odstop občinskega odbora, če resnično želi bolj trdni upravi v obeh krajevnih ustanovah
Polemični napad krščanske demokracije na levičarsko pokrajinsko u-pravo ter zahteva po njenem .odstopu sta naleteli na odločno "reakcijo komunistične in socialistične stranke. katerih svetovalski skupini v tržaškem pokrajinskem svetu *sta včeraj objavili daljši izjavi v odgovor na demokrščanske kritike.
Svetovalska skupina KPI ugotavlja, da so politične argumentacije KD iz trte izvite in da napad na levičarski odbor ne upošteva dejstva. da ta odbor deluje samo od 9. marca letos, in to zaradi prejšnjih birokratskih in političnih ovir. Poleg tega — ugotavlja poročilo svetovalske skupine KPI — je odbor začel delovati po treh mesecih u-trudljivih pogajanj, ki so paralizirala upravno dejavnost in ki jih je označevalo odklonilno stališče KD do širokih demokratičnih dogovorov za ustvarjanje trdnih odborov v obeh mestnih krajevnih upravah.
Težka dediščina političnega in u-pravnega imobilizma je še bolj o-težkočila začetek delovanja levičarskega odbora, nadaljuje poročilo KPI. Kljub temu pa so napori levičarskih upraviteljev omogočili konkreten začetek priprav za gospodarsko konferenco, ki so bile že nekaj mesecev ustavljene, in navezavo or-ganičnega sodelovanja s tržaško občino, kar pomeni važno politično in
operativno dejstvo tudi glede na pro-blen
bieme uresničevanja gospodarskega dela osimskih sporazumov. Poročilo KPI dalje našteva važne rezultate dosedanjega dela levičarske pokrajinske uprave ter med drugim napoveduje, da se bodo že na prihodnji seji pokrajinskega sveta lotili u-krepa za zagotovitev pravice rabe slovenščine svetovalcem slovenske ■avodnosti.
Glede priprave proračuna pa poročilo svetovalske skupine KPI na-glaša, da je za zamudo kriva predvsem prejšnja uprava, ki nj pripravila osnutka dokumenta v roku 15. decembra 1976, kot to določa zakon, niti ni tega storila ob predaji poslov 9. marca 1977.
V zvezi z zahtevo po odstopu pokrajinskega odbora pa je KPI mnenja, da bi ta zahteva imela neki
imiuge v usti
NA ZADNJI STRANI
smisel, ko bi KD istočasno ponudila odstop prav tako manjšinskega občinskega odbora. Tako odgovorno stališče bj namreč omogočilo soočanje med demokratičnimi strankartii v iskanju najboljših rešitev zato, da bi se izognili komisarski upravi, ki pa bi bila neizbežna, ko bj proračun za leto 1977 tako na občini, kot
na pokrajini ne prejel zadostnega števila glasov. Končno komunistič-
na skupina potrjuje popolno podporo levičarskemu odboru ter izraža pripravljenost na vsa politična in programska soočanja, ki naj omogočijo odobritev proračuna, kar bi v naslednji fazi puščalo odprte vse možnosti za širše upravljanje krajevne ustanove v znamenju enotnosti' med vsemi demokratičnimi silami.
Tudi dokument socialistične svetovalske skupine v pokrajinskem svetu
označuje za »čudne* kritike krščanske demokracije glede učinkovitosti pokrajinskega odbora ter poudarja, da je novi odbor doslej ne samo učinkovito deloval, ampak tudi dosegel važne rezultate, kot na primer konkreten začetek priprav gospodarske konference, h katerim je samo v zadnjem času pristopila še občina, medtem ko je prvotno nosila brenje za organizacijo samo pokrajina, oziroma politični sili. ki sta omogočili izvolitev novega odbora.
Socialisti poudarjajo tudi, da je krščanska demokracija zapustila tržaško pokrajino v najslabših pogojih tako iz političnega, kot iz upravnega vidika, in da je novi odbor lahko začel v polni meri delovati šele na začetku marca zaradi priziva, ki ga je prav demokrščanska skupina vlo-
VČERAJ V PALAČI DEŽELNEGA SVETA
Uradno slovo Zamberlettija
Posebnemu vladnemu komisarju so v znak priznanja izročili spominsko kolajno
(Nadaljevanje na zadnji strani)
...........................................................m............imiinmiiiimmiiimiiiiimiimmiiiimiiiiiii..
PRVOMAJSKA SLAVJA V TRSTU IN OKOLICI
Delovni ljudje bodo slovesno počastili svoj praznik s številnimi prireditvami
V Trslti bo tradicionalni sprevod s shodom - TPPZ pripravlja veliko prireditev v Bazovici . Na sporedu so govori, petje in recitacije
Letošnji 1. maj bodo delovni ljudje praznovali s sprevodi, shodi in številnimi prireditvami. Dan je namenjen praznovanju in diskusij: o najvažnejših družbenih vpra-
govori' Gialuz (CGIL) in v Križu, kjer bo nastopil predstavnik CISL.
Na trgovinski zbornici bodo v nedeljo podelili «zvezde za zasluge pri delu» 21 delavcem in name-
šanjih. Letos je na dnevnem redu ščencem naše dežele. Slovesnost
toliko problemov, da bo žč kar nemogoče praznovati brez velikih skrbi in pomislekov.
V Trstu in okolici bo več ori • reditev in shodov. Sindikalna zveza CGIL . CISL - UIL bo v Tr stu proslavila 1, maj z enotno delavsko manifestacijo, Zbrališče tradicionalnega sprevoda bo na Trgu Pestalozzi ob 8.30. Od tu bo krenil sprevod, ki bo šel po mestnih ulicah do Goldonijevega trga ,kjer bo ob 10.30 enoten shod, na katerem bo govoril sindikalist E. Maffia (UIL). Manjša shoda bosta v nedeljo v Miljah, kjer bo
NIMIIIIIIIIMIIimilllllllIHMIIIItllimilMIMIIIIIIIIIIItnillMIIIMIIIIIimMlIllllllllMIItMlIlllinilllllllltlltlltMlllfl
ORISAL GA BO ODBORNIK ZA URBANISTIKO DE LUGA
Danes na vrsti v občinskem svetu načrt za ureditev kraških naselij
Nadaljevanje razprave o proračunu - Predložen tudi proračun Acega
V	tržaškem občinskem svetu se nadaljuje razprava o letošnjem proračunu, ki se bo predvidoma zaključila šele 10. maja. Istočasno pa se svet ukvarja tudi z nekaterimi zelo važnimi vprašanji, ki bodo v bodoče predmet poglobljene razprave. Tako bo prav na današnji seji občinskega sveta odbornik za urbanistiko De Luca predstavil in orisal načrt urbanistične variante za javne storitve in za ureditev kraških naselij. Pač pa so odložili na priliodnji mesec proučitev tretjega važnega urbanističnega problema, ki zadeva varianto za zgodovinsko središče.
Včeraj pa je odbornik Orlando o-risal svetu proračun Acega — tako se namreč imenuje občinsko podjetje po prehodu prevozne službe v pristojnost medobčinskega konzorcija za prevoze — za leto 1977. Primanjkljaj za same sektorje elektrike, plina in vode znaša 4.542 milijonov lir, katerim je treba dodati še 2.299 milijonov za delno upravljanje prevozne službe.
V	razpravo o proračunu v napol prazni dvorani občinskega sveta — odsoten je bil tudi sani župan Spac-cini, ki se mudi v Dubrovniku — pa so včeraj posegli demokristjana Bruna Sauli in Tomizza, komunist Spetič, misovec Giacomelli in liberalec Varini. Spetič je obravnaval probleme zdravstvenih in socialnih storitev in med drugim obžaloval, da še ni bil ustanovljen zdravstveni konzorcij, in to ' predvsem zaradi pomanjkanja politične volje. Svetovalec KPI je tudi poudaril važnost načel ljudske participacije in decentralizacije tudi na področju socialnih storitev.
Kot smo že omenili, se bo občinski svet sestal tudi danes: poleg predstavitve urbanističnih instrumentov, bo na vrsti tudi nadaljevanje razprave o proračunu.
JUTRI OB 17. NA POKOPALIŠČU
Komemoracija
padlih
Barkovljanov
leti.
zver
Prav v teh dneh. pred 32 Je umirajoča nacifašistična v poslednjih krčih skušala preprečiti. da bi tudi nad našo trpečo zemljo zavihrala zastava svobode. Dosti je bilo treba krvi, padle je dala vsaka vas, vsaka mestna četrt. V teh dneh se spominjamo borcev, ki so nam s svojim življenjem omogočili boljše življenje.
Jutri. 30. aprila, bo ob 17. uri na barkovljanskem pokopališču Spominska svečanost za borci, ki so padli med osvobodilnim bojem proti Mciiašizmu. Svečanost prire-
ja krajevni enotni antifašistični odbor, govorila pa bosta sen. Jelka Gerbec in posl. Corrado Belci, predsedoval pa bo dr. Marijan Gregorič. Kulturni program bo obsegal pesmi odporništva in recitacije, ki jih bodo podali člani Stalnega slovenskega gledališča in deželnega gledališča Teatro štabi le. Nastopili bodo tudi šolski otroci iz Barfovelj.
Prireditelji vabijo prebivalstvo, da se komemoracije polnoštevilno udeleži.
• Drevi bodo na pobudo tržaškega esperantskega krožka predvajali na sedežu v Ul. Trento 1 drugi del diapozitivov o Indiji, ki jih je posnela in jih bo ■ razlagala someščanka Anita Masč-Altherr.
bo v glavni dvorani ustanove z začetkom ob 11. uri.
Podobni slovesnosti bosta v nedeljo na občini' (ob 9. uri) in na pokrajini (ob 11.30), ko bodo predstavniki krajevnih uprav podelili priznanja svojim nameščencem.
Veliko prvomajsko slavje bo v Bazovici. Praznik, ki ga prireja Tržaški partizanski pevski; zbor je že tradicionalen, člani zbora so že postavili številne kioske in dva o-dra, na katerih se bo odvijal kulturni spored ter napeljali vodo in elektriko.
Kot je bito že napovedano, bo na prvomajski manifestaciji v Bazovi-
ci v gosteh vg$ta, kulturno . umet-
............i. Sla "
niških skupin. Slavje se bo pričeto v soboto, 30. aprila, ob 14. uri. ko l^o ; v ( prostorih Bazoviškega doma otvoritev' razstave «Mi smo tu*. Ob isti uri bo na prireditvenem prostoru otvoritev kioskov.
Ob 16.30 se bo pričel program s pozdravom predsednika TPPZ. Sledile bodo recitacije članov Stalnega slovenskega gledališča Mire Sardoč in Silvija Kobala. Nastopil bo tudi moškj pevski zbor iz Divače pod vodstvom Edija Raceta. Ob 18.30 se bo občinstvu predstavil znani folklorni ansambel »Via-dimir Nazor* iz Sombora (blizu Novega Sada) s spletom jugoslovanskih plesov. Po kulturnem programu bo po 20. uri ples ob zvokih ansambla Supergroup.
Drugi dan prireditve se bo pričel v nedeljo, 1. maja, ob 14. uri. Odprli booo kioske in do 15.' ure bodo vrteli plošče s pesmimi boja in dela. Ob 15. uri bo pri spomeniku padlim v vasi položitev venca, po žalostinki bo spregovoril starešina TPPZ Miro Preselj. Pol ure za' tem bo na prireditvenem prostoru godba iz Ricmanj zaigrala pod vodstvom Ehia Krizvoauovv-skega Internacionalo. Sledil bo nastop Tržaškega partizanskega pev-
skega zbora, ki ga vodi Oskar Kjuder. Na programu .so nastopi recitatorjev Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta in Staneta Raztresena. Poleg TPPZ in godbe iz Ricmanj bodo zapeli še mešani pevski zbor Lipa iz Bazovice (vod: Evgen Prinčič) in mešani pevski zbor «Sergi0 Bonatoj, iz Trsta (vod1 Gianpaolo Coral).
Na sporedu so tudi slavnostni govori: za TPPZ bo spregovoril Miloš Kodrič, za ZZB - NOV Rado Pišot in Federico Vincenti za VZPI - ANPI.
Ob 20. uri bodo nastopili člani deželnega gledališča Teatro stabile z recitalom «Lontani da tutto) (recital o furlanskem izseljencu). Delo je režiral Furio Bordon. Od 21. ure dalje bo ples z ansamblom Supergroup.
Posebni vladni komisar za potresno področje Zamberletti končuje svoj mandat po drugem obdobju izrednega stanja. Včeraj popoldne se je uradno poslovil od deželnih predstavnikov in sicer od predsednika deželnega sveta Pittonija, od odbornikov Bertolija, Bianchinija, Maura, Tripanija in Rigutta, ki so zastopali deželno vlado, od predsednika posebne komisije Varisca, od svetovalcev tajnikov Coga in Lovrihe, od načelnikov svetovalskih skupin KD, Biasuttija in KPI Collija, ter še od svetovalcev Puppinijeve za FG, Štoke za SSk, Ermana za PSI, Lon-ze za PSDI in Magrinija, KPI, člana predsedstva posebne komisije. Zamberlettija so spremljali videmski prefekt Spaziante, pordenonski prefekt Arduini, poveljnik divizije Mantova gen. Rossi in generalni inšpektor gasilcev inž. Giomi, Najprej se je vladnemu komisarju za opravljeno delo zahvalil'predsednik deželnega sveta Pittoni, ki pa je naglasil, da vladni poseg nikakor ne zmanjšuje vloge in samostojnosti dežele. Vendar pa le ta nikakor ne bj mogla sama kljubovati katastrofi, saj je, kot je med svojim obiskom naglasil tudi predsednik poslanske zbornice Ingrao, boj za obnovo Furlanije boj celotne države, zmaga pa bi pomenila tudi Utrditev demokracije v Italiji. Na soli-
darnost in na sodelovanje vseh sil se je tud; skliceval odbornik Tri-
pani, ki pa je naglasil, da se bo najvažnejši del obnove šele pričel,
saj bo treba po zasilnih bivališčih misliti na stalna, obnoviti stara delovna mesta, predvsem pa ustvariti nova, s katerimi bi končno zajezili izseljevanje, vse to pa seveda po točnem načrtu in v tesni medsebojni povezavi vseh področij. Zamberletti se je vsem zahvalil za sodelovanje in razumevanje, ki bosta, po odobritvi državnega zakona za obnovo Furlanije, še zelo potreba. Najtežja faza, je še naglasil, pa prehaja v roke krajevnih svobodno izvoljenih javnih uprav, kar je tudi edino pravilno. Po pohvalnih besedah še ostalih političnih predstavnikov sta Pittoni in Tripani izročila vladnemu komisarju spominsko kolajno, ki jo je izdelal kipar. Ceschia. Videmski občinski svet je sinoči Zamberlettiju in njegovim najtesnejšim sodelavcem kot priznanje za vloženi trud podelil častno meščanstvo.
# Drevi ob 20. uri bo v kfožku za politične in družbene vede «Che Guevara* (Ul. Madonnina J9) predavanje z naslovom «Novi problemi vzgoje*. Govoril bo pisatelj Gianni Rodari,
9 Jutri bodo ob 20. uri proslavili na kulturnem sedežu «Pečar», Ul. Fleming 7, 32. obletnico osvoboditve. Svojo udeležbo so najavile sekcije KPI iz Kolonije, PRI, PSI, PSDI, ARCI in univerzitetni študentski dom. Predvajali bodo tudi film »Achtung Bandittn* režiserja Carla Lizzanija..
Ulllllllllllllllllillllllltl||||||||||tl|||||||||||||||||||||||rilllllll|ll|ltlllll||llltllllllllMllimillllllllllllllllllllllllllllMIIIII|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIlll|||||||||||||||||||||||t|||UJJ
«CALZA BLOCH» PONOVNO V OSPREDJU
n h iM‘>i
Obrat pri Dom ju naj bi prevzela mešana italijansko-francoska družba
Pri njej bi sodelovala tudi «Friulia» - Nesporazum okoli odkupne cene - Prihodnjo sredo sestanek z ministrom Donat Cattinom - Za obrat v Belluscu predlagajo delavci samoupravno zadrugo
Na pobudo sindikalnih organizacij je prišlo včeraj do novega srečanja s predstavniki deželnega od-borništva za industrijo in trgovino v zvezi z vprašanjem tovarne nogavic «BIoch* pri Domju v industrijski coni. Družba »Calza Blodi*, ki ima v Italiji štiri obrate, in sicer poleg tržaškega še obrate v mestih Bellusco, Spi rano in Reggio Emilia, v katerih je bilo skupno zaposlenih okrog 2.700 delavk in delavcev, je kakor znano 6. julija lanskega leta zašla v stečaj. S svojo proizvodnjo je družba 'krila 5,37 odst. italijanske proizvodnje hlačnih nogavic in 5,67 odst. proizvod-
			
ZAKLJUČEK <PRIMERA SAVARIN* PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM S0DISCEM
Potrjena oprostitev prof. Basaglie
Dr. De Mlchellni je oproščen zaradi pomanjkanja dokazov Državno pravdništvo napovedalo priziv na kasacijsko sodišče
Popolna oprostitev za ravnatelja tržaške psihiatrične bolnišnice prof. Franca Basaglio in oprostitev bivšega ravnatelja Centra za umsko zdravje v Miljah dr. Edoarda De Michelirnija je razsodba, ki jo je tržaško prizivno sodišče (predsednik Corsi, svetaiki Burattini, Balani, Petri* in Mansi, tožilec Ballarini, zapisnikar Paolich) izreklo včeraj popoldne po sorazmeroma kratkem posvetovanju. Proces se je začel v dopoldanskih urah z obširnim in temeljitim poročilom svetnika Man-
sija, ki je objasnil okoliščine, ki so privedle do sodne obravnave. Podal je natančen kronološki pregled dogodkov od 10. junija 1972, ko je v popoldanskih urah v trenutku nerazsodnosti 43-letni Giordano Savarin v Žavljah z nožem ubil očeta in mater. Mansi se je še zlasti zaustavil pri pojasnjevanju okoliščin, v katerih je prišlo do obtožnice, ki je pripisovala Basagli in De Micheliniju površnost pri opravljanju poklica: o-ba naj bi bila soodgovorna za nenameren umor, Basaglia, ker je od-
De Michellni In Basaglia na zatožni klopi
pustil iz bolnišnice Savarina in ga izročil v varstvo nepismeni materi, De Michelini pa zato, ker kot ravnatelj Cent-a za umsko zdravje ni nadzoroval Savarina. Prvostopenjsko sodišče je 25. novembra 1975 popolnoma oprostilo Basaglio, medtem ko so bili sodniki mnenja, da je De Michelini odgovoren za nenamerni u-mor in so ga obsodili pogojno na 16 mesecev zapora. Proti tej razsodbi je vložil priziv De Michelini, prav tako pa je vložil priziv tudi državni tožilec, ki je na včerajšnji razpravi zahteval potrditev obsodbe De Michelinija in obsodbo Basaglie na enako kazen. Sledili so posegi zagovornikov, Padovanija in Mor-gere za De Michelinija ter Amigo-nija in Smuraglie za Basaglio. Zagovorniki so osvetlili vse člene obtožnice in zavrnili zahteve državnega tožilca; odvetnik Smuraglia je še izrecno naglasil, da je Basaglio oprostil že preiskovalni sodnik in da se je moral psihiater že dvakrat zagovarjati pred sodiščem samo zaradi prizivov državnega tožilstva. Smuraglia je v zvezi s tem še dodal, da ne gre za proces psihiatrični reformi v Trstu, ampak da je prof. Basaglia odpustil Savarina iz bolnišnice na osnovi zakona iz leta 1909% Sodni zbor se je umaknil v posvetovalno dvorano ob 17.45, tričetrt ure kasneje pa je izrekel oprostilno razsodbo za oba obtbženca. Ob koncu razprave je državni tožilec napove dal priziv na kasacijsko sodišče.
nje navadnih ženskih in moških no- j bi prispevali rezliko do skupne vso-gavic.	j te 4 milijard lir, kolikor je delav-
Po stečaju je sindikalnim organi- st™ pripravljeno plačati obrat. Pro-zacijam in prizadetemu delavstvu u-1 izvodnja bi se potem lahko nadalje-spelo, da je* bila proizvodnja , po- vaM na osnovi samoupravljanja.
stavljena pod nadzorovano upravo in se nadaljevala še za nadaljnjih šest mesecev, se pravi do januarja letošnjega leta.
Včerajšnje srečanje na deželnem odborništvu za industrijo in trgovino je veljalo specifično tržaškemu obratu, v katerem je svoj čas delalo okrog 600 delavcev fn delavk. Predstavniki deželne uprave so povedali, da se je z zadnjih dvajsetili dneh vprašanje obrata pri Domju premaknilo z mrtve točke in sicer s tem, da je bila postavljena nova hipoteza, kako . rešiti tovarno. Iz oblikovala se je namreč možnost, da bi družba De Nardi iz Conegliana Veneta, skupina francoskih industrij-cev in deželna finančna družba Friulia ustanovili novo družbo, ki naj bi prevzela obrat in nadaljevala s proizvodnjo nogavic. Sestavljen je bil tudi ustrezen tehnično-finančni načrt, ki med drugim predvideva ponovno zaposlitev vsega prizadetega delavstva. Industrijec De Nardi se je pred dnevi sestal s stečajnim skrbnikom in s sodnikom, ki se u-kvarja s stečajnim postopkom, da bi se dogovorili o ceni, po kateri naj bj nova družba prevzela obrat pri Domju.
2al pa je ostal sestanek brez u-speha, ker je De Nardi ponujal znatno manj, kakor sta zahtevala stečajni skrbnik in sodnik. Deželna u-prava je v tej fazi ponovno posegla z namenom, da bi zbližala zainteresirane stranke, hkrati s tem pa je na problem opozorila ministra za industrijo Donat Cattina. O vprašanju tržaškega obrata bodo govorili na vladni ravni na posebnem sestanku, ki bo v sredo, 4. maja v Rimu. Minister Donat Cattin namerava vzeti v pretres vprašanje družbe »Calza Bloch* v celoti, se pravi hkrati za vse štiri obrale v državi.
Delavstvo v obratu Belluscu pa je nasprotno mnenja, da bi morale posamezne tovarne ubrati različne poti do rešitve iz krize. Kar zadeva obrat v Belluscu, so delavci sprožili pobudo, da bi ob finančni pomoči dežele in države sami odkupili tovarno, ustanovili posebno zadrugo — zanjo so že izbrali ime «Nuova Bloch* — in nadaljevali s proizvodnjo nogavic s približno 440 delovnimi močmi (pred stečajem je v tem obratu delalo 540 ljudi). Delavci bi prispevali iz svojega vse terjatve, ki jih imajo do vodstva tovarne, dežela in država pa naj
Včeraj so se sestali na deželnem odborništvu za industrijo predstav-rikj enotne federacije CGIL in CCdIL - UIL, da Tri proučili položaj delavcev tržaškega odseka podjetja Calza Bloch.	,
Sindikalna -federacija je sklenila organizirati v ponideljek, 2. maja, skupščino vseh nekdanjih u-službencev. Skupščina bo ob 15,30 v menzi podjetja, delavcem bodo prikazali trenutno stanje.
V sredo, 4. maja, pa bo ob 17. uri srečanje na ministrstvu za Industrijo.
• Drevi bo nb 20. url na sedežu sekcije KPI «Che Guevara* na Reški cesti 7 srečanje z razpravo na temo: «Uspešno vodstvo za državo: nova enotna vlada s soudeležbo KPI*. Srečanja se bo ude'ežil član pokrajinskega tajništva KPI Ugo Poli.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627
Izleti
Prosvetno društvo «lvan Grbec« v Skednju priredi v nedeljo, 8. maja. celodnevni izlet v bolnico Franjo — (Cerkno). Vpisovanje v društvenih prostorih vsak torek in petek od 18. do 19. ure. Avtobus se bo po potrebi ustavil tudi pri stadionu pri Sv. Ani in na Senenem trgu.
H
OGLASNI ODDELEK Tel. 76-14-70 int. 30
SPREJEMA
oglase
osmrtnice in zahvale male oglase razne objavt prispevke
vsak delavnik ob 9. do 12.30 In 15.30 do 18. ure. V nujnih primerih osmrtnice do 23. ure na tel. 79-38-08.
NA POBUDO NŠK
Prof. arh. Marko Pozzetto o Fabianiju
in Plečniku
Predavanje bo danes, ob 18.30 v Kulturnem domu
Kot smo že poročali, prireja Narodna in študijska knjižnica dodatno predavanje o razvoju slovenske arhitekture. Predaval bo danes, 29. t.m., ob 18.30 v Kulturnem domu prof. arh. Marko Pozzetto s tu-rinske univerze o Fabianiju (projektantu tržaškega Narodnega doma) in Plečniku (ki je uredil znamenite Hradčane v Pragi), kot arhitektih evropskega nivoja — ob spremljavi diapozitivov. Kot za vsa dosedanja predavanja NŠK, je tudi v petek vstop prost in vabljeno je predvsem dijaštvo.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
ANDREJ HIENG
VEČER ŽENINOV
Dramaturgija Marko Slodnjak
Scena Slikarska obdelava scene Kostumi Glasba Korepetitor Jezikovno vodstvo
Niko Matul
Gregorj’ Hill Alenka Bartl Darijan Božič Brane Demšar
Režija
Janko Moder
ZVONE ŠEDLBAUER
V	četrtek, 5. maja, ob 16. uri ABONMA RED H
V	petek, 6. maja, ob 16. uri ABONMA RED I — ob 20.30 A-BONMA RED A-premierski in RED D-mladinski v sredo
V	soboto, 7. maja, ob 20.30 ABONMA RED B-prva sobota po premieri, RED E-mladinski v četrtek in RED F-sindikalni
V	nedeljo, 8. maja, ob 16. uri ABONMA RED C-prva nedelja po premieri in RED G-okoliški
Sporočamo cenjenemu občinstvu, da smo bili primorani združiti nekatere abonmaje, ker ima Mestno gledališče ljubljansko na razpolago prekratek rok za gostovanje pri nas. Iz istega razloga smo abonma red D programirali na dan petka, abonma red E pa na dan sobote. Prosimo za razumevanje.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 29. aprila
MARINA
Sonce vzide ob 4.56 in zatone ob 19.09. —• Dolžina ■ dneva 14.13. — Luna vzide ob 14 24 in zatone ob 2.30. Jutri, SOBOTA, , 30. aprila ui KATARINA
.!	V 'OUI	v,
Vreme včeraj:. ..Najvišja, temperatura 20,3 stopinje, najnižja 13.4, ob 19. uri 17,9 stopinje, zračni tlak 1014,1 rahlo narašča, nebo 4 desetinke poobla-čeno, brezvetrje, vlaga 66-odstotna, morje mimo, temperatura morja 14.7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 28. aprila 1977 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 76-letni Francesco Fer-rante, 80-letni Giuseppe Corazza, 85-letna Maria Treleani vd. Pontoni, 69-letni Giovanni Spoljarich, 76-letna Gio-vanna Mezgec vd. Krasu, 69-letna
Santina Furlan, 86-letna Giovanna Ra-danich' vd. Barrom, 69-letna Anna
Dudine vd. Felluga, 64-letna Ermene-gilda Pobega vd. Tomasi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul.' Dante 7, Istrska ulica 7, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 19.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
NOČNA SLUŽBA J-EKARN (od 20.30 dalje)
Ul, Ginnastica 6, Ul, Cavana 11.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-1J7; Milje: tel. 271-124,
■ iSJlžra
BANCA Dl COEDITO Dl T0IESTE TRŽAŠKA' KREDITNA BANKA
S. P. A
TRST - ULICA F. RLZl 10 -	(K? 61-ririB
TEČAJI VALUT V MILANU . DNE 28. 4. 1977
Ameriški dolar: debeli drobni
Funt šteriing švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni
Dinar: debeli drobni
884,25 855.— 1518.— 349.— 176,50 24,-
374.— 51,75 820.— 359.— 147,50 198,— 162.— 22,25 22,25 44,-44,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
1'KODAM polovico trinadstropne hiše na Trgu Puecher (Trst): podstrešje, 1 trgovina, 3 skladišča, 1 prazno stanovanje, brez posrednikov. Neposredno pogajanje. Tel. 414-834.
NA KRASU iščem hišo ali majhno vilo tudi za prenoviti. Plačam vnaprej enoletno najemnino. Tel. 755926.
Gledališča
SSG
Stalno slovensko gledališče v Trsk gostuje danes, 29. t.m., ob 20. ajj v Ajdovščini s * predstavo neznane® avtorja -sBENECANKA*. . » M
VERDI	$
V gledališču Verdi bo danes za< popoldanska predstava opere «J*J in Metka*. Posebne' popoldanske pn$ stave so bile namenjene dijakom OT njih šol.
V
Pri blagajni gledališča Verdi
'šM
razpolago abonmaji za spomladansl? simfonično sezono. Sprejemajo tuBfcP® trditev lanskoletnih abonmajev. V'«*' du B so predvideni posebni popiistf® dijake in študente. "	; jSS
.v
ROSSETTI
Danes nb 20.30 ponovitev KohOdtP vROULETTE*. Abonmajski odrežeižSJj 4. Rezervacije pri! Osrednji blaW^* v Pasaži Protti.	,
TEATRO STABILE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE: ob 11. uri v *■'
činskem gledališču »F. Prešeren*.-) Boljuncu »LONTANI DA TUTTO*. * cital na temo furlanskega enrigran*1 stva.
GLEDALIŠKE PREDSTAVE »LONTANI DA TUTTO* Stalno gledališče — Teatro St»' bile Furlanije : Julijske krajin® obvešča, da bodo uprizorili neka) izrednih predstav dokumentarnega recitala »Lontani da tutto*, posvečenega furlanskemu izseljenstvu. Jutri bodo delo uprizorili ob H-uri v občinskem gledališču «E* Prešeren* v Boljuncu. V nedelje-L maja, bo približno ob 20. ud gledališka predstava v okviru Pr' vomajskega praznika v Bazovici.
Nadalje bodo ponovili predstavo «Lontanj da tutto* v Castions 8* Strada in v nekaterih krožki" podjetij v Trstu. V recitalu sodelujejo igralci Anna Canzi, Lidi* Braico, Giorgio Vallctta, Mitnttie Lo Vecchio, Daniele Griggio >n harmonikar Giorgio Gustinčič.
Prosveta
Prosvetno društvo »Ivan Grbec*
škednju priredi danes, 29. t.m-20.30 skioptično predavanje dr. Add-.
na Sancina «NIL, VEČNA REKA
IJENJA*, v katerem nam bo preda'3
telj v besedi in z barvnimi diapod'
prikazal lepote EGIPTA Vabljeni!
Razna obvestila
UPRAVA NARODNE IN šTl# SKE KNJIŽNICE v Trstu sporoča, je otvoritev knjižnice v novih P'^s, rili v UL sv. Frančiška 20/1 odlol**.
do ponedeljka, 16. maja 1977, zt*1'^
roki8'
nepredvidenih tehničnih in bili skih ovir.
PD Vesna priredi ob delavskem PrJ*. hiku jutri, 30. t.m., ob kriškem Ljudskem domu KULTUR. PREDVEČER. Sodelujejo: moški dekliški pevski zbor Vesna, mladio8, godba na pihala in domači recitaWr'j Pol ure pred prireditvijo bo dorf8j godba zaigrala nekaj koračnic vaškim spomenikom padlim.
Kino
La (JappeJla Underground 19.00—-2L »Gangster story». rr=n Reš Faye Dunaway. Barvni film. Movie Club 77. (V Domu študent*. Ul. Fabio Severo 158). Ob 16.0° merinijev »Molti sogni per le J* de*. — Ob 17.30 De Sicov «Ladf* biciclette*.	..
Ariston 16.30 »I giomi del ’36».
Thodoros Anghelopulos.	oj
Mignon 16.30 »II male*. Režija
Warhol. Carol Baker in Periy Prepovedan mladini pod 18. K
Barvni film.
Nazionale 14.15 »Ben-Hur*. Ch*r,
Heston in Jack Havvkins. B8,,
Grattaclelo 16.30 «11 margine*. STj Kristel in Joe Dallessandro. Povedan mladini pod 18. letom. " ni film.
0*.
Penice 16.00 »Ultimo mondo le*. Režija Ruggero Deodato-povedan mladini pod 18. letom Excelsior 16.00 «Autostop rosso j, gue*. Franco Nero in Corimle Prepovedan mladini pod 18. ^ir Eden 15.30 «Quinto potere*. Faje .f, naway, William Holden, Peter Robert Duvall. Barvni film. ^
Ritz 15.30 «Rocky». Sylvester S13 jo* Aurora 16.30 «L'altra meta del clS»
Adriano .Celentano in Monica,
Capitol 17.00 »La battaglia di
Charlton Heston in Henry f Cristallo 15.30 «L’inquilino del ‘^1' piano*. Režija Roman Polanski. ^ vin Douglas, Shelley Winters- -povedan mladini pod 14. leto'"' rj-f Moderno 16.30 »Mister Miliardo* renče Hill. Barvni film. .jjil Filodrammatico 16.30 »Penit femminile per reati sessualb-^ povedan mladini pod 18. “V Ideale 16.00 »Sesso in confessiO^v Prepovedan mladini pod 18. Ljfl-Impero 16.00 »Lenny». D.
Prepovedan mladini pod 18. 'jjI* Vittorio Veneto 16.30 »Le j/ della sezione speciale SS». Jif Steiner in Lina Polito. Prepo' ^ mladini pod 18, letom. Barvm ^ Radio 16.00 »Paperino & coroPa*“ ,
Far West»,- Walt Disney.	^tff'
Abbazia 16.00 «Maciste ali'
Kirk Morris in Helene Chanel. ^ Astra 16.30 »Cartouce*. J.
mondo in Claudia Cardinale- ff Volta (Milje) 17.00 «Taxi driv** , bert De Niro. Barvni film-
Prispevki
Namesto cvetja na gr°k Slavca daruje družina Pavlto^i^ 94) 10.000 lir za Skupnost ^ Opčine.	,	g)/
V spomin na strica Vladimir 4 ca daruje. Walter Žerjal 20.00u
ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob
ruje družina Stani*18 \(
Caharije daruje harija 5.000 lir za pevski Gruden.
OB 11. VRI NA ROJCAH
so za-in iz-
^čine.
Predstavniki KPI in PSI pa ‘eli nekolika ostrejše stališče m i*-• ®lali pismeno priporočilo, ki pa ga j® večina zavrnila. V njem obsojajo ki se je ustalil med občin-svetom in konzultami, odnos, p1 j1® prinaša zadovoljivih sadov, etilivno rešitev za vse težave, ki i rejo naše mesto, pa lahko najdemo v najtesnejšem sodelovanju med s*ni‘i demokratičnimi silami.
CENTER
ZA MENTALNO ZDRAVJE V NABREŽINI
**"	’► 'pinr »>vJir
J sodelovanju s krajevnimi sosveti Nabfežina-center in Nabrežina"' kamnolom
vabi Nabrežince na srečanje
OBRAČUN dveh let delovanja centra
ZA
MENTALNO zdravje
. ^si so vabljeni na srečanje in r^anjavo mnenj z ekipo centra, **, bo danes, 29, t.m., ob 20. v* v telovadnici nabrežinske os-^vne šole.
PISMENO VPRAŠANJE NA TRŽAŠKEGA ŽUPANA
Kdaj se bo zadruga «Štajbce» končno labko lotila gradnje?
Jelin j čn a vzgoja je bistveni del naših programov, obiski tiskarne pa predstavljajo važno dopolnilo tega pouka. U-tenci 3. a razreda openske nižje sre dnje šole »Srečko Kosovel* so se včeraj seznanili s tiskarskim delom Srečan ja zadnjih razredov z delavsko stvarnostjo so nedvomno pomembna tudi za poklicno usmerjevanje
^niiiinimnunnmmmmMiimtmu...................................................................uuuiiiiiiiiiiiiiuiiii
| Protest konzulte za vzhodni Kras
Kot nezadovoljivo izvajanje resnične decentralizacije v krajevnih javil!'1 upravah je konzulta za vzhodni T?® označila zadržanje tržaškega Občinskega sveta, ki je razpravo o Proračunu za leto 1977 začel prej,
Prodno je finančni dokument poslal J vpogled konzulti. Njen doprinos j® tako lahko zelo omejen, ker se ‘ahtev in želja prebivalcev določe-*‘e?a okraja ne rr.ore več vključiti v Proračun, niti takih ne, ki ne pred-idevajo izdatnih stroškov. Odnos /*ed občino in konzulto se sprevrže ?. Solo sprejemanje občinskih po "jjjic, medtem ko se najčešče pripojil rajona ne upošteva. Stališče finančnega; proračuna za leto ,_7' Pa se bistveno ne razlikuje od č^kega, kajti zahtev, ki so jih v HJojšnjih letih že izrekli vse do da-niso uresničili. Do tu mnenje
Po jtelih letih' prošenj je vsa zadeva spet oI>ti. čala . Zadrugi namreč še niso izročili zemljišča
Kakšne ovire preprečujejo openski zadrugi «štajbce», da bi se končno po petih letih prošenj in zahtev lotila gradnje prepotrebnih ljudskih stanovanj in kaj namerava ukreniti občinska uprava, da bi ta, kakor tudi druge podobne zadruge, hitreje prišle do zemljišč v okviru conskih načrtov? Ta vprašanja je občinski svetovalec Dolfi Wilhelm spet naslovil na tržaškega župana.
Primer zadruge «štajbce» je zgovoren dokaz neskončnega zavlačevanja pri reševanju določenih potreb ljudstva in nekako emblematična, če upoštevamo družbeno vrednost zadružništva, nujnost ljudskih gradenj in krizo, ki pretresa gradbeni sektor. Tudi to namreč ugotavlja komunistični svetovalec v svojem pismenem vprašanju, potem ko podrobneje opisuje dosedanjo trnovo pot zadruge, da bi svojim članom zagotovila primerna bivališča. Zadruga je nastala že avgusta 1972. Tedaj je občino zaprosila, da bi ji dodelila jusarsko zemljišče «štajbce», po katerem si je tudi prevzela Ime. Sprva je občina to zemljišče obljubila in na tej osnovi je zadruga Tudi * zaprosila • deželo za prispevek na” osnovi zakona 27 iz leta. 1967, Kasneje je to ob-Ijtfttb’ jlftrtečfiŠ,1 fljgi daje V pripravi ustrezni conski načrt za Opčine, na osnovi katerega bo lažje priti do zemljišča.
Priprave tega načrta so se seveda zavlekle v nedogled in zadrugi požrle dragocen čas. Prva negativna posledica je bila, da se je morala zadruga odpovedati deželni podpori na osnovi omenjenega zakona, ker so medtem izdelali nov zakon 'št. 48. Podporo je dežela dodelila februarja predlanskim in predvideva 609 milijonov lir posojil za gradnjo 4(1 ljudskih stanovanj. Medtem so spre
m,mn,m nun,m,,,„imi„
jeli conski načrt in določili zemljišče zadrugi, ki je predložila gradbeni načrt ter morala zaradi vseh zamud kar štirikrat zaprositi deželo, da bi podaljšala rok za to, da bi zadruga lahko izkoristila njeno podporo.
Po vsem tem se zadruga, kot rečeno, še ni mogla lotiti gradnje, ker ji zemljišča še niso izročili.
• Tržaški občinski zdravstveni urad je objavil seznam nalezljivih bolezni od 18. do 24. aprila: 10 primerov škrlatinke, 2 primera ošpic, 18 primerov noric, 40 vnetij priušesne slinavke, 6 primerov rdečk, 6 primerov srbečice (3 izven občine), 1 primer nalezljive mononukleoze.
Ieneski dnevnik
^red odobritvijo proračuna nadiške gorske skupnosti
Nvečji del sredstev namenjen obnovi kmetijske proizvodnje
goriške skupnosti Nadi-to^dni n je bil v prejšnjih dneh ''Ottliv ■ proučitve v raznih stalnih M0bHVah ter bo v kratkem dan v Prt, d Slavni skupščini kot «od-9ti,w°kument, kateremu naj da svoj del r!.Vek. todi opozicija. Največji lom in°r^una je namenjen popravi-Ipr, c- Splovi kmetijskih infrastruk-•plrlb 1 J‘h je potres poškodoval, in ^jTvWjpvi kmetijske produktivne »lijjion0sti. m®dtem ko je okrog 250 <ipstrii0v.namenjenih potrebam in-*krorrd? 'n .'obrtništva. Pač pa je kult*1 pr!sPevek gorske skupnosti vun j?1'® in prosti čas, saj prora-(l'iliinr,„ a v *a rtamen samo pet
Loščim Hr: želeti bi bil°' da bl bj J1® dvignila to vsoto na raven,-to CrpJ?rezala potrebam kulturne Poroda Nadiških dolin.
lupina šolnikov vnii obisku v Šempetru
?^alaPol?fd!;,'ipl5’ “5- aprila, je obi l' Gurj„enilelko v Šempetru pri No-JeSkem' lupina šolnikov iz Be-
,Sn
s° včlanjeni v vzgojnem in sodelovanju
k. *e <si.	somiKov iz ae
V.1Venije in čedadskega pod 'IpJžn.l80 volan,
Jfulturm ?iban.iu Pq j, nimi krožki
Lali !*iukbei2u so S°Kt.ie prisostvo-f. hila Pri teh hospitacijah jim v i!r>ani|iaaaa možnost, da so se tfUji, ^Isko stvarnostjo v Slo jfhe šemn ,pa S(> spoznali pro-M »Det rek o	Orisali
dejavnost, in
Letali«, ei ,e- kvalitativne ir v}sKi> Ur]pap Zavzetosti šolnikov, po * eaclictJ ■ <,vanie ter športne in Slavnosti.
H
, Naclisiuh ,.v,ui , _q„,1>c
ne Ukazali svoje delova , ^amo *	- • -
dqlin in s ČcdaHske*
»Ja j?v* ” ,™a šolskem, temveč
feeSezaflhft
Nav P z-a otroke »Mlada
* ^memhnUdejstvovanJe ie nad'
bn°. * je združeno s pre-
cejšnjimi težavami, predvsem organizacijskimi »in ne nazadnje pred stavlja precejšnjo pedagoško odgovornost. Samo v okviru uradnega šolstva bi se lahko te težave premostilo. Danes obstajajo vsi pogoji za pozitivno rešitev uvajanja slo venščine v šole Beneške Slovenije.
Učenci šempetrske osemletke so priredili gostom iz Nadiških dglin prisrčen kulturni spored, nekaj poezij in pesmi ob glasbeni sprem Ijavi.
Pevskj zbor šempetrske osemletke bp po vsej verjetnosti nastopil 29. junija v šuetru Slovenov ob priliki nagrajevanja zmagovalcev natečaja »Moja vas».*S tem bo dal svoj doprinos k pobratenju dveh krajev, ki imata podobno ime.	.
Javno zborovanje KPI v lipani
Tudi kulturna in politična srečanja predstavljajo važen mejnik pri obnovi področja, ki ga je prizadel majski potres. S tem lahko dajo najrazličnejše skupine svoj doprinos za predloge in za politično včljo do prave obnove.
V Tipa4ii jo v preteklih dneh organizirala krajevna sekcija KPI jav no zborovanje, na katerem so raz pravljali o splošnih problemih obči ne, predvsem pa 'o upravni krizi. Župan in odborniki ao podali ostavko, kar je sprožilo precejšnje ko mentarje med občani in videmskim tiskom. O lem je pprpčal Elio Berra, nadalje je objasnil prisotnim, kaj je komunistična partija, pobliže pa je prikazal probleme potresa in obnove. V svojem govoru je orisal vprašanja v zvezi s slovensko manjšino in z o simskim sporazumom. Načelnik svetovalske skupine KPI pri gor::-' skupnosti Terske doline Renzo Pa dovan je orisal novi zakon o obnovi potresnega področja.
f Patronat INČA sporoča posestnikom starostne pokojnine, ki so jo prejeli pred 1. majem 1968, da na podlagi zakona z dne 5. 3. 1977 št. 65 lahko vložijo prošnje po ponovni likvidaciji pokojnine, če so bili po navedenem zakonu v delovnih odnosih. Za vse informacije so na razpolago uslužbenci pri patronatu INCA-CGIL v Ul. Pondares.
• Scia celice pristaniške sekcije KPI «Bm‘do» bo drevi ob 20,30 na sedežu, Trg Duca degli Abruzzi 3.
BIROKRATSKI NESPORAZUM
8 mesecev zapora zaradi bigamijc
Tržaško kazensko sodišče je včeraj sodilo zakoncema 48-letnemu Guidu Ravalicu in 49-letni Livii Suppan-cicli iz Ul. Clausio Pulcro 8, ki sta bila obtožena dvoženstva. Stippan-cicheva se je namreč leta 1947 v Trstu omožila s Filippom Morom, kasneje pa se je izselila v Avstralko. Lci.a 1964 se je v Melbournu ločila od moža, vendar te ca akta nikoli niso prepisali v matično knjigo tržaške občine, v začetku zato, ker tedaj v Italiji še ni bilo razporoke, kasneje Da se Suppanoicheva ni pobrigala zr prepis. 26. novembra 1974 se je v Melbourne omožila z Rava-licont in poročni akt so avstralske oblasti poslale na tižaško občino, kjer so ga prejeli 14. januarja 1975. Ker' pa je bilo iz podatkov na matičnem uradu razvidno, da je Sup-pancicheva že omožena, so z občine poslali prijavo sodišču, kjer je stekla preiskava.
Medlem pa sta se zakonca Rava-lico vrnila v Trst in sta po;i isnila vse okoliščine. Sodniki pa so bili o-čitno mnenja, da formalnosti niso bile pravilno opravljene in obsodili zakonca na 8 mesecev zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list.
Akcija miličnikov pri Škofijah
Aretirali roparja z bogatim plenom
Včeraj so jugoslovanske oblasti pojasnile okoliščine, v katerih je pred nekaj dnevi p išlo do stresanja v bližini mejnega prehoda pri Škofijah. Tedaj so izjavili, da je do streljanja prišlo med lovom na nekega begunca, ki je hotel skrivaj preiti mejo. Jugoslovanske oblasti so zanikale to vest in obvestile tržaško kvesturo, da so obmejni organi nekajkrat ustrelili v zrak, pred areti-cijo 22-letnega jugoslovanskega državljana albanskega rodu Arnaua Lusuja iz Herceg Novega, ki je res hotel skrivaj prek meje, vendar iz Italije v Jugoslavijo, kljub temu, da je imel veljaven polni list. Prav ta okoliščina ie prepričala miličnike, da Lusu nekaj skriva in pri nalanč nem ogledu kraja, kjer je prišlo do aretacije so našli potovalno torbo, v kateri je bilo 5 mili ionov lir, 2.000 novih dinarjev, nekaj zlatnine, in nekaj krznenih plaščev vrednih ve'č milijonov lir.
Jugoslovanski preiskovalni organi so o dogodku obvestili tržaško kvesturo »s prošnjo, da preveri izvor predmetov,' o katerih sklepajo, da so ukradeni. Istočasno pa je švicarska policija preko interpola obvesti la tržaško kvesturo, da je Lusu skupno s še neznanim pajdašem o sumljen ropa v zlatarni v Ziirichu. To mnenju preiskovalcev naj bj Lu su prodal nekaj oropane zlatnine in odtod toliko denarja.
Danes bodo slovesno odprli goriški sejem «ESPOMEGO»
Danes popoldne prvo srečanje živinorejcev - Razstavlja nad 200 trgovcev in podjetij iz osmih držav
Danes ob 11. uri se bodo odprla .vrata razstaviščnega prostora ES POMEGO na Rojcah. Priložnostni govor bo imel podtajnik pri predsedstvu vlade posl. Pierluigi Bres-sani, sprejel ga bo predsednik trgovinske zbornice Lupieri. Pričakujejo, da pridejo na današnjo otvoritev tudi diplomatski predstavniki in zastopniki gospodarskih zbornic sodelujočih držav.
Na sejemskem prostoru je bilo včeraj zelo živo, saj je nekaj sto delavcev urejevalo razstavne prostore. Na približno 5.000 kv. ni pokrite površine in 6.000 kv. m na prostem razstavlja nad 200 podjetij- iz osmh držav: Italije, Jugoslavije. Avstrije, Madžarske. Poljske, češkoslovaške,- Romunije in Bolgarije,
Organizatorji pričakujejo naval ljudi, zlasti iz sosedne Jugoslavije. Zaradi tega so letos veliko reklame napravili v jugoslovanskih sredstvih obveščanja.
Sejemski prostor bodo odprli že takoj po otvoritveni svečanosti. V okviru ESPOMEGO bo precej strokovnih srečanj. Prvo bo danes popoldne, ob 14.30, v klavnici v Kraški ulici. To bo živinski sejem, ki ga prireja pokrajinska zveza rejcev. Pripeljali bodp junice iz Gorice, Pordenona, Vidma in nekaterih predelov Avstrije. Ista zveza rejcev pa priredi jutri, ob 9.30, v dvorani deželnih stanov na gradu shod o rodnosti goveda. Govorili bodo dr. An&elo Rollo, načelnik kmetijskega deželnega zavoda, dr. Lugi Vida. predsednik veterinarske zbornice in dr. Ferrari, direktor kmetijskega podjetja SNIA Vi-scosa. Sklepne besede bodo pripadale direktorju živinorejskega zavoda univerze v Padovi. Na shodu bo prisoten tudi deželni odbornik za kmetijstvo Emilio Del Gobbo.
grame. Količine veljajo tako za pre bivalce Gorice in Sovodenj kot dru gih občin pokrajine.
Dijaškim zavodom in menzam na področju Gorice in Sovodenj bodo pripadajoče kontingente pričeli deliti po 10. maju.
Zapadli so boni za prebivalce potresnih področij, ki so bivali v občinah goriške pokrajine.
Razdeljevanje omenjenih kontingentov zapade 30. junija.
• Zavod za ljudske hiše v Gorici je oddal na dražbi zaključna dela za dokončno ureditev številnih ljudskih stanovanj. Med temi so tudi nova stanovanja v Gorici, Krminu, Doberdobu in Ronkah.
DEŽURNA LEKARNA V GORILI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo Italia, 244 - tel. 83538.
Laura-Crcn Viaiieilo na tržiškem županstvu
Včeraj se je na tržiškem županstvu mudila pooblaščena komisarka Laura Cren . Vianello Iti je zadolžena za podpis občinskega proračuna za leto 1977. Dalj časa se je zadržala v pogovoru z županom Maianijem ter občinskim tajnikom dr. Staničem ter napovedala, da bo v prihodnjih dneh začela pregledovati osnutek proračuna, ki ga občinski svet, zaradi znanih političnih razmer ni uspel o-dobriti.
Komunistična partija je v zve* z nastalim položajem izdala tiskovno poročilo v katerem dolži krščansko demokracijo, da je z a-rogantnim in nepopustljivim stališčem kriva za komisarsko upravo, ki bo privedla do predčasnih volitev, najbrž novembra letos.
Študijsko zborovanje o pedagoških vprašanjih
Danes popoldne bo v prostorih zavoda «0. Lenassi* v Gorici študijsko zborovanje o vključevanju manj razvitih otrok v sistem obveznega šolanja. Zborovanje je pripravila skupina goriških pttlagogov
V PRIREDBI DOMAČEGA ZBORA
Uspel koncert štirih zborov prejšnji večer v Mirnu
Sodelovali so tudi pevci p, d. «0ton Zupančiča iz Siandreža
Lepo število poslušalcev se je I njim je spregovorila še predsedni-minulo soboto zbralo na prvi le- ca prosvetnega društva *Oton tu-
tošnji prireditvi v Kulturnem domu v Mirnu na celovečernem koncertu narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. Nastopili so zbori iz Štandreža, Prvačine in Mirna, koncert pa je organiziralo Pevsko društvo Miren.
Po uix>dnih besedah napovedovalke Adele Klančič je spregovoril predsednik Pevskega društva Miren Anton Budin. V krajšem pozdravnem govoru je najprej o me nil prijateljske vezi in sodelovanje med štandreškim in mirenskim zborom, ki se je začelo februarja letos, ko so Mirenci nastopili v štan-dreškem Domu «Andrej Budah. V nadaljevanju je spomnil na letošnje jubileje, posebej jubileje tovariša Tita in dejal, da se mirensko pevsko društvo s tem koncertom priključuje proslavam jubilejnega leta. Zaključek govora pa je Budin namenil petju samemu. Takoi za
uiiHiiiiiiniiiiniiimniiiimimiiiiiHHinuii,iMi„,Hi„,iin,,11,1,,mimm^n,mm,,,j,,,,i,lt(11111||I|1II||(M,(I11||,111(|1)111|(1111(1111|1|nl((11(1(lll|llliliiiij
V PRIREDBI DRUŠTVA «BRIŠKI GR!C»
Bogat spored praznovanja prvegd maja v Števerjanu
Jutri nočni pohod - V nedeljo nastop folkloristov iz Sombora
Drevi občni zbor UGG
Na drevišnjem letnem občnem zboru UGG bodo govorili o gradnji športne hale in o najemu posojila za gradnjo te hale. Izvolili bodo tudi novi odbor. Občni zbor se prične ob 20.30.
Sladkor in kava proste cone
G^^a^Iegovjnska zbornica ob-vfesča- zftkit»j?sirnne potrošnike, da bodo mt-pTTnerieljka, 2. maja, dalje delili drugi letošnji obrok kave in sladkorja proste cone. Obroka veljata zg meseca maj in junij. Kave dobi vsak prebivalec 0,720 kg, sladkorja pa vsak posameznik tri kilo
Jutri in v nedeljo bo v števerjanu zelo živo ob priliki prvomajskega praznika, ki ga prireja tamkajšnje prosvetno društvo »Briški grič*. Prireditve so se pričele sicer že prejšnjo soboto, ko so v veliki kleti v Dvoru odprli razstavo števerjanskih in oslavskih vin, ki bo odprta tudi jutri in v nedeljo. Jutri zvečer imajo na spo redu, poleg razstave s pokušnjo, tudi ples ob zvokih tržaškega orkestra «The Lords».
Jutri zvečer je na vrsti tudi nočni planinsko - orientacijski pohod, Udeleženci naj se zberejo v Dvoru do 20. ure. Do te ure je mo/en tud; vpis. K sodelovanju so vabljena društva in skupine.
V nedeljo, l; maja. pa bo tradicionalna popoldanska veselica. Ob 15. uri ba na Trgu svobode, pred spomenikom padlim, prvomajska manifestacija, na kateri' bosta spregovorila odv. Peter San-zin in odv. Nereo Battello, igrala bp. briška godba iw pjhala. i* ijo--brovega in shdelovAla 'bo’tud '-lutk-lorna skupina iz'' Sombora r Kasneje, ob 16. uri, pa se ho v Dvoru pričela kulturna prireditev. Tu bodo folkloristi iž Sombora imeli več kot enourni nastop prikazali bodo razne jugoslovanske plese.
iiiuiiimMiinimiiinmnHiimiiiniiniinuniiiiiiiiMiiniiinniuiiiHniiiniiiimuipnnuniii,,,,!!,,,,,,
Ni politične volje za boj proti davčnim utajam
Na goriških straneh našega in italijanskih dnevnikov je v nadaljevanjih mogoče prebirati zelo zanimivo čtivo — seznam davkoplačevalcev Zanje vlada v javnosti ,veliko zanimanje in najbrž bo nekaj resnice na tem, da so na račun teh seznamov časopisi povečali prodalo.
Ti seznami se berejo kot kriminalke, nanizanke, torej s primerno duševno napetostjo, ki na> se v nasprotju z romanom, nikoli ne poleže. Ravno nasprotno!
Če ima roman svoj razplet, ga seznam davčnih zavezancev mma. Vsak dan sproti potrjujejo prepričanje, kj si ga čjtptelj ustvari že pri prvem seznamu, namreč, da je zaman pričakovati, da bo ob ne katerih imenh videl višje zneske. Doslei se njegovo pričakovanje ni izpolnilo, pač pa mu vsak dan oo-novno potrdi znano resnico, da se država vzdržuje prvenstveno na račun državljanov s stalnimi mesečnimi prejemki, ki se ne morejo izogniti verodostojni prijavi, ne da bi pri tem tvegali globo, dobro ime in vse, kar zakon za primer utaje predvideva.
Še najbolj pa človeka s ceste preseneča to, da po enem mesecu, odkar se v Gorici seznami objavljajo, finančna oblast ne reagira in ne poizveduje, kako je mogoče da je v Gorici najbolje stoječ tisti občan, ki prejema redni mesečni zaslužek medtem ko je sodeč po višini obdavčljivega zneska, gospodarsko veliko na slabšem veliki trgovec, industrijec, uvoznik, pripadnik svobodnega poklica itd.
Pojav je zelo zaskrbljujoč in ga je mogoče opravičiti samo s lem. da v družbi ni politične volje, da bi 'Mreno utajo začeli preganjati Morb pa je odgovor, zakaj pri stojna oblast ne ukrepa v listo smer, kot pričakuje javnost, iskati v nekaterih dogodkih, ki so se pripetili pred leti in ki je prav da vsaj enega izmed njih omenimo, ker se o njem govori danes in tukaj, v Gorim. Pristojni funkcionar je- pred leti nekega iutrn v družbi sodelavcev prišel v direkcijo neke tovarne, ne da bi sim j prihod napovedal tri dn< popi e j. Ugotovil je vrsto nepravilnosti in industrijec je moral plačati vi.-.oko globo. Plačal jo' je, ker je bilo vse tako izvedeno, da se plačilu ni bilo več mogoče izogniti ln posle dice? Tisti funkcionar je bil čez nekaj dni magrajem za svoje delo s tem. da so ga premestili nekam na otoke.
Kdo bi si pri takšnih primerih še upal pogledati v pisarno poslovnih ■judi. ki imajo monopol nad uvozom, ki- so lastniki številnih ne premičnin, ki špekulirajo s <.re-kupčevanjem in ki so - tudi to ie treba povedati — vsem znani. Manj nevačno je izbrati majhnega trgovca in mu premetati vse papirje, še manj nevarno je pret nati kosti kakšnemu manjšincu Pri takšnem dehi ne bo kazni. Toda problem zakaj boj proti utaji ne steče, ni problem vestnosti tega ali onega funkcionarja, ampak, kot smo že rekli, je problem politične volte v naši družbi, je stvan izbire naše družbe. Zmeniti se namreč moramo, ali bomo to družbo začeli, zdraviti, ali pa bomo še naprej dopuščali, da se razkraja in da — ob
predvsem vojvodinske in srbske. Za plesalce in za vse. ki j'm je všeč sodobna slovenska poskočna glasba, pa bo igral ansambel narodnih pesmi Bratov Arnol s pevcema Francetom Korenom in Jankom Ropretom.
Prosvetni delavci društva »Briški grič* vabijo tudi letos naše ljudi v Števerjan, kjer bodo preživeli zares prijetno popoldne.
Vozni r?d avtobusov za praznik 1. maja
Pokrajinsko avtobusno podjetje je sporočilo urnik avtobusov, ki bodo veljale samo na dan 1. maja.
Proga Gorica — Gradež. Odhodi iz Gorice ob 8.15, 13.30, 19.30. Odhodi iz Gradeža ob 7.10. 12.15, .18.15.
Proga Gorica — Gradišče — Tržič. Odhodi iz Gorice ob 8.00, 12.30.
15.00,	17.15. Odhodi iz Tržiča ob
9.00.	13.30. 16.00, 19.90.
Proga Gradež Trst. Odhodi iz Gradeža oh 6.3«.	13,30, J1S.00,
Odhodi iz Trsta oh 8.15, 13.00. 17.45. 19.30.
Zaradi praznika bodo istega dne vse druge avtobusne zveze, ki jih upravlja Pokrajinsko avtobusno podjetje, ukinjene.
Pri' m pose^osG rastlinja v Glinščici
Prirrd-slcvno društvo «Alvise Co-mel» iz Gorice pripravlja vrsto predavanj o poznavanju kraškega rastlinstva. Tako bo jutri zvečer ob 20.3(1 prof. Mezzem p^U^zal p seb nosti flore iz doline G'inščice,
V nedeljo, 8. maja, pa bo prirodo slovno društvo obiskalo to zanimi vo dolino.
Predavanje bo v prostorih Furlan skega filelošlaega društva v Ulici Bellini 3.
V občinskem gledališču v Krminu
^Ljubezenska zgodka» Duiana Makove’evu
V Krminu se* nadaljuje preit na janje najbolj uspelih jugoslovanskih filmov, ki se bo zaključilo v ne takšnih fkričečih primerih — vanjo deljo, 29. maja. Jutri (tokrat izje docela izgubi tudi ljudstvo, iorej mn m a ne bo predstave v nedeljo)
tisti najbolj ustvarjalni del driirbe, ki predstavlja njeno osnovo in perspektivo.
ob 21. uri bodo v občinskem gle daiišču vrteli Ljubezensko zgodba Dušana Makavejeva.
Predavanja o zgodnjem odkrivanju raka pri ženskah
Pokrajinsko ravnateljstvo zavoda za bolniško zavarovanje (INAM) sporoča, da bodo tudi na Goriškem v okviru pobude,, kj jo je dalo o srednje vodstvo zavoda, priredili vrsto predavanj o pravočasnem u-gotavljanju rakastih obolenj pri ženskah. Predavanja so namenjena predvsem delavkam, ki so zavarovane pri zavodu.
Predavanja bodo v Gorici, Gra dišču in Krminu od 3. do 5. maja letos po slpdcčem razporedu: Go lica v predavalnici šole za bolni čarke v splošni bolnišnici v torek,
3.	maja, ob 17.30, Gradišče v sredo,
4.	maja, ob 17.30 v prostorih mestiTe knjižnice, Tržič v četrtek. 5. maja, ol) 17(30 v Palazzetto Veneto.
V prometni nesreči pr železniškem nadvozu v Ul. Aquileia se je ponesrečila 25 letna Lidia Filipičtč, stanujoča v Ul. Duca d'Aosta 217. V bolnišnici so .jo zaradi udarca v trebuh pridržalj na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh. Fi-lioičičeva se je z avtom peljal po Ul. Apuileia proti ločniškemu mostu. kjer se je na križišču z Ul. Fatebenefratelli zaletela v tovornjak iz Trevisa, ki ga je vozil 28 letni Pietro Ostan. Poleg telesnih poškodb je Filipičičeva utrpela škodo turi' na avtomobilu.
Pišmo uredništvu
opozorila oi rad na dogodek, ki je povzročil prečejšnje razburjenje na Oslavju in v Pevmi.
V soboto, 23. t.m., okrog poldne je 'namreč posebno vozilo beneške registracije, najbrž po nalogu ob čine, razprševalo c , glavni cesti neko čudno belo tekočino. Tako dejanje se nam zdi precej neodgovor no, zaradi posledic, ki bi jih utegnilo povzročiti. Oslavci imamo poleg ceste svoje vrtove, sadovnjake in vinograde. Lahko si je misliti s kakšnim užitko n si od sobote dalje pripra rijemo solato, ki so jo zalili s herbicidom (diserbante).
Občinska uprave bi morala predhodno obvestiti o nameravanem u-krepu. da bi lastniki svoje vrtove zaščitili, lahko pa bj tudi vprašala. če se s takim načinom odstranjevanja trave, robide in drugega plevela strinjajo. VAŠČANKA
pančič» iz Štandreža Nataša Pelerin, ki se je Mirehcem zahvalila za povabilo v njihov Kulturni dom. Zbori so nato začeli z izvajanjem svojih programov, pri čemer je vsak zapel po pet pesmi.
Prvi je na sobotnem koncertu nastopil domači moški zbor pod vodstvom Antona Klančiča, zaradi odsotnosti nekaterih pevcev pa je zbor tokrat pel v nekoliko okrnjeni postavi, posebej v tenorski vrsti. Kljub temu je zbor solidno odpel svoj program, pri čemer naj posebej omenimo Simonitijevo c N a Vipavskem», s katero so se Mirenci prvič predstavili v domači dvorani.
Pevke ženskega zbora iz Štandreža so na svojem prvem nastopu v Mirnu zapustile zelo ugoden vtis, posebno pohvalo pa zaslužijo za odlično izgovarjavo, za kar gre seveda največ zaslug zborovodju Stanku Benku. Pri zadnji pesmi Venturini - Bole: tNocoj. pa oh nocoj* je solistični del prijetno in z občutkom odpel tenorist Aleš Hoban.
Tretji so nastopili pevci in pevke mešanega zbora PD rFrance Berk» iz Prvačine. Nastop tega, izredno številnega zbora je pomenil za poslušalce pravo presenečenje in o-benem tudi umetniški vr' "r'Aera. Gre pri tem za sadove c’ 'n >n-peramentnega zborovodji ..l^-dija Koloinija. ki je dal prvaškim pevcem iidvega poleta in znal iz njih izvabiti take pevske dosežke.
Nastopil je potem še četrti zbor, to je bil moški zbor PD «Oto« Župančič* iz štandreža. v katerem pojeta tudi dva pevca, ki bosta n kratkem prejela Gallusovo znc,*ko za dolgoletno sodelovanje v zboru. Pri. nastopu štandreškega moškega zbora, ki ga vodi Aleš Hoban, smo prisluhnili tudi harmoniki in sicer pri Pahorjevi skladbi Komandant Stane. Pevci iz Štandreža so po odpetem •programu ostali na odru, kjer so se jim pridružile pevke štandreškega ženskega zbora, nakar sc zapeli skupaj — v mešani sestavi. Že s prvo pesmijo «Slovenec sem» so poželi veliko odobravanje občinstva, zato so dodali še skladbo «V Gorenjsko oziram na skalno se stran*. Pri prvi pesmi je zbor vodil Stanko Benko, pri drugi pa Aleš Hoban.
Sledila je še zaključna — skupna pesem združenih moških glasov iz vseh treh krajev. Zapeli so pod vodstvom Antona Klančiča priljubljeno Vrabčevo «Zdravico* na besedilo Franceta Prešerna. Ta skupna pesem je lepo pokazala kako petje zbližuje in združuje ljudi, kar so potrdili tudi številni poslušalci, ki so že ob zadnjih akordih pesmi spontano in navdušeno zaploskali< Gotovo si je le malokdo nadejal tako uspešnega koncertnega večera, uspelega v vseh ozirih m nad pričakovanji. Ob skrbnih organizatorjih zaslužijo vo hvalo tudi vsi nastopajoči: dokazali so požrtvovalno in zavzeto delo, spričo katerega tudi kvaliteta ni mogla izostati.
»	P. B.
>
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimit«iiiiMiiMiiimiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii||iiiiiniuiiiiiiiiiuiittiii|M(iiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii„i||ll|„,l„llul||ll||
Dohodki Goričanov v i. 1974
Gulio De Santis 9.384.000 lir, Giorgio De Savorgnani 4.654 000, Giorgio De Schiller 8.574.000, Pa-squale De Simone 13.225.000, Roberto De Stefani 5.200.900, Costa litini Destro 22.115.000, Liberato De vescovi 7.845.000,’ Cesare Devetag
9.621.000.	Diego Devetag 8.043.000, Giovanni Devetag 5.0U-006. Giuseppe Devetag 5.237.090, Guido Devetag 5.971.000, Paolo Devetag 4 mil. 274.009. Tullio Devetag 5.720.909. Vittorio Devetag 4.400 000 Emil De vetak 6.031.000, Marijan Devetak
5.960.000.	Peter Devetak 4 360 «00, Remo Devetak 4.948.000, Renato Devetak 5.708.000, Rudolf Devetak 5
978.000.	Al do De Vetta 5.091.000. Guido De Vetta 7.327.00(1. Jolanda De Vetta 5.192.000. Mario De Vetta 4.407.090, Araolfo De Vetta 4 mil. 999.000, Giovambattista Di Bar bora 4.007.000, Lorenzo Dl Biaggio 4.625.(K)0. Antonio Di Blas 5.706.000. Livio Di Blas 6,340.000, Luciano Di Blas 4.932.000. Lthgi D Blas 4 mil. 399.000 Marco Di Blas 7.757 000, Claudio Di Camillio 5.509 000. Fran co Di Cecco, 7.757.000 Giuseppe De Cecco 4.928.000, Dante "Di Con.solo
4.660.000.	Gennaro Di Cristo 4 mil.
329.000.
Armando Di Dato 4.852.000, Fran cesco Di Dio 8.309.000. -Salvatore
Di Fede 13.186.000, Giovanni Difi
lippo 4.367.000, Mario Di Gennaro L231.000, Leonardo Di Giovanna 4 mil. 401 000. Euden Di Giusto 7 mil. 232.000. Antonio Di Gregorič
4.103.000,	Ervino Dilena 4.609.000 Ettore Dilena 6.263.000. Gianfrenco D lena 4.755.000, Jolanda Dilena 4 mil. 708.000, Silvano Dilena 7 mil.
178.000,	Emilio Di Lenardo 5 mil.
15.000,	Erama Di Lenardo 4.846.(KM). Giorgio Di Lenardo 5.623.000, Lu ciano Di Lenardo 5 229.000, Lucia no Di Lorenza 5.780.000, Silvio Di Lorenzo 5.771.000, Carlo Dl Luca 4 mil. 447.000, Antonio Di Maria 14
30.000,	Corrado Di Mauro 5.604.000. Pietro Di Minica 5.341.000, Carme lo Dimite; 5.043.000, Gino Di Mon-te 4.663.000, Mario Di Maio 11 mil.
320.000,	Corrado Dinelli 12.260.000, Giuseppe Dinelli 4.999.000, Silvano Dionisio 4.675.000, Luciano Di Pa squale 4.319.000, Savino Di Pumpo
7.504.000,	Cesare Di Stefano 4 mil.
54.000,	Duilio Di Taranto 4.774 <KK*. Atessandro Di Vincenzo 5 265.(HH). Giuseppe Di Vito 6.678.000, Livio Di Zorzi 9.680.000.
Emilio Dodjni 4.792.000, Eugenio Dogani 6.100.000, Umberto Dogani
5.918.000,	Goffredo Doljak 7.924.000, Alojz Doljak ^.841.000, Mario Dol-lani 13.111.000. Remigio Dollanl 5 mil. 309.000, Rinaldo Domini 14 mil
630.000,	Elio Donadio 8.646.000, Ha-
lo Donaggio 4.473.000, Aldo Donati 4.821 009. Steno Donati 23.617.000, Umberto Donati 7.655 000. Adolfo Delia Lunga Donati 4.724.000, Er marino Donda 8.891.000. Ermanno Donda (r. 1928) 4.447 000. Giulio Doada 5.219.000, Ivonne Donda 6 mil. 48.000, Oscar Donda 8.427 000, Romano Donda 7.170.0ti0. Fulvto Do-raitiotto 4.497.000, Renzo Dordit 6 mil. 663.000, Cvetka Dornik 4 mil. 361 000. Luigi Dorni 5 331.000, Via dimir Dornik 8.829.000. Anna Dor-si 5.573 0(81. Valerio Dosso 5.628.000, Maria Dostai 5.791.000. Luigi D'0-svaldo 4.697.000, Blanca D’Osvaldo
4.372.000.	4
Michele Dragonetto 4.387.000. O-tello Dreossi 5.849.000. Enrico Dri-go 4.224.000, Marino Drioli 4.812 :8(0 Roberto Drioli 5.920.000, Lucijan Drole 5.852.000, Mihaela Olga Dru-fovka 10.422.000. Anton Drufpvka (r. 1935) 4.386.000. Dario Drufuca
5.357.000.	Alvise Duca 5.118.000. An-tonietta Duca 6.305.000, Giorgio Duca 5.463.000. Teodoro Duca 4.566.(88). Alfieri D’Udine 11.944) 000, France-sco Dugaro 6.470.000,' Renato Dugo 5.242.(88), Graziano Duiz 5.354.000, Vito Duiz 6.571.000, Alessandro Du mas 4.730.000. Aldo Duranti '7 mil
629.000.	Silvia Durigon 5.474.000, Angelo DUrso 19.419.000.-
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ■ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC Iz Gorice	i
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Andrej Hieng VEČER ŽENINOV
Dramaturgija Marko Slodnjak
Scena Slikarska obdela va scene Kostumi Glasba Korepetitor Jezikovno vodstvo
Niko Matul
Gregory Hill Alenka fiarti Darijan Božič Brane Demšar
Janka Moder Režija ZVONE ŠEDLBAUER
V sredo, 4. maja. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI (goriški abonma)
Odhod avtobusa za okoliški a-bonma: Vrh ob 19.30 gostilni Devetak - Grilj; Poljane ob 19.30 gostilna Peric; Doberdob ob 19.35 pred občino: Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor; Dol ob 20. uri —Kupa » Peč.
Kino
Carica
VERDI 17.30—22.00 «Quinfo potere*. F, Dunaway in L. Holden.
CORSO 17.15—22.00 »La notte delTA-quila». M. Keine in R. Duvall.
MODERNISSIMO 16.45-22.00 »Anima persa*. V Gasman in C. Denevue.
CENTRALE 17.15-22.00 »Dersu Uzza-la — (Piccolo uomo delle grapdi pianure). Režiser Akiro Kurosavrg.
VITTORIA 17.00—22.00 »La collina degli stivali*. T. Hill in B. Spencer.
Tržiti
PRINCIPE 17.30 «La notte delTA-quiia».
EACELSIOR 16.30—22.00 »L altra meta del cielo».‘
Aoiy/ Carica in okalicu
SOČA Deset sekund za pobeg* — ameriški film ob 18.00 in 20 00
SVOBODA »Scaramouthe v vojni m ljubezni* - italijanski film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE Ni predstava.
P
PRED 32 LETI ZADNJE STRELJANJE TALCEV NA OPČINAH
Zakonca Haas in njuni tovariši so padli prav na pragu svobode
Zora in Rudi Haas v času NOB - Aretacija in ustrelitev - Pokopana sta v Borštu - Nepopolni podatki za druge poslednje žrtve nacistične okupacije
V	teli dneh. proslavljanja- raznih pomembnih obletnic, gre skoraj neopazno mimo naš datum 28. a-pril, 1945. Saj ni ri'č čudnega, ko pa .je 1. maj toliko pomembnejši: bodisi ko govorimo o letošnjem 1. maju bodisi ko govorimo o 1. maju 1945, ki je za nas Slovence v Italiji tako važen mejnik. Da skoraj ne -omenimo 27. april 1941 ali 25. april 1945. Skratka v pravi poplavi obletnic 28. april 1945 utone. Na tisti dan pred tolikimi leti je pod streli nacističnih krvnikov omahnilo 15 življenj. Bilo je to na pragu svobode. Med • njimi so bili Slavonci, Hrvati' iri Italijani. Če jih je ločeval govorni jezik, jih je pa tesno povezala zavest, da se žrtvujejo za bratstvo med narodi. za družbeni napredek, za svobodo — ki se je približevala z naglimi koraki. Vendar te svobode niso okusili.
Med temi žrtvami nacifašistič-nega nasilja sta zakonca Rudi in Zora Haas, znana aktivista narodnoosvobodilnega gibanja v Trstu.
Albina (imenovana Zora) se je rodila l. marca 1913 družini Brana v Trstu. Preden se je poročila, je stanovala v Ulici Linfe 50 pri Sv. Ivanu. Po poklicu je bila šivilja. Že kot mladenka je delovala v mladinskih društvih. V NOB je začela sodelovati leta 1942. Leta * 1943 je bila v bataljonu na Krasu. Takrat je obiskovala teča' za hol-nlčarke. saj je nato bila nekaj časa bolničarka v partizanski bol-' nišrnci »Franji*. Nakar se je po navodilih OF vrnila v Trst. Delovala .ie na obveščevalnem področju. kjer je opravljala kurirsko službo. Ruggero Haas (imenovan Rudi), se, je rodil 26. novembra 1911 v Trstu. Po poklicu je bil mizar. Stanoval je v tedanji Ulici Guardiella San Oilino superiore 1801. sedaj Ulica Alfonso Valerio 82. V NOB se je vključil; v začetku leta 1943. Kmalu je postal obveščevalec VOS (varstveno obveščevalne službe), V glavnem pa se je ukvarjal z gradnjo bunkerjev za potrebe VOS, pozneje VDV (vojska državne varnosti). Malo preti aretacijo pa je, tudi vodil ael obveščevalne šlnžbe v Trstu.
V	stanovanju Zore in Rudija v takratni Ulici San Cilino superiore 1801 je bilo že od leta 1943 vazno oporišče obveščevalcev v Trstu. Za ovinkom kakih sto metrov pred končno postajo proge avtobusa štet. 17 da glavni cesti Trst - Opčine se na levi strani — če gremo iz Trsta proti Opčinam — nad visokim obcestnim opornim zidom stiska ,|o tri hišice. Zadnja od hišic je nekdanja Haasova. Dostop do hišice je. z obeh strani ceste, z mestne strani po stopničkah, z’ o-peoske pa po peščeni (»ti. Od zadaj oa povezuje vse tri hišice ozek obokan prehod. Takoj za hišami pa se dviga poraščeno pobočje. Poleg zanesljivost' in predanosti Rudija in Zore je bila očitno prav leča njune hišice — z možnostjo dostopa in seveda umika z dveh strani — odločilna, da je VOS. pozneje VDV, postavil tam eno svojih opornih baz. Sredi obokanega prehoda za hišicami so na levi strani iz desk zbita vrata; ki vodijo v klet. od koder je bil do-stpp v podzemeljski bunker. Bunker je seveda naredil sam Rudi Haas, ki .je bil znan načrtovalec in graditelj bunkerjev. Pri svojem delu je bil izredno natančen in molčeč. Prav zato so mu nadeli vzdevek «Komspiracija».
Do aretacije Haasovih je prišlo 14. marca 1945 na njunem domu. Istočasno so. areti rali tudi družino
vih. Aretirali so očeta Jožeta Fer-foljo, ženo Genio ter hčeri Violeto in Liliano. Poleg tega pa še Haasovo sestro Miljo ter njegove starše. Vendar šo vse te ljudi čez nekaj dni ispustili. razen Zore in Rudija, seveda.
Poleg njiju so bili 28. aprila 1945 ustreljeni na Opčinah še Oskar
Zakonca Zora in Rudi (Ruggero) Haas, žrtvi razbesnelega nacizma
Barut (letnik 1924), 'Adolfo Bello-ro (1920 ali 1925), Armando Bres-san (1919), Bruno Caucci (verjetno Kavčič (1924), Stjepan Hasan ali Chara (1910), Ivan Guna (ali Cu nja), Mario Maovaz (1880 ali 1881), Josip Perušič (1901), Guido Stipa-nič, Albano Trevisan (1923), Giuseppe Vicentin (1919), Ivan Vunv.č (ali Vukič) (1913) in Vladimir Vrhovnik.
Že sam bežen pregled seznama nam nudi nekatere netočnosti m nejasnosti. Neskladnosti se pojavljajo pri rojstnih letnicah (nekje so različne, drugod manjkajo) ter pri priimkih. V seznamu paulih dobimo na primer podatke: Adolfo Bellom je bil rqjen v Trstu 28. junija 1920, partizan od leta 1943; Mario Maovaz pa je bil rojen v Splitu 12. aprila 1881; ostalih imen ne zasledimo (razen Haasovih). Najbolj izčrpen je seznam knjige mrtvih na tržaškem pokopališču. V seznamu so imena 13 talcev, ki so bili ustreljeni 28. aprila na Opčinah — v seznamu ni Zore in Rudija Haasa ter Ivana Cunje odnosno Cune. Zofa in Rudi Haas sta pokopana na pokopališču v Borštu pri Trstu, medtem ko manjkajo podatki za Ivana Cunjo odnosno Cuno. Sicer je seznam pomanjkljiv, vendar nudi boljšo sliko padlih.
Za Baruta se ve samo, da je bil ustreljen 28. aprila 1945 ter da je pokopan v «cripta partigiar.i*. Bressan se je rodil v Palačah (Pa-lazzo) 11.6.1919, bil je delavec v tržiški ladjedelnici, ustreljen na Opčinah 28. aprila 1945, najprej pokopan v Trstu, nato prenešen v Fogliano.
Bruno Caucci (verjetno Kavčič) se je rodil v Trstu 9.7.1924, ustreljen na Opčinah ter pokopan v «cripta partoigiani* v Trstu.
Maovaz je bil trgovec iz Splita, kjer je bil rojen 12.4.1880, ustreljen na Opčinah in pokopan v Trstu, vendar ne v »cripta partigia-ni». Za Stipaniča ne piše drugega kot da je bil ustreljen na Opčinah ter , leži v «cripta partigiani*. Trevisan se je rodil v Zagraju (Sagrado) leta 1923, po poklicu je bil težak, ustreljen na Opčinah ter pokopan v »cripta partigiani*. Vi-sentin je bil iz Martinščine na Krasu (San Martino del Car,so), kjer se je rodil 21.3.1919, po poklicu ,je bil delavec v tržiški ladjedelnici; najprej pokopan v Trstu nato prenešen v Zagraj.
Za Vladimira Vrhovnika, Ivana Vurniča ali Vukiča, Josipa Peiu-šiča in Stjepana Hasana ni drugih podatkov kot to, da so bili ustreljeni na Opčinah in pokopani v Trstu.
Kar pa je najbolj zanimivo iz seznama, je naslednje dejstvo: pri nekaterih ustreljenih talcih je ponekod navedena celo ura ustrelitve. Kar pa najbolj preseneča so prav različne ure; skratka vsi niso- bili ustreljeni enkrati. Časovni podatek pa ni, zabeležen pri vseh talcih.
Začnimo po vrsti: Adolfo Rel-loro ustreljen 28. aprila na Opčinah ob 14. uri; Armando Bressan, ustrelejen ob isti uri; Bruno Cau-ci ustreljen ob 11.15; Mario Maovaz ustreljen ob 11.30. Za ostale talce teh podatkov ni.
Nadalje je samo pri Mariu Mao-vzu zabeležen točen kraj ustrelitve: opensko strelišče. Predvideva se, da je bilo vseh 15 talcev ustreljenih na strelišču! Moti pa dejstvo, da so trupla našli za vojašnico na Opčinah. Nadalje se ne ve točno, kdaj točno so prenesli trupla na tržaško pokopališče pri Sv. Ani. Razen Zore iri Rudija Haasa. ki sta bila prenesena na pokopališče v Boršt, kjer počivata še danes,	r
Iz knjige «Vas, ljudje in čas — zgodovina Opčin* je naslednji podatek: ••••"" -	• -
'»Ekipa, kj je iskala mrliče, je našla v dolinici za vojašnico na Proseški cesti 18 ubitih civilistov, imeli so zvezane roke in noge z-hodečo žico in bili v razpadajočem stanju. Te ljudi so Nemci pred začetkom bitke za Opčine postrelil'. Pustili so jih tam. ker jih niso utegnili odpeljati v neznano, kakor so to delali prej z drugimi* (stran 197). Na strani 210 v isti knjigi pa je še seznam u streljenih kjer beležimo nekatere neskladnosti (samo 14 imen) ter še naslednjo ugotovitev: «Te so Neme ustrelili 28. aprila 1945 za proseškimi kasarnami, ali pa so jih tja prepeljali in odvrgli z openskega strelišča; verjetno niso mleli več časa, da jili odpeljejo in zakopljejo, ker se jfe vojna že pomaknila v neposredno bližino Opčin. Dan pozneje se je začela bitka za Opčine.
Ni še ugotovljeno, kje so oili ustreljeni talci pred ustrelitvijo zaprtij Z gotovostjo lahko trdimo, da so bili zaprti po raznih tržaških zaporih (Coroneo, pri Jezuitih in drugod). Iz seznama zapor-
nikov v ječi Coroneo v Trstu sta zabeležena dva openska talca: Mario Maovaz, tekoča zaporna številka 19209, v zaporu Coroneo od 5. februarja 1945, »prelievo*. odpeljali so ga torej, 28. aprila 1945; Vladimir Vrhovnik, zaporna številka 19284, v zaporu Coroneo od 6. februarja 1945, »prelievo* 28. a-prila 1945 — drugih podatkov ni. V seznamu zasledimo tudi Oskarja Baruta, zaporna številka 16603, v zaporu Coroneo od 14. novembra 1944, «prelievos pa že 4. aprila 1945 — tako da ni gotovo, da gre za Oskarja Baruta, ki ga vključujemo v ta seznam.
Na koncu lahko rečemo, da bi se najboljše oddolžili spominu padlih talcev, če bi točno raziskali njihovo preteklost, njihovo udeležbo v NOB in seveda razvrstitev dogodkov onega nesrečnega 28. aprila 1945.
MILAN PAHOR
POČASTILI SO SPOMIN KOMANDANTA BRIGADE
Na Colu so ob 23. aprilu, dnevu vstanje v severni Italiji, počastili tudi spomin na padlega komandanta Bazoviške brigade Franca Nem-garja, ki leži na domačem pokopališču. Venec cvetja so k spomeniku \ položili predstavniki krajevne borčevske organizacije in zgoni-
niške občine
NiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiUMiiiiiiiMmimiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiniiia
VULKAN LEIRHNUK NA ISLANDIJI SE JE PREBUDIL
Ko se zganejo prirodne sile je človek povsem brez moči
Gradnja geotermične centrale se je prenehala - Ljudje brez gretja - Zemlja se ves čas trese - Ljudje nočejo zapustiti kraja
REYKJAVIK, 28. — Za geoter mične energetske vire pravijo, da so še najbolj neizčrpni, podobno kot hidrocentrale oziroma vodni tokovi', ki poganjajo generatorje, kajti tudi velikanske zaioge premoga oziroma nalte se izčrpajo, voda pa bo vedno tekla, zemelj ska magma pa je večno vroča. Toda geotermieni viri so hkrati tudi muhasti. To dokazuje primer, v kraju Reykjahlid v severovzhod ni Islandiji. O zadevi smo že pi šali pred meseci. Sedaj postaja zadeva bolj resna* Vulkanski iz-bruh v omenjenem kraju je prekinil »priročno ogrevanje* v nekem naselju in hkrati prekinil delo pri gradnji geotermične centrale. Prebivalci nekega naselja in delavci, ki so zaposleni pri
.Jte

-V-.. ...
pravic cini je bi 'pMIr(itj?r zajel hita snežni motež. 'ki spravlja v. težave vse prebi' rlstvo, hkrati pa onemogoča pobližje opazovanje pojava, to i se pravi bruhanje vulkana Leirhnuka, :;i je zač>e! bruhali, kot smo že rckii. na štirih različnih krajih.
Bruhanje vulkana je pravzaprav zanimivo, kajti v zrak uhajata le pepel in para, lava pa se premika, oziroma teče pod površino in strokovnjaki s« ugotovili, da se pretaka proti nekemu jezeru ter v smeri že omenjenega naselja Rcykjahlid, ki šteje le kakih 200 prebivalcev. Na pudra čju okoli “nega izmed žrel se je zemlja močno znižala, posebno
bližini že omenjenega naselja, hkrati pa sc ie mično dvigu,la raven v bližnjem jezeru Myvatn.
Ob tem bi človek pričakoval; da bo prebivalce prevzel strah, prava panika, saj gre vendar Zn prirodne pojave, proti katerim je človek brez moči. V resnici pa ni tako. Neki hotelir iz Reykjah-lida zatrjuje, da je prebivalstvo ohranilo popoln mir, da so razme-
Ferfblja, ki je bila sosed Haasd-
...................................................................................m.....um.................................................................
«Forma viva» je dobila svojo razglednico
Lepa razglednica, ki uveljavlja umetniško veljavno Sečo pri Portorožu
Ustanove, ki se ukvarjajo s turizmom, se ■ cesto ne zavedajo, kolikšnega pomena je primerna izbira. motivov za razglednice, ki pisane iz določenega kraja znancem po svetu, morejo i določen kraj privabiti veliko ljudi, ali pa potencialne goste tudi odbiti. Pred teboj imamo posrečeno pobudo iz Portoroža, pa čeprav gre za na videz neznaten primer, Snoje razglednice \e dobita namreč portoroška *jorma viva». Izdala jih je
založba «Primorski lisk» iz Kopra, fotografije pa je posnel znani slovenski kipar Janez Lenassi. ki je hkrati tudi nekakšen duhovni oče iforme vive». V morju izrazito komercialnih ' razglednic, ki prikazujejo portoroške gostinske objekte, imamo torej tudi razglednice, ki prikazujejo in . poudarjajo tudi u-metniško bogastvo Portoroža, ki se je na polotoku .Seči nabralo v zadnjih letih v okviru pobude «forma vida».
Danes so skulpture jugoslovanskih in tujih kiparjev iz vseh koncev sveta, ki se shajajo v Seči vsaki dve leti, da ustvarjajo na prostem, bistveni sestavni del e-nega dela Portoroža in čepntv je pobuda «forma vi vat še tako rekoč sveža oziroma mlada, se človeku zazdi, da so kipi tu že od davnega, da so med vinogradi, oljkami in velikimi cipresami zrast U iz zemlje. Kiparji prihajajo, ustvarjajo, nato odhajajo, njihove
skulpture pa ostajajo kot priča umetniške zamisli, ki se je tu materializirala v prirodi in iz ene najbolj trajnih snovi, iz kamnu za sedanje in za bodoče generacije.
Pobuda, kot smo že rekli, je novejšega datuma, kljub temu ie čas s svojo patino že, prekril drobne bakrene ploščice z imeni u-stvarjalcev, tako da se marsikatero ime le s težka prebere tako, kot da je čas že prekril nit logične zveze med delom in njegovim ustvarjalcem. Veter in dež sta dala belemu istrskemu kamnu temne odtenke, rekli bi nekakšne sence, kot da bi umetnine prihajale iz oddaljenih, damah časov. Skulpture pa vendarle živijo tu s svojim lastnim, samostojnim življenjem in dajejo temu delu Seče globlji smisel, globlji pomen. Verjetno pa ne samo ožjemu predelu, Seči. pač pa vsemu Portorožu
V morju hotelov, restavracij, kavarn in nočnih lokalov, v množici avtomobilov in turistov, ki z njimi prihajajo sem, portoroška e.forma viva» v svoji tišini in 'e-poti ni nekaj takega, kar je n.pr. Bricklinov aOtok mrtvih» sredi življenja. pač pa polotok dokončnih oblik, ki se ne bodo več spreminjale, kajti Seča s svojo tformo vivo» je ena trdnih točk portoroške obale, kjer je zares bolj malo spomenikov davne preteklosti, malo znakov in sledov njene zgodovine, zato pa veliko znakov nove dobe in spomenikov, ki vodijo v bodočnost,
. T. F.
re v vasi praktično normalne, v kolikor se ne upošteva pomanjkanje kurjave oziroma ogrevanja. Hotelir tudi trdi, da so ta izbruh pričakovali že dolgo časa in so se torej ljudje »duševno pripravili* tudi na današnje razmere. Mi; ki smo vsaj delno okusili potres, ki je zajel Furlanijo, vsaj deloma vemo, kaj pomeni, ko se U začnejo pod nogami zibali tla. Hotelir pa zaverovano trdi, da so ljudje mirni, pa čeprav telefonistka v naselju pravi dobesed no takole: »Tu se vse trese. Z omar in iz omar pada vse, kar nanje oziroma vanje daš. Stanje je najslabše, kar ga jaz pomnim, pa čeprav sem doživela več tovrstnih pojavov in muh vulkana Leirhnuka. Toda odtod ne gre* mo, dokler nas ne bodo pregnali dokler nam ne
fikaztili*.	v, '«,■ ■ -
Omenili smo sngžno ngMfthŠi* ki. ie zajelo vse področje in s tem izoliralo; prizadete prebivalce naselja in' delavce, ki šo zaposleni
pri gradnji centrale.1 Vse ceste, ki vodijo v to smer, so blokirane
v razdalji sto kilometrov. Pa tu tli letališče, ki je oddaljeno 70 kilometrov, je neuporabno in zato so morali znanstveniki, ki jih jo pritegnil novi pojav, postati na drugih letališčih, ki so sposobna zn promet, in računajo, da bodo skozi nevihto prispeli do k čaja s posebnimi avtomobili, ki srt uporabni za vožnjo v vseh terenskih in vremenskih razmerah.
Rekli smo že, da smo.o tem pojavu že pred meseci pisali. Natu so se razmere ublažile, sedaj pa so prišle do nekakšnega vrhun ca. Vulkan je začel bruhali najprej iz dveh žrel. In v obeh primerih v dokajšnji bližini nove termične centrale. Centrala bi motala uporabljati vročo vodo oziroma paro, ki uhaja iz podzemlja. Gre torej za geoter mično centralo. Zaradi tega vulkanskega pojava pa so prekinili delo in ukazali 150 delavcem, naj se izselijo, vendar se delavci pozivu niso-odzvali, ker niso imeli kam se preseliti, ker je v naselju odpovedalo gretje. Ker- je namreč prišlo zaradi novega bruhanja do velike razpoke v terenu, ne prihaja k vaški termični napeljavi dovolj vroče pare in je sredi mraza vas ostala brez gretja.
Vulkan Leirhnuk je zelo mu hast. Pogosto se zgodi da nekaj časa bruha nato odjenja. Zadnjič se je pošteni, prebudil v novem bru 1975. leta, ko je nekaj časa krepko nagajal vsemu področju, le da se po tedaj lava stekala v drugo smer, po drugem bregu, tokrat pa sta se dve žreli pojavili na sama dva kilometra od centrale' v gradnji in sicer severno od gradbišča. Toda muhavost vulkana hi samo v tem, da je sedaj odpri štiri žrela, kajti vulkan je aktiven že nekaj me secev. Ves čas, polne štiri mesece1 prebivalstvo tega področja in z njimi tudi delavci pri geoter-mični centrali »uživajo* ob, rekli bi, neprestanem potresu, saj se tla zazibajo v poprečju po 130-krat na dan. Včeraj pa so zabeležili nekoliko močnejši potresni sunek, ki se nato ni hotel ustaviti, tako da se je podaljšal v neprestano tresenje,' v nekakšno trajno valovanje tal. Središče potresa so lokalizirali na razdalji treh kilotnetrov od naselja, potresni (Bunki pa so dosegli 4. stopnjo Richterjeve lestvice, kar vsekakor ni malo, če upoštevamo dejstvo, da se to neprestano ponavlja.
Pa ne. le vulkan Leirhnuk in naselje Reykjah!id, vse področje Krafla je podvrženo vulkanskim in sploh tektonskih pojavom, saj pravijo, da je področje Krafla en sam velikanski vulkan, Vprašanje je, koliko časa mbre človek v takih razmerah vzdržati, kajti res
je, da se človek privadi na tnar-sikaj in na področju, koder imamo delujoče vulkane, se človek na majhno komaj opazno tresenje privadi, toda v bližini Rey-kjahlida so te dni zaprli tovarno in izselili delavce, ker ti niso več zdržali. Strokovnjaki pa menijo, da bi znalo priti do hujšega. Med snežinkami, ki še vedno padajo, so opazili- veliko pepela, zrak prt jo pomešan z žveplastimi plini, Geologi trdijo, da močno bobnenje in »klokotanje* pod površino najavlja kaj hujšega, ker si lava utira pot; na površje. V takem pri mero dobri živci prej ali slej odpovedo...
Vloga
ženske
m
\; j
v Sovjetski
zvezi
MOSKVA, 28. —- c":e bi nam s temi podatki postregli pred S. marcem, mednarodnim praznikom žene. bi mogli reči. da hočejo dokazati, kako da se je «. Sovjetski zvezi ženska emaneipirala. Ker pa smo konec aprila, ne. norimo govorili o takšnem bahanju, pač pa o realnosti kj je o-krepljena še s konkretnimi podatki, Podpredsednica ministrskega sveta ruske federacije Helena Karpova je skupini novinarjev navedla nekaj številk n Vlogi, ki jo ima zenska v Sovjetski zvezi. Že prvi podatek je zelo zanimiv. Nič manj kot (ill odstotkov vseli diplomirancev. torej ljudi z univerzi-telsko izobrazim ter tehnikov z v.šjo srednio Šolo. so ženske. Podatke. kj jih je nanizala Karpova. navaja agencija tNpvbjitn ki posreduje bralcem še naslednje podatke:
PETEK, 29. APRILA 1977
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kana!
12,36 Argumenti: Govorica telesa
13.00	Komični filmi 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar: Francoščina
17.20	Paese che vai. . .
Oddajo vodita Sabina Ciuffini in Piero Panza.
Program sestavlja vrsta kratkih filmskih prikazov, posnetih v raznih krajih Italije in dokumentirano prikazujejo navade, običaje in folkloro posameznih predelov, ki so širši javnosti bolj malo znani.
18.00	Argumenti: Govorica telesa
19.00	Dnevnik 1 — Kronike
19.20	Orzoivei — 2. nadaljevanje 19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	' DNEVNIK
20.40 Pepper Anderson — posebni agent ZDOLGOČASENE ŽENSKE
Larry je radijski napovedovalec. Že dolgo pozna lepo Peppe*/ torej detektivko, ki se ukvarja z najbolj zapletenimi zadevami-In Larry prijavi policiji smrt svoje žene, ki jo je našel mrtvo s strelom iz samokresa v čelo. Lepa policijska agentka se kai požene na delo in začne odkrivati ozadje zadeve.
21.35 TAM — TAM
■; !
u
'ar:
Tei
J*
K
5
hi
»Ti
u
22.20 Scena proli sceni
Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim: Knjige
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	Vzgoja in dežele
14.00	Kolesarske dirke
17.00	Program za mladino: Odkrivanje prirode: Travnik 17.20 Barbapapd — risani filmi
17.30	Srečanje
18.00	Posvečeno staršem: Vernost mladine 18.25 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — Šport
18.45	Sedem plus —- Dogodki in igre v neposrednem prenosu Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Gledališče Daria Foia:
»BURKAŠKI MISTERIJ*
V trenutku, ko sestavljamo TV prog;.mi, ne vemo še, če boo0 program predvajali, ko pa se je proti Foju pognalo vse, kri je v Italiji konzervativnega in nazadnjaškega. Ker pa ima I‘° na svoji strani veliko politično oporo, je upati, da konzervatiV nim silam ne bo uspelo oddaje blokirati ali cenzurirati.
Perje na odru — anketni variete Ob zaključku DNEVNfK 2 - ZADNJE VESTI
22.10
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubl|ano
8.10, 10.00, 14,10 TV V ŠOLI: Matematika, Laboratorij na prosi®111 Morje, Ruščina, vTV vrtec, Dnevnik 10, Angleščina, Zgodovin0 1,7.35 Morda vas zanima:
iMi mladi raziskovalci — dr. Aleksandra Kornhauser
17.55	Obzornik
18.10 Čez tri gore: GORNJEVAŠKI OKTET	4
V Poljanski dolini deluje v okviru kulturno umetniškega di;*!; štva »Ivan Regent* Gornjevaški oktet, ki je tokrat pričakal švo.l0, predstavitev tudi v TV sporedu in to z barvno oddajo, posnPu v domačem okolju. Iz svojega pisanega sporeda bodo zapeli v0t pasmi
18.15 Izbira študija in poklica: KEMIJA 19.30 DNEVNIK
19.55	Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 P. Heriat: BOUSSARDELOVI
20.55	Razgledi: POT KPJ
f
;
Eri
K
S
m'
d
>eva
Gl;
;aVi
Tet


.u

Drugi del dokumentarne oddaje bo govori! o povojnem razvoj0 Jugoslavije, o obdobju njene obnove in graditve, o začetku 111 prvih korakih uveljavljanja samoupravljanja, o krepitvi en0‘" nosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, o novih družbeni" vrednotajiv.-ki pomenijo, a-f-rmaciijo'*človeka, ki odloča o razmC, ra h in dosežkih svojega bela o uveljavlja ju neodvisne in neuV>
ščene šamrtiipraviie, socialijitjčneMuguslavije.
2V.55 Ulice San Francisca, serijski film
Koper — barvna
19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK
-20.35 POSLEDNJI KILLER, film
Film je režiral Joseph VVafren. V glavnih vlogah igrajo J0'11’ Hamilton, John McDouglas in Daniele Vfth6«s. *
21.50 Glasbeni nokturnu
Gli
linj
&
£
M
R
!!g,
%■
Zagreb
17.45 Otroški spored
19.05 Kulturni pregled
20.50 Prizori iz zakonskega ivtjenja
V Sovjetski zvezi je 4 ^00 žensk, na položaju šefov univerzitetnih stolic nad 94.000 žensk pa botru je na univerzi. Gre za docentke, asistentke itd. Sovjetska akademija znanosti,, skupno 4 republiškimi sekcijami te vrhunske znan sive ne ustanove, pa šteje 2 400 žensk rednih ali dopisnih članov,
Znano je, da je v Sovjetski zvezi ne le šola. pač pa tudi zdravstvo nekakšna domena ženske. Karpova pa v svojih izvajanjih zatrjuje, da «v nobeni kapitalistični deželi ni toliko žensk v vodstvu gospodarstva in v državnem ifodilnem aparatu kot v Sovjetski zvezh. Več kot polovica gospo-darskih podjetij, zdravstvenih u stanov, itd. vodijo ženske Pa tu di v političnem življenm ie ten ska zelo angažirana in dudi upoštevana. V vodstvu raznih državnih organizmov in javnih organi, zacij je kar 32 odstotkov žensk. Pri zadnjih volitvah, ki so bile jeseni 1975. je bilo izvoljenih v vrhovne sovjete posameznih repu blik 35,4 odstotka žensk, v vrhov-sovjete avtonomnih republik
obilnih 39 odstotkov, v krajevne svete pa nič manj kot 4R odstotkov žensk.
Švicarska barvna TV
18.55 Srečanja
10.45 Odprte strani — knjižne novosti 21.00 Čudežni ribolov — nadaljevanka
Mi
Mu
%
S
S
s
Vici
^i.
Mof
1*
'■2.
S*
(
h
3dr[
1*
A

TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 11.,'10, 14.00,	15.30,	17.00,	18,00,
RADIO 1
13.00,	7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
19.00 H.OO. 15.06, 16.00, 18.00,
13.00'
19.00*
lO.UUp	|fl’
Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8,05, 21.00 Poročila; 6.00 Jutranja 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 sba in, pogovitri; 9.00 Vi in Ir’
Ženska imena; 9.40 Koncert; 10.05 10.00 Čontrovoce; 11.00 Film
in 11.35 Predpoldanski omnibus; njegov zvočni trak; 14.05 žer>-11.00 Šolske oddaje; 12.(K) Glasba revije; 14.30 Jazz; 15.45
"	■	,< lD-f
po željah; 12.50 Pristopanje k de- NIP; 19.15 Večerni program, - t: zelnim oddajam; 13.15 Glasbeni Kolesa in kitara; 20130 'Plenj®^.
almanah; 14.05 Koncert folkj, 22.45 Orkester Pina Calvija; 14.30 Mladina v zrcalu časa; Lahko noč.
14.40 PH 104; 15.35 Klasični al bom; 16.05 Od melodije do melo-
-.... ..........-r----—J- ---------—	6.00, I.UU, O.UU, U.UU, ' ne,
dije; 16:30 Za najmlajše; 17 05 De- 11-00i 12.oo, 14.00, 18.00, 19.00 Y žrini skladatelji; 17.30 Glasbena r()čila. G20 Rekreacija; 6,50 panorama; 18.05 Kulturni dogod- bro iutro ott.oci!. 7.20 Na daf ki; 18.25 Domači zvoki.	njj dan; 7.30 Iz naših spore«
KOPER	g os Glasbena matineja; 9.05 JV
6.30,	7.30,	8.30,	12.30,	13.30, dijska šola: Partizanske Pe^<!
14.30, 16.30. 18.30, 20.30 Poroči- 9.30 Iz glasbene tradicije; ‘V la; 6.05, 7.00, 8.30 Glasba za do- Turistični, napotki; 11.03 P« !e
iiiffni U ‘IG Pmvinnn rflneha* 11 iiniL	10 ‘In Doi/iid ift
SLOVENIJA J
7.00,	8.00,	9.00,	1U”»
bro jutro; 8.35 Baročna glasba; lijinih poteh; 12.30 Revija
l Plošče: 10.15 Moderni kon- strov; 12.30 Kmetijski rias** t- 10.45 Glasb« in nasveti; 1540 Pihalno uririh,,■ (3 30 P1 ,Y
9.30
cert:	10.45 Glasba in nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 1 fr
11.15 Poje Twiggy; 11.45 Orkester ročajo vam...;	13.50 Človek ,j.
Shaw; 12.05 Glasba po željah; zdravje; 14.05 Glasbena 12.40 Eskursionist; 14.00 Kultura ca; 14.16 Naši umetniki; i;i in družba; 14.10 Plošče; 14.40 Glasba po željah; 15.00 ji Ital. zbori; 15.00 Naši otroci in in odmevi; 15.30 Napotki v mi; 15.1(1 Discorama; 15.45 Folk; riste; 15.35 Glasbeni interni0® 16.45 Ansambel Štirje Kovači; 15.45 Naš gost; 16.00 «Vrh|-1 V 17.00 Kulturna panorama; 17.10 18.05 «Mesta prijatelji*; 19 35 i Orkester Huga Strasserja; 17.30 ko noč, otroci!; 19.45 Min11,^ Primorski dnevnik; 17.45 Občan ansamblom štirje kovači! pred mikrofonom; 17.50 Zabavna Stnp pops 20; 21.15 Oddaja 0 glasba: 18.00 Tops-pops; 18.35 Na- rju in pomorščakih; 22.20 Pe.V,if ši zbori; 20.00 Zvoki; 21.35 Sim- in zvoki; 23.05 Literarni "'V
fonični koncert; 22.45 Jazz.
no; 2?. 15 Jazz pred

l'l.
ES
izi

OY[\N (od 21.3. do 20.4.) Potrebni ste pomoči od več strani. Pazite na živce in posvetite se športu. - ‘
Bltf (od 21.4. do 20 5.) Preden se lotite novega dela, upoštevajte vse nove elemente. Pomagajte tovarišu v nesreči.
DVOJČKA (od 21.5 do 22.8.) V spopadu z nasprotniki ne segajte po njihovih sredstvih.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Napetost v' odnosih med družabhiki. Privoščili si boste potovanje,
LEV (od 23,7. do 22 8 ) Pazite, da ne zamudite ugodne priložnosti. Manjši spor v družim.
Horoskop
ste pridobili zaupanje.
zumevanje bo ljubljeni °st’
DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Določite si delovni načrt in pazite, da se od njega ne oddaljite. Ne pozabite obljube.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Skušajte se postaviti po robu nasprotnikom. Sklenili boste nova zanimiva poznanstva.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Ne oklevajte pred odgovornostmi. S svojo muhavostjo ne boste rešili problemov.
STRELEC (od 2,3.11. do 20.12.) S svojimi delovnimi uspehi si bo-
uteho.
20-
KOZOROG (od 21.12 do „. Če si hočete utrditj polo^Jj# smete omahovati. Ne' odred1 je pomoči ljubljeni osebi. ,j
VODNAR (od 21.1. do .JjV Skušajte biti bolj previdni .[. 4 zahtevajte nemogočega. Zn‘' $ boste v okolju, ki vam hb | ja In.
RIBI (od 20.2. do 20.3.). ^ doma izkoristite svojo °rl9h j)1'1 zamisel. Pridobite si iskre*1
jeteljev.
f
S
V
Hi
Dl
D!
$
%
,.fC(
e'
s
%
i
Si
h
“•Oo
IN
*U)

1.,
L
6
K
61
6]
l
ii: ^
iti
/
Danes v Morgesu (Švice)
M. Parlov-F. Fiol za evropski naslov
dvorit v tem srečanju je seveda jugoslovanski as
sarskpi j6 ^°sta spoprijela v bok-
Srerin ^ dvob°ju za evropski naslov vak to., v! kategorije, evropski pr-^sco P' i Rar*ov in izzivalec Fran-Špan€f, "f,iz, švice- ki je po rodu ; dvoboj bo na sporedu v »redi*AU’ , ^vicarske:n turističnem loj se U °° ^enevskem jezeru. Par-viL t„,Je za srečanje dobro pripra-drjviSn- da bi mu ne smel delati vjCi y i*. nssprotnik velikih pregla-''jlvat-i*-	P3 ne bo smel podce-
bojtja1	ki je še kar soliden'
vak ie dvakrat amaterski pravni 7106 *n stalno nastopal v dr-LeL^Preaentanc-'.
tionaipp je PrGStopil med profe-V'o' Srp,- kjer nastopa s spremenlji-Pr^: °:'Njegov slog boksanja je "Mi V;* trakti ven, hitro zna me-bitj n in s hitrimi udarci raz-gj §„ sprotnikovo obrambo. Nihče "itehrf na, ringn podrl, kar priča o kaj np Vzcjržljivosti; zato pa je dotika *ren’ ko se nasprotniku od
Pa ljllj. Vsfm tem dobrim lastnostim e doh«0 ^inro, da bo za Parlova Pev^eri'' naspr°tnik. ne pa preveč
<5»Wdnik dvoboja bo Francoz Sej T p Balderoix, stranska pa An-Wa'iy in Italijan Dino Am-
'J na ledu
SP NA DUNAJU
visoko
Rajala €SSR
, hfe’ 28- — V petem kolu SP *S$R „JU„na ledu je SZ premagala
>4L6'1 /1:1. 4:0, 1:0).
J'e(inj .O^snjem kolu je lestvica na-“kosu ' SZ in švedska 10 točk, Če-yva*ka 7, Kanada 5, ZDA in • F'nska 2, Romunija brez
Tl -'Tndt v 2. etapi '»i po Španiji je zmagal "Nil 1 "leertens, ki je tako še A da^est0 na skupni lestvici. uHl Senjem cilju je bil drugi je 3. Ongenae (Bel.), na-. edila vsa glavnina.
>^dn?A’ 28	~ V 3. etapi
H i?.r*e Po Apuliji je zmagal ■ ‘ V *JWnsld kolesar Mantova-ti ^avs, JUint'm sprintu je prelu-Jtperjn t)1Ja‘ Saronnija, Bassa in ,'ici h 1 >-vo mesto na skupni1 le-I Po
skupni etapi prevzel Ga-
>>b!;VARCHI. 28. - Na tretji jrje i ne «Dirke dežel* za ama-AJ. mozmagal Mattias Wiegand. AnijBi10 se je uvrstil Down (V. Ji. Na' ,3' pa je bil Ratčenko [p Dvii-n' skuPni lestvici še vedno t (vjfch (NDR), pred Lavvren-
1$%*,------------
7 a'Jrizi0 — Italijanski kolesar /h,Ssto vB'd>nost se je uvrstil na »jWijj. 1- etapi krožne dirke po Vana arnaterje. Zmagal je Bel-
0«'
w
V $
)V'
V
tii:.
1.45
p
a.
.ti:
it
4.
i.<
<ii;l
tu
oj
Kf
ti'0
tt
4
tar^leshl'1 ,n°Sometnih srečanj za
*><ma ne ekipe' so na an8>0-^zide- 01 turnirju dosegli nasled-
SrbjL' Parma	2:3
* Terano	2:2
rd City - Cremonfese 1:1
e<
A
F,^ALE KADETOV |f V TRžifu
J^tovelci ^ novim “spehom?
v^il^^.Vi kadeti, ki o.
S
so se
SlCllPnolan0r- so- se na^ 1an'
p'm, Ar't .° Hurlinghamom iz *ki9n'JS$innČn A iz Gorice in t, ePni J1,’’} a Gorici uvrstili v t,, ,tega Prvenstva, kar >1^' velik uspeh za vso C Prvi M?':*0 košarko. bai°velci ■lnaln't tekmi bodo
^ajpjsisn.

SpORED
Arb‘1’’ 3o-4-i.te A -
k
«*
finaLdelja’ l.-5-
finale za 3' rnest° ;e «efcS? ?a_l- mesto
v V.. J^e bodo v telovadni-
y,M
Gargo dlsonzo.
tuij??. ki Zltt3n se bo uvrstila oZ T tem sklepnem sv°nla prog mesto.
Redditch United - Lecco	2:0
Bath City - Bari	2:1
Yeovil Town - Tirris	5:1
TENIS
Pilič zmagal
MONCHEN, 28. - V 1. kolu mednarodnega teniškega tekmovanja Bavarske je Nikola Pilič premagal Barazzuttija s 6:2 in 7:5. Tudi drugi italijanski predstavnik Paolo Ber-tolucci je bil izločen že v 1. kolu.
RIM, 28. - Od 15. do 22. maja bo v Rimu mednarodno teniško tekmovanje, na katerem bo sodelovala vrsta najboljših teniških igralcev. Med temi so predvsem Vilas, Na-stase, Gottfried, Ramirez, Orantes, Tanner in Panatta.
11. TURNIR PRIJATELJSTVA V MOŠKI ODBOJKI
BOROVI FANTJE NAJBOLJŠI
Goriški dom je v tekmi s Krasom zadovoljil - Grilančevi varovanci drugi
V sredo so na stadionu «1. maj* odigrali prve tri tekme za izločilni del moškega odbojkarskega »Turnirja prijateljstva*. Nastopile so ekipe Bora, Doma in Krasa. Po predvidevanjih ni imela ekipa Bora nobenih težav in je gladko premagala oba nasprotnika. Za presenečenje pa bi kmalu poskrbeli Goričani, ki so tudi osvojili set proti Krasu. Omeniti je tudi treba, da je Kras igral v precej nepopolni postavi.
Bor - Dom 2:0 (15:8, 15:2)
Borovci so res z veliko lahkoto od pravili ekipo Doma, ki ni mogla nuditi večjega odpora nasprotnikom. »Plavi* so popolnoma kraljevali- na mreži, bodisi z nepremagljivim blokom kot tudi z neustavljivo tolčenimi žogami. Tekma ni bila zanimiva in rezultaj prikazuje realno moč obeh ekip.
Kras - Dom	2:1
(15:10, 9:15, 15:3)
To je bilo najbolj izenačeno srečanje večera. Kras je z dokajšnjo
MiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiifiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiMiutiiiHftimimmiiiittiiiiiiiiiiiimiiMiiiitiiiiiitiimimimiiii
V PRVI SLOVENSKI KOŠARKARSKI LIGI
SEŽANSKI KRAS DOKAJ USPEŠEN
Sezanci so namreč osvojili odlično četrto mesto
Prvenstvo v 1. slovenski ligi je za nami. Znani so vsi rezultati in vrstni red, zato lahko damo končno oceno lige in sežanskega KRASA kot nosilca selekcije južno-primor-skega področja. V ekipi Krasa so nastopali tudi igralci iz Postojne in Kopra. Če se ozremo na končano sezono, lahko takoj rečemo, da ne trenerji, ne strokovnjaki, niti igralci sami ne morejo biti zadovoljni. Vse preveč je imelo prvenstvo primesi, ki v kakovostno tekmovanje ne spadajo. Vrstila so se nemogoča presenečenja, pa rekordne zmage, velika so bila nihanja v igri vseh moštev, da vsega negativnega sploh ne omenjamo. Slovenska košarka je v veliki krizi, krivcev za to pa je več. Na vseh področjih se forsi-rajo mladi, ki pa še zdaleč nimajo pravega odnosa do košarke. Preveč umetno se poskušajo vzgojiti dobri igralci iz fantov, ki so sorazmerno visoki, razen fizičnih kvalitet pa nimajo veliko skupnega s pravimi športnimi stremljenji.
Zakaj je to prvenstvo bilo korak 'rtSžaj? ' Razen prvega inesta, ki daje pravico nastopanja v 2. ZKL, ostala mesta ria lestvici nisp imela aktičnega pomena. Torej pravega -ahu pred izpadom ni bilo, zato ni bilo prave zagrizenosti tistih iz dna lestvice. Nekateri so vedeli, da je to njihova zadnja sezona v slovenski ligi ne glede na uvrstitev in temu primerno so se tudi odrezali. Nekateri klubi, oziroma selekcije, so bili nabrani iz vseh vetrov, ni bilo klubskega vzdušja. V nekaterih selekcijah, tako tudi v sežanski, so igrali košarkarji, ki so se vozili na treninge in, tekme po 70 km daleč.
Z nastopom sežanskega Krasa pa smo lahko vseeno zelo zadovoljni. V klubu se je delalo tako kot najbrž v nobenem klubu slovenske lige. Uprava kluba je veliko truda in požrtvovalnosti vložila pri postavljanju igrišča v jahalnici Lipice ter pri iskanju finančnih sredstev, saj predstavlja tako tekmovanje veliko finančno breme. Vse pohvale gredo tudi trenerju Grmeku, ki je uspel, da je bilo vzdušje v ekipi na višini. Zaradi velike oddaljenosti igralcev so bili tudi treningi nekoliko okrnjeni. Večina igralcev tudi ni imela pravih navad na trdo delo, še zlasti, da trenirajo obrambo, ki je bila najšibkejša točka ekipe. Dejstvo je, da so imeli Sežanci najslabšo o brambn v ligi. Vse preveč so se naslanjali na napad, ki je bila improvizacija, večkrat zelo kratka od dveh do treh podaj in prav to je negativno vplivalo, na organizacijo obrambe. Če pogledamo tekme, odigrane doma in na tujem, pridemo do spoznanj, da so bili igralci na domačem terenu bolje motivirani za igro, najbrž zaradi podpore navijačev, ki so stalno polnili tribuno v Lipici, saj so od 11 tekem zmagali 10-krat, izgubili so samo proti prvaku, ekipi DOMŽAL. Na tujem pa so se večji del tekem dobro držali z nasprotniki, a so vselej nerazumljivo popustili in srečanja, razen proti Ježici in Jesenicam, izgubili.
Na koncu lahko zapišemo, da se pri klubu trudijo, da bi dobili prir fesionalnega trenerja za vse vrste ekip. Jeseni se pričakuje v Sežani otvoritev nove športne dvorane, ki bo povsem zadostila propozicijam tekmovanja.
Čeprav je KRAS letos dosegel četrto mesto, si bo moral za prihodnje tekmovanje v slovenski ligi s kvalifikacijskimi tekmami v svoji regiji priboriti mesto v ligi najbolj ših ekip Slovenije.
NAJBOLJŠI STRELCI EKIPE
Hilarij BREZEC Robi KATONAR Dušan KOBE Bruno ŽARO Vojko ŽIBERNA Miran TAVČAR
552
358
252
156
145
139
TRST, 28. — Trener tržaškega košarkarskega kluba Hurlingham Franco Lombardi, bo po končani sezoni zapustil ekipo. Bivši italijanski reprezentant je namreč naprosil društvo, -naj ga zaradi družinskih razmer odpusti od trenerskega delovanja.
MOTOCIKLIZEM
MILAN, 28. — 10 specializiranih novinarjev iz vse Evrope je izbralo italijanskega dirkača \Valterja Vil-lo, kot najboljšega pilota za leto 1976.
lahkoto osvojil prvi niz. Kraševcem ni in ni šlo pri sprejemu servisa. Postajali pa so vedno bolj nervozni. Ni jim uspelo niti zaustaviti igre, ker niso. imeli na1 razpolago nobene menjave. Domovci so prepričljivo osvojili c’rugi set in kazalo je, da bodo tudi pripravili presenečenje večera. Vendar pa so se Grilanc in tovariši v odločilnem nizu zbrali, zaigrali so bolj umirjeno in prepustili nasprotniku le tri točke.
Bor - Kras 2:0 (15:0, 15:10)
Borovcj so začeli tekmo na vso moč in niso v prvem setu prepustili nasprotniku niti točke. Bolj enakovredna je bila igra v drugem nizu, ko so Kraševci vodili z 10:8. Vendar je «plavim» uspelo, da so osvojili kar sedem" zaporednih točk in tud; srečanje in s tem so ponovno dokazali, da so daleč naša najboljša moška šesterka.
POSTAVE
BOR: Kralj, Špacapan, Kodrič, Neubauer, Požar, Milič, Ugrin, Zadnik.
DOM: Prinčič, Petejan, Cotič, Černič, Komel, Nanut, Cijan.
KRAS:	Grilanc, Budin, Živec,
Klanšček, Marušič, Pahor.
SODNIKI: Nacinovi, Sechi, Ber-tocchi.
Bor
Kras
Dom
LESTVICA 2 0 1 1 0 2
4 0 4 4 3 2 1 4 0 M. V.
FINALE NARAŠČAJNIC
Pristransko sojenje Brežanke ob zmago
OMA — Breg	2:1
(13:15, 15:9, 17:15)
BREG: Kocijančič, Premolin, Slavec, Canciani, Stepančič, Štefančič in Cej.
SODNIKA: Fulizio in Beltrame.
V pokrajinskem finalu prvenstva naraščajnic so morale Brežanke prepustiti zmago ekipi OMA. Ekipi sta bili enakovredni; lahko rečemo tudi, da so Brežanke igrale odločno pod svojimi zmožnostmi, vendar moramo poudariti, da jih je tudi oškodoval sodnik. Če se nekoliko zaustavimo pri sojenju, upamo trditi, da že dolgo nismo videli tako slabega sojenja, kot smo ga videli na tej tekmi. Pri tako slabem sojenju je sodnik oškodoval obe ekipi. Največ pa je na koncu oškodoval mlade Brežanke in lahko mirne duše trdimo, da jih je prikrajšal za zma-
go. V zadnjem setu (pri rezultatu 15:14 za naše predstavnice) je prvi sodnik hote ali nehote spregledal dve očitni napaki na nasprotni strani. Pri tem pa so nasprotnice dobile novega elana ter osvojile set in tudi srečanje. Ne moremo pa razumeti, kako zveza pošilja na taka odločilna srečanja tako nesposobne sodnike, kar se Brežankam ne zgodi prvič.
Če se povrnemo k tekmi, moramo reči, da so Brežanke zaigrale v začetku prvega seta res dobro in so si pridobile tako prednost, da jim OMA ni mogla več do živega. Popolnoma drugače so zaigrale v drugem setu. Kazalo je, kot da je na igrišču ena sama ekipa: OMA, ki je tudi osvojila niz z veliko lahkoto. Enako je bilo v začektu odločilnega niza, ko je OMA že vodila z 12:4, nakar so Brežanke zopet zaigrale, kot znajo, nadoknadile so zamujeno in že vodile s 15:14. Tu pa so se dogodki razvili, kot smo že omenili.
M. V.
Borova mlada ženska odbojkarska ekipa,
prvenstvu 3. divizije

KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH ZAMEJSKIH EKIP
V PR VENSTVU POMLAD* POLETO VCI PR VI
Najnevarnejši nasprotnik openskih košarkarjev je ekipa Inter 1904 - Jadran brez zastojev - Prva Borova zmaga, medtem ko sta Breg in Kontovel še praznih rok
«POMLAD»
SKUPINA C
V tretjem kolu tega prvenstva je Bor le izbojeval prvo zmago. Štok-ljevi varovanci, ki so že v drugem kolu proti Ferroviariu A dobro i-grali, so proti Libertasu tudi po pričakovanju zmagali, pa čeprav trener Renato Štokelj ni bil ravno navdušen nad igro svojih varovancev.
IZIDI 2. KOLA Bor - Ferroviario Servolana - Flaminio Počitek: Libertas.
IZIDI 3. KOLA Libertas - Bor Feroviario A - Flaminio Počitek: Servolana1.
LESTVICA
Feroviario A in Servolana 4: Flaminio in Bor 2; Libertas 0.
PRIHODNJE KOLO (1.5.) Ferroviario A in Servolana 4; Flaminio - Libertas. Počitek: Bor.
70:90
97:90
67:94
82:79
Ekipa Uniona
nogometni amaterski
najbolje odrezala. Na sliki: posnetek s tekme
Union — Roianesc in gol za goste
........................................................................■itiinnm.....m,,,,,,,,,.......................tim urnim........
| Sm*
t jSka
{is
H. I« ea
LESTVICA 1. SLOVENSKE LIGE
	DOMA			NA-TUJEM				SKUPNO	
11	10	i	20	11	8	3	16	22	18 4 36
11	10	l	20	11	6	5	12	22	16 6 32
11	10	i	20	11	5	6	10	22	15 7 30
11	10	i	20	11	2	9	4	22	12 10 24
11	10	i	20	11	2	9	4	22	12 10 24
11	9	2	18	11	2	9	4	22	11 11 22
11	6	5	12	11	5	6	10	22	11 11 22
31	6	5	12	11	4	7	8	22	19 12 20
11	7	4	14	11	2	9	4	22	9 13 18
11	5	6	10	11	4	7	8	22	9 13 18
11	4	7	8	11	1 10		2	22	5 17 10
u	2	•	4	n	2	9	4	22	4 18	8 DAŠ
ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED
preteklem kolu dva poraza in dve zmagi naših šesterk
V 1. moški diviziji je Olympia trenutno na vrhu lestvice
MOŠKA C LIGA
Letošnji prvenstveni razpleti se niso preveč ugodno razvijali v korist Krasa. Dva zaporedna zmagovita nastopa pa sta le prinesla žarek upanja pred najhujšim. Nedeljski poraz v Pradamanu je pokopa' še zadnja tudi teoretična upanja in tako so Zgoničani že kolo pred koncem prvenstva matematično v nižji ligi, to je v 1 diviziji. Bolj kot neuspešno, lahko rečemo, da je bilo prvenstvo našega edinega tretjeii-gaša nesrečno, saj je moral predali nekaj zmag nasprotnikom, ki jih resnično niso zaslužili. Zmagovita pot odlične ekipe S. Giorgia se seveda nadaljuje. Solidna Mira je odpravila ACLI od Sv. Jakoba v gosteh, vsekakor pa preseneča zmaga Kennedyja proti Torriani.
IZIDI 13. KOLA S. Giorgio - Inter 1904 Kennedy - Tomana	3:1
ACLI Sv. Jakob - Mira ,	1:3
. n Pozzo - Kras	3:1
PRIHODNJE 14 (zadnje) KOLO II Pozzo ACLI Sv. Jakob, Mira -Ke»nedy, Tomana - S. Giorgio, Kras - Inter 1904
BRST VIC A
S. Giorgio 24, Mira 18. Tori lana 16, ACLI Sv Jakob 12. Kennecly in II Pozzo 10, Inter 1904 8 in Kras 4 točke
1. MOŠKA DIVIZIJA
Zmagovita pot 01ympie iz Gorice se še nadaljuje Slovenski odbojkarji so končali prvi del prvenstva kot edini neporaženi in s štirimi točkami prednosti pred neposrednimi zasledovalci V tretjem letošnjem
spopadu so jim redarji odvzeli niz, kar je bilo obenem tudi vse. V ostalih dveh -srečanjih sta bila uspešna Libertas iz Šaril ter ekipa Ro-cola.
IZIDI 5. KOLA
AGI Gorica - Rozzol Trst 0:3 Libertas Šarile - Ginnastjca Pordgnon	8:0
Mestni redarji - 01ympia 1:3 PRIHODNJE KOLO Redarji - Ginnsstica tas Šarile - Rozzol, Olympia - AGI
Gorica.
LESTVICA
Olympia 10, Libertas Sacile in Ginnastiea Porrien-n 6. Rozzol 4, Redarji Viri-m 2, AGI Gorica 0.
1 ZENSKA DIVIZIJA SKUPINA ZA NAPREDOVANJE v štirih dneh je Sloga utrpela kar dva poraza. V soboto so slovenske odbojkarice igrale z vodečim Liber-* tasom iz Kirme Veneta in gladko izgubile s 3:0. Ker je prišlo v srečanju z ekipo Corridnni do nesporazuma, so v sredo zvečer odigrali še to zaostalo tekmo. Potem, ko so slogašice že vedile z 2:0 so morale točki prepustiti nasprotnicam. Ne glede na poraz pa so varovanke trenerja Peterlina zadovoljile in i-grale zelo dobro. Po tem spodrsljaju je Sloga zdrknila na četrto mesto lestvice. Slej ko prej vodi odlični Libertas (Fiume Veneto), ki je v petih tekmah izgubil set. Preseneča pa prvi uspeh Virtusa in to v gosteh s Corridonijem.
IZIDI 5. KOLA
Torriana - Julia	3:2
Corridoni - Virtus	1:3
Sloga • Libertas Fiume Ven. 0:3
ZAOSTALA TEKMA 4. KOLA Sloga,- Corridoni	2:3
PRIHODNJE 6. KOLO Sloga - Virtus, Corridoni - Julia, Libertas Fiume Veneto - Torriana, LESTVICA
Libertas Fiume Veneto 10, Torriana 6, Julia, Sloga in Corridoni 4, Virtus 2.	1
SKUPINA ZA NAZADOVANJE pni r i ,	N'** v neposrednem obračunu z
1 N’ ArV d*rektnimi nasprotnicami za obstanek v tej konkurenci Kontovel ni pričel najbolj spodbudno. Potem ko je Maianese osvojil prvi niz, so se slovenske odbojkarice- le predramile in zaigrale tako kot resnično znajo. To jim je pomagalo da so izbojevale drugi par tačk in tako napravile korak bliže k bolj varnemu mestu na sredini lestvice. Po prvih treh uspešnih nastapih je bil PAV Despar iz Vidma dvakrat za poredoma poražen. Prvi par točk je izbojevat prav s temi nasprotnicami ACLI Sv, Jakob. Z zmago v Krminu je Azzurra iz Gorice še na prej prva v tej skupini.
, IZIDI 5. KOLA ACLI Sv. Jakob - PAV Despar Videm	3:2
Libeitas Krmin - Azzurra	2:3
Kontovel - Maianese	3:1
PRIHODNJE 6. KOLO Kontovel - Azzurra. Libertas Kirni n - PAV Despar, Maianese - ACLI Sv. Jakob.
LESTVICA
Azzurra Gorica 8, Libertas Krmin in PAV Despar 6, Kontovel in Maianese 4, ACLI Sv. Jakob 2.
G. F.
SKUPINA D
Inter 1904 in Polet nadaljujeta mrtvi tek v tej skupini. Obe ekipi sta namreč doslej še neporaženi in verjetno bosta o finalistu odločali medsebojni tekmi med tema ekipama.
Žal, pa sta doslej Breg in Kontovel ostala brez točke.
IZIDI 2. KOLA Kontovel - Polet	30:74
Breg - Ferroviario	54:96
Inter 1904 - Don Bosco	89:65
IZIDI 3. KOLA Inter 1904 - Kontovel	100:41
Polet - Ferroviario B	87:70
Don Bosco - Breg	120:75
LESTVICA
Polet in Inter 1904 6; Ferroviario B 4; Don Bosco 2; Breg in Kontovel 0.
PRIHODNJE KOLO . (1. 5.) Polet - Breg (11,00 na Opčinah); Ferroviario B - Inter 1904: Kontovel - Don Bosco (30.4., ob 17. uri, na Kontovelu).
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Do zaključka tega prvenstva nas ločijo še tri kola. Medtem pa' se nadaljuje mrtvi tek vodeče dvojice, Jadrana in Servolane. "	' "”i
Brumnovi varovanci so v minulem' kolu brez vsakršnih težav premagali šibko ekipo Villesse. Servolana pa se je morala pošteno potruditi, da je lahko odpravila presenetljivo Barcolano, ki je poleg tega imela tudi to smolo, da je naletela na dokaj pristranska sodnika.
Ni torej več dvoma, da bo o le tošnjem zmagovalcu odločal spopad med Jadranom in Servolano.
Jadran bo v preostalih treh kolih igral z naslednjimi ekipami: Arte Gorica, CUS Trst, Servolana.
Škedenjci pa se bodo še spoprijeli s temi moštvi: POM Tržič, Arte in Jadran. Poleg tega bodo morali odigrati še zaostalo tekmo z Inter-jem 1904.
IZIDI 19. KOLA Jadran . Villesse	118:66
Servolana - Barcolana	83:78
Inter 1904 - CGI.Milje	72:71
Itala - Edera	84:01
Arte - Scoglietto	80:65
CUS Trst - POM Tržič	68:59
LESTVICA
Jadran in Servolana 34; Itala Gradišče 30; CUS T-st POM Tržič.. Barcolana in Inter 1904 18; CGI Milje 16; Edera, 14; Arte Gorica in Scoriietto 6; Villesse 2.
PRIHODNJE KOLO (30.4.) Jadran - Arte Gorica (18.30 v Dolini); POM Tržič - Servolana; Barcolana - Inter 1904; CGI Milje - Villesse; Scoglietto - ltaia; Edera Gorica - CUS Trst.
1. DIVIZIJA
V tem prvenstvu so odigrali že peto kolo. Druga Jadranova peterka je v soboto igrala doma proti še nepremaganemu moštvu Grandi Motori in je po predvidevanju izgubila.
No, po dokaj medli igri, ki so jo naš; zastopniki pokazali v srečanju s Scogljetlom, na velja tokrat omeniti, da so košarkarji Jadrana B bolje igrali, kar tudi daje upati, da bodo v prihodnjem kolu (proti San Sergiu) iztržili drugo -prvenstveno zmago.
IZIDI 5. KQLA Jadran B - GMT	69:79
Edera - Scoglietto	77:63
Juventus - San Sergio '	66:49
Počitek: Ferroviario LESTVICA
Grand; Motori 8; Ferroviario in Juventus 6; Scoglietto 4; Jadran B, Edera Milje in San Sergio 2.
PRIHODNJE KOLO (1.5.)
San Sergio - Jadran B (1Q,30 v TrŠtu, Uh Petracco); Scoglietto -Ferroviario; Gandi Motori Juven-tus. Počitek: Edera Milje.
edko
MIN IBASKET
4jl\	NAGRADO
Dobra igra goriškega Doma
Dom - UGG A 36:48 (15:27)
DOM: Pisk 4, Orzan D. 3, Petejan, Orzan N. 2, Komel 9, Bavcon 2, Košuta 16, Feri, Gergolet, Cej in Bric.
SODNIK: Klanjšček David.
Proti eni najmočnejših ekip goriškega področja je Dom, po našem
mnenju, prikazal najboljšo igro tega prvenstva. Zlasti v drugem polčasu je slovenska ekipa bila popolnoma enakovreden nasprotnik in z malo več športne sreče bi ji 'uspelo presenetiti odlično moštvo UGG. Domovci so si možnost zmage zapravili v drugem delu prvega polčasa, ko so zaradi nekaterih naivnih napak v obrambi dovolili nasprotniku, da je dosegel pomembno razliko, ki jo je obdržal do konca.
S to tekmo je prvi del finalnih tekmovanj za določitev zmagovalca za goriško področje končan. Povratek se bo pričel že' prihodnji teden. Prvo tekmo bodo domovci igrali v ponedeljek, 2. maja, ob 15. uri, v telovadnici CONI, proti ekipi Arte A.
Vili Prinčič
TURNIR BIASI Sokol — Polet 52:38 (16:22)
SOKOL: Ušaj 26, Klanjšček, Žbogar 4, Bandelli, Devetak 12, Gruden 6, Rebula 4, Della Schiava, Cahari-ja in Pertot.
POLET: Persi, Granier, Hrovatin, Vidali 15, Zajec, Bandelj, Kralj D. '6, Husu, Feri 13, Kralj T. 4 in Furlan..
SODNIKA; Terčon in Pupis.
PM: Sokol 0:0, Polet 2:4.
V	finalu za 14. mesto (od skupno 20 ekip) je Sokol s težavo premagal openske nasprotnike. Slednji so pričeli v izrednem slogu in povedli kar z 12 koši razlike. Nato so Na-brežinci zaigrali le bolj zagrizeno v obrambi in preudarno v napadu ter so po zaslugi razigranega Ušaja najprej izenačili in nato povedli. Tedaj je bilo tekme praktično konec, kajti poletovci so se potrli in zaigrali zelo zmedeno.
Izkazali so se: Ušaj in Rebula pri Sokolu ter Vidali in Feri pri Poletu.
Marko
TURNIR «STELLA» (dečki) Polet — Saba 57:55 (29:30)
POLET: Hrovatin 22. Sergij So sič, Vremec, Len'ša (k) 10, Pisani .:, Grison, Kalc 16.
V	prvem kolu turnirja »Stella* za dečke, ki ga organizira društvo Saba in na katerem sodelujeta še Ferroviario in Inter 1904, so pole-tovci z veliko težavo premagali e-kipo organizatorja turnirja. Openci
niso tokrat ponovili blesteče igre, s katero so pregazili iste nasprotnike v zadnjem kolu prvenstva dečkov na Opčinah, kljub temu pa lahko ocenimo igro Poleta kot pozitivno, saj je vedno težko zmagati na igrišču Sabe in še to z domačimi sodniki. Zelo dobro je zaigral Branko Hrovatin, ki je dosegel odločilne koše za svojo ekipo v dramatičnem finišu, zelo koristno pa je tudi zaigral Marko Pisani, ki je ulovil o-gromno odbitih žog pod obema Košema in s tem nekoliko nadomestil Pavla Kalca, ki ni zaigral tokrat v svoji najboljši formi.
Poletovci igrajo naslednjo tekmo danes, ob 16. uri, proti Ferroviariu vedno na odprtem igrišču Sabe, v Ul. Gretta.
Sergij Tavčar
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Sloga — Corridoni	2:3
(15:9, 1:12, 6:15, 10:15, 7:15)
SLOGA: Mira, Suzana in Neva Grgič, Hrovatin, Nascig. Debenjak, Cuk, Crissani, Kritmančič.
V	zaostali tekmi prve Ženske divizije je Sloga v sredo podlegla Cor-ridoniju s tesnim 3:2. Takega rezultata vsekakor n, bilo pričakovati, saj je Sloga že vodila v setih z 2:0. Začetek tekme je bil vsekakor naklonjen našim odbojkaricam, saj so s svojo dobro igro ob mreži in z zelo solidno obrambo povsem zmedle nasprotnika. V nadaljevanju pa se je slika na igrišču popolnoma spremenila. Slogašice so verjetno podcenjevale gostinje, kar jih je pa tudi drago staro. Corridoni je ekipa, ki se vse do zadnjega ne pc ’a. Varovanke trenerja Ceja so s svojo zagrizeno igro onemogočile Slogi, da bi igro gradila in naše igralke so morale tako poražene z igrišča.
INKA
MLADINSKE IGRE
V	ženskih polfinalnih tekmah mladinski^ iger so včeraj dosegli naslednja izida:
Čampi Elisi - Levstik	2:0
(15:7, 15:11)
Bor - Gregorčič	2:1
(15:13, 11:15, 16:14)
Na prvem letošnjem Kontovelovem turnirja v minibasketu sta igrala tudi nabrežinski Sokol (na zgornji sliki s trenerjem Markom Oblakom) In goriški Dom (na spodnji sliki s trenerjem Vilijem Prinčičem)
Uredništvo, uprava, oglasni eddalak,
TRST. Ut. Montacchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08
79 46 38 79 58 23 76 14 70
Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Podružnica
Naročnina	j
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 ' lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DHEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trat 11-5374
Stran 6
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljublj«11*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207	j.
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širine 1 stolpec, višina 43 mm) ob
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrmice in sožalja 250 lir za mm tj® v širjni 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržažk® goričko pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz yseh, dru pokrajin Italije pri SPI.	’ j
Č l*n italijanske|ml
29. Oprita 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vese)
Izdajal in tiska f
4ztt
1 Trst
založnikov FlK*
NOV KRVAV ČLEN V DOLGI VERIGI NASILJA IN ZLOČINOV PETROLEJSKA REKA ŠE ODTEKA V SEVERNO MORJE
PREDSEDNIK TURINSKE ODVETNIŠKE ZBORNICE FULVIO CROCE UBIT
Odgovornost za podli umor si lastijo samozvane «rdeče brigade»
TURIN, 28. — še neodkriti lutkar, ki že toliko let za kulisami spreda mrežo strategije napetosti in terorja v Italiji, si je okrvavil roke še z enim ostudnim zločinom: v Turinu je bil ubit predsednik pokrajinske odvetniške zbornice odv. Fulvio Croce. Odgovornost za podli izpad si lastijo samozvane »rdeče brigade*, teroristično gibanje, ki že vrsto let ima eno od nosilnih vlog pri za-ostrovr nju spirale nasilja in terorja v Italiji.
Po pričevanju edine očividke sta Fulvia Croceja ubila moški in ženska. ki sta pričakala odvetnika v \ hodu poslopja, kjer jo pokojni imel s\oj urad. Morilca naj bi takoj po odvetnikovem prihodu izdrl,, samokresa in sprožila orožji najmanj o-scmkrat. Medtem ko se je nesrečnež zgrudil na tla in obležal v mlaki krvi. sta' neznanca stekla na u-lico in Skočila v fiat 500 rjave barve ,v katerem ju je čakal pajdaš s prižganim motorjem. Čeprav je preiskovalni stroj stekel s polno paro, zaenkrat policija in karabinjerji še niso prišli do nobenega tehtnega indica, ki bi omogočil odkritje istovetnosti zločincev, če izvzamemo ugotovitev, da je bil predsednik turinske odvetniške zbornice ubit s samokresi znamke P 38. Simbolični pomen tega dejstva ne gre podcenjevati, saj je ta samokres postal simbol boja proti državnim .ustanovam vseh tistih prevratniških skupin, ki se spoznavajo v zločinski ideologiji grupe »autonomia o-poraia*.
Nekaj ur po zločinu je v uredništvu piemontskega lista zabrnel telefon in neznan moški je v imenu samozvanih »rdečih brigad* prevzel odgovornost za podli izpad. Napovedal je tudj daljše sporočilo, ki naj bi utemeljilo vzrok zločina.
Skoraj nobenega dvoma ni. da je podli zločin neposredno povezan s p.ocesom proti voditeljem «rdečih brigad*, ki se je začel lani in ki b' sc po dolgi prekinitvi moral nadaljevati prihodnjo sredo. Na zatožni kloni so vsi najvplivnejši voditelji prevratniške organizacije z Renatom Curciom na čelu. Brigadisti so že ob samem začetku obravnave z grožnjami prisilili k odstopu vrsto zagovornikov, zaradi česar je sodni zbor zadolžil odvetniško zbornico, da Imenuje druge branilce. Med temi je bil odv. Croce, ki si je prevzel težavno in nevarno nalogo,
in negotovost okrnilo zaupanje prebivalstva v državo in njena telesa, ker bi ljudje tolmačili takšno ravnanje kot dajanje potuhe morilcem.*
(vt)
Amin poslal v Zaire svoj «samomoriiski bataljon*
KINŠASA, 28. - Ugandski predsednik Idi Amin Dada je prispel danes v Zaire, kjer ga je dočakal tamkajšnji predsednik Mobutu. Amin je nato odpotoval v mesto Kolvezi v pokrajini Šaba, kjer se od danes nahaja posebna enota ugandske vojske, ki jo je Amin poslal v podporo zairskim in maroškim vojakom, ki se že borijo proti upornikom.
Ugaridska enota sodi v okvir znamenitih Aminovih »samomorilnih bataljonov* in razpolaga, tako pravi
zairska tiskovna agencija AZAP, z lastno oborožitvijo.
Aminov! »samomorilci*, ki jih vodi bivši šef obveščevalne službe podpolkovnik Itakbuka, so prinesli za zairske in maroške vojake tudi večjo količino piva in nekega ugandskega likerja, najbrž v nadomestitev za »coca-colo*, ki jo Američani niso hoteli priskrbeti. V zvezi s prisotnostjo »samomorilskega bataljona* v Zairu je feldmaršal Amin poudaril, da je oborožen s sovjetskim orožjem in da torej ne bo imel težav, če so tudi uporniki oboroženi z njim.
MADRID, 23. — Šef glavnega štaba španske vojske general Carlos Femandez Vallespin je danes umrl v Madridu, kjer so ga operirali. Vallespin se je udeležil španske državljanske vojne,' seveda na Francovi strani ter je bil častnik zloglasne »modre divizije*, ki se je med drugo svetovno vojno borila na sovjetski fronti.
(iiiiiiiiiiiiiiiiiiii m miiiii im n im iiiiiii iiiifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiififi um mi Mihih n um n milil n lunin tfiiiiiiimi
IZJAVE ZUNANJEGA MINISTRSTVA SFRJ
Nenadomestljiva vloga neuvrščenih pri reševanju mednarodnih vprašanj
0 pripravah na beograjski sestanek o varnosti in sodelovanju
Idi Amin -ljudožerec?
LONDON, 28. — Britanski tisk posveča danes dokajšnjo pozornost izjavam bivšega o-sebnega zdravnika ugandskega predsednika Idija Amina dr. Johna Kibiikamnsokeja. ki je govoril pred britansko poslansko zbornico. Kibukamusoke je zbežal iz Ugande leta 1973 in zdaj poučuje na univerz' v Zambiji. Po smrti ugandskega zunanjega ministra Michaela On-donge, čigar trunlo so našli v Nilu, so, kot priča Kibukamusoke, ugotov'li, da je bilo brez jeter. Kasneje se je izvedelo, da so Ondongova .jetra odnesli Aminu, ki naj bi jih pojedel.
Osuplim britanskim parlamentarcem je ugandski zdravnik pojasnil, da je Amin izredno vraževeren, kot' vsi pripadniki njegovega plemena ter da je prepričan, da je ubitemu so-vražn!ku treba pojesti del telesa, da bi se tako zavaroval pred njegovim bodočim maščevanjem. Po mnenju zdravnika je Amin paranoik in ima močan manjvrednostni kompleks, kar privede do nasilnih reakcij.
pa čeprav se je zaradi starosti (dopolnil je 78. leto) že pred r.ekaj leti umaknil iz sodnih dvoran. Ni dvoma. da so z umorom predsednika odvetniške zbornice brigadisti skušali »prepričati* tudi ostale odvetnike obrambnega kolegija, naj ^e odpovedo mandatu.
Podli zločin je dramatično odjeknil v senatu in v višjem sodnem svetu. Obe telesi sta prekinili razpravo o tekočih vprašanjih, da bi se seznanili z dinamiko tega krvavega člena strategije napetosti in terorja. Do bolj poglobljene razprave pa bo prišlo v prihodnjih dneh ko bo vlada lahko ičrpneje poročala parlamentu o podlem izpadu.
Najbolj dramatično pa je zločin odjeknil v neposredni prizadetem Piemontu. Ogorčenje vseh demokratičnih sil je prišlo do izraza v izjavah in dokumentih, ki strogo obso jajo nasilje. Naj s tem v zvezi omenimo le besede predsednika deželnega odbora Viglioneja. »Prevratniški načrt — je poudaril rf- ki se razvija iz dneva v dan je že tako nevaren, da terja takojšen, strog in odgovoren poseg. Piemontski deželni odbor in vse demokratične sile. ki ga podpirajo, odločno zahtevajo odločen poseg države, vlade in sodstva. Treba je streti prevratništvo, ki se ne omejuje več zgolj na strategijo provokacije, pač pa mori tiste, ki simbolično predstavljajo pravno državo. Vlada se mora obvezati, da bo presekala to tragično verigo u-morov in političnih atentatov, saj le očitno, da bi vsakršno odlašanje
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — V zveznem tajništvu za zunanje zadeve je bila danes redna tiskovna konferenca. Glasnik tajništva Mirko Kalezič je časnikarjem najprej sporočil, da bo od 9. do 13. maja na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji predsednik latinskoameriške republike Gvajane Arthur Chang. Tito in Chang bosta, kot je napovedal Kalezič, razpravljala predvsem o nadaljnji dejavnosti in sodelovanju neuvrščenih držav ter o novih možnostih za napredek dvostranskega, sodelovanja.
Kalezič je dejal nadalje, da je o-bisk angolskega voditelja Agostinha Nela izpolnil jugoslovanska pričakovanja. nato pa je govoril o stališču Jugoslavije do pobud, ki se ponavljajo v okviru koncepta »tretjega sveta*. Kalezič je podčrtal, da je ministrski sestane!: koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v Delhiju sprejel odločno stališče proti vsem pr.tiskom in poskusom, da bi »vlogo neuvrščenega gibanja pri spreminjanju političnih in gospodarskih od nosov v svetu omejili, slabili ali nadomestili z drugimi grupacijami ali koncepti*. Po Kalezičevih besedah so v sklepnem dokumentu, sestanka v Delhiju naglasili, da ima neuvrščeno gibanje še naprej vodilno in nenadomestljivo vlo?o v miroljubnem reševanju mednarodnih vprašanj in pri vzpostavljanju nove mednarodne gospodarske ureditve in da si je težko zamisliti katerokoli drugo skupino držav, ki bi lahko uresničevala takšno vlogo v čedalje bolj soodvisnem svetu.
Časnikarji so glasnika zveznega tajništva za zunanje zadeve Kaleziča tudi vprašali za stališče do odločitve, ki so jo po nekaterih vesteh sprejeli na nedavnem sestanku »socialistične internacionale*, da se bo do zahodnoevropski socialisti s pri tiskom na diplomacije svojih držav zavzeli, da bi na letošnje n beograjskem sestanku o evropski varnosti in sodelovanju uvrstili na dnevni red tudi položaj Židov v Sovjetski zvezi. Kalezič je odgovoril, da je naloga pripravljalnega sestanka, da izoblikuje dnevni red sestanka predstavnikov ministrov držav udeleženk helsinške konference v skladu z določili sklepne listine iz Helsinkov. »Soglasje o dnevnem redu je treba doseči s konsenzusom vseh držav u-deleženk, kot predvidevajo pravila procedure, kar izključuje sleherno možnost pritiskov na oblikovanje dnevnega reda. Sicer pa je metoda pritiskov v nasprotju s' stališčem in duhom helsinške konference,* je še dodal jugoslovanski predstavnik.
VLADO BARABAŠ
nalejevo, opaal ter začel proti njima streljati. Oba brata sta zbežala, stopila na svoj star 850 in odhitela proti Rimu. Squitieri je skupaj s svojim »gorilo* Torrisi-jem skočil v svoj «porsche» ter jih zasledoval. Ni bilo težko dohitet! star fiat, ki sta ga Squitieri in Torrisi stisnila k robu ceste in prisilila, da se je ustavil. Oba Parenteja sta po ruvanju in suvanju zbežala, medtem ko sta se režiser in Torrisi znesla ned njunim avtom, ki sta ga pošteno obdelala Na' današnji • razpravi je javna tožlka dr. Gerundova sicer izjavila. da sta oba obtoženca vsekakor kriva, vendar je istočasno dejala, da je Squitieri streljal, ni pa hotel nikogar zadeti. Njena obramba. čeprav to ni bilo v njeni pri stojnosti je šla tako daleč, da jo je moral opozoriti predsednik sodišča, naj se drži samo ugotovljenih dejstev in naj ne skušah »domnevati*.
BENETKE, 28. — Po enournem posvetu v sodniški sobi je prizivno porotno sodišče v Benetkah spet ob sodilo duhovnika Josefa Steinkaš sererja zaradi namernega umora svoje strežnice Luise Fliri. Sodišče ga je obsodilo na 14 let in dva meseca zapora ter na tri leta pogojne svobode. Njegovi zagovorniki so napovedali priziv na kasacijsko sodišče.
Spodletel
poskus
ameriških
tehnikov
STAVANGER, 28. - Ameriška tehnika Hansen in Hatteberg sta danes dvanajst ur delala na vrtalni platformi «Bravo» ter trikrat skušala ustaviti reko petroleja, ki iz vrelca odteka v Severno morje. Trikrat se je njun poskus izjalovil, potem ko je že kazalo, da jima bo uspelo zamašiti cev, iz katere odteka petrolej.
Izjalovitev njunega poskusa, je dejal Robert Archimbeault, tehnični direktor norveške petrolejske družbe Phillips, gre pripisati dejstvu, da je ventil, ki sta ga skušala monti-, rati, napačno zgrajen. Gre za napako, do katere je prišlo že v tovarni, o kateri pa se doslej nihče ni zavedel. Ventil lahko tudi tako zdrži gotov pritisk, vendar je pritisk, ki ga v tem primeru izvaja petrolej, odločno previsok. Najbrž bosta Hansen in Hatteberg skušala jutri spet montirati ventil, vendar predstavlja okvara na njem, dokajšnjo oviro.
Spet je postal aktualen načrt, da bi prevrtali nekaj drugih vrelcev v neposredni bližini, da bi zmanjšali pritisk petroleja. Za to pa bi bila potrebna vsaj dva meseca, ekološka katastrofa pa bi v tem času utegnila zadobitj strahovite razsežnosti. -
Norveška vlada je medtem ukazala prenehati z vsako vrtalno dejavnostjo na tistem območju ter zavrnila predlog družbe Phillips, da se posluži kemijskih detergentov, da bi razkrojili ogromen madež petroleja, ki prekriva že stotine kvadratnih kilometrov Severnega morja. Norveška vlada je mnenja, da je ekološka škoda doslej v znosnih mejah in da petrolej ne ogroža neposredno nobene obale. Poleg tega bi kemijski detergenti bolj škodili kot koristili. Medtem skušajo posebno opremljene ladje pobrati petrolej z morske gladine, kar je vsekakor koristno, vendar odločno pre malo, da bi na tak način rešili položaj, kljub temu da je petrolej iz Severnega morja zelo lahek in se obdrži mnogo več časa na površju.
Ostaja dejstvo, da bi norveška vlada utegnila spremeniti svoje stališče, če ne bodo ustavili curek petroleja v bližnji bodočnosti in če bo petrolej še bolj ogrožal življenje v Severnem morju.
Na sliki: prizadevanja na vrtalni platformi »Bravo* za ustavitev petrolejske reke.
Pavel VI. sprejel ea!ilerburyjskcja nadškofa
VATIKAN, 28. - Papež Pavel VI. je sprejel anglikanskega nadškofa Coggana, piimasa anglikanske cerkve. Gre za pobudo v okviru prizadevanj za združitev obeh cerkev. S tem se ukvarja posebna mešana katoliško - anglikanska komisija, ki je baje priznala papeževo prvenstvo, kar je močno pripomoglo na poti k zbliževanju.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Dr. Eugenio Zumin predsednik tržaškega prizivnega sodišči
Predsinočnjim so iz Rima potrdili vest, da je minister za pravosodje privolil v imenovanje Tržačana dr. Eugenia Zumina za prvega predsednika tržaškega prizivnega sodišča. Dr. Zumin je tako tudi polnopravno postal 19. predsednik tržaškega prizivnega sodišča v povojnih letih. To funkcijo o-pravlja namreč že skoraj leto dni, od maja 1976. ko je dr. Aldo Ren-zi odšel v pokoj. Tako dolgo obdobje je bilo potrebno zaradi zaplet-ljaja, ki je v italijanski sodni u-reditvi dokaj nenavaden: višji sodni svet je namreč junija lanskega leta predlagal za predsednika glavnega državnega pravdnika dr. Pon-trellija, vendar minister ni izdal povoljnega mnenja za to imenovanje. V jeseni so bile volitve novega višjega sodnega sveta, ki je pred kratkim predlagal za predsednika dr. Zumina, sedaj pa je privolil v to imenovanje tudi minister za pravosodje. Sklep bo postal pravnomočen, ko ga bo podpisal predsednik republike, kar pa je le gola formalnost.
Dr. Eugenio Zumin se je rodil leta 1910 v Trstu in je bil po dokončanem študiju sprejet na sodišče. Bil je pretor v Trstu, kasneje pa sodnik v Vidmu in v Pordenonu. Leta 1954 je postal predsednik sodišča v Vareseju, leta 1966 pa so ga imenovali za svetnika kasacij-skega sodišča in mu podelili predsedstvo sekcije tržaškega prizivnega sodišča. V vseh teh letih je vestno opravljal svojo službo, bil
pa je tudi — in to še zlasti v , dih letih — vsestranski dru“ delavec.
IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIII1IUIIIIIHIIIIIIIIHIIIHIimilllllHlllllltn'HJIHIHIIIIIHIIIIIJllHIIIHlH>IIHIIIUIHIUHHIIIIIIIHIIIIIimillllllll(IJI|inilllllllllllll
SPOR MED DVEMA DELOMA SIP ZNOVA PLAMTI
General Maletti napoveduje vrsto presenetljivih izjav
i*Ul\UVltvU
Včerajšnja obravnava dokazala, daje proces zaradi pokola v Kmečki banki neločljiv od procesa proti tako imenovanim državnim ločenim telesom - Ciannettinijeve laži
CATANZARO, 28.
Vprašanje.
kako se je Giannettini javil italijanskemu veleposlaništvu v Buenos Airesu, je bilo spet na dnevnem redu mpd davišnjo obravnavo procesa zaradi pokola na Trgu Fontana. Tedaj in kmalu po povratku v Italijo je bivši agent Z, bivši zaupnik glavnega štaba italijanske vojske poudaril, da je ravnal tako, ker se je bal za golo življenje. B:1 je tako prestrašen, da je kar čez noč prekinil' svoje ugodno ubežništvo in se vrnil v Italijo, p; čeprav je dobro’ vedel, da ga bodo obtožili sodelovanja pri pokolu, v Kmečki banki. Njegovo tedanje ravnanje je dokaz, da ga je res obsedla panika in da ni
Obsojen prijatelj Claudie Cardinale
RIM, 28. — Rimsko sodišče je danes obsodilo na leto in šest mesecev zapora filmskega režiserja Pasqualeja Squitierija zaradi ne: dovoljene posesti strelnega orožja, posesti gorjače, ter zaradi groženj in poškodovanja tuje lastnine. Poleg tega je Squitieri bil obsojen na povračilo škode bratom Paren-te v znesku pol-milijona lir. Prav tako je bil obsojen tudi Francesco Torrial, njegov »gorila*, zaradi nasilja, žalitev, povzročitve telesnih poškodb ter sodelovanja pri poškodovanju tuje lastnine.
Dogodki, kj so pripeljali do da našnje obsodbe, so znani, Pred dnevi sta fotografa, brata Paren-te, skušala slikati igralko Claudio Cardinale. ki se je sončila pri bazenu v ‘svoji vili. Zato sta se vtihotapila na vrt, kjer jih .je Squi-tieri, ki že nekaj let živi s Cardi-
rtlMI.I»HIIH»MMMMIIMMI»MIIIIIIIHHMHIIIHIIHIMIHIMIHHIIMMIIHHIHMHIHlHMIMIIIMMHIIMHIHMMIHM»HHIfH*MMM»HII»IHlMIIIIIIIIMMIIIIIMIIIIMMM»IMIIIIIIIHIIIII
OBTOŽENCEV IZ PROTESTA NI BILO V SODNI DVORANI
Dosmrtna ječa za tri preživele voditelje skupine Baader - Meinhof
Izredni varnostni ukrepi, da bi preprečili teroristična dejanja - Protesti v vsej Nemčiji, zaradi nečloveških razmer, v katerih živijo Ensslinova, Baader in Raspe
BONN, 28. — Nemško sodišče je danes obsodilo Gudrun Ensslinovo, Andreasa Baaderja in Jan-Caria Ra spe.ja, ki sicer niso bili prisotni v avli. na dosmrtno ječo. Sodnik Foth je prebral obsodbo, medlem je v sodni dvorani viadala popolna tišina. Trem obsojencem, katerih gla dovna stavka traja že mesec dni, so v celcali sporočili obsodbo nji hovi zagovorniki. Trojica protestira, ker je policija prisluškovala njihovim pogovorom s pravnimi zagovorniki. V sodni dvorani ni bilo nit' njihovih odvetnikov, ki sn imeli svo je zaključne posege Včeraj v nekem stuttgartskem hotelp.
Ko .je predsednik sodišča Foth prebral obsodbo na dosmrtno ječo, ni bilo v dvorani najmanjše reakci je. Foth je tudi omenil vrsto atentatov, ki jih je zakrivila trojica in ki so spomladi leta 1972 povzročili smrti štirih oseb in mnogo ranjenih. Znotraj in zunaj »bunkerje^ v Stammheimu, ki so ga zgradil: prav za ta proces in ki je veljal državo in davkoplačevalce kar 12 milijonov mark (pet milijard lir), so sprejeli izredne varnostne ukrepe, ki so jih v primerjavi s tistimi, ki so veljale do včeraj, še oklepili. Časnikarji in opazovalci so morali pustiti v rokah policije vse, kar so imeli pri sebi. tudi ure in listnice. Poleg tega jih je policija temeljito, preiskala.
Sodnika so pripeljali s policijskimi avti. ki so ob oglušujočem piskanju siren prevozili z veliko hitrostjo vse mesto, ne da bi se ustavili pri se maforjih., še vedno je v spominu nemških oblasti živ primer državnega pravdnika Bubacka, neusmiljene-
ga obtoževalca na procesu proti sku pini Baader - Meinhof. ki so ga u strelili na veliki četrtek, ko.je bil ustavljen pri semaforu v svojem avtu.
Odvetniki so v svojih zaključnih zagovorih poudaril, politični značaj komaj zaključenega procesa ter dej sivo, da proti trem obtožencem ni dokazov, temveč da so tu samo indici. Foth je v svoji današnji ribrazlo žitvi zavrnil trditev, da bi polit čni vzroki utegnili imeti kakršenkoli vpliv na zadržanje obtožencev. Kot pomemben dokaz je navedel pisma, s katerimi si je skupina prilaščala odgovornost za atentate in ki jih z gotovostjo lahko pripišejo skupini Baader - Meinhof.
Baader, Raspe in Ensslinova so edini tri;e preživeli voditelji te skupine, potem ko je Ulrike Meinhof v še nepojasnjenih okoliščnal umrla v zaporu. Oblasti trdijo, da si je sama vzela življenje, mnogi pa niso tega mnenja. Petega voditelju sku pinc, Holgerja Meinsa pa so zalrod-
nonerpške oblasti pustile umreti od lakote. Meins je namreč dolgo iz vajal gladovno stavko in zaradi tega umrl. Potem ko s, jih aretrali spomladi leta 1972, so nemšk^ oblasti zapile Ensslinovo, Meinhofovo. Baaderja in Mensa v samice, kjer so preživeli leta.
Obsodba je sprožila v Zah. Nemčiji val nasprotovanja, še zlasti za radi kampanje, ki' so jo oblasti vo dile piriti obtožencem. V skoraj vseli mesti! se vrstijo protestne pobude. Včeraj je kakih' petnajst svojcev Gu drtrn Ensslir.ove protestiralo v Ženevi pred , sedežem Organizacije združenih na odo/ ter zahtevalo po seg mednarodne organizacije. V Frankfurtu je, kakih 2000 dempn strantov protestiralo proti nečloyeš kim razmeram, v katerih moro živeti prež vela trojica. Njihova o-saniljenost je pošastna, po umoru generalnega pravdnika Bubacka pa so oblasti še zaostrile svoje represivne ukrepe prot. Ensslihovi, Ra-speju in Baaderju. (if)
—nr J GOI
K 6
Jii
Q. C. I. A. A.
šlo zgolj za zelo oddaljeno hipotezo, kot trdi danes. Zakaj bi v nasprotnem primeru povzročil na veleposlaništvu tako zgago, katere e-d!ni. cilj je bil razbobnati na vse vetrove, dejstvo, da je v Buenos Airesu in da je še živ?
Ud njegovega povratka v Italijo pa je minilo precej časa in razmere so se spremenile. Giannettini je znova navezal nekdanje stike, njegovi opomini niso naleteli na gluha ušesa, skratka od kar je znova pod varno streho obveščevalne službe, je prisiljen korenito popraviti svoje nekdanje izjave. In to dela z neverjetno nesramnostjo, pripravljen, da se zgraža nad stališčem vsakogar, ki podvomi v njegovo današnjo »resnico*. Vendar’ je ravno tako ravnanje dovolj zgovorno in bo morda pripomoglo k osvetlitvi ene od najbolj zaskrbljujočih plati preiskave tudi v luči izjave gen. Gianadelia Maleltija uredniku radijskega dnevnika GR-1.
«Ni dvoma — je poudaril častnik, ki je vodil najpomembnejši odsek obveščevalne službe — da težišče procesa nj več preiskava o pokolu v Kmečki banki, pač ou proces proti obveščevalni službi, ki ga vodijo glavni obtoženci. .Sel bom v Catanza-ro — je pripomnil v odgovor na polemike, ki jih je vzburil z izjavo, da bo prišel v Catanzaro. šele ko bo zashšan Venlura in ko se bo vrnil Pozzan — ko bo pravi trenutek in mislim, da presenečenj ne bo manjkalo. Odgovarjal bom šele potem, ko bodo moj. zagovorniki prebrali predhodno izjavo. Ne bojim se Pozzanovega prihoda, saj to zadeva neki drugi SID, SID iz drugih ča-spv. ko mene še ni bilo.* 1 k, tu generalova izjava, ki napoveduje pomembne in nepričakovane razplete, obenem pa kaže, da se je znova razplamtela polemika mecl dvema deloma obveščevalne službe, polemika ki se je, v zadnjih časih vsaj navidezno polegla. Obenem pa je ta izjava tudi zopetni dokaz, da procesa zaradi pokola na Trgu Fontana ni mogoče ločiti od procesa proti delovanju tako imenovanih državnih ločenih teles, r-zen če se noče poko pati za vselej resnica o tem ključnem členu strategije napetosti in terorja v Italiji.
A vrnimo se k zasliševanju Gian nettinija. Magnetofonski posnetki njegovih izjav preiskovalnemu sodniku so skorajda brutalno postavili na laž njegovo današnjo »resnico*.
TRGOVINSKA ZBORNICA
Tega dejstva bivši časnikar ni mogel prikriti niti s svojo izredno zgovornostjo in zvijačnostjo, zaradi česar je, kot vselej ko je v težavah, užaljeno umolknil. Odvetnik Gargiu-lojki zastopa milansko Kmečko banko, ga je s svojo argumentacijo spravil ob zid kot že pred časom Valpredov zagovornik odv. Calvi, da je to dosegel, pa se ni moral boriti samo proti Giannettinijevi zvijačnosti in spolzkosti, pač pa tudi pred sedniku dr. Scuteriju, ki je včasih res neumestno posegal («Gospod predsednik, kaj svetujete obtožencu odgovore,* je izbruhnil pravnik). O-bravnava se je zaključila z dolgo izjavo bivšega časnikarja, ki je z nezaslišano nesramnostjo ponovil svojo «resnico» in napovedal, da od slej ne bo Več odgovarjal.
Proces se nadaljuje jutri, (vt)
MOSKVA, 28. — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko se je po svojem obisku v Ind:ji vrnil danes v Sovjetsko zvezo.
TUDI BRITANCI SO OBČUTLJIVI ZA ŽENSKE ČARE
V središču Londona je danes piišlo do hudega zastoja v prometu, kar je prisililo poveljstvo pieslnih redarjev, da je poslalo na kraj dokajšnje število agentov, ki so ugotovili, da je bila vsega kriva 29-letna striptizer-Ica Fiona Richmonds, ena najbolj . znanih «zvezdnic» strip-teasa v šestdesetih letih, ki je odločno prispevala k uspehu vrste drznih glasbenih komedij. Prikupna Fiona je namreč gola pozirala za fotografe in tudi hladnokrvni angleški šoferji niso zamudili priložnosti, da si zastonj ogledajo njene čare, kar je paraliziralo promet v qsem središču Londona.
Fioni je uspelo prepričali londonske policaje, naj ji ne dajo globe in tako se je izmazala samo z opominom. Ko je pred leti naredila nekaj podobnega, se ji je slabše godilo: morala je plačati 25 funtov šterlingov kazni, ker je, kot lady Godiva, gola pezdila na konju, da bi re-klamizirala svoj film.
Gradbenika obsojena zaradi gradnje podpornih zidov
Tržaški pretor Conaclo Bidoli J6 j raj obsodil na 1P dni pripora in tisoč lir ■ globe pogojno grad“\D Franca in Giorgia Perca zaradi V nje podpornih zidov brez ust1'6 a dovoljenja. Na gradnjo je ®P®Z' ( sodnike rajonska konzulta za jj) Greto in Barkovlje; včeraj Je J pred pretorjem pričal tudi pred*6 * konzulte Pastrovicchio, uslužbenk« tinskega tehničnega urada g601’*'j«< tfa in nnrira-;l.niU mestnih
naglasila, da je bila gradnja
ga in podčastnik mestnih rev^j Steli. Gradbenika sta v svoj
nih zidov potrebna zaradi usad®*^ zemljišču, kjer bodo gradili p novanjskih hiš. dejala sta tudi. ® $ že zaprosila občino za gradbe''® ^ voljenje. Pretor pa je bil mn6'1-1 ritje bila gradnja brez dovoljenj* sem nensnovana in zato obso®1 gradbenika.
Neosnovane * kri like KD
(Nadaljevanje z 2. strdil*
žila pri deželni nadzorni komis®' ^ de predstavitve proračuna P® .-jp tavlja. da je bil tudi s PrC' jfl* Zanettijeviiri odborom odobren ri 24. maja, ne da bi to sprožil® ste demokršeanske skupine.
Glede političnih pripomb poročilo PSI opozarja, da je jev odbor nastal šele potem-* krščanska demokracija pon oviri nila predloge 'o emergenčnih Šlo je'torej za edino možno, vsekakor pa ni. PSI- nikdar -la nadaljevanja dialogov z V» mdkratičninii siiami, ampak P iskala dogovore za zajame6™ i trdnega položaja sedanjega 00 »I
Tudi socialisti so mnenja, d* L miselno, da KD zahteva temi*, ko pa ne pove, razvozlati tiste- politične V-M prišli do izraza med .januars* razen- seveda, da bi ICD ne sedaj, kar je tako dolgp 20 namreč emergenene odbore: primeru — se zaključuje listične svetovalske skupin®,’ to jasno pove in naj spi®21 občinskega odbora: PSI bp pravljena. prispevati k sesta genčnega odbora tudi na ""
NATEČAJ ZA USLUi®*
V GLEDALIŠČU VE*pl
Avtonomna ustanova obči®9^ dališča Verdi razpisuje.,' natečaj za mesto načelnika nograiske delavnice. Ucjelč2 čaja morajo biti italijanski ni in ne smejo.presegati rosti. Pogoj za vpis na ploma za scenografijo	#7
kademije, diploma učitelj'®6'’ v ir. nostnega učitelja. Izpiti bod^ rj, liolovici maja. Prošnje je ti na urad za osebje Pri d®, Verdi iRiva tre novembre	f
aprila. Na uradu se dobiJ® formacije.

GORICA, 29. APRIL 8. MAJ 1977
espomego
MEDNARODNI SEJEM
■	TEHNIČNA POMOČ PRI TRANSPORTU
■	NAVTIKA / KAMPING
■	VINA IN LIKERJI
Sodelujoče drlave:
ITALIJA - ČEŠKOSLOVAŠKA AVSTRIJA - JUGOSLAVIJA POLJSKA - MADŽARSKA ROMUNIJA - BOLGARIJA
Urnik za obiskovalce:
10—13	16—21 ob delavnikih
10—13	15—22 ob praznikih