ŠSav 160 v-ak dan, udi ob nedeljah iti praznikih, zjutraj. — Uredništvo. ulica »v i iška Asiškega štev. 20, !. nadstropje. — Dopisi naj se pobijajo ured-,'r,. j. — Nefgmklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vraCajo. — UOsjatelj in Zgovorni urednik Šteian Oodina. — Lastnik konsarclj Hita Edinosti. — Tak tiskarne gdfaiost. — Naročnina znaša na L 3—, pol fcta L IS — irr celo leto L 3Š—. — Telefon uredrriSrva in uptave štev. 11-57. V Trstu, v petek 13. junija 1919 letnik Xfl.IV Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se raeioajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema inseraini oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ui. sv. Frančiška As 2(X jadransko vprašanje. Novi Wi»3onovi predlogi za rešitev jadranskega vprašanja. PARIZ, 11. Kakor poročajo francoski listi, jp Wilson predložil baje nove predloge za u-reditev jadranskega vprašanja v izpremembo Tardieujevega predloga: 1) Meje svobodne države Reke se razširijo na zapad na način, da zajamejo Volosko in črto Julijskih Alp z Učko; 2) otoka Cres in Krk pri-padeta reški državi; 3) plebiscit v reški državi se ima izvesti v petih letih ter naj se izvrši celotno za vso državo in ne razpredeljeno; 4) direktorij reške države ne bo sestavljen na način, da bi bila zagotovljena Italiji večina glasov; 5) Zadar bi posial svobodna država pod zaščito in upravo Zveze narodov z diplomatičnim j?33topstvom Italije; 6) otok Lošinj in nekateri otoki nasproti Zadru in Šibeniku, kakor tudi W in Lastovo, se izroče Italiji; 7) ostali otoki iu vsa Dalmacija, razun Zadra, se izroče Jugoslaviji. Te predloge je italijanska delegacija odklonila, izjavivši, da niti razpravljati ne more o takem načrtu, ki se toliko oddaljuje od načrta Tardieuja. Ta poslednji načrt da je predstavljal minimum narodnih aspiracij. Zato se italijanska delegacija vrača k zahtevi, naj se enostavno in čisto izvede londonski pakt. RIM, 12. »II Giornale d'Italia« objavlja naslednje k Wilsonovemu načrtu za rešitev jadranskega vprašanja: latra: Istra se zmanjša: a) za vološćanski okraj (z Matuljami, Kas tvom, Voloskim, Opatijo in Lovranom) do Učke; b) za pas ozemlja proti severu ob železnici Reka-Št. Peter in Snežnik; c) za še nadaljen otok izmed večjih, Cres. — Dalmacija: Italiji se od-vzema vse, izvzemši nekaj malo otokov. Otoki. ki se priznajo Italiji, so: 1. V skupini istr--kih in kvarnerskih otokov samo Lošinj in ne •aj večji, Cres, ki je zvezan z Lošinjem celo s „mičnim mostom. Ta dva otoka sta zvezana Ji akrat, po naravi in ljudeh. Moral je priti iz Vmeri ke predsednik WiIson, da bi ju ločil. 2. Nekoliko otokov pred Zadrom. 3. V skupini korčulanskih otokov Vis (90 km3). Zader se priznala za svobodno mesto z italijanskim diplomatskim zastopstvom. Dalmacije (suhega) ; pride nič pod Italijo. — Reka: Reško pristanišče in okraj se preuredita v svobodno državo, katera bo obsegala tudi okraje in otoke, ki c odtrgajo od Istre. V petih letih se bo vršilo celotno ljudsko glasovanje, ne pa po občinah, , katerimi se prebivalstvo izreče, ali se hoče-if zediniti z Italijo ali Jugoslavijo. Približno Hi -^ilscniapska reška država, svobodna sicer, toda po jugoslovanskem mnenju zelo začasna, bi šteta 48.000 prebivalcev na Reki, 8300 na Cresu, 17.000 na Krku, 37.000 v vološčanskem okraju, 3000 v pasu proti Snežniku, vseh skupaj torej malo nad 100.000, med katerimi imajo 5*.-daj Hrvatje zelo majhno večino, toda toliko, da zadostuje, da se s kratkoročnim Ijud-sLim glasovanjem, celotnim in ne po občinah, i pravi italijanski živelj v manjšino, četudi z majhno razliko. Ciemenceau posreduje. RIM, 11. Epeki? pišejo iz Pariza, da je vče-raj, ko je bil predložen Orlandov memorandum ti )jici, posredoval Clemenceau pri Wilsonu ter • a skušal prepričati in sprijazniti s Tardieuje-:,;„ predlogom. Toda v krogih, ki so v zvezi •/ našo delegacijo,« nadaljuje list, : se sicer o- - brava prijateljski čin, smatra se pa, da pred-v ,1,?. Tardieujev načrt za Italijane najzadnji V ^einljiv minimum, in da bi na shujšanje nje-i; vih pogojev nikakor ne pristali. Zato se zdi — vsaj danes — da se bo italijanska delegacija f-do držala londonskega pakta. Jugoslovani hočejo uničiti dalmatinske Italijane? RIM, 12. -Tribuna* poroča: Današnji »Po-polo Romano« pripoveduje v nezaplenjenem članku naslednje: »Neka odlična oseba, ki ni ekscelenca, nam je pripovedovala: »V Parizu je neki Jugoslovan, ki ga nočem natančneje u/načiti, priznal tekom nekega pogovora, da je na Hrvatskem in v Sloveniji obilo habsbur-ž tnskih avstrijakantov. Počakajte, da bo mir podpisan in da nam ostane svoboda ravnanja - je dostavil — pa boste videli, da v nekoliko tednih iztrebimo te ostanke, kakor tudi iztre-b mo ostanke Italijanov v Dalmaciji. Kaj je, če s.- ubije tristo ali štiristotisoč ljudi, da se pri-d' ->i dežela? Odlična inozemska oseba, ki je PODLISTEK Rose Mery. Ivo Vojnovič. — Prevedel M. C—č. (14) Soparen, dušljiv je bil vzduh v zaprtem V ptju. Vsa vročina prejšnjih dni se je zavlekla v lesni prostor. Grof Marko je snel svoj »ulit *t: ter ga položil na nasprotni sedež, pa je, otvorivši okno, pustil, da deževni zrak hla-X-, notranjo soparico. Vonj mokre zemlje je prihajal skozi odprtino s kapljami pojemajočega dežja. Sedel je nasproti nji poleg okna. Hitra vožnja vlaka je poganjala hladen veter ravno njemu v obraz. Snemši klobuk se je zagledal za hip v megleno okolico. —. Molčala sta, kakor ds sla prvikrat sama — kakor da se ne poznata. Glasen, prisrčen smeh iz njenih ust je prekinil tišino,, v kateri je šumel bučni ritem vlaka kot klopotalo prebujenega mlina. Marko je pogledal začudeno. Cemu se smejete? ... jo je vprašal, in beseda mu ni hotela več iz grla. Mislila sem na vse, kar sva doživela te dni je odgovorila Rose Mery, prizdignivši kopreno z obraza. Nekaj čudnega, skoraj razuzdanega je bilo v njenem smehu... Scšla sva poslušala krvoločnega Jugoslovana, se je zadovoljno posmehljala. Cenzura bi nam ne dopustila imenovati te osebe.« — »Tribuna« pripominja: »Brez komentarja«; mi pa: Ce bi bila stvar resnična, ne pa izmišljena in zlagana, bi bil »Popolo Romano« gotovo povedal vsaj ime onega krvoločnega Jugoslovana, če se že tako boji cenzure, da se zaradi nje ne upa povedati imena inozemskega odliČnjaka, ki se je tako zadovoljno smehljal jugoslovanski krvoločnosti! Cunard-Line in jadransko vprašanje. RIM, 11. Angleško veleposlaništvo objavlja: Spričo obtožb, ki se nadalje objavljajo v nekem delu časopisja glede pretveznega vmešavanja paroplovne družbe Ctmard Line v vprašanje Reke, je angleško veleposlaništvo pooblaščeno, da na najbolj oficijelen in najod-ločneji način oporeka vestem o kakršnimsibodi vplivanju od strani rečene družbe v italijan-sko-jugosiovanskem vprašanju. Kima konfraca. Jadransko vprašanje zopet v ozadja. PARIZ, 11. Potrjuje se, da se bo odgovor Nemčiji izročit -pojutrišnjem ter p'ogojev za likvidacijo dvojne monarhile. Definitivni odgovor zaveznikov na nemške f rotvpredloge. PARIZ, 11. Načelniki viad sc* se testali danes •pred poldne ler so proučevali iporo&la iia s ve to valnih komisij o nemških proti prs al ogi h. Popoldne so pni če vali nadalje. Baje je gotovo, da bo odgovor zaveznikov Nemcem definittven. Ne bo dovoljeno nikako nadaljnje razpravljanje. Dovoli se rok -največ osem dni. da se delegacrja p*xia v Bere lin za posvetovanje z vlado ter da ji priobči odgovor. Nemčija ne bo hotela podpisati? PARIZ. 11. V razgovoru x bor o lin ski m poročevalcem i i s ta i-Tcmpc- jc minister David -potrdi, da vse ministrstvo in vladni blok soglaša glede mirovne pogodbe. Vsi razumevamo na enak način — je rekel — kaj pomenjajo za :ias mirovni pogoji v Versaiilesu. Vemo tudi, da se ne bomo mogli iipirati vojaškim odr.ccbam, ki jih ukrene eatenta; aH, na drugi strani vemo, da nemškega nareda ive morejo uničiti in da nam ob sedanjih njihovih okolnosiih zavezniki ne bodo mogli z nasiljem na riniti svojih pogojev. žurnaUst je vprašal: Mcnite-li, da vam euteuta privoli koncesije v smislu vaših predlogov? jMinister je rekel: Ne moremo ugibati. Nisem optimist, ker smo doživeli preveč razočaranj in ker politika entente vsaj d-o sedaj m delala drugega, nego da vas je poslavljata med dve hipotezi: oe podpišemo, obsodimo sebe in svoje potomce v doteo suženstvo; če ne podpišemo bi imela blokada in druge odredbe, ki bi jih ukrenila entente, kot posledico nerede, ki bi mogH na -kancu konca pomenjati konec delovanja \ h de. Zakaj torej — ie vprašal žurnaiist — dajete spričo teh dveh nevarnosti, ki bi bile obe strašne za vas, kakor (pravite, prednost tisti, ki bi nastala, če ne podpišete? Ker je to za nas vprašanje Časti in tudi političnega i:gle*?a. Na prošnjo, naj pove svoje mnenje glede koncesij od strani entente, ki bi »ih nemška vlada više cenila, ie odgovoril David s tem. da je napisal po nemški na košček papirja: Naši protipreologi označujejo skrajno mejo tistega, k^r moremo, prenesti in Izvesti. Izjavivši, da je izključeno, da bi ob vprašanju podpisa miru nastalo kako navzkrižje v vladnem bloku ns rodne skupščine, je Davki" končno -izrazil svoje obžalovanje na tem. da ima ententa tako malo zaupanja v iskrenost nove nemške demokracije. Renjier proti m kov tri m pogojeni. PARIZ, 11. Vodja delegacijo Nemške Avstrije, Kenner, je odposlal danes na mirovno konferenco pismo, v katerem se pritožuje proti ostrim pogojem, ki se nalagajo njegovi deželi, ter vztraja d: morebitnega ui-govora ustavodajne skupščine, marveč se mora izvesti čim prej v sporazumu, med zaveznimi vKidami in KoIČakovo via-do. Končno, kar se tiče baltiških pokrajin, sodi >DaLly Chro.iicle«, da je stvar 4aJto iasna, da niso dopuščeni izgovori a>H nest>oraz-iitttljenja. Zavezniške vlasti priznavajo pravico te dežele do sanre-očločbe in jo izpodbijajo, naj to pravioo izvaia. Meje Madžarske. PARIZ, II. Clemenceau je imel razgovor s Fo-cliem. Ministri za zunanje stvari so se sešli dopoldne in so zasHšaK Bratiana, Masa, dr. Krantara in dr. Btueša v stvari m^ja med Romunsko in Ćc-hoslovaško ter Madžarsko. Navzoča sta bila tudi Cainboji in Tardicu. Ultimatum Beli Khnnu. PARIZ, 11. Temps« piše. da bo 48 urni nltima-ium Beli Khunu, naj ustavi sovražnosti, dolo zastonj, ker bo odstranil nevarnosti rtaomškega poizkusa, da osvobodi narode osrednje Evrope. Javlja se o zbiriuiju nemških čet v Zgornji- Slezr.i proti Poljakom In na Bavarskem proti Celtom. List zahteva radikalno razorožitev Madžarov :n Bot-garjev. Vlada Kde Kubua je baje pripravljena za pogajanja. BASEL, 11. Z Dunaja poročajo: Obžalovaje, da so češkoslovaške, romunske in jugoslovanske čete vdrle na madžarsko (?) ozemlje, pravi neka ogrska l?rzoja\ka: Čujemo z zadoščenjem, da so zavezniške vb de mrle žile češko-siovaški republiki, kraljestvu Romunije in Jugoslavije, naj preue-ha;o z napadanjem, ali ugotoviti moramo, da se te države niso pokorile odredbam zavezniških držav •ter da se je njihovo napredovanje izjalovilo le v si c d našega protinapada. Da se zwstavijo vojne operacije in zistemizirajo vprašanja, ki so se odložila vsled miiitaričnega dogovora od 13. novembra 191 S, smatramo za po ti'eb no, da zavezniške države pošfjefto odposlance ter da se komisija, sestavljena cd teh delegatov, nemikloma sestane na Dunaju. Vlaua ogrske sovjetske republike je pripravljena k vsema, kar mere pospešiti pravičen in moderen mir med narodi -ter v zajemen sporazum, da se naipravi enkrat koi>ec p!el?vanju krvi. Madžarske meje sporočene Beli Kiiunu PARIZ, 11. Svet četvorice je danes proučeval odgovor Bela Khuna na poziv, ki ga mu je poslala mirovna konferenca, da ustavi sovražnosti proti Cehoslovakom. Znano je, kako je mirovna konferenca naznanila Beli Khunu, da se sedaj v Parizu določujejo madžarske meje proti Rumunski in Če-oslovaški, brez ozira na boje Madžarov s tema dvema državama. In res je danes zjutraj poklical svet četvorice Brationao, rumunskega ministrskega predsednika in Beneša, čehoslo-vaškega ministra za zunanje zadeve, ter žnji-ma končno določil madžarske meje. Te ineje so se sporočile Beli Khunu in če jih sprejme in se obveže, da jih bo spoštoval in ustavil sovražnosti« bo madžarska vlada povabljena, da pošlje v Pariz delegacijo, ki naj podpiše mir. S tem se indirektno pripoznava ogrska vlada, četudi je boljševiška, pa 3e domneva, da je Svet četvorice sklenil da sa sedlaj oe pripo-zna IColčakove vlade, ker je baje Kolčakov odgovor vseboval pridržke, ki se niso mogli sprejeti. V tem smislu je bil danes poslan brzojav visokemu francoskemu komisarju De Martelu v Omsk, naj ga dostavi admiralu Kolčaka. Verjetno je, da so temu brzojavu pridodana navodila, ki dovoljujejo De Martelu da razloži admiralu Kolčaku vzroke, radi katerih ga zavezniki še nočejo priznati. Ti vzroki se baje nanašajo na nedovoljno Kolčakovo obvezo, da bo pripoznal neodvisnost novih držav, ki so nastale iz razsula zapadne in baltiške Rusije in ki so pod zaščito entente, a posebno Anglije, s katero vojujejo. Mogoče je, da so mu zavezniki tudi sporočili, da v nasprotnemu slučaju, se v vrvežu velemesta. .. živela sva nekoliko dni kot stara prijatelja — sedaj pa se ločiva, kakor da se nisva nikdar poznala. — Ali ni to smešno?« ... Mari obžalujete te dni? ... je vprašal mla denič nekoliko začaden. Oh! ne--se je odzvala naglo ... Najino prijateljstvo je bilo interesantna zagonetka, ki sva jo stavila sama sebi. Tuja si in nepoznana sva proučevala, da bi prišla do razrešenja... A razrešenje? ... Nisva rešila!--se je posmejal Marko. Kdo ve? ... Vi ste rekli, da se po vnanjosti odkriva žena. — Torej... Sibila govori; Kdo sem jaz? ... Rose Mery se je malo pripognila. Vonj sena, ki je plaval okolo neznanke, sladki duh zemlje in mokrega listja, ki je strnjal v vihri letečega vlaka, mu je šel v glavo kot izhlapevanje mladega vina. Vi ste ... pomlad! — je rekel naglo. In nič drugega?... je rekla lepotica ter pogledala skozi okno v okolico ... Nekaj malo solnca, mnogo vetra in dežja — včasih grom. — In to sem ja?!... Grohoten smeh ji je odjeknil po kupeju. Veseli ste, ker me zapuščate — je rekel Marko, pripognivši se do nje ... Mari mislite, da mi je bilo do tega, da bi dozaal, ali ste meščanka, al; grofica ali plesalka? ustavijo svojo pomoč pri operacijah proti moskovski vladi. Položaj na Slovaškem in svet četvorice. PARIZ, 11. Diskusije o zavezniškemu odgovoru Nemčiji so zastale, radi proučevanja nujnega problema, čehoslovaške situacije. Ne veruje se zelo v uspeh poziva »naj se ustavijo sovražnosti, ki je bil brzojavljen Beli Khunu, čeravno predlaga, kakor zatrjujejo brzojavi iz Moskve, ta poziv ogrski boljševiški vladi, da bo, če se pokori, imela zadoščečnje, da se po-zovejo nje delegati v Pariz. Velesilski ministri za zunanje zadeve, so zaslišali čehoslovaskega in romunskega ministrskega predsednika — Kramara in Bratianija —f pa so svoje sklepe predložili popoldne svetu četvorice. Med drugim se je baje razpravljalo o tem, naj se li zopet obnovi ofenziva proti Budimpešti s strani romunskih in francoskih čet, in sicer na povelje mirovne konference, toda temu predlogu se je uprl Lloyd Georg tudi včeraj v seji vrhovnega sveta. Situacijo na Slovaškem je medtem v vsej nje nevarnosti predočil maršalu Fochu general Scheiner, glavni preglednik čehoslovaške vojske. General Scheiner je izjavil nekemu uredniku »Dail Maila*, da se češkoslovaška vojska, čeravno šteje nad 200.000 mož, vendar nahaja v težavnem položaju, ker ji primankujejo pu-ške7poljšIci topovi, sploh težka artilerija, aeroplani in prometena sredstva. »Na Dunaju, je rekel general, »se nahajajo velike množine vojnega materijala in municije, katerih četrti del bi, po zavezniškem sklepu, moral pripasti nam. Doslej nismo dobili nič. Morali smo zasesti s četami naše meje, ki so zelo razsežne, ker so Nemci na severu ravno tako nevarni, kakor boljševiki na jugu. Posledica temu je, da nas napad, na bodisikakšni točki, najde slabotne. Po zadnjih brzojavih, ki sem jih dobil, so naše čete odbile napad rdeče vojske pred Komaronom ter pognale bojlševike čez 4 km nazaj, toda Madžari na vzhodu so prodrli čez Košice in prišli do Eperiesa. Približujejo se torej gališki -meji, pa je mogoče, da se združijo z ukrajinskimi in ruskimi boljševiki. To pomenja ogromno nevarnost za vso zapadno Evropo, posebno pa v tem Času. Edino sredstvo je, po mnenju generala Schei nerja, to, da se da ukaz romunskim četam, da pričnejo prodirati čez Tiso proti Budimpešti. To bi zadostovalo da ustavi boljševiško ofen živo proti Cehoslovaški. Tudi je zelo nujno, pravi general, da se čim prej mogoče, določi meja med Madžarsko in Čehoslovaško. IZ FRANCIJE. Dovoijenje osem urnega dela rudarjem. PARIZ, 11. Pariška stavka traja še vedno, toda ideja o rekviziciji železnic je zopet stopila v ve-i'javo; po diskusiji ministrskega sveta je bilo odrejeno, da se vpokličejo odpuščeni železničarji ped orožje. Parlament je odobril zakon o osemurnem delu v rudnikih, navzlic pridržkom Loucberja, ki opozarja na težke posledice znižanja delovnega urnika, Zakon stopi v veljavo 15. julrja. Iz Jugoslavile. Jugoslovanska pomorska zveza, ZAGREB, 12. >Jutranji List« poroča iz Dubrovnika: Te dni se je ustanovila »Jugoslovanska pomorska zveza*, ki ima- namen, pospeševati razvoji pomorskih "interesov .kraljestva SHS. V društvo se je takoj vpisalo 80 častnikov trgovinske m vojne mornarice za ustanovnike. Zveza bo izdajala tudi lastni list >z imenom »Naše morje«. Za predsednika je bil izvoljen kapitan Carić. Ustanavlja se tudi pomorska akademija. Italijani zasedejo železnico Trbiž—Beljak—št. Vid. PADOVA, 12. Ministrski predsednik Orlando ie brzojavk vrhovnemu poveljništvu, da sc je ukrenilo na ipodlaci Kiogovora v svetu četvorice, da se zasede železniška proga Trbiž—Beljak— St. Vid, da se zajamči nje obrat. Udejstvitev :e zasedbe se je pričela danes zjutraj. Tržaška »Nazionea pripominja k tej vesti naslednje: ;-Pomembnosti te nove zasedbe, poverjene italijanskim četam, pač ni treba poudarjati. Tu sre bolj za sospoadrsko dejstvo, ko pa ta. polt-ti-čen čin. Jugoslavija je z neprestanim zasedanjem nemških ozemelj, ki mete na Julijsko Benečijo a?! teže proti njej, nameravala gospodarski zadušiti Trst. Ogrozitev, ki je bila že težka vsled zasedbe Maribora, je .postala še nevarnejša po zasedbi Celovca. Seda-j je italijansko odposlanstvo prejelo od konference pooblastilo, da ohrani ItaHji vsaj edino veliko prometno pot, ki ji ie ostala: tursko progo. Resnica je, da danes, ko so Jesenice v rokah Jugoslovanov, Trst nima direktne zveze, do- Ha!... tudi to!... Da — umetnica! Saj ste vse to obenem. Ali — Marko?!... Dovolite, da vam rečem zadnjikrat, da sem v vas razkril: ženo.«. Ne kake take, ki jo pozna vsakdanji svet, marveč izhodno — omamno — pogubno. Glas se mu je tresel.---Prvikrat, da je iz njegbvih ust ubegnila beseda strast. V vsaki črti njegovega obraza si čital zanos. Pograbil je bil njeno roko... ali ona jo je umaknila naglo in se je, bleda, razgledala okolo sebe, kakor da išče izhoda. Dež je zopet nalival in zastiral cbzorje s sivimi koprenami. Nehajte, grof — je rekla, hlineČ veselost.. . Živela sva kot nenavadna človeka ... Končaj-va istotako... Ni še prišel čas, da bi poslušala vaša hvalisanja. Kdo ve, ali se ne boste pozneje kesali, ker ste prehitro zapustili svoja načela ... Nikdar... je planil Marko, vedno nemir-neji. V tem hipu je zažvižgal vlak in nastala je tema. Šel je pod tunel. — Marko je zgrabil njeno roko in jo poljubil vroče. Ko se je prikazala svetloba, sta se oba spustila v smeh. Sprevodnik je zaklical nekaj — :n zvoiiec postaje je zazvonil nekje. Marko se je pripognil na okno. Mala postaja R — ni bila daleč. Množica ljudi je čakala pod razpetimi dežniki na prihod vlaka. Vodene kler se ne zgradi oni kos proge od Sv. Lucije do Trbiža; vendar pa se tako prepreča vsaj še večja oe sreča. Vsekakor pa upamo, da bo Italija, ko irna sedaj v rokah to zastavo ('gre seveda sauio za začasno zasedbo previdnostnega značaja), znala vztrajati na zahtevi, da tudi proga Trbiž-Cclovec-Maribor ne ostane v oblasti Jugoslavije.^ Glede železnice Trbiž—Celovec—Maribor bi opozorilf italijanske tovariše pri »Na z ione i, da tečo vsa ta proga od tamkaj, kjer prihaja skozi predor med Trbižem in Vrati, t. j. preko meje, kakor jo >e doJočrla pariška konferenca med Italijo im, im ti, Kom*wt»fč»i vodtelS sc bo otogla tfslic'ia razo rotiti »3i:ra č* eredo entefita io 7wj*kct+o?tr-: rt čez troH«. IZ OGnSKt. Čete ko**.uus*ov zm-gui^k* vsak lro«t«ti. BASfiL, 11. lr aiki4inp«yte ia^iajo: CHšcHt^io *poročifc> prrrt: Ogrrske 6ctc naj>redi*te*> r.a vseli frontah. Protrc-paiiš, poizfcuSeni od sovražnika od ra-zn+h točk, so b*i odfc«. Zasedli smo Tokaj la Drsekrroskii Be: Kuhmi brzofavko, fci sporoča o zs sedenju Szerei^esa Ju Deve «1 sfaani ogrskih čet. . . . IZ ITALIJE. Kritičen poiožaj v »mi«tr«vu. RIM, 11. Položaj v ministrstvu se v svezi z vpraJaiii Trorrauiesa mednarodnega značaja, ki so sedaj na , da namerava minister >za trgovino hi industrijo s-p^oli odložiti čast vladnega Člaii«. Kot vzrok navaja svde zdravstveno stanje m potrebo ^oiltka, Tudi drugi vladni člani se branijo -spreieti ta »kiterinu, Paratore, «edunji podtajnik za industrijo in sirovine je izjavi da sprejme to vasi semo v tem slučaju, če zakladni minister sprejme nrinsnrim Paralorovega finančnega programa, ki je neobhodno potreben gjt novo politiko v porabi iti prehran*. Splošna stavka v Napo*ijw končana. RIM. 12. Splošna stavka v Napote}« je dokončana vsJed odlokov dcJavske zadm&c. Nadaljuje sc samo stavka metahrrgičnifc delavcev. TURIN, 11. Titii tukaj je stopilo občinsko uči-teljstvo v stavko. Vršilo ^e ie zborovenje. na katerem se je nagiašalo- tia se stavka mora nadaljevati. GENOVA, 11. V Llgnrijj se vrše zborovanja proti draginj!. Trgovci in industrijski se Še vedno np rajo pTOt: vladnim m-cnopolom. Stavka učiteljev. M1LAM 11. Stavka učiteljev se je razširila po vsej Italiji. V Milanu stavkiiio tudi pristaši -klerikalnega iidruž-enja N:colo Tcmrnaseo. Učitelji (zahtevalo boljše razmere, ker ied«j dobivajo različne plače cd dveh Kr 70, do 4 Ure 50 oo dan. Milanski učitelj stavkajo v znak solidarnosti s iova-riši po Italili, kajti oni (v Mtlam.-) so že v sporazumu s «or]u!:r,tično občinsko oblastjo zistemizira'i svojo organizacijo. »Vojaška diktatura« v Italiji, RIM, 11. slnformatore della Štampa * je priobčil, da se pripravlja v Italiji zarota proti sedanji vladi. V tej zaroti da so zastopani: D Annunzio, tAssociazione degli arditi-, Mus-solini in dr. Ta »zarota« da ima namen, da nasilnim potom stopi na vlado, da razpusti vse socijalistične organizacije in aretira njih voditelje in posebno giolittijance. Po tej notranji preureditvi bi prišla vojaška akcija na vzhodni nitji. Tej vojaški akciji bi sledila 15. D'Annun-zijeva ^bitka- in 15. »zmaga«. V Rimu inMilanu da so se vršila že tajna zborovanja, na katerih da je DAnnunzio govoril. Ta ^zarota * una 12 milijonov na razpolago. Listi demontirajo to vest in jo različno komentirajo. > Resto del Carlino« pravi med drugim: »Naša vlada je napravila prvo napako, ko se je vklonila željam angleško-franccske-a-meriške trozveze in privezala Italijo za tiranski voz. Ali hoče danes napraviti drugo napako? Ali hoče v resnici prisiliti mase na u-por ne proti kabinetu, temveč proti državi? Hoče li zanikati volilno reformo, ki edina zamore preprečiti ustavno reformo? Včerajšnje poročilo ne razkrinkava te zarote, ali gotovo skriva v sebi kakšno drugo. Naj se zna, da ne bo dovolil italijanski narod nobenemu da obnovi konservativno politiko montecitorske lekarne, četudi država pade.« Tudi D Annunzio je te vesti odločno demen-tira!. Sani piše zšetiorfno, ki ga razkrinkana! Svetovna vojna je prinesla neštevilno največjih presenečenj na bojnih poljanah in na torišču političnem. Skoro bi rekli, da so dogodki v teh petih letih tvorili verigo presenečenj: drugo se je nizalo na drugo. In zdi se, da bo zgodovina postanka te vojne ie donašala presenečenja politične naravi. Hočete-H naše pokrajine večjega presenečenja, nego je ta, ko doznavamo, da je bil glavni urednik bivšega tržaškega »Piccola« — pomislite vendar, kaj je bil *Piccolo<-: glasilo tržaškega irredentizma! — oficijozen posredovalec Avstrije na pogajanjih z Italijo pred izbruhe m italijanske vojne?! Glavni urednik bivšega tržaškega »Piccola-, dr. Prezioso, priznava to sam v nekem razsež-nem pismu, ki je je — izzvan od milanskega iSecola-, ki je zavohal vso stvar — priobčil te dni v turinski »Štampi-, glasilu bivšega italijanskega ministrskega predsednika Giolit-tija pred izbruhom italijanske vojne. Iz tega pisma posnemljemo naslednje izpo-vedbe dra. Prezio»a: Dne 19. aprila 1915. je imel v Gradiški razgovor z neko osebo iz vodilnih krogov- Av-stro-C£rskc. Ta oseba mu je priznala zaupno, da je avstro-ofžrska vlada obveščena, da je Giolitii pristaš nevtralnosti Italije za vsako ceno. In ker je imel Giolitti veliko večino v italijanskem parlamentu, je bila avstrijska vlada uverjena, da se Giolitti v kritičnem momentu polasti oblasti in da bo zahteval nevtralnost tudi brez vsakih kompenzacij. On, dr. Prezioso, je poučil dotično avstrijsko osebo, da je avstrijska vlada mistificirana, kajti Giolitti in Sonnino da imata isti program: da je namreč zahtevat kompenzacije od Avstro-Ogrske. Nato je dr. Prezioso naštel oni avstrijski osebi zahteve iz Giolittijevega programa kompenzacij, kaker jih je Sonnino že stavil avstro-ogrski vladi. S tem je hotel ono osebo poučiti, da naj avstro-ogrska vlada nikar ne računa na kak odpor od strani Giolittija proti Sonninovi voj- r>> nolu'1^. Ona avstrijska oseba je bila presenečena in poparjena, a črez par dni je dobil dr. Prezioso z Dunaja pismo, s katerim ga je prosila ona o-seba, naj sporoči Giolittiju, da arstro-ograka vlada sprejema ves Giolittijev program kompenzacij! Giolitti naj bi takoj pohitel v Rim, kjer naj bi stopil v stik s Sonninom, da ae sklene sporazum z Avstrijo* Pozneje se je Sonnino uprl, naglašujoč, da gre tu očividno za mistifikacijo, kajti na oficijelnih pogajanjih da se je avstrijska vlada pokazala pripravljena le za odstop nekaj dolin v Trentinu, ne da bi se dosegla mesta. Vsled, tega je dr. Prezioso, povmivši se v Trst, dne 30. aprila pisal oni avstrijski osebi, očitajoč ji, da je njegovo (dr. Preziosa) osebo izrabila za mistifikacijo. Dr. Prezioso je bil globoko ogor- čen. Podrobnega navodila o »Tržaški kmetijski zadrugi v Trstu* &c dajejo ob notielicth in praznikih od 2—4 pop. v Defavskem donru, ulica Madomrina 15 1U. nadstr. ievo, vrata 39. »Nišve« ie izšia 6. števttk« z nasfedrrjo vsebino: Franc* Bevk: Besede. Janko Samec: Boie&t irbo tfh po 9. avg., se Izgubi pravica oa njo. Prošnje se bodto s.preje-m«4e do 4. itrtija. — Mestna občina. Pozor! Prejeli smo: Po uKcab, hišah *n tudi po predmestju hodijo, oziroma se vozijo, razni Angleži. Francozi itd., ter ponujajo odreske za obleke. ^»erilo Itd. Ti hudje so čisto navadni prekupo-valci — odernhr, a« hodijo v rukajšnje trgovine po bki'SO in ga prodajajo najmanj po 4—5 tir pri metru dražje! Pozor torej, da se nam ne bodo smsij-ii potetn, ko nas opeharijo. Kupujte v soKdnih trgovinah in ne od zvitih tržaških in tujih »Angleže v«! — Opazovalec. Išče se Jakob Skočaj, ki je bil leta 1915 ujet v Rusiji. V ujetnivtvu se je i 1917 nahajal v Sko-belevemu (pod št. 9495), odkoder se je zadnjič javil 11. 10. 1917. Kibr bi kaj o njem vedel, naj sporoči njegovi že« Veroniki Skočaj v Medani, posta Kot min. Mestna zastavljalnica. V petek. 15. t. m., se bo, pred- in popoldne prodajado na Javni dražbi pohištvo in drugi predmeti. »Vrdeljski Sokol« uprizori v nedeljo, v sveto-fvanskem »Narodnem domu« 4 dejansko burko s petjem »Siv-lio«. Začetek ob 7 svedei. Vstopoina 00 si o U i te.^i 1 iu«. Čudna določila pri pogrebih. Tud> pri nas so včasih pri pogrebih prav čudne navade, ia se jih smemo ie držati, če postava to dovoli. Drugače je b9o pa v prejšnjih časih na Angleškem. Ce si je kak čudak izinfeJS glede svojega pogreba kako posebno naredbo, že je bil drugi tu, ki ga je. hotel prekositi. Ker so bil« nekatere ieije malo preveč čisiie, si je marsikdo mislil, da mu jih dediči ne bedo izpožnili. Zato si Se zagotovil izvršitev s tem, da je naročit željo dodičem pod pogojem lz-ffiibe vse. dedščine ali jaa vetrkega dela, aii pa da ie zapustil dotični občini znatno svoto. Gotovo najbolj čwkiO ieh odredb, kar jih poznamo, je ona siavnaga pravnika Je/emrja Benthama <1746— 1<8.~2). Deleča 1 >e namreč, da morajo njegovo truplo razrezati al? -secirat?, njegovo okostje pa obleči v vlvleko, ki jo je navadno nosii, in ga shranitt v stekleni omari. Njegov prijatelj cdravnik dr. Smiili mu je šeljo dobesediK) izpolnil. Ko je pa hotel preparšati učenjakovo glavo, so izgubile po-teze rra obratu vsako podobnost s potezami umrlega jurista; zato um je nabavil neka francoski umetnik po fotografiji drugo tglavo iz voska in to so postavili na okostje. Spraviii so ga poiem v nagačeao obleko, posadrli v stol, v katerem je bil vedno sedel, da-li mu sprehajalno paiico v roko in postavili vse skupaj v omaro iz mahagonijevega lesi s stekieiFimi vrati. Omaro so darovali iondon-•hikemu muzeju v cesta Gower in tam lahko vidimo še danes. — Tudi advokat Anton Ctterick, umrl leta 1703. v Poole na južm obali Anglije, je biJ v tem oziru čudak Določil >e »amreč, da «a morajo pc-kopati na posvečenem mestu, toda niti nad zemljo, niti pod njo, niti notri v oeTkvi in tuđi ne zuitaš nje. Da bi si pa zagotovil, da se bo njegova poslednja volja res izvršite, je prosil za dovoljenje in ga dobil da bi si sezidal krsto v vA Jepe stare cerkve v Wimbornu. Iznivali «o kos zidu, napravili k>k in v^idak rakev iz škriljevib plošč. Za vtzdr že vanje krste m zidanega loka >e zapustil cerkvi kapital z letnimi obrestmi okroglo 24 K. V krsti si je dal vsekati, ietmeo 1691, ter je M prepričan, da bo ravno tega teta umrl. 2ivel je pa Še dv,£uajst let deli, do 1703. Število so spremenili, a tako slabo, da Se daues vidimo obe. Pri pogrebu so poiožih truplo ravno tako v rakev kakor je bila poslednja volja umrlega. — Stara gospodična, Jone Besnvick, je umr^a okoli teta 1750. tn je zapustila svojemu zdravniku, ki gz je imela več let, 25.000 funtov Stcdingov fhrnt šterlin* = 24 kron) s pogojem, da njeno truplo bal zamira to *a shrani. Vrh tega »o pa mora vsako ieto enkrat pogledati v obraz, in sicer preid dvema verojetnima pričama. Da bi mogel izpolniti doiobčo zadnje točke, je po-4ožU ^ra-vnik truplo v hišo stere ore, in sicer tako, da jc. bit obraz ravno pod steklom, kJ je pokrivajo preje kazalce. Nad to ie prišel »zastor. Ce je prišel dan ogleda, je odgmd kar zastor, zdravnik Je po-«Vediil v obraz in ogied je bil končan. 2MVavnik je umrl ieta 18I3_ mumijo je pa prevz>e} naravoslovni rmizej v Londonu. Ko so tega pozneje razpustili in noben drug ni bo tel trupla prevzeti, so truplo z urno hišico vred pokopali. — Eden najbolj čudnih .pogrebov je bil ttidl oni majorja Petra LabeHiere, ki je umrl leta 1800. v Londonu. Zahteval je, naj pokopljejo njegovo trnpk) v grobu 10 Cevfev pod zemljo, in sicer navpično z idavo navzdol. Opravičil je -to svojo voHo s tem, da je stal že kot deček in pozneje kot mož vedno Tad na glavi in da bi uživa? to vesebe rad do dneva vstajenja. Chopin 4odlični poljski pianist, umri 1899 v Parizu) je izrekel pred svo*> smrtjo vročo željo, da bi bil pokopan v Varšavi na Povaekah. Ali kakor emigrant (uskok) je vesfcl, do ne bo dovoljeno prepeljati njegovo telo na Rusko. Zato je prosil, da bi njegovo srce po smrti prepeljali v Varšavo. ProšrrS so ugodili; po raztelesenju so vložili srce v steklenico s špiritom in so «a prepeljali preko ruske sranice kakor koatraband. Najprej so ga shranili doma, pozneje p>a z dovoljenjem nadško-iovim v Katakombah sv. Križa. Končno so »a zazidali v postranski ladji rečene cerkve. Borzna poroiila* Trst, dne 12. krnira 1919. Bor.za ncjzpfemeniena. brez pottov. Tečaji: Cosufcch < j 720— 735 DaUnatia (Pajobr. dr > J 350— 375 Gc aluttich » . 1750— 1800 Uovd V 1050— 1100 Lussino t 1800— 1850 M^rtinolicb > $00— KO Navig-aziooe Ubere Tms«m» ! |.4850— 1900 Oceaaia f «0— 540 Premuda > & 680— 730 Tripcovicb %' — 660 Assicuraaoni Geaemti - §6900—17100 R hm.o rte Adriatica »00— 3300 Amoelea ■ 450— 480 Cement DaknaLa ) 270— 280 Cement Spaiato 060— 380 Čistilnica riia (Piiatora rito) 400— 415 Krka t «60— 375 LaJiedeluica v Tržiču iCanttere) - 360 Tržaški Tr«mway 225— 235 Tržaška tvornica cAja (Oletfici T*Jest.) 675— 725 Gospodična Ana Schule, bčl ManizJja in Sofije Moser tz MuDknmc (Atzaclla). Blagovolite se spasiti v našem uradu (tri. S. Francesco d'Assisi št. 20, pritličje) od 12 e« na ins. odd. Edinosti. 3778 OSEMINĐVAJSETLETEN, poročen brez otrok, popolnoma zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, deloma srbo-hrvaščine, ureu strojeiMsec, energičen, s jwrmerno kavxiio, išče po mogočnosti n-iodvisno službo, tudi kot občinski ali zasebni tajnik. Prijazne ponudbe pod »Delaven 450« na inseratni oddelek Edinosti. 3763 FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, ul. delle Poste št. 10. Gorica, Corso št. 36 na dvorišču. P 1233 URAR sprejema popravila ur vseh vrst Delo točno, cene zmerne. Velkavrh, ul. Tigor 5. III. NAGROBNI SPOMENIK, naročen v Času vojue in od naročitelja ne plačan ,se proda takoj, radi pomanjkanja prostora. Cena po dogovoru. Pojasnila (In načrt spomenika) se dobijo pri ins. odd. Edinosti Edinosti (ul. S. Francesco 20, pritličje) kakor tudi pri lastniku Ivanu Reudiču, kiparju v v Trstu, ul. Rossettl š*. 11, pritličje. B 77. HRASTOV gozd na Krasu, 16.000 qm, 5 minut od postaie, blizu vodovod, primerno za vilo, je naprodaj. Naslov pove ins. odd. »Edinosti«. 3768 Iščem lepo zračno liseMimno sobo za tako!, euentuelno s hrano. Ponudbe pod „Takoj" na inser. odd. MU popiini Mro pri Sv. Jakoise v Tista (Sedež: društvo Jadran" ul. Industria'10) vabi na ld se bo vriil v neđe'Jo, 15. junija 1919 ob 4 popoldne v d.ora 2.50 k^ . OMETU! ZOBJE, z In brez čeljusti, zlate krone in tudi obrobki VILJEM TRST, ul 30. oktobra (ex Caserina) 13. U. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. JADRANSKA BANKA Deln. g!av. K 30,000.0J0( Reserve K8,50J-0>» Centrala: TRST lla (raa ti l\mm 5 - Tla J. Ricsli 9 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljub1' ijana, Metković. Opatija Split, Šibenik. Zada Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bančno stroko spadaječc p > ^ Sprejema vloge na hranilne knjižice proti 3i/s°0 letni-n obte-stim. v baneogiro-prometu proti Uo/o letnim o-brestim. Na odpoved navezane zneske sprejema po najugodr.ejS h pogojih, ki se Imajo pogoditi od slučaja do »lučaja. bje v naješ vannsto piaisia (Sain dijuiiu). Blagajna posluje od 9 do M. GUGLIELMO WEISS — Trst. javljam svofim cenjenim odjemalcem, da je moja ZALOGA VINA v Trstu, ul. Valdirivo štev. 23 (telefon 29-7S) vedno preskrbljena s najboljšim črnim in belim italijanskim vinom, katero pio-dajam po konkurenčnih cenah, i>i da sem odprl na Bo2Jempolfu pri Prošeku svojo PODRUŽNICO, V tej podružnici se dobiva vino, žganje in pe inkovec boljši kup kot v Trstu. Vdani OUdLIELMO \VLISS. 00013000020232