List izba!« dvakrat na «tesec.
Pesanseznašt. 75 p
Naročnina Mesečno 'l -n "
Rokopisi
vračaj'
Netrankirana pisma M ne sprejemajo.
, ti tl***
j C.
tli J V“

it i
(MasHo izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS.
ry^n.ri.1. ,r.f J-J'“* ' ~|-*Vi*—- ~	« ■ 1 »* ^	I MO ^ **».Š*^J
VABILO
na
redni občni zbor
ki se vrši dne 3. Marca t. 1. ob 8. iri zjutraj v Ljubljani, z običajnim dnernim redom. Poprej-iui dan to je 1. marca t. 1. pa se vrši delegatska, anketa ločno ob 3. uri popoldne t salonu restavracije >pri Levu« na Gosposvetski cesti v Ljubljani.
Vsaka podružnica mora poslati po enega delegata s polnomočnim pooblastilom na ankete in občni zbor.
Pravico udeležbe in posvetovalnega glasa ima vsak član na občnem zboru.
Zato se vabijo vsi člani k polnoštevilni udeležbi.
Kraj vršitve občnega zbora se naznani po dnevnikih.
/zvršni odbor.
Uspehi intervencij v Beogradu.
Kakor smo zadnjič poročali, je šla deputacija izvršnega odbora iz Ljubljane v Beograd, kjer je imela dne 1. februarja t. 1. plenarno
središnega odbora, ter je ob tej priliki izvršila energične intervencije \ zaščito nekaterih perečih vprašanj.
Deputacija, ki se je vrnila nam poroča o sledečih uspehih:
Pred vsem je intervenirala proti krivicam, ki se gode po rešitvi Specijalne komisije za pregled invalidov. Naša deputanta sta se napotila ob enem z dalmatinskimi invalidi k ministrstvu za socijalno politiko. Zahtevali so takojšnjo popravo storjenih krivic, ki jih je napravila Specijalna komisija. Načelnik g. Nikolič jim je odgovoril, da dotični odloki, ki jih pošilja ministrstvo za socialno politiko, po rešenju ipecijelne pregledne komisije še nikakor niso merodajni in da se potom njih do nadaljne rešitve le ustavljajo pokojnine.
Končne odločitve v invaliditetah oziroma zaščiti po zakonu bo izreklo šele Špecijelno invalidsko sodišče v Beogradu. To sodišče že obstoja in sicer eno za Srbijo in Črno goro, drugo pa za takozvane prečanske kraje.
Deputacija se je napotila na to špecijelno invalidsko sodišče. Tamkaj je natančno razložila in dokumentirala s posameznimi dokazanimi slučaji storjene krivice. Povdarjala je kako to se pri nas zgubljali osebni akti in uničevali arhivi.	„
Danes pa kako je težko dokumentiranje invaliditete, ker niso invalidi krivi, da niso dobili dokumentov. Tudi s pričami se v dosti slučajih ne da nič storiti, ker so po prevratu ljudje raztreseni celo po večjih državah. Na špe-ojiekio invalidskem sodišču je zvedela deputacija, da bo mogoče pred sodiščem (kasacijski sud) še enkrat ponoviti vsakemu dokazovanje z dokumenti ali pričami, ako !»e je smatralo sedaj njegove dokaze za nezadostne. Tako so trdili na onem špecijelnem sodišča, ki velja z.a Srbijo in Črno goro.
Pri onem za pnečanske kraje pc o tem niso beteli i ič vedeti.
Po poznejšem razgovoru z g. ministrom za socijalno politiko pa so delegati zvedeli, da bo v prihodnjem budgetnem zakonu stala določba, ki bo dala vojnim žrtvam možnost za dobo enega leta, da bodo proti odločbam specijalnih invalidskih komisij vložili obnove.
Za danes pa naj vlagajo na deželno sodišč« oddelek XIV. takozvane ^napomene«, ki bodo nadomestovale prizive.
Seveda je treba vse te vloge podkrepiti z natančnimi dokazili in navedbami prič, kakor pač je možno pri danih razmerah.
Pravega rednega priziva pa po zatrdilih merodajnih oseb proti odločbam specijalnih komisij sedaj ni.
Ko je delegacija zadobila predstojeće negotove informacije, se je napotila takoj do vseh klubov političnih strank - in jih je zaprosila energične zaščite in nastopa proti krivicam, ki se s takim postopanjem gode vojnim žrtvam.
Posamezni klubi so zagotovili svojo pomoč in intervencijo v tem pogledu. Središni odbor pa je opozoril tudi Nj. Vel. kralja o vsem tem nečuvenem postopanju z vojnimi žrtvami. In-tsrveniral je v tem oziru tudi pri drugih ministrih posebno pa pri vojnem.
Na plenarni seji, ki se je vršila dne 3. februarja t. 1. pri središnem odboru, je bil navzoč tudi minister za socijalno politiko gosp. D. Peleš.
Ke je čul pritožbe iz vseh krajev, proti postopanju pri redukciji invalidov, ni mogel tega verjeti in se čudil kako more to biti. Mislil je le, da so se mogoče zgodili posamezni krivični slučaji.
Plenum je zahteval od navzočega ministra, da razveljavi vse odločbe specijalnih komisij in tozadevne odredbe. Ob enem pa. se je sklenilo, da udruženje ne prizna rešitev specijalnih ko-
Kralj in
Za zboljšanje, današnje skrajno slabe siiu-acjie vojnih žrtev smo vporabili že različna in vsa mogoča legalna sredstva, ki pa niso mogla dovesti položaja do končne povoljne rešitve. — Zato smo zaprosili za pomoč na Najvišjem mestu, to je pri Nj. Vel. kralju.
Dne 22. 1. t. 1. je bila sprejeta delegacija središnega odbora našega udruženja ob pol 7 na dvoru.
Obstojala je iz predsednika dr. V. Mladenoviča, podpreds. Uroša Stajica in članov Petra Madžaraca ter Drago Kotlajiča.
V	tričetrurnem razgovarjanju s kraljem, je delegacija natančno razložila ves položaj vojnih žrtev in ga obvestila o vzrokih zavlačevanja invalidskega zakona ter o drugih vprašanjih. — Naglasila je, da je naša država edina, ki nima še rešenega invalidskega vprašanja.
Kralj je takoj odločno izjavil, da se mora sedaj invalidski zakon rešiti, ker je v programu sedanje vlade. V nadaljnem razgovoru je kralj z natančno pazljivostjo zasledoval izvajanja delegatov o najslavnejših vprašanjih vojnih žrtev in njihovih želj. Ö zahtevanih poboljšanjih se je izrazil, da gotovo niso prevelika. Delegacija mir je tudi razjasnila postopanje z invalidi pri redukciji iz državne službe in glede specijalnih komisij.
V	mnogih razjasnenih zadevah je bil kralj1 začuden, ker ni bil o tem obveščen.
Obljubil je svojo pomoč v. dosego vseh opravičenih zahtev vojnih žrtev. Izjavil je tudi željo, naj bi ga Udruženje češčeje obveščalo o stanju vojnih invalidov v državi, katero izjavo so delegati sprejeli z največjo zahvalo.
Ljubeznivost in veliko interesiranje, katero je kralj pokazal za vojne žrtve je napravilo najbolji vtis med nami.
Delegati so odšli Uverjeni, da vlada na Najvišjem mestu največje zanimanje za vojne žrtve in na podlagi zad obijeni h utisov o priliki avdi-jence je izrazil kralj željo osebno poseliti invalide v poslopju Udruženja v Beogradu.
In dne 28. januarja t. 1. sta prišla naznanit dvorni maršal in upravitelj dvora v pisarno Udruženja posel kralja.
Ob 3. uri popoldne se je pripeljal kralj v spremstvu adjutanta Hadžiča pred poslopje Udruženja, kjer so ga sprejeli maršal in upra-
misij in da smatra vse reducirance še vedn« za svoje člane. Minister je obljubil, da bo deloval na to, da se najde izhod v svrho poprav« krivičnih rešitev.
Deputacija je intervenirala tudi glede reduciranih invalidov iz državnih služb. 0 položaju je že ukrenil primerne korake središni odbor in zainteresiral o tem tudi kralja. Tudi poslanci se zavzemajo za to. Treba je poslati sre-dišnemu odboru vsa imena reducirancev.
Kar pa se tiče invalidskega zakona, je dobila delegacija informacije, da so posamezni ministri za spremembo načrta in da je finančni minister izjavil, da nima kritja za vse potrebe, ki. so v načrtu. Radi tega je ministrski svet vrnil načrt zakonodajnemu odboru.
Na plenumu je bilo govorjeno tudi o ua-šem zadrugarstvu. Minister je obljubil mater-jelno pomoč za osnovanje zadrug. Posebno lepo je poročal o načrtih zadrug upravitelj invalidskega doma v Zemunu g. Ramadanovič in primerjal zadružni sistem po vzorcu na Čehoslo-vaškem.
Predlog delegatov iz Slovenije, da pozove središni odbor o priliki sklepanja o invalidskem zakonu v Beograd delegate izvršnih odborov in da se izposluje sprejem reduciranih invalidov nazaj v državno službo je bil sprejet. Končno je bilo na plenarni seji še sklenjeno, da se vrši bodoči invalidski kongres spomladi v Ljubljani.
invalidi.
vitelj dvora, upravitelj mesta Beograda in predsedstvo središnega odbora. V spremstvu se j« napotil kralj v poslopje Udruženja, kjer je nameščeno tudi zavetišče za prelazne invalide. — Nahajalo se je v njem kakih 40 invalidov. Prostori so se nahajali v takem stanju kakor običajno vsak dan. Kralj se je pričel razgovarjati z invalidi. Vsakega je vprašal, kje je bil ranjen, kakšna je njegova hiba, kaj je sedaj’ njegov poklic, kako živi itd. V tem razgovoru se j« kralj zamudil eno uro. Od vseh je čul pritožbe, ki so nam vsem skupaj dobro znane. Čule soi s« pritožbe radi pokojnin, ker so tako mate in so sploh prenehale radi podelitev zemlje, služb in radi splošnih slabih sredstev. Kralj se je obračal k predsedniku središnega odbora za pojašnjenje, katerega je moral on dati, kakor stvar stoji.
Ko je kralj videi nekega invalida z raztrgano obleko, ki jo ima še iz soltunske fronte, je vprašal, zakaj mož ni dobil nove obleke? — Moralo se mu je odgovoriti, da nobena oblast noče podpirati invalidov z obleko. Kralj je bil vidno nejevoljen. Dotični invalid bo dobil sedaj potom Udruženja novo obleko.
Drugemu invalidu, ki je imel zelo slabo suknjo, je naročil kralj takoj kupiti drugo ia dvomih sredstev.
Po obhodu prostorov doma, se je kralj podal s predstavniki središnega odbora v pisarn« Udruženja, kjer se je razgovarjal ž njimi, kaj bi bilo najnujneje storiti, predno se sprejm« nov invalidski zakon. Nato so govorili o zakonu, o pokojninah, službah, redukcijah, dodelitvi zemlje in invalidskih zavodih. Kralj se je razgovarjal z zelo veliko občutno pažnjo in se ponovno izražal, da se čimpreje odpomore težki situaciji vojnih žrtev. Pred odhodom je izrazil željo predsedniku, naj se mu pošlje memorandum z natančnim obrazloženjem zahtev in perečih vprašanj.
Konečno si je kralj ogledal še prostore i» ustroj nove invalidske zadruge, katere potreb« in cilj mu je pojasnil predsednik. — O zadrufi se je prav povoljno izrazil.
Med gromovitimi »Živjo« klici se jje posto-vil kralj od navzočih invalidov.
Upravitelj dvora je nato obvestil predsednika središnega odbora, da bo kralj nakaz*]
navzočim invalidom denarno podporo. — Dna 31; januarja je bilo od upravei dvora nakazanih 13.000 Din.
Iz tega smo zopet videli, da imamo veliko-fiušno oporo v osebi našega vladarja, zato ne smemo obupati in nehati misliti na pravično rešitev našega vprašanja.
Invalidi in špecijalna invalidska komisija.
Kakor znano, vrši Špecijalna invalidska komisija svoje delo sedaj v Mariboru. Zadnje fese kliče k nadpregledu invalide iz Prekmur-ja, katerih bivanje je jako oddaljeno od železnice. Invalidi iz tega kraja morajo hoditi po 6 do 8 ur daleč peš in to celo taki, ki so brez noge, ker denarja nimajo, da bi si dobili voznika, država jim pa ne povrne stroškov. Vozijo se v Maribor preko Nemške Avstrije po železnici, kjer ne veljajo objave Specijalne invalidska komisije. Plačevati morajo vožnjo iz last-
nera žepa. Kdo jim povrne te stroške? Zgodil se je slučaj, Id ga je doživel član Izvršnega odbora, ki se je mudil na društvenem potovanju in je dne 10. t. m. čakal v Mariboru na vlak, ki pelje ob 11 uri 50 minut proti Ljubljani. Pripeljali so se invalidi iz Prekmurja ob 9 uri, ker so bili poklicani za 11. t. m. k pregledu. Izstopili so iz vlaka ter iskali zavetja in prenočišča v tej hudi zimi brez sredstev. — Železniška' uprava jim niti ne dovoli prenočišča v čakalnici, ker mora biti v njej prostor za potnike. Kam naj gredo invalidi, ali naj ostanejo na cesti v mrazu? Ustavljali so jih tamošnji službujoči železničarji in stražniki, ter se zgražali, češ, komisija jih je pozvala in jim mora preskrbeti tudi prenočišča. Ali nima Špecijalna invalidska komisija toliko človekoljubja do vojnih žrtev, da bi poskrbela invalidom v katerikoli vojašnici v Mariboru primerna prenočišča, ko prihajajo iz ipddaljenih krajev in morajo prenočiti?
Treba je vendar pomisliti kaj ljudje potrebujejo in jih ne samo tirati in preganjati.
Pravilnik
a financijske» posle van ju o d bere v in ustanor Udruženja vejnih invalidov kraljevine SHS.
Čl. 1.
Na podlagi čl. 25 točka e) pravil Udruženja vojnih invalidov in vseh vojnih žrtev kraljevine SHS predpisuje središni odbor sledeči pi’avil-nik za pravilno izvedbo celokupnega finančnega poslovanja Udruženja vojnih invalidov, po katerem morajo poslovati vsi odbori, podružnice in ustanove, ki so sestavni del Udruženja.
Čl. 2.
Plačanega osobja morejo imeti posamezni odbori in sicer:
Središni odbor: predsednika, blagajnika, tajnika, urednika lista, upravitelja doma, enega pomagača, štiri pisarje, eno daktilografinjo, ekspeditorja lista, knjigovodja in dve slugi.
Izvršni odbori: blagajnika, tajnika, dva pisarja in enega slugo. Izvršni odbor v Ljubljani more imeti tudi plačanega urednika lista.
Okrožni odbori in podružnice:	tajnika in
po potrebi tudi enega slugo.
Sreski odbori: tajnika.
Vsi odbori smejo jemati v slučaju potrebe honorarne uradnike in sicer samo po odobrenju nadrejenega odbora, središni odbor pa po odobrenju plenuma.
Izplačilo plač se vrši v drugi polovici vsakega meseca za tekoči mesec.
Čl. 3.
V vsakem odboru, kjer kapital Udruženja v denarju presega svoto 5000 Din, mora blagajnik položiti kavcijo v gotovini, v vrednostnih papirjih, ali z garancijo oseb, katere imajo premično premoženje. V okrožnih, sreskih in podružničnih odborih lahko vrše blagajniške posle tudi tajniki. Ako potrebe v nekem odboru zahtevajo posebnega blagajnika, se mora zahte-
PODLISTEK.
Fr. Vuk:
»Zasejani«,
»Kje bi človek našel to hišo, ker jih je toliko,« je pomislil in se spomnil, da ako »lepa beseda najde lepo mesto,« najde lepa beseda še hišo, kakor je »Narodni Dom« gotovo lažje.
Povprašal je prvega policaja, ki ga je videl, zakaj v vojaške ljudi je gojil največ zaupanja.
»Gospod,« se je ustavil in snel klobuk. »Gospod, kje pa je tisti Narodni dom? Prosim!«
Policaj ga je pogledal.
Kečko se je spomnil, da ga je nekoč pri vojakih tudi tako pogledal gospod stotnik, ko se’je pri »ekserciranju« nekaj pregrešil.
»Ich verstehe nicht,« je odgovoril policaj osorno in šel dalje.
Kečko je gledal za njim ves preplašen.
»Hudirja, če ni to tisti gospod stotnik?! Najbrž me je spoznal.«
Kečko se je obrnil do kmečke žene, ki je šla po ulici z jerbasom na glavi. Povedala mu je prijazno, kje najde »Narodni dom.«
»Takoj se vidi, da velja v resnici »svoji k svojim.« Civilist je prijaznejši nego vojak. No, seve, vojska ne sme biti prijazna, drugače ni vojska.«	.
vati odobrenje od nadrejenega odbora s pismenim obrazi oženjem.
Čl. 4.
Radi pravilnih in enotnih finančnih poslov sestavlja vsak odbor svoj budžet (proračun) (čl. 42 pravil), v katerega navede vse dohodke in izdatke.
Pri dohodkih se navede:
1.	Ostanek gotovine iz pretečenega leta;
2.	Članarina;
3.	Državne podpore (subvencije);
4.	Naldonitve in
5.	Dohodki od zabav, koncertov, prodaje cvetlic itd.;
8.	Vloge izrednih in pomagajočih članov;
7.	Dohodki iz posojil;
8.	Dohodki od lista »Vojni invalid«;
9.	Najemnina od zgradb Udruženja.
10.	Prihranki na trgovskih podvzetjifa;
11.	Podpore nižjih organizacij;
12.	Izredni dohodki in drugo.
Pri izdatkih se navede:
A. Osebni izdatki — plače.
Plača predsednika,
» tajnika, blagajnika,
:	upravitelja doma,
pomagača, ekspeditorja, dnevničarjev - pisatfev, daktilografinje, dnevničarjev - slug.
R. Honorarji.
Honorar knjigovodje.
H.
Materijelni izdatki:
1.	Pisarniške potrebščine.
Kečko je našel »Narodni dom« stopil v prvo sobo, kjer je bilo nad vrati napisano z okrašenimi črkami »gostilnica«, kar je komaj razbral. Obstal je sredi sobe in se ogledal.
Hudirja, lepo pa je tukaj,« Je zašepetal sedaje za mizo. »Lepše nego v naši cerkvi.«
Za trenutek pa je dodal.
» Tiho pa tudi, kakor v naši cerkvi ob delavnikih.«
Kečko je sedel in čakal. Čital je z dopade-njem napise o starčku, majolki in zahotelo se mu je piti.
Ali nikogar ni bilo.
»Bodo že prišli« je potolažil samega sebe.
Gotovo imajo delo. V taki lepi in velikanski hiši je mnogo dela.«:
Izvlekel je klobaso, meso in beli kruh. Razgrnil je po mizi svoj robec, da ne pomaže pisanih prtov, s katerimi so bile pogrnjene mize in jel zadovoljen jesti.
»To je gostilna, to,« je ponavljal med jedjo. »Kaj tiste v Zajčevcih. Še one muhe ni videti. V Zajčevcih pa vse polno.«
Kobasa je šla h koncu, kolač kruha se je zmanjšal za polovico. Kečkota je začelo žejati.
»Hudir, polič bi ga spil, če bi ga prinesli,« je pomislil.
Posluhnil je, če se morda ne sliši kje kak glas, ali stopinje.
Ali vse je bilo tiho.
Mahoma mu je šinila v glavo misel.
2.	Za list in njegovo ekspedicijo.
3.	Za nabavo in popravo prevoznik sredstev.
4.	Krmljenje živine.
5.	Najemnina za lokale in zgradbe.
6.	Upravljanje doma.
7.	Kurjava in luč.
8.	Nabava potrebnih predmetov.
9.	Potni stroški članov, kadar potujejo za Udruženje.
10.	Denarne podpore.
11.	Izredni izdatki itd.
IH.	I
Posojila.
Čl. ».
Za vsako svoto dohodkov mora imeti odbor potrdilo — dokument, katerega podpisuje blagajnik in ovesruje predsednik. Vsak izdatek so mora istotako izkazati potom dokumenta, katerega podpisuje blagajnik in naredbodajalec. Za vsak materijelni izdatek se mora poleg potrdila priložiti tudi overjen račun. Vsi denarni dokumenti morajo biti po predpisu kolekovani.
Čl. 6.
Izplačevanje potnih stroškov članom odbora ter posojil in denarnih podpor se more vršiti v Središnem cdbou preko 500 Din, v izvršnih odborih preko 300 Din, v okrožnih odborih preko 100 Din in v sreskih odborih preko 30 Din, samo po odobrenju dotičnega upravnega odbora, izredni izdatki pa se smejo vršiti sploh samo po rešenju upravnega odbora. — Nabave in poprave se vrše komisijskim potom v večji količini pa po oceni upravnega odbora. Račune za te nabav© podpisujejo člani komisije, nabavljene stvari pa se vzamejo med in- . ventar. Materijal, ki se potroši, se vpisuje v knjigo za potrošeni materijal. Za izdatke pri petnih stroških članov odbora po opravilih Udruženja se mora sklicevati na rešenje upravnega odbora o potrebi za potovanje.
Čl. 7.
Ako bi potrebe kakega odbora zahtevale kak izvenbudžetski izdatek, se more zanj zahtevati odobrenje nadrejenega odbora. Za'take izdatke, ki bi presegali vsoto 1000 Din se mora zahtevati odobrenje Središnega odbora. Potrebe za talce izdatke se morajo pismeno obrazložiti.
Čl. S.
Plačevanje članarin vrše potom znamk (niarkic) sreski, okrožni in izvršni odbori ter podružnice za podvržene jim teritorije in sicer •okrožni in izvršni odbori za kraje svojih sedežev, ako v kraju ne obstoje krajevni odbori (podružnice).
Središni odbor pobere članske prispevke v svojo blagajno od vseh članov, ki pridejo k Središnem odboru po pomoč bodisi * moralno ali materijelno, pa niso plačali pri svojem odboru članarine.
Članarine se plačujejo v- znamkah, katere dobe izvršni odbori proti plačilu od središnega odbora.
»Aha . .. Najbrž ob delavnikih ne točijo. To bo samo ob nedeljah, ki se gospoda Slovenci malo snidejo v gostilni. Po delavnikih pa j» odprto saino za to, da lahko kmetje Slovenci, ako pridejo v Maribor, sedejo za mizo in pouči-jejo, kar si prinesejo.«
Pri tem se je pogladil po trebuhu, spom-nivši se Barbe.
»Jaz sem se nasitil, hvala Bogu in Barbi.« :
Vstal je od mize z globokim čuvstvom hva- : ležnosti v srcu, hvaležnosti do svoje Barbe its mariborskega »Narodnega doma.«
Ker so bila v drago sobo vrata nekoliko zaprta, ga je mikala radovednost pogledati v to 1 sobo. Pokukal je in se začudil
»Hudir! Še škof nima v svoji cerkvi tako ■ lepote k
Pretresen od tega, kar je videl je govoril sam zase:
»Pa da imajo vse tako odprto?... Da se ne bojijo, da bi kdo kaj ukradel?
Ves ginjen je zapustil »Narodni dom.« Pri : Grozdu« pa je ohladil žejo svoje klobase a 1 poličem vina.
Tako nasičen in napojen je korakal pe ulicah in čital z zanimanjem napise na hišah in ! tiste na lepakih, ki so bili največji.
Pozna se, da je to veliko mesto,« je djal-«Nobenega slovenskega napisa ni videti.«
(Dalje prihodnjič).

Čl. 9.
Izvršni odbori morajo dajati Središnem tdboru na koncu leta za izdržavanje 10 odstotkov od svojih čistih dohodkov. Okrožni odbori in podružnice morajo dajati izvršnim odborom 20 odstotkov od članarin in 5 odstotkov od imovine. Izvršni odbor v Ljubljani ne daje Sre-dišnemu odboru 10 odstotkov od kinolicenc, dokler še ostali izvršni odbori ne dobe teh koncesij.
čl. 10.
Od letnega salda daje vsaki odbor izvzemši središni vojnim žrtvam, članom Udruženja posojila do ene polovice izključno kot obrtne kapitale in ustanovitve delavnic, malo prodaj tobaka, kantin, restavracij in drugih podjetij, kjer je zajamčeno uspešno delovanje.
Posojila se dajejo z rokom do dveh let in proti mesečnim odplačilom, tako, da se ima dveletno posojilo vrniti v 24 mesecih. Oseba, ki vzame posojilo, se mora obvezati, da bo dala dotičnemu odboru na ime pomoči 12 odstotkov obresti. Ta posojila se dajejo do osnovanja Invalidske kreditne zadruge, potem se bo pa napravila sprememba in izpopolnitev tega pravilnika.
Posojila se dajejo proti obveznicam z garancijo dveh porokov, od katerih mora imeti eden nepremično premoženje.
Čl. 11.
Od kapitala Središnega odbora se predvidi gotova svota za posojila Izvršnim odborom proti menični obvezi, katero morajo podpisati vsi člani Izvršnega cdbora, polovica pa za obrtne kapitale. Od tega se izvzame denar, namenjen za sklad v svrho zidanja invalidskega doma Svota od angleških cigaret se daje v pogledu posojila na menice Izvršnim odborom Srbije in Črnegore po zahtevi Angležev. Kadi tega bo Središni odbor predvideval vsako leto potrebne svote v svojem budžetu.
Denar, prejet od 10 odstotkov obresti za posojila, ki se dajejo iz denarja Središnega odbora morajo Izvršni odbori izročati Središnem odboru 8 odstotkov, sebi pa zadržati 2 odstotka za povečanje obrtnega kapitala. Središni odbor bo te dohodke unesel v fond za zgradbo Invalidskega doma v Beogradu in jih stavil v obrat in za posojila toliko časa, dokler se ne bo začel graditi invalidski dom.
Termini za posojila Središnega odbora se morejo skrajšali in denar izterjati, ako se prične z zidanjem doma. Rok za plačilo se določi m 90 dni od dne dostavitve.
Čl. 12.
Ves denar, katerega se dobiva kot -1 odstotke od velikoprodaje tobaka in o odstotkov od maloprodaje tobaka, se ne sme trošiti za drugo, kakor za posojila in obrtne kapitale po določbah čl. 10. Razdelitev tega denarja vrši Središni odbor.
Čl. 13.
Vsak odbor je dolžan najkasneje do 10. dne v vsakem tretjem mesecu predložiti svojemu nadrejenemu odboru sledeči pregled:
1.	o dokodkih in izdatkih za vsak mesec;
2.	kateri posli so podvzeti od strani invalidov v vsakem mesecu.
Čl. 14.
Vsak odbor mora v slučaju, ako dolžnik ne spolnuje obvez, podvzeti sodne korake za izterjanje celokupne dolžne svote.
Čl. 15.
Vsi člani cdbora so odgovorni moralno in materijelno (solidarno), za celokupno imovino odbora, kakor tudi za vsa izdana posojila. — O priliki izmenjave odbora in prevzetja poslov, je novi odbor dolžan, da izda stari upravi pismeno potrdilo o prejemu imovine in mora ta-kcj 0 tem obvestiti svoj nadrejeni odbor. — V lučaju nepravilnosti in zloupctreb mora podreti nov odbor primerne postavne korake za dopolnitev imovine Udruženja in obvestiti Središni odbor.
Čl. 16.
Vse blagajniške knjige morajo biti potr-tone od pristojne oblasti.
Čl. 17.
Vsak odbor mora izstaviti po preteku ra-ounskega leta in najdalje do 39. januarja letni obračun ter ga poslati nadrejenemu odboru. — Izvršni odbori sestavljajo letne obračune za ®e^e _izvršne teritorije in jih morajo poslati Bredišnem odboru najkasneje -'to 31. marca.
Čl. 18.
Pregled finančnega poslovanja nižjih «d-borov vrše neposredni višji odbori po računskih strokovnjakih in sicer enkrat v letu, v slučaju zloupotreb pa tudi večkrat. Središni odbor ima pravico kontrole nad vsemi odbori, kadarkoli smatra za potrebno. V slučaju spremembe tega člena se ima postopati po odredbah člena 6.
Čl. 19.
Vsi nižji odbori so dolžni sestaviti začasne budžete za leto 1924 in jih poslati nadrejenim odborom v odobritev do i. februarja 1924, budžet za leto 1925 pa se sestavlja po pravilih.
Začasni budžet za 1924 se sestavi in preda višjemu odboru do 1. febr. 1924. Začasni budžet Središnega odbora bo odobrila plenarna seja. Višji odbori so dolžni, da pregledajo budžete in jih odobre najkasneje v 15 dneh od predložitve.
Čl. 20.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga odobri plenarna seja Središnega odbora in potrdi minister za socijalno politiko.
Sprejet je na Vlil. plenarni seji Središnega odbora Udruženja vojnih invalidov dne 28. irs 29. oktobra 1928.
Tajnik:	Podpredsednik:
M. Mrvaljević 1. r. Dr. V. R. Mladenovič 1. r.
Na podlagi čl. 25 zakona o začasni pomoči invalidov, vdov in sirot od 28. decembra 1921 potrjujem predstojeći pravilnik o finančnem poslovanju odborov in naprav Udruženja vojnih invalidov kraljevine SHS s tem, da se ima poslednji stavek čl. 5 pravilnika glasiti: Vsi denarni dokumenti morajo biti po predpisih ko-lekovani.
Taksa za to potrdilo ni plačana v smislu čl. 5 zakona o taksah.
št. 118.441, januarja 1924, Beograd.
Minister za socijalno politiko: i Dr. Peleš 1. r.
Naše gibanje.
V	Braslovčah je bilo navzočih polno število članov na občnem zboru dne 3. t. m. ob 4. popoldne. Zbor je vodil tov. Janc iz Celja. Poročilo odbora je' bilo povsem zadovoljivo, _ nakar je dobil stari odbor odvezo. Poročalo se je o invalidskem zakonu, pokojninah, špecijalni komisiji in drugih važnih vprašanjih. Med člani je bilo opaziti splošno veliko nezadovoljstvo z današnjim položajem. Prijavili so se posamezni člani, kateri ne dobe rešitve o pokojninah in o svojih prošnjah. Izpopolnil se je stari odbor, ki bo naprej vodil posle podražnice. V splošnem je videti veliko zavednost med članstvom za organizacijo.
V	Selcah nad Škofjoloko je bil občni zbor dne 13. januarja t. 1. ob U. uri. Vodil ga je tov. Srebrnjak, ki je predstavil tudi delegata tov. Osano. Podružnica šteje 126 članov in je bilo videti iz poročil posameznih funkcijonarjev, da lepo deluje. Pribitka je bilo koncem leta 759 Din 20 p. Delegat je: poročal o načrtu zakona, špecijalni komisiji o delu v organizaciji in o glasilu Vojni Invalid, članstvo je z zanimanjem sledilo poročilu. Izvoljen je odbor iz sledečih tov.: preds. Klopčavar, odb. Orel, Tomažin, Frakcij in Srebrnjak; nam. Markelj, Tušek, Šmid; nadz. odb. Vrhunc, Buh in Kovač; nam. Berce in Benedičič.
Iz občnega zbora v Št. Petru se poroča, da udeležba ni bila povoljna, vsled tega, ker se je prestavil čas vršitve mesto popoldne na 10. dopoldne. Očitanja nekaterih članov odboru so se takoj pokazala kot neosnovana ko so bila podana točna poročila o delovanju. Po odvezavi starega odbora, se je izvolil nov, po večini iz starih večletnih zaslužnih funkcijonarjev, na čeki mu preds. tov. Uratnik. Po volitvah se je natančno poročalo o današnjem položaju posebno o zavlačevanju invalidskega zakona. Podružnica kaže veliko zanimanja za našo stvar, vendar pa vlada med članstvom velika nezadovoljnost z današnjim ravnanjem z vojnimi žrtvami.
Konjice. Naša podružnica je imela občni zbor dne 13. januarja t. 1. ob 10. uri v dvorani pri Filipiču. Tov. Beline iz Ljubljane je pojasnil pomen organizacije z ozirom na današnje obupno stanje vojnih žrtev. O delovanju podružnice so poročali preda. Petslinek in tajnik
Podlunšek, ki je podal tudi blagajnikovo poročilo. Delegat je imel nato zelo lep nagovor, katerega so člani z zanimanjem poslušali. Nov odbor: preds. Dvornik, tajn. Podlunšek, blagajn. Vaupot, odb. Petelinek, Mesarič in Ulčnik. — Nam. Tratenšek, Gril, Štemberger, Ozimic ia Rušnik; nadzorni odbor:	Mašera, Kadilnik ia
Kos; nam. Hren in Čander; delegat: Petelinek.
Občui zbor v Kranju dne 13. L 1924 je potekel lepo po dnevnem redu. Po običajnem poročilu tov. Jeraba in po tajniškem ter blagajniškem poročilu, ki izkazuje saldo 2716 Din 15 para, je pojasnil delegat tov. Štefe o delu za organizacijo in reorganizacijo. Razložil je navzočim tudi trafikantsko vprašanje, špecijaln» komisije, zadrugarstvo, koncesije in podpore. Nato je apeliral na organizirano delovanje š» podporni član g. Kepec in žel mnogo odobravanja in zahvale. Odbor je izvoljen iz tovarišev: Preds. Jerala, odbor Lukane, Krč, Knific in Schwarz; nam. Lamport, Gros. Nadz. odbor: Zakrajšek, Lisičnik, Rakove; nam. Pajer in Ka-plenik.
Iz občnega zbora t Ribnici, ki se je vršil
13.	L t. 1. v prostorih Sl. kršč. izobr. društva nam poročajo, da se je zbralo lepo število zavednih članov in članic. Vendar je predsednik tov. Škrabec označil malomarnost gotovih tovarišev, ki se še sedaj ne zavedajo svoje lastne stanovske organizacije. Tajnik ' poroča, da je pristopilo 28 novih članov, dva sta umrla, katerima izrečejo navzoči sožalje. Nadalje poroča o delovanju odbora. Na podlagi blagajniškega poročila se razvidi preostanek 676 Din 50 p. Sklene se podvzeti akcijo za postavo spomenika padlim in umrlim-na domačem pokopališču pri Sv. Trojici v Hrovači. Oglasi se veliko članov, ki bodo pripravljeni za to prispevati, posebno vojne vdove. — Odbor je sledeči: preds. Škrabec, podpreds. Hribar, lajn. Tanko, podtaj. Pucelj, blag. Drobnič, nam. Andolšek, Starc in Tekavec ,nadz. odb. Miklič, Pogorelec in Gregorič, nam. Lesar in Oblak; delegat Pogorelec. Pri slučajnostih se je govorilo o redukciji.
Podružnica Ljubljana je imela občni zbor dne 20. jan. 1. 1. v salonu restavracije pri Levu. Udeležba ni bila tako slaba, vendar pa bi bila za Ljubljano lahko veliko boljša. Poleg običajnih poročil odbora je poročal delegat tudi o celokupnem položaju in borbah udruženja. Pri volitvah so bili izvoljeni za preds. Kosmač, podpreds. Čotar, blag. Breznikar, tajnica Accetto, odb. Gregorič in nam. Zrimšek, Šetina in Zi-ckero; nadz. odb. Bajželj, Ušan, Satler, na mest. Rupnik in Dermaša. — Prečitana ja bila tudi resolucija, ki se je z nekaterimi poznejšimi spremembami sprejela.
Iz podružnice v Slovenjgradcu poročajo: da so imeli občni zbor dne 27. jan. 1924 dopoldne v dvorani hotela Balkan . Novi odbor je izvoljen sledeče: preds. Kristanc, podpredsed. Vrhovnik, odbor:	Creslovnik, Hmelinaa in
Arih ter odborniki Habernik in Kolar, nainesi. Marčič, Jehart in Zemljič. Nadz. odb. Florič, Goljat in Kos, nam. Puncer in Praprotnik.
Radovljica. Naša podružnica je imela svoj redni občni zbor dne 18. jan. 1924 ob 10. uri v šolskem poslopju. Preds. tov. Jaklič pojasni delo podružnice in izvršnega odbora. Z ogorčenjem se spomni tudi invalidskih redukcij. Tajnik je poročal, da ima sedaj podružnica 163 članov in, konstatira, da so se morali nekateri vsled malomarnosti pri plačevanju članarine črtati; sicer bi jih bilo lahko še več. Iz poročila blagajnika je bilo posneti 2224 Din 20 p dohodkov in 822 Din 50 p izdatkov ter čistega premoženja 1401 Din 70 p. Staremu odboru je bil podan soglasni absolutorij. Pri raznoterostih se je sklenilo intervenirati radi oprostitve invalidov od kuluka, ter glede invalidskih polovičnih voženj. Odbor je bil izvoljen iz sledečih tovarišev: preds. Jaklič, podpreds. Pirih, tajn. in blag. Resman, odb. Zaplotnik in Änderte, nam. Dežman, Arteli in Pangerc. Nadz. odbor: Zamperlo, Kristan in Kajdiž, nam. Prešern in Rozman. Ker ima podružnica zelo razširjen teritorij, se je izvolilo več poverjenikov.
Občni zbor podružnice v Ljutomeru se je vršil dne 2. februarja t. 1. 6b navzočnosti delegata tov. Belinca iz Ljubljane, ki je navzočim članom pojasnil celokupno delovanje udruženja. izmed članstva so se slišale same pritožbe glede neizplačevanja pokojnin in je vladalo veliko ogorčenje proti krivičnim redukcijam - -Protestirali so ia navedli tudi nekoliko konkretnih slučajev, da se ne rešujejo različno
Sira« 4.
Y G J N I I N Y A L I B
štev. I.

prošnje. Delegat je pojasnil našo intervencijo proti vsemu temu. Odbor je bil izvoljen po ve-*ni zopet stari.
Redni občni zbor podružnice Gornje Radgone se je vršil dne 10. t. m. ob jako obilni udeležbi pod predsedstvom tov. Belinca, • kot delegata iz Ljubljane. Občni zbor je potekel zelo burno. Stari odbor je društveno delo zanemarjal. Seje niso bile sklepčne. Veliko članov ni plačalo članarine za leto 1923, zato je imel odbor deficita Din 2282.75, ki ga je tov. Jurkovič kril iz lastnega žepa, kot dar podruž-jtaei, zakar mu izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Tov. Beline je obširno pojasnil pomen in cilj celokupnega delovanja udruženja, nakar je bil izvoljen večinoma novi odbor. Pričakujemo, da Po novoizvoljeni odbor dvignil organizacijo zopet na višek. — Tov. Jurkovič kot najagilnejši te podružnice, se je odrekel sodelovanju vsled družinskih razmer. Upamo pa, da se bo pozneje zapet poprijel dela. Pritožb članov je bilo mnogo in sicer radi postopanja Specijalne invalidske komisije in da morajo na železnici preko Avstrije plačevati sami vožnjo.
Podružnica Vojnih Invalidov v Novem mestu vljudno javlja, da se je dne 27. januarja 1924 na občnem zboru izvolil sledeči odbor in sicer upravni odbor:	predsednik:	Ivan Jarc,
odbornikom Ivan Robas, Ivan Darovec, Franc Pavlin in Franc Per; njih namestnikom pa Jožef Štangelj, Miha Lukman in Andrej Veršček.
V	nadzorni odbor:	Anton Stihe, Ivan Tinta in
Franc Žbogar, njih namestnikom: Franc Mrvar in Anton Osterman.
Igra. Društvo Kamnik -priredi v nedeljo, dne 24. t. m. ob 3 uri pop. v Mekinjah ob pol 8. uri zvečer pa v Kamniku tri igre enodejanke Nemški ne znajo€, Raztresenec ter Kmet in fotograf«. — Gostuje dramatični krožek iz invaldiskega doma v Ljubljani. Pevski zbor zapoje tudi. pod vodstvom tov. Sedeja tri pesmi Eno devo , Bog in Hrvati« ter Žabja svatba«. Vabimo k obilni udeležbi.
Celjski občni zbor. Dne 13. januarja 1924 je mesto .obolelega predsednika otvoril tovariš Jenko dobro obiskani podružnični občni zbor.
V	kratkem predsedniškem nagovoru je razložil glavno delovanje podružnice. Konštatiral je, da še niso mogli radi brezbrižnosti nekaterih članov izpopolniti statistike. Pojasnil je delo za trafike, proti ukinitvi celjske popravljalnice protez in proti redukcijam. Natančno delo pa je podal tajnik tov. Frelih. Zelo razveseljivo je dejstvo, kako jei podružnica napredovala v članstvu, tako, da šteje danes vseh skupaj 561.
Blagajnik tov« Ravnik poda blagajniško poročilo. Na predlog pregledovalcev je bil stari odbor odvezan dolžnosti.
Za novega predsednika je bil z veliko večino izvoljen tov. Finžgar. Postavil in izvolil se je kandidativni odbor, da sestavi listo odbornikov. Po kratkem odmoru je ta odbor predložil odbornšiko listo, sestoječo iz tov. Ravnik, Gian-dini, Lampreht in odbornici Potočnik in Funkel. Namest. tov. Frajle, Janc in Frelih. Nadzorni odbor: preds. tov. prof. Mravljak, prof. Čop in Šoštarič; nam. Kok olj in Šturm. Odbor je bil enoglasno izvoljen. Nato pa se pa se izvoli še delegat v izvršni odbor tov. Jenko.
Delegat iz Ljubljane tov. Krušič je v dolgem govoru pojasnjeval delo udruženja za zakon in pa krivice, ki se delajo potom specijalne komisije. Na vprašanja je tudi pojasnjeval kako stoji z vožnjami po železnici. Posebno glede specijalnih komisij se je vnela jako ostra vsestranska debata.
Podružnica r Krškem poživlja vse člane in članice, da se polnoštevilno udeležijo rednega občnega zbora, kateri se vrši dne 17. februarja 1924 ob 10. uri dopoldne v sokolski dvorani v Krškem.
Dolžnost vsacega invalida in vdove je, da se udeleži občnega zbora.
Občni zbori se Trše: Dne 17. t. m. r Zagorju ob Savi v gostilni g. Kovača na ( Toplici, t Krškem ob 10. uri dopoldne v dvorani kotela pri Gregoriču, r Velikih Laščah in r Metliki.
Dne 24. t. m. v Dolenji Lendavi v dvorani v hotelu pil Kroni« ob 2. uri popoldne in v Domžalah.
Opozarjamo podružnice, ki. še niso imele občnih zborov, da jih skličejo še ta mesec.
Članstvo pa vabimo k polnoštevilni udeležbi.	_	;s,	-j.
Državna protezna delavnica v Ljubljani namerava navadne, protezne čevlje izdelovati na ta način, da se bodo isti dali izdelovati invalidom - čevljarjem na dom. Na tak način bi bilo mogoče takoj vsakemu invalidu, ki ima pravico do proteznih čevljev, izdati čevlje, ne da bi mu bilo treba za nje čakati. Z ozirom na to, prosi protezna delavnica, da ji pošljemo čim-preje sjfeznam zanesljivih invalidov - čevljarjev, ki bi prišli pri tem delu event. v poštev. Objavljamo v svrho zglasitve.
5. Oljčni zbor podružnice U. V. I. na Bledu se je vršil dne 27.' jan. v Blejskem domu z običajnim dnevnim redom. Izvršni odbor je zastopal tov« Franc Krušič, kateri je bil izvoljen tudi za predsed. občnemu zboru.
O delovanju podružnice j© podal poročilo tajnik. Iz poročila se je posnelo, da je podruž. odbor pridno deloval in da je stanje premoženja zadovoljivo. Tudi člani so se začeli bolj zanimati za organizacijo, kar je razvidno iz tega, da je podružnica prejela in oddala 243 dopisov. Odbor je v letu 1923 izdal za podpore okrogle 4600 Dinarjev”, v glavnem je nudil pomoč z razdelitvijo moke in sladkorja po znižanih cenah. Za Veliko noč je razdelil 500 kg moke in za Božič 600 kg moke in 240 kg sladkorja. Izmed prireditev je omeniti ono v Kazini, koje čisti donos je bil 4183 Din. Iz, rač. zaključka je bilo razvidno, da posoduje podružnica še 3600 Din denarja.
S sklepom odborove seje z dne 25. novembra 1923 si je podružnica nadela nalogo postaviti v vojni padlim vaščanom spomenik. V ta namen bo podružnica' ustanovila pripravljalni odbor v katerega bodo povabljena vsa tukajšnja društva.
Izvoljen je bil po večini stari odbor z malimi izpremembarni. Novi odbor izvršuje poverjena častna dela in stoji na braniku naše organizacije, kajti le z treznim in skupnim delom dosežemo uspeha. Naj ne bo nikogar, ki bi poverjeno miesto zanemarjal.
Za delegata na Izvršni občni zbor je bil izvoljen tov. Zdravko Rus, namestnik pa sedanji predsed. tov. Šari Franjo.
V imenu odbora se je tov. Rus Zdravko zahvalil Izvršnemu, odboru, odobraval njegovo delovanje, osobito pa izrekel pohvalo neumornemu tov. Krušiču, ki vestno in trezno zastopa pravice vojnih žrtev., V svojem govoru nam je tov. Krušič živo opisal pot, ki jo hodi Udruženje. Od najmanjše društvene zadeve, pa tja notri v parlament, v katerega so danes* vpile vse oči vojnih invalidov, nam je označi! težkoee proti katerimi se mora boriti Izvrš. odbor.
Razšli smo se s trdno voljo podpreti naše borce z vsemi močmi in enako poživljam tudi vse podružnice, da strnemo naše vrste in jih jačimo za delo. Ravnajmo se po bodrilnih besedah:	Ne udajmo se!
Nov odbor na Bledu: preds. lov: Šorl, pod-preds. Pretnar, tajnik Rus, blag. Gruden, Odb. Gogala in Rus, nam. Šmit, Pangerc in Vovk. Nadz. odb. Žvegelj, Hribar in Burja, nam. Majer in Mandeljc.
Naši grobovi.
Smrtna kosa. Težko tuberkulozni invalid Müller Ivan, član podružnic© Gornje Radgone je dne 9. t. m. umrl v 28. letu starosti. Prosil je že več mesecev Invalidski odsek v Ljubljani za povračilo zdravniških stroškov, Ivi jih je izdal za zdravljenje. Za transport v bolnico ni bil več zmožen. Čakal je na povračilo stroškov toliko časa, da je prej podlegel, nego se je njegova prošnja rešila. Zapušča sopi'ogo, ki ji izrekamo naše iskreno sožalje in tovarišu pa naj bode lahka zemljica. — Tovariši invalidi, kako hitro se rešuje invalidsko vprašanja.
Št. Lovrenc pri Mariboru. Po dolgi in mučni bolezni je umrl 13. jan. 80odstotni invalid tov. Mihael Muhič. Pogreb rajnega tovariša se je vršil v torek dne 15. jan. — N. v m. p.
V Mariboru je umrl 11. L t. 1. tov. Ljudevit Bohak. Pokopan je bil v nedeljo 13. I. t. 1. Kot SOodstotni invalid je bil star komaj 28 let. Ker je bil vsled bolezni vsakega dela nezmožen, je živel v veliki revščini in pomanjkanju. Pokojnina, ki jo je dobival, ni niti zadostovala za lan h, kaj še le za drugo. Vložena prošnja za milostno podporo pa je tako dolgo romala, da je prosilec prej umrl. 0 kako nehvaležna si domovina napram svojim sinovom, ki so za tebe žrtvovali svoje zdravje, ude in življenje. Ti pa dragi tovariš, dokončal so to žalostno življenjsko pot, počivaj v miru!
Razgled po svetu in domovini.
Wilson, bivši predsednik Zduženih držav Ajnarike je umri.
Anglija je priznala Sovjetsko Rusijo. Sledila ji je Italija. Sedaj se pripravljajo tudi druge države, da jo priznajo. Govore tudi, da s* pripavlja tudi Jugoslavija. Čas bi že res bil.
Naslednik Lenina. Za predsednika Sveta narodnih komisarjev je; bil izvoljen A. Rvkov, sedanji predsednik višjega sveta narodnega gospodarstva.
Sneženi plaz podsul vlak. Na Marijaeeljski progi je sneženi plaz podsul osebni vlak. Pr#-vrgel je nad polovico vagonov-. Vendar, kako» po čudežu, ni noben popotnik prišel ob življenje, le poškodovanih je bilo nekaj.
Snežni viharji v Ameriki so tako silni letos, da so vlaki vsled zametov ostali po cel* dneve na progah.
Pri rudniški katastrofi v Mineroti je voda zalila jamo. Od 49 rudarjev se je rešilo samo 7.
Tovarno za ponarejevanje bankovcev sh odkrili v Bukarešti. Multimiljonar Dunitrescu je v celih tovarnah ponarejal tisočlejske bankovce in jih kar v vrečah odpravljal v promet.
Radičeve! se delajo korajžne in nameravajo iti v Beograd. Dolgo je trajalo, da so prišli do pameti.
Invalidski zakon so zopet odgodili, ker radikalni vladi so malo mar invalidi. Ali pa jih hočejo morda s tem prisiliti, na padejo na kolena in rečejo vsi: Radikali smo!« Morda bi potem dobili zakon, ki bi bil kakor da ga ni. Od druge strani se zopet sliši, da pride že te dni pred skupščino.
Bivši minister Saobraćaju Velizar Jankovič, je bil pred beograjskim sodiščem opran očitka, da je iz državnega posestva Topčidera dobival živila zastonj. Dobival jih je, kot siromak, le za polovično ceno. Invalidi pa morajo plačati celo ceno. Takšna je pravica!
Med Rimom in Varšavo se upelje direktna železniška zveza.
Trbovlje. Povodom smrti svoje matere, blagopokojne gospe Karoline Berger, je daroval njen sin gospod Matija Berger, trgovec v
Trstu, za občinske reveže, znesek Din 2500.— Hvala!
Zahvala. Udruženje invalidov, podružnica v Ljubljani je na rednem občnem zboru izrekla svojo najtcplejšo zahvalo gosp. veleindustrijalcu K. Polak-u, kateri jb dovolil znatni popust pri dobavi čevljev za člane invalide in vdove ter sriote padlih v vojni. — Naj bi našel g. K. Polak enake posnemalce v drugih trgovskih krogih.
Za tiskovni sklad so darovali:
Šubic Valentin, Dobračeva 56 p.	Žiri Din	9.9«
Gasperič Štefan, Slovenska Bistrica		2,—
Simon Petek, Zgornja Polskava Pod vratnik Ivan, Lepa n jiva 60		2,—
p. Mozirje Kvasnik Jakob, Stražišče 35	>	2,—
p. Prevalje	' >	2	
Krošelj Roza, Tinje - sv. Urh p.	Slov-.	
Bistrica		2.	
Skupaj Din 19.M
Pozor pri pešiljatvah. Kljub večkratni opo-zoritvi pošiljajo podružnice in posamezniki š* vedno denar brez označb zakaj se pošlje. S ten» pa povzročajo veliko dela, iskanja in zamud# časa, največkrat pa se mora glede pošiljatv# poizvedovati.
Na vsako denarno pošiljatev je treba napisati v kake svrhe je denar poslan, ali za list, članarino, ali vračilo posojila itd.
V interesu natančnega poslovanja je, da sc vsakdo drži točnosti.
Naročajte knjigo «Pravljice Iztoka«, ki obsega 11 mičnih pravljic in stane samo s poštnino vred broš. 11.40 Din. vezana pa 21.40 Di«. Spisal je je invalid Ivan Vuk. Naslov za knjig«: Tiskama Merkur, Ljubljana, Simon Gregorčičeva ulica 13.
Odgovorni urednik: Franc Beline. Tisk tiskarne Maks o Hrovatin, Ljubljana.
j