52. številka.
V Trstu, v soboto 29. junija 1889.
Tečaj XIV.
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vs*kn gredo in soboto oh 1, uri popoludne.
„Edinost" stane:
za T«e loto gl. fi.~; izvon A vat. 9.— gl. ta polu lota „ 3.—; „ « 4.AO , za četrt leta , 1.50; , „ 2 25 , Posamično številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trate po
v Gorici in v Aldovićini po « nov. K« naročbe brez priložene naročnine se upravnistvo ne oxira.
EDINOST
Vni dopisi so pošiljajo uredništvu v ulici (. urintia št. 2M. Vsako pismo mora biti tVaokovand, ker nefrankovana mi iic sprejemajo. Rokopisi so no vračajo.
Oglasi in oznanila »e raouno po K nov. vrstica v petitu ; za naslove t debelimi črkami so plačuje prostor, kolikor bi g11
obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd so račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inserate pro« |e»ia upravnistvo v ulici Carintia 2H. Odprte reklamacije so prosto poStnlne.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
tV aiiiiioRi J« mn««.
Vabilo na naročbo.
S 1. julijem začne II. poluletje XIV. tečaja na3ega lista. Vabimo zatorej naše gg. naročnike, da svojo naročbo o pravem času obnove, da ne nastanejo neredi v pošiljanju lista.
Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svojega dolga doslej niso še poravnali, da svojo dolžnost čim prej storč.
Cena listu je:
za vse leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld. 8.— za četvrt leta . . . gld. 1.50
V drugem poluletju bodemo nastojali, da list čim bolj popolnimo ter ga storimo sanimivejšega in priljubljenejšega našemu občinstvu. Prinašali bodemo dobrih člankov, gospodarskih in polit, razprav, natančna tržna in borzna poročila ; imamo tudi pripravljenih raznovrstnih izbornih podlistkov. Doba v prih. poluletju bode tim zanimivejša, kajti vršile se bodo v njej deželne volitve v Trstu, o katerih bodemo natančno poročati. Vabimo todaj «lov. rodoljube, da naš list tudi gmotno podpirajo in širijo. Stare naročnike prosimo, da nam še dalje ostanejo zvesti ter poravnajo, ako imajo Ae kak dolg pri upravništvu; novo pa, da naroČivŠi se zajedno tudi plačajo.
Upravništvo „Edinosti«.
Kaj hočemo?
n.
V svojem prvem članku pod gornjim naslovom v 47. štev. „Edinosti* naslikali smo preccj obširno in jasno tisto usode-polno bolezen, tisto zlo, za katerim vzlasti narod slovenski najbolj zdihuje in hira. To usodepolno zlo je ona naša nesrečna razcepljenost med tri države in v jedni državi zopet na šest pokrajin, da so vse naše skromne moči razdeljene na šest raznih smerij tako, da se morajo poizgubiti proti mogočnim silam tujih in vedno so-
PODLISTEK.
Opomnim koperskim učiteljskim abiturijentom iz i. 1880.
Krco se v prsih ni i topi /umaknjeno v nekdanjo dni, V presrčno dobo cveta — O zlatu, zlatu leta!
S, Grej^orčio.
Krasna je doba dijaških let; kdo ne bi se jo spominjal mladostno navdušen! Res, marsikomu se je sicer bojevati v tej dobi z raznimi neprilikami, katerih ne naštevamo tukaj, ker so vzlasti večini bivših slovenskih dijakov dovolj znane; a vso to se poznejo rado pozabi ter spominja rajše niičnih dogodkov, kojih tuJi ne primanjkuje dijaškemu živenju. Posebne važnosti pa je čut, ki nekako bratovski vežo nekdanjo součence, osobito one, ki so vztrajali do konca na svojem zavodu, pogumno se boreč proti vsakovrstnim zaprekam, premogli jih, ter na to stopili v javnost, da bi tu delovali na temelju pridobljenih si znanosti za narodno blaginjo. Isti čut je tudi večkrat poznejemu najzvestejšemu prijateljstvu med posamezniki, bodisi uže katerega koli stanu.
In kako ne bi! Preživeli so skupno
vražnih nam življev. In prišli smo do zaključka, da nam Slovencem prisije solnce boljše sreče še le tedaj, ko se prav izvrši nedotakljiv člen 19. ustavnega zakona. O tem naj govori današnji Članek.
Nase stoletje se prav po pravici imenuje narodnostno stoletje,.....doba narodnostnega preporoda, oživljenja, doba narodnostnih bojev in strašnega sovražtva med narodi. Vzlasti pa velja ta resnica za naSo mnogojezično državo podunajsko. Tu so se v sedanjem stoletju zbudili, zdramili in ojačili razni narodi, ki hite na svetovno pozorišče ter so bore za ostanek svoj proti močnim sovražnikom. In to velja gotovo tudi za nas Slovence, kajti še-le 1. 1848. je začela teči zibelka našemu preporodu.
Ko so so pa v onej najviharnejšej dobi našega časa določevala načela, ki naj bi pomirila vse narode pod celokupno avstrijsko streho, živel je upliven mož, učen mož — Cehoslovan Palacky, ki je razglasil in se boril za načelo narodne jednako-pravnosti v smislu narodne samouprave (avtonomije), to je, da bode vsak narod sam skrbel za svoje — in I e za svoje potrebe. Palacky je dokazal s tem, da si želi v Avstriji pravega miru in da Slovani nočemo gospodovati po svojej volji tujim narodom, pa tudi nočemo, da bi nam drugi svojevoljno delili pravico. In to načelo se je pravo zdelo takratnej vladi, a slavni diktator Bach ga je začel uže izvrševati. V Galiciji je ločil Ruse od Poljakov, tako da sta bila tam dva dež. zbora, dve dežolni vladi itd. Na ogerskem so bili narodi razdeljeni po narodnih skupinah, tako da so bili n. pr. vsi Srbi ali vsi Rumuni le jedno upravno telo. — Da se ni spremenilo politično nebo, bili bi morebiti tudi mi Slovenci uže davno združeni v jedno samo upravno skupino. Isto tako bi se bilo zgodilo z ostalimi narodi. In potihnili bi bili za vse Čase oni viharni narodnostni boji, ki vihrajo čedalje huje
najlepše dni, da govorim s pesnikom: „zlata leta" vesele mladosti. Skupno so se radovali in navduševali, skupno tugovali ; bratovski si zaupali vse tajne čute in želje. Poznavali in ljubili so so, kakor brat brata: bili so srečni!
Sreča pa na zemlji ni trajna, sapica popiha in nam jo odnese. Pretečejo leta1 brezskrbnega, veselega dijaštva; dospevšim do zaželjenoga cilja troba se ločiti. Slovo je ganljivo, težko. Stopivši v javnost opa-' zijo, da je praktično življenje v marsikojem oziru drugačno, nego so si jo domisljevali premnogi vzor se podore pod kruto roko ' usode. Zato so čutijo nokako osamljene,! toži so jim po dijaškej dobi, po dragih tovariših.
Zopet minejo leta. Snideta se morda ( po naključbi nekedanja tovariša; spominjata se preteklih dni, svojih drugov itd. Oj, kakšno nopričakovano veselje! Po-1 vprašujeta so o nedavnej preteklosti, po vsodi bivših součoncev, a žalibog natanč- J nejših podatkov jima primanjku je, vsaj o ' nekaterih. Nehote se domislita: .Kako
i
lepo bi pač bilo, ko bi se šo vsaj enkrat zopet vsi videli!" Krasna misel, blaga' želja, a težko, silno tožavno jo je obistiniti. Razkropljeni po odaljenih krajih, poraznih krono vinuli niti medsobno ne vedo,
pod jedno in isto streho habsburško; kajti češkega, ker še vedno mislijo, da bodo z vsak narod imel bi le doma svojo vpljivno uspehom gospodovali Nemcem, kakor Po-besedo, za svojega drugonarodnega soseda ljaki sramotno gonpodujejo gališkim Rusom, bi se ne smel brigati in bi se tudi ne Toda Nemcev je le v kraljevini Češkej mogel — današnji boji bi bili toraj vse-' mnogo več, kakor je vseh Slovencev; no kakor nemogoči.	j ti Nemci se znajo vse drugače braniti, če
Toda te sreče nismo doživeli! Ma- se jim le dozdevno zakrivi las na glavi, djarom ni bilo to ljubo, da bi narodi lepo ' Skratka baron Eotvos in Glouchovski mirno in složno živeli jeden poleg drugega, sta pouzročitelja velikih zmešnjav in treba da bi vladat doma popolen mir, zadovolj- bodo mnogo truda, previdnosti in razumnost in red, da bi bili potem toliko moč- nosti, da se vse zopet povrne v pravi tir
nejši proti zunanjim sovražnikom. Ne !--k idejam očeta češkega naroda--
njih pohlepnost po nekej višjej oblasti in da Palackega.
bi se siril madjarski živelj na škodo drugih j Kako se pa hočemo vesti mi Slovenci narodnostij — to jih je nikalo; hrepeneli t tako važnih trenotkih P Kaj li očem oP so, da bi po svojej arpadakej ljudoljub-' — to naj nam bode jasno in potem nam nosti zapovedovali vsem narodom ogerske zavestno delovanje no bode težavno, krone. In to je uresničil ogerski minister — Torej: Kaj hočemo?! baron Eotvos, ki jo narod nej samo-j Hočemo, da vendar enkrat posije upravi slavnega Palackega postavil nasproti solnce boljšo, pa gotove in trajne sreče ! zgodovin sko-poliške narod- Hočemo, da prejenja ta samovolja štirih n o a t i. In mi vidimo, kako Madjari na pokrajinskih sovražnih nadoblasti. In ker takšen način uprav nečloveški gospodujejo jo največa nesreča naša uprav ona usodc-vzlasti ubogim Slovakom, ogerskiin Rusom polna razcepljenost, hočemo, da ho zopet in Srbom, pa tudi ostalim narodnostim. j združi to, kar po božjem in naravnem Tudi Poljake je hudo peklo, da bi pravu skupaj tiče, želi in hoče. Ali je to Gališki Rusi sami skrbeli za svoje potrebo mogoče P Da ! popolnoma pravilnim potem, brez gospodstva poljskega; želeli so jih popolnoma v soglasju z 19. čl. ustanega dobiti v svojo oblast, dasi jo Rusov nekaj zakona. O tem pa prihodnjič! Krn o v. stotisoč več od Poljakov. Zato jim je zelo \ prirasla k srcu ideja Madjarja Eotvosa in ' ko je prišel na vladino krmilo Poljak Glou-|
chovski, izvršil jo tudi v Galiciji ta! RolftlČni DrBOlPCl načrt, tako, da manjšina poljska šo dan-	•
danes gospoduje pokrajinskoj večini ru-	Notranja dežele,
skega in drugih slov. narodov, ker ima Prestolni govor, s katerim je cesar take rodove v svojej sredi.	. odprl delegacije, bavi so s političnim polo-
Ta ideja madjarskega barona zazdela žajem evropskim ter točno črta odnošajo so je kaj lepa tudi našim najbližjim bratom Avstro-Ogersko z sosednjimi državami. Koj Hrvatom, ki še dandanašnji jako slabo (v začetku poudarja prestolni govor, da se marajo za opravičene težnjo svojih i«to- našo razmere z sosednimi državami niso krvnih, istojezičnih, no drugovernih bratov spremenile. „Složno s mojimi zavezniki, Srbov. Sramota! in zopet sramota!	dela moja vlada na to, da se še vedno
Pa tudi Čehi so se oklenili to ideje nesigurni evropski položaj mirno razvija." pod imenom zgodovinskega državnega prava Kljubu temu je bila pa naša država pri-
kje ta in oni biva. Morda uže celo krije katerega hladna zemeljska odeja !
Lepo in umestno je tedaj, ako se dogovore abiturijenti kojega zavoda, kakor je navada v novejšem času, da se snidejo zopet po določenej dobi. Menim, da takove sklepe zamore odobravati vsakdo.
Predragi tovariši, tudi mi smo isto sklonili, ko smo so poslovili 1. 1880. Bilo nas je tedaj lepo in redko število: 40, ločenih sicer po narodnosti v tri skupine, a složnega duha. Mržnje med nami ni bilo. V boljši pregled podam tukaj imenik in po zmožnosti tudi sedajna bivališča dotičnih.
Slovenci (skupno 24): Bano Ivan (I)ivača), Bolč Anton (Višnjovik), Beršeak Ivan f> Bune Ivan, (Kastav), Domeniž Ivan (Ajševica pri Gorici), Kosovel Ant. (Dutovljo), lvožlin Iv. f, Kraševec J. (P), Loban Henrik (Kojsko), Leban Miha f, Makarovič Ivan (JelAano), Miklavič Anton (Drežnioa), Mlekuž Anton (Čepovan), Pakiž Anton (Lokov), Preložnik Zdravko (upokojen v Gorici), Rustija Anton (Kal), Sila Svitoslav (Iiodik), Sivec Fran (Gorica), Šekli Anton fi Špan Anion (sv. Miklavž na Štajerskem), Šuligoj Ivan (Ostrožno brdo na Kranjskem), Urbančič Anton (P), Vodopivec Fran Brestovica), Zorn Ivan (Križ pri Ajdovščini).
Hrvati (skupno 5); Dukič Ante (Čepič v Istri), Kinkela Vjekoslav (Barban v Istri), Mandič Vicko (Vodico v Istri), Vlah Josip f, Žic Ivan (Poljo v Lošin-skern okraju).
Italijani (skupno 11) : Babuder Anton (Trst), Bianchi Ivan (Trst), Colavini Josip (Turiaco pri Ronkah), Cappellari Ivan (pri Rovinji v Istri), Devescovi Peter (Isola), Doria Anton (Chiopris pri Kor-minu), Gonan Lovro (Rojan pri Trstu) Marcuzzi Josip (Villeso pri Gradišči), Mor-sani Edvard (Trst), Stabile Jos. (Mariano), Zanutiu Michele f.
In vsi ti obljubili smo si pri prijaznem slovesu svečano, da se snidemo po preteklih desetih lotih v Trstu. Priča temu sklepu jo bivši naš razrednik, nepozabni naš voditelj in zagovornik, vele-cenjeni gospod prof. Julij pl. Kleinmayr. Kakor mi — upam, da vsi — tako žoli tudi on, da se vidimo ob določenem času.
Moglo bi se mi ugovarjati, da se ne mudi. da jo opominom še dovolj časa, saj smo šo lo v 1. 1889. ter iinnmo do počitnic 1. 1890 še celo loto. Uveril pa sem se, da jo opomin potreben in to pojasnim v naslednih vrsticah.
(Konec prih.)
•iljena popolniti in pomnožiti svojo bram-beno silo, ker tudi druge države čedalje bolj množe svoje vojake. O Srbiji pravi prestolni govor: „Obžalovanja vredna odločitev srbskega kralja Milana, izročila je «a časa maloletnoati kralja Aleksandra moč regentstvu, ki me jo na najformal-nojši način zagotovilo, da hoče nadaljevati in gojiti prijaznost k Avstro-Ogerakej. S prijateljskimi čuvstvi k sosednej kraljevini navdahnen, želim in upam tudi s Svoje strani, da obvaruje Srbov previdnost in domoljubje deželo resnih nevarnosti". O Bolgariji pravi: „Na Bolgarskem vlada red in mir in z veseljem moremo zaznameno-vati stalne napredke v tej deželi, kljubu njenemu težavnemu položaju.11 Nadalje omenja vladar, da bode vlada zahtevala za skupno armado le toliko, kolikor je treba, da se pokrijejo najnujnejši troski. O Bosni iu Hercegovini se izraža povoljno ter konstatuje, da bodeti okupovani deželi iz svojega pokrili upravne troske. Iver se je cesar sam tako točno in jasno izrazil v preatolnem govoru ni mogel vnanji minister grof Kalnoky mnogo novega povedati. V bistvu je ponovil vladarjev govor ter dudal tu pa tam nekoliko, da točno pojasni mejnarodne odnošaje. Tudi Kal-nokvjev govor je povsem miroljuben ter nam priča, da so nekateri listi tendencijozno pretiravali ter slikali dejansko politično stanje v prečrnih barvah. Glede nase politike na Balkanu, ni minister Kalnoky v takih skrbeh, kakor so madjarski šovinisti in nekateri dunajski listi, ki si dati na dan prizadevajo svoje občinstvo prepričati, da nam od tam preti nevarnost. Premena na Srbskem prestolu iu premena rumun-skega ministeratva nista tolikega pomena, kakor je trojna zveza. Res, da je odstopilo na Jlumunskcm ministerstvo, ki je vladalo deset let v deželi ter slulo kot posebno avstrofilsko. No tudi o sedanjem miniaterstvu ne moremo reči, da bi bilo kar naravnost rusko. Rumuni so preveč ponosni na svojo narodnost in na svojo težko priborjeno si neodvisnost, da bi jo kar tako zavrgli. 0 Srbiji delalo bi Be reči isto. Jugoslovanske države navadno krivo sodijo, ter jim ne dajejo nikake prostosti. Ko se je kralj Milan odpovedal prestolu, zmanjkalo je v deželi avtoritete in premeuile so se stranke. Leta in leta zadržavane strasti so šiloma vskipele ter porodile one fuutastične sanje in načrta katere nekateri osuplo opazujejo. Mi moramo te razmero mirno presojevati, kakor se spodobi velesili. Ako bi nam Srbija pa ne mogla jamčiti za našo dobrohotnost proti njej, vporabili bi druga sredstva, da ohranimo svoje interese. Nevarnosti se nam od Srbije ni bati, kljubu vsem stran, karakim bojem v tej deželi. Srbija pač nema toliko vojne sile, da bi mogla misliti na vojsko. Jaz se ne odrečem nadi, da bode regentstvo storilo vse, da ohrani prijateljske odnosaje mej obema državama. O zvezi z Nemčijo pravi minister Kalnokv, da je čedalje trdnejša, ker je osnovana na zgodovinski podlagi ter pravi, da bode to prijateljstvo še bolj potrjeno, ko se v kratkem snideta cesarja. Z Italijo smo v dobrem prijateljstvu. Italija, pravi minister nam je zanesljiva zaveznica, kljubu rovanju neke stranke proti zvezLS časoma pa upa, da se tudi ta zveza popolnoma utrdi, Konečno omenja minister da smo z vsemi državami in tudi z Rusijo v normalnih prijateljskih odnošajih.
Chlumecki interpeluje o postopanju srbskih regentov. Kalnoky odgovarja, da so zajamčili ohraniti prijateljske razmere z Avstrijo in da ostanejo na svojem mestu, do polnoletnosti kraljeve. Da so poklicali metropolita Mihajila v deželo, to je popolnoma naravno, ker so za tem kot Milanovi nasprotniki vedno težili. Kar se tiče vprašanja o zjedinjenju vseh Srbov, je to brez vsega pomena, dokler se le teoretično razpravlja. Ristič kot regent je izstopil iz vseh strank. IIohenwart interpeluje zaradi onih proglasov, ki so bili zaplenjeni te'
dni v Belemgradu. Kalnoky odgovarja, da niso bili zaneseni v Avstrijo, da jih je srbska vlada sama zaplenila ter naperila pravdo proti onim, ki so jo zakrivili.
Vsi vnanji listi so zadovoljni z pre-stolnim govor ter konstatujejo, da je napravil na vse vlade ugoden utis. Tudi ruski listi so z vsem zadovoljni, le odlomek nanašajoč se na Bolgarsko jim ni po volji, ker pravi, da ne slika razmer ka-kersne so v resnici. S temi besedami, pravijo „Novosti* daje se pogum avstrofilskim elementom na Balkanu ter so plašijo pristaši prave neodvisnosti!
Vnanje dežele.
Ruski car vrne nemškemu cesarju pohod avgusta meseca. Dan za to ni še določen, najbrže se pa zgodi to od 15. do 20. imenovanega meseca. Car ne pride v Berolin, pripelje se po morju na Nemško in tu v kakem pribrežnem mestu snideta se vladarja. Pravijo, da car za to ne more v Berolin, ker se po nesreči na železnici pri Borkih kolikor mogoče izogiblje potovanju po železnici. Pravi uzrok je pa ta, ker ruska vlada ne mora dati berolinskemu novinstvu prilike, da bi se, žaljivo izražalo o ponašanju občinstva po ulicah, nasproti tujemu gostu, kakor se je zgodilo pred leti.	naj"toraj
Potni načrt srbskega kralja o pri-! Tr
6	, r jKomnom
liki Kosovske slavnosti in mazilenja je nastopni. Kralj odpotuje 14. (26.) t. m. v Kruševac, kjer ostane do 17. (29.) t. m« Od tod gre kralj v Kraljevo in v samostan Žič, kjer bode maziljen. Po mazilje-nju obišče še razna mesta srbska ter se vrne 27. t. m. (po st), v Beligrad. Sprem
DOPISI.
Z dolenjega Krasa 1. junija. [Izvirni dopis]. (Kras v obče. — Komen in gosp. Gaspari-jev parni mlin in njegova važnost). Kras je bil nedavno še malo znan. Napredovalni, bistri in svojih svetinj trdo se držeči kraški duh in pridnost kraških rok prezirala sta svet Zdaj smemo Kras v duševnem in gmotnem obziru razmeroma v vzgled postaviti mar-sikteri deželici: Šolstvo, obrtnija, poljedelstvo — sicer z naravno Bkopostjo se boreče — in celo ceste stoje sedaj na ugodnej stopinji, da negovorimo o narodnem čutu, ki se zmirom sijajno očituje. Sosebno gre Kraševcu tudi čast, da je svoj materni jezik ohranil v njegovi korenitosti in zveneči čistosti, dočim se je tujščina primešala drugim podnarečjem. Isto tako je priznati Kraševcu zavednost in požrtvovalnost v vsem, kar se tiče narodnosti. Sijajne ljudske svečanosti so to pokazale; kažejo ti to bralna in pevska družtva, kaže imenik koledarja družtva sv. Mohora in naposled skušnja, da se da Kraševec koj uneti in navdušiti za narodno korist.
Nakanil sem v tein sestavku osvetiti ugodni Krasu. Začnem naj toraj s kot glavnim krajem na do-lenjej strani.
Ko imaš dober kos poti iz Nabrežine za hrbtom, razgrne se dolu pred teboj s kamenitimi ali rodovitnimi nižavami in obrastenimi griči prevlečena dolga jajasta dolina. Na teh nižavah in gričih štrle pri-
Ijali ga bodo ministri, višji častniki, visoki	^oniki iznad vasi Komen, Suta (za
dostojanstveniki in dvor. Kosovsko slav- deJ Sirbine in L.pa), Brestovica, Ivanj, nosti so uže pričele. Beligrad je ves v črnih zastavah. Ristič je ostal 7 Belem-
gradu, nekateri trde, da zaradi bolehnosti, drugi pa zopet, da ohrani mir o slavnostih.
Na Francozkem so pričele volilne borbe. Desnica, (monarhična stranka) je objavila proglaBO, v katerih našteva in pretirava vse pregrehe, s katerimi si je
grad, Gorjansko, Gabrovica, Pliskovica, Velikidol itd. Prijazna pot pripelje te kmalu iz Gorjanskega v lepi Komen. Tu se ustaviš, ker dobiš na izbor v več krčmah žlahtne kapljice in zaželene postrežbe. Koj na prvi mah se ti je prikupila dolga ulica, ki vede v Rihenberk in deli vas v 2 polovici in kraj katere se vrste gosposke hiše, uradnije, štacune,
republikanska stranka obtežila svojo vest
,,	. . ... . , .	...	gostilne itd. Na malem vršci stoji cerkev
Monarhisti jej očitajo, da je prouzročila	B	, .
. ... », j .	, . . j . , .	se zvonikom, ki se od daleč vidi in lepo
toliko škandalov v zbornic), da je zakri- , ,	.	r,
,	. . . ...	. ,	šolsko poslopie z občinsko pisarnico vred.
vala vse zlorabe ter gojila vse mogoče zlo- . v	.
Ker je v Komnu c. kr. okrajna sodnija in
davkarija, je vedno živahno v njem; a
najbolj o sejmih. V Komnu je dekan,
žendarmerijska postaja; tu deluje bralno
n, in pevsko družtvo, živi dokazi narodnega sramotno „ r . , „	, , „. „ °
..	čuda,
činske strasti. Monarhisti očitajo republikancem. da so narod terorizovali, da so odstavljali pravične sodnike, pahnili ver stvo iz šole in iz bolnic, da so izgnali menihe iz samostanov, da so
kupčevali s dostojanstvi, in da jo vsled	,	.....
,	. ,	j j	.... mnogo 10 v Komnu inteligentnih gospodov
tega moral tudi en predsednik republike .	.	° r
čuta in duševne zavednosti. Ni
odstopiti (Grevy). Monarhisti kličejo pod svoj prapor vse Francoze, naj se vdeleže
in razsvitljenih domačinov !
Ko si se nekoliko ozrl na okrog, ob-
... ..... v. . i	,	stojiš pred visokim tovarniškim dimnikom
volitev, naj izvolijo poštenjake za poslance,	, , ,
, . , ,	.... ..	■. m	in ves osupel vlec«š na uho ropot nemirno
ki bodo povrnili Francijo samo sebi ter	r	r
ustvarili zopet red v deželi. V avojem se vrtečih strojev pod njim. To je, kakor proglasu niso pozabili monarhisti najmanj-, koJ izveš» Parni mlin * GaflPa"ja' P°?ef šega greha sedanje vladne stranke ter obe-, nika in &tacunarJa v Koranu'	da
tajo narodu zlate gradove, ako pri voli- verjaraeš : Parni m,in	vprašaš
tvah vrže republikance. Monarhisti obljub- 8e' ne še veruJ0Ć temu' kar, M baB.,llia!" Ijajo Francozom revizijo ustave, splošno A ko V8toPiš in si PozdraV'1 T*10®. volilno pravico in kar je še drugih vab,,bč,lih delavcev' ki t! P?Ja™J odzdraT,JaJ° da bi je zmamili ter pridobili za se. Fro-' ~ PrePričaš 86 ^t o«iglod(< da razvija
,	j . ,. , . j.	, tukai v več obzirih dragoceni parni mlin
glas so podpisali glavni vodje cesarske in	® r ,
kraljeve stranke.	I bIa«° 8V0.'° de,avnoflt- V 0b',"08t, 8e
V Italijan skej zbornici je poro-1	moka V Prvem °dde,ku> toje V
čal minister Giolitti o državnih financah, ^arničnem ospredju, uveri te mahoma ter rekel, da so se znatno zboljšale. Letos! te6ft' To gre neprestano, da je ka.,. Cu-bode baje deficit mnogo manjši nego lanj- tećemu ćloveku Prelez° 10 8egreje T ° sko leto. Tudi obrt se popravlja ter si takem Pog,edu nu Tem kak b,aSodeJen
ta
pomaga na noge. Oživela jo sosebno svilna.čut" Pogled na baS «aPra*lJen0 moko' in papirna obrt, za to prosi vlada odloga i dar' Povzdiguie te nekako »n to tud, do novembra, da more podati zbornici nienda neko,iko tudi za to ker taksen
živo in resnično sliko državnega gospodar- i mlin vedno gre* ak° Bog ,0 da 1°b,Inega
stva. Proti koncu debate je prouzročil' Pridelka" Ko si se tukaj ugledal. stop,s
, tu-'-i ji«	i v drugi oddelek, v železni želodec ali srce
znani poslanec Imbnani škandal, imenoval,	»
je namreč poslanca Tarracca zaradi neko ite tovarne' Tu 00 V8e gib,Je' 8Uce' drdra interpelacije „vohuna*. Nato je nastal.in r0P0ČC' Ogromen železni valjar vrt, v zbornici strašen ropot in krik, in skoro ! vroći trebuh' in drugi dragoceni 8troj. bi se bili razvneti „zastopniki naroda-. ubogajo ga služeč z neznano svojo tovar-
sprijeli, kakor kmetski fantje.	♦ človek jo užo tak«««. Prej ieli in »ahteva
kakšno stvar, kadar inu jo pa dana, prekmalu ko je naveliča. Mislečim pa treba oznanjati in pov-darjati narodu koristnost naprav, ki mu neBO »amo v korist, ampak ga tudi Blavijo Belgija je mala, a prekaša ho bvojimi tovarnami vef je države. Tudi strojev govori nekaj dotičnomu narodu na čast! Povdarjamo tudi to! Pis.
nisko poteznostjo. Vse je po vzoru večjih tovarn. Koliko denarja jo morala stati tak« naprnvfi, da negovorimo o poslopju, prostoru in mrgoleči množici delavcev in nad-zorovalci'v! Na prostranem dvorišču je zopet vse polno priprav in izdelkov. Iz strojev v zemljo vdelanih poganja se hlap. To varni je pridejana primerna jpj kovaČ-nica z dvema ognjiščema, katerih se sam Vulkan ne bi sramoval glede reda in kovaškega orodja.
Ta parni mlin je prav okrasba in ponos Komnu, pa tudi pravi blagor zanj in za Kras. Gospod Gaspari si je napravil z njim neizbrisljiv spomenik v listih kraške zgodovine in vredno je, da bo tega mnogo-zaslužnega moža spominjamo s hvaležnim čutom. Dokazal je namreč od jedne strani koliko more um, vstrajnost in podjetni duh tudi na Krasu; od druge strani pa je naklonil Kraševcem neizrečenih koristi če se pomisli, da so morali prej več ur daleč — celo dol k Vipavi hoditi v malin z velikim trudom in potrato dragega časa. Gospod Gaspari je v istini in brez dvojbe obrtnik prve vrsto na Krasu, dobrotnik in posrednji slavitelj kraške dežele. Uže njegova štacuna, bogata zaloga železa, jestvin in drugega blaga za obleko, vredna je hvaležnega pozora.
Bodimo toraj prav hvaležni možu, lev je pri parnem mlinu obrnil tolik kapital na slavo in korist kraškemu svetu ! Vsa-cemu svoje! G. Gaspari-jevo ime mora dolgo živeti na Krasu. Pridržavši si v daljnih dopisih še omeno znamenitejših stvari v Komnu, sklepam te vrstice. Imam namreč v mislih koristonosne duševno narodne zavode in druge stvari, katere dičijo Komen. V Komnu bo tla za razvoj v vsa-cem obziru. Le tako naprej !
Iz Dobravlj na Vipavskem dne 24.
junija. Pri nas kakor je uže znano po nekem dopisniku ia sv. Križa, mislim, da uprav meseoa februvarja t. 1., imamo poštne reči zelo v neredu, in akoravno je dopisnik tirjal, da bi se odstranila tista napaka vendar je še vedno tako kakor je bilo in še slabše, kakor bodete spoznali iz sledečih vrsticah.
NaŠ pismonoša hodi dvakrat na teden v pol ure oddaljeno Ajdovščino po pismar ne čakajoč zadnje pošte iz Gorice in po-zabivši kako pismo na pošti odrine domov v sv. Križ. Prišedši domov razgleda prinesena pisma in kaj mislite, da jih nese hitro dotiČnikom f Ako ima kakšen drugi opravek, nese tudi pismo, sicer mu jo pismo deveta briga. In kaj mislite, ako zastane pismo, po en do dva dni pri njomu potem pa pošlje svojo mlado hčer s pismom, katera ne pozna ni hišne številke, ni do-tičnika. Uprav to je bilo krivo, ko je nekemu ubogemu kmetu prinesla tako imenovani recepis z lOgld., dotični prejemnik je mislil, da je prišlo od svojega sinar šel potem po denar, ki ga je tudi resnično prejel. In to ni kaj čudno ker tudi dotič-nik ni znal brati, in tudi trdo misleč, da je pismo od svojega sina, potegnil jo denar. Pa to ni še vse ; povem še drugo kar lahko dokažem, namreč sledeče in to je bilo dne 12. t. m.: Zgoraj omenjenega kmeta sin dobil je od svojega prijatelja tako imenovano „poštno pismo" katero jo skupaj zlepljeno, toraj mora kakor pismo zlepljeno priti dotičniku v roke, prišlo mu je pa razlepljeno in kar je najbolj zanimivo podano po drugih osebah dotičniku.
Županstvu v prevdarek navajam še to : Naš pismonoša ima 5 kr. od pisma, toraj prevelika avota za prejemnika, majhno plačilo pa za slugo, kateri ne more dona-šati pisem sam in Bvaki dan hoditi na pošto. Ali to bi se godilo prav lahko, ako bi vsa bližnja župaustva imela skupaj enega poštnega slugo čigar posel bi bil nositi samo pisma. Županstva, ki bi se imela zastopati so pa sv. Križ z 250, Do-bravlje z 100, Žablje z 80, Škrilje z 100, Lokavec z 200, posestnikov toraj vseh toliko vkupo okoli 730 posestnikov. Toraj za
posestnikov bi! lahko nastavljen en sam pismonoša, za 1">0 gld. letne plače ali pa toliko od pisma, po tem hi bilo bolje za vse. Dosedajno ravnanje naj se vendar odstrani in zato moralo bi spregledati županstvo potem pa poštno ravnateljstvo kajti, ako bodejo tako pisma hodila, potem ni potrebo poštnega sluge, pa tudi malo pisem se bode prevažalo, kajti se bode vsak bal poslati pismo po takih pismo-noŠah. Pa tudi več časopisov za omiko ljudstva bi so shajalo, a ko bi bilo drugačno poštno ravnanje, kajti ako si hočem n. pr. naročiti časopis ter ga dobivati po postnem slugi, imam ga od srede v nedeljo, od subote v četrtek in stala bi me n. pr. Vaša „Edinost* 11 gld. na leto. Tedaj predru-gačiti se morajo vendar enkrat te poštno reči pri nas. Na nogo toraj kdor ima s tem opravka, posebno priporočam poštnemu ravnateljstvu, da zapreči vendar enkrat te
grde napake, kar zapoveduje tudi poštni zakon.
Domače vesti.
Volitve za deželni zbor v Istri. V
mestih Volosko, Lovran, Kastav in Mo-šćenice izabran kandidat, narodne stranke dr. Andre Stanger. — V mestih: Pa/in, Labinj in Plomiu kandidat narodne stranke pol. kapetan Simzlg. — V mestih Pola in Vodnjan zmagal je Conti c. k. okrajni glavar v Poli. Narodna stranka je torej do-terala do 73 zastopnikov v dež. zboru in ima pravieo zahtevati, da se eden naš zastopnik imenuje za podpredsednika zbora.
Seja mestnega zbora. Predsinočnjim se je vršila javna seja mestnega zbora. Na dnevnem redu je bila zadeva novega zajema 11 milijonov gld. za javna skladišča ter se je odločilo, da so razpiše natečaj. Dovolil se je znesek 500 gld. za fond g. Ttines-a v Bojanu, da se uravna cesta poleg rojanskih obokov. — Na to se je obravnal predlog šolskega odseka glede ustanovitve nove laške paralelke na ljudskoj šoli v sv. Križu. Šolski asesor g. Sloković jo prebral prošnjo 50 očetov iz sv, Križa v katerej prosi družtvo „Pro patria", da se osnuje enak razred. Mestni zbor naj bi v to določil 415 gld. — Naš poslanec g. Nabergoj prosi g. poročevalca, da mu prebere imena onih prosilcev ter izjavlja na to, da je večina teh slovenske narodnosti ali so pa delalci v nabrežinski kamnoseki večinoma tujci, ki no Bpadajo k občini sv. Križa temveč k nabrežinskej ter nemajo pravice radi tega prositi za lastno učilnico v čeloma slovenskoj občini. Ako hoče mostni zbor biti radodaren — česar mu pri sedanjih slabih okoliščinah nikakor ni mogoče — naj bi osnoval ljudsko sloveusko šolo v Trstu za kojo je prosilo 1400 slovenskih starišev. Gospod Ivan Nabergoj obečal je tudi, da Be bodo proti odloku mestnega zbora storil utok na višjem mestu. Pri vsem tem je bil pa predlog sprejet in slovenski okoličani vdobe vnovič jedno narodno morilnico, — Ker nam pa danes prostora pomanjkuje, povrnemo se na to žalostno zadevo še prihodnjič.
Vodnikov spomenik na trgu Valvasorjevem v središču Ljubljane, odkrije se jutre se slovesnostjo čije natančnejši uspo-red smo uedolgo objavili. Tudi iz Trsta se odpelje več rodoljubov k slavljenju — prvega našega pesnika in vodnika na narodnem polju. Njegovemu spominu: Večna slava !
Velika veselica v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Kakor smo uže v predzadnjoj številki omenili bode posebno sijajna, kakor je razvidno iz nastopnega programa: Veselični odsek sestavljen iz odposlancev vseh slovanskih družtcv Trsta in okolico prirodi v soboto dno 6. julija t. 1. v vrtu „Mondo Nuovo" narodno veselico, na katero se najuljudnejše vabi p. n. občinstvo. Čisti dohodek namenjen je „Družbi sv. Cirila in Metoda". Program: 1. Koračnica" vojafika godba. 2. ThomaB : Ou-▼ortura iz Opore „Mignon", vojaška godba. 3. Hajdrih: „Na boj", poje zbor. 4. Gregorčič: „Velikonočna", deklamacija. 5. Vo-larič: „VoBela družba" poje mešani zbor uh spremljevanjem vojaške godbe. G. Kosovel:
»Svojej Valentini" valcer, vojaška godba.
7.	* * *: „Plavaj ladja", ženski dvospev.
8.	PHegar-Moravski: „Telegram", izvršuje dramatični odsek. 9. Blaške: „Ljubice" quadrilla, vojaška godba. 10. I. pl. Zaje : „Večer na Savi", poje zbor se spremljevanjem vojaške godbe, ll.BIaike: „Slike iz ljudskega življenja" potpouri, vojaška godba. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za osebo 30 nvč. — Rado-darnosti se ne stavijo meje. Opazka. Sodelujejo : Pri petju pevkinje
in pevci delalskega podp. družtva, pevci Čitalnice, „Adiije" iz Barkovelj, „Ilajdriha" iz Prošeka. Pri igri dramatični odsek telovadnega družtva „Sokol", pri raznih točkah pa gospice in gospodi.
Odbor „Tržaškega podpornega in bralnega družtva" vabi vse častite svoje družabnike na izvanredni občni zbor, kateri bode rine 14. julija t. I. ob 5. uri popoludne v prostorih I. nadstropja gostilno „Al R e d' U n g h e r i a" (ulica Commer-ciale). Dnevni red: 1, Nagovor predsednika ; 2. Predrugačenje družtvenih pravil v zmislu postavo iz leta 1888. o zavarovanju delavcev ; 3. Dopolnilna volitev od-stopivših svetovalk.
Opazka. Častite družabnice bo napro-šene, da se udeležijo volilnega shoda, kateri bodo v nedeljo dnč 7. julija ob 5. uri popoludne v družtvenej dvorani. Dogovorile se bodo zaradi nadomestitve odstopivših svetovalk. Obisk. Tržaški župan dr. Bazzoni je minoli ponedeljek obiskal tukajšnjega italijanskega konzula Durando, da mu izrazi v svojem in mestnega zbora imenu sožalenje in srd nad bombo ki se je binkoštno nedeljo vrgla pred uhodom v konzulovo stanovanje. Nemška „tetka" ae usti, da je to početje ona prva nasvetovala. Mi pa vendar le trdimo, da je bil pohod županov gola „pro forma" kakor samo na videz in nekako prisiljen se mestni župan vdeležuje vsehi patrijotičnih slavnosti zastopajoč čestokrat ves rudečkast mestni zbor. Afera Durando j ne premine tako hitro iz razbeljenih možganov tržaških neodrešencev!
Vreme letos strašansko nagaja. Ne j preide dan, da bi iz neba ne kapalo; čestokrat uliva se strašna ploha in poplavlja zemljo. Osobito močno lilo je v nedeljo, ponedeljek in torek. Prvega dne popoludne se je kar nakrat iz neba ulilo kakor iz bednjev. Glavni trgi in ulice v mestu so bile podobne jezeru in mnogo škode so učinili hudourniki tudi po poljah. V Ro-{ colu je voda od.iesla dva paseča se mršava konja v morje. Tudi iz dežele nam dohajajo novice o škodi, ki jo je storila voda. Deževno vreme no prija niti polju; opazuje se bolezen na grozdju in žvepljati ni možno, kajti dož vse žveplo pridno izpira. Želeti nam je zopet blagodejnega trajnega solnca.
Neljuba pomota. Pokojni senožeški župan zval so jo Deuišar in no T e m-š e r. Bog mu daj večni mir in pokoj !
Poreški divjaki, Kdo jo večji divjak, mirni slovanski kmet ali lahonski zagri-zenec in kdo izmed teh prouzroča nemir in nered, kaže nam dogodba, katero nam je pripovedoval slovanski duhovnik. Dne 2G. t. m. je došel po opravkih v Poreč; stoprav je stopil v mesto čaka ga preko 200 ljudi, gospode, težakov, dečkov in vsakovrstne sodrge. Kakor divji so se zagnali vanj kričeč: „porco prete ščavo, porchi C r o a t i, urra con-tro d i 1 u i in jeli so ga zasipati od vseh strani s kamenjem, krompirjem, limoni in jajci. Pribežal je v neko vežo, a tudi tu mu nošo dali miru ; slednjič se mu je vendar posrečilo pribežati na parnik ki je uprav odhajal proti Trstu. I sem so ga spremljali se žvižganjem in sikanjem. Isto tako se mu je godilo tudi, kc je parnik prispel v Umago ; ni bi upal na prod ampak stisnil se je v parobrodu ter mislil na žalostno osodo milega slovanskega naroda v Istri. Evo vam zopet priloga k
opisu „vekovite kulture" laškega naroda na Primorskem i to navzlic c. kr. političnim oblastim.
Govorica. Italijanskim časopisom onstran morja še vedno prihajajo telegrami in dopisi iz Trsta v kojih se poudarja, da se bode vlada na Primorskem kmalu pre-menila. Sedanjega namestnika bodo neki upokojili, kar jo neki v zvezi se zadnjimi dogodki v Trstu. Zglasa se, da na njegovo mesto pride sedanji namestnik na Češkem
— baron Kraus ali pa podmaršal Appel Poduk, kako ravnati S trtami, da
imel krščanski nauk v šoli, koj zapre duri vtakne ključ v žep in vzemši v roke škarje, jel je dekletam lase striči ter pokončal kmalu vsem sovražno frizuro. Matere so neki jako razjarjene nad samovoljnim početjem župnikovem ter tuhtaju nad njim osvete za to ker je toliko nečast storil „novej modi".
OosDOilarsKe 11 morasto stvari.
sedaj dež. namestnik v Sarajevem. Vsa kakor, tako se trdi, pride za namestnika na Primorsko vojaška oseba, koja se bode edina mogla uspešno upreti iredentovskej proti-avstrijskej stranki. Nek list v Nea-polju v premotrovanju razmer v Trstu prihaja celo do posledice, da bode
se obvarujejo strupene rose.
(Peronospora viticola).
Ker se je bati, da bode letos razsajala tudi v našej okolici strupena rosa prinašamo na*ledni poduk, da se morejo naši okoličani po njem ravnati.
C. kr. kmetijsko družtvo hoče tudi
tržaško mesto v bližnjej piihodnjosti slo- letos »polniti svojo dolžnost priporočovaje
vansko rekoč, da bodo %o prebivalstva1 prav nujno vsem trtorejcem naj bc skrb-
hrvatskega (P)! Na to sklepanje odgovarja| nim škropljenjem zavarujejo svoje trtno
mu veternjaški „Cittadino" trdeč, da v zasade zoper poškodovanje po Peronospori.
Trstu ni Slovanov ter da se bodo še oni Kakor dokazujejo poskušnje preteklih treh
redki, ki prebivajo v njega obližju kmalu let, sponašalo so je kot izdatno sredstvo
poitalijančili! — Da slednjič izrečemo o razumno škropljenje s takimi zmesmi,
tem svoje monenje, povemo, da je pro-! kojim jo glavni obstojni del baker in po-
memba v rumenej hiši jako dvojbena — I Hebno z bakreno-apneno zmesjo, katera se
morda samo „pium desiderium" nekaterih pripravlja po naslednjem načinu :
krogov in strah in bojazen italijanskega Kakosepripravljabakreno-
življa na Primorskem. Navzlic vsemu pre-1	apnenazmosP
tvarjanju resnice od strani nestalnega „Cit- ™ . , , .	....
^ * . v	i Za vsak hektoliter zmesi, kojo imamo
ta ina , je pac svetovno znano, da pod napravitj denemo Iri kilograme bakrenega
zvonikom sv. Justa živi okolo 40.000 Slo- .... , ,,	.. ,. . .
vitrijola v redko tkano cunjico, ali v tak vencev toraj tretjina vsega prebivalstva! ^ fc. flfl ima	^^
trdi V^s\otn/vendar8T ^	t0 vzamcm° bedenJ fčeber) ali druS°
r nasprotno, en ar pa. zora puca, jegeno po8odo< v katerej naj bo 50 litrov
bit ce dana!	i , .	, ... , , ,. ■ .
_ , .	vode in na robu zabit žrebelj, na kateri
Sodna obravnava proti petardistu. obesimo z vivjc0 omunjeni žuklji6 tako
Dno 4. prih. meseca se bode vršila prod	,,	, , . .
. r	v	da bo samo do Brede pod vodo. V 12
porotnim sodiščem v Gradcu sodna obrav- .	. -	.. , . ,
r	... „ .	urah se raztopi ves vitnjol: zato zado-
nava proti trzačanu Markiču, mesarju, ob-	. . ,	. , ,	, .
r i . j .	. .	.	stuje, da opravimo to delo na predvečer
toženemu veleizdaje, kalenja javnega miru,
ravnave, da bo vitrijolova raztoplina o pra-
razžaljenja presv. cesarja in metanja bomb. . • ,. »T » .
T1 ,J , J * , ,	J	vem času	pripravljena. Na arugi strani pa
Poklicalo se bodo tudi mnogo prič iz	, ,	..
.	• »	zmehčano	11/» kilogram živega apna, ah
Tista. O obravnavi bodemo v svojem času natančnejše poročali.
iz Brezovice nam pišejo: Ne morem
pa 33/* kilogr. enako 2 •/* litrom ugaše-nega apna v drugih 50 litrih vode. Tako zadobljen belež (apueno tekočino) vlijemo
si kaj, da ti draga „Edinost" ne poročam 8koai sit0| ki Ilftj bo za 8pOZnanjo gosteje o nesreči katera nas je na dan sv. Ivana od luknjic pri žveplavnici, v vitrijolovo zadela. Zjutraj ob 6. uri zbirali so ee' razt0plino ; to pa pomešamo s palico tako hudi oblaki nad nami, grom in blesk za-'doIgo> dokier po8tano zmes enakobarvena. poredoma tako, da ni bilo dobrega upati, j	8tno rabiii či8t vitri)ol in dobro
In res, hitro ob uri začelo je liti kakor1 apno? pa če 8mo tako ravna*Ut kakor je iz škafa. Bilo je kmalu vse pod vodo. j tu p0pi8ftn0} mora imeti zmes svitlo vi-Voda v naraslem potoku je kmalu stopila finjevo bafVo Jn kcdar ge Zft IU,ko]iko čaea
iz svojega toka, podrla je na več krajih ■ poleŽ0f bo tekoćina nad njo popolnoma brambeno obzidje ter nesla seboj kamenje nebarvena
in zemljo. Ubogi gospodar zdil.uje, da jej	pa ni ^ ampak ie je ye6 ftli
za letos pokončano naše upanje, naša nadaj mi4nj viSnjeva j0 znamenje) da ni bilo lepa naša senokoša, katera je letos kazala ' zado8ti ap„a ia trebalo ga bo dodat^ dru. obilosti sena, vzolo jo je nad tretjino. | gQČe w vtogni]a zmog 2e,enim delom ^ Roka se mi trese ko to pišem. Koliko j skođovati itl to zaradi tegai ker ni bilo y
škode je pa voda naredila po prelepem polju! Sem ter tja je voda podrla in odnesla kos njive z vsem pridelkom. Tugo-vunja ni konca ni kraja, kdo nam fpovrno škodo P Kam se nam je obrniti ? Voda
njej še precej nerazkrojenega bakrenega vitrijola. Da so ognemo te nepriliČnosti; storimo najbolje, če vsakrat stehtamo živo ali ugašeno apno. Kedar rabimo, kakor se po navadi godi, ugašeno apno, nam pojdo
nam je storila neizmerno škode. Ilog se. deU) bojj izpod ^ je zmerim0) neg0
nas usmili!
' stehtamo. V ta namen vzemimo cilindrično
Nova vojna ladlja. V Palmerjevej»posodo od belega ko8itarjft v premeru in ladijetosalnici v Jarouu na Angležkem so | znotranji vi8okoflti 147 milimetrov, ali pa
spustili v morje minoli torek novo vojno ladijo namenjeno za našo c. kr. mornarico. Zove se Planet ter ima 219 stopinj dolgosti in 23 širokosti, zadržuje 400 to-nelat in moči ima za 3500 konj.
Tombola ae je morala tudi zadnjo nedeljo prenesti radi nenadno plohe. Vršila se bodo danes popoludne.
Poskus saraoumora. Nek E. Cassano, rojen v Rimu prišel je nedolgo iz Benetk; na parniku uže je opozoril sopotnike na se s tem, da je sežigal neka pisma. V sredo zjutraj se je pa ustrelil. Uzrok je bila neka kriva obtožba.
Duhovnik-brivec. Ogerski časniki poročajo i z Soborsina naslednjo komično dogodbo: IIžo dolgo jo župnika bolelo, da njegove farne ovčice uvajajo veliko-mestno nošo — osobito pa, da so dekleta češejo po novej navadi. Isto jo opazil tudi pri b>ojih učenkah. Ko je neki dan
kubično leseno škrinjico, kojo strani merijo 136 milimetrov. Će ravnamo tako, ognemo se tudi preobiloBti apna v ba-kreno-apneni zmesi, katera bi nekoliko časa zavirala učinek bakra.
Razume se samo po sebi, da moramo vsakrat dobro premešati zmes, kedar je vzamemo nekoliko, da napolnimo škropilnico.
Opombe.
Bakreni vitrijol mora biti kolikor mogočo čist, Znamenja zadostne njegovo Čistosti so : živo modra barva, da so posamezni kristali enakošne barvo in podobe, da jo popolnoma raztopljiv v čistej vodi, slednjič, da se taka vodna vitrijolova raztoplina ne zmoti in da ne naredi vidne polege, tudi če jo nekoliko dni razpostavljena zraku.
Prvo ravnanje je izvršiti, kakor hitro grozdje prvikrat ocvete, to je okolu polo
vice junija. Če se pa Peronospora prikaže pred ali med cvetenjem, naj se nemudoma izvrši ravnanje; popisana zmes ne poškoduje prav nič cvetja. Drugo ravnanje je opraviti v 4 do 6 tednih po prvi; posebno moramo skrbeti za to, da poškropimo vse nove liste, ki so se v tem času "azvili. Po opazovanju novega perja bomo spoznali, ali se imamo zato; ker se je bolezen povrnila, morda požuriti z drugo ravnavo.
Tu moramo posebno poudarjati, d a najzdatniše ravnanje je tisto, katere izvršimo, preden se prikaže bolezen.
Včasih se prikazuje Peronospora samo sporadično, to je, le tu pa tam na kakem posameznem listu in ostaja tako nekoliko časa, ne da bi se zganila; toda hipoma ae prav močno razvije in splošno razširi, kakor bi jo bil blisk raznesel. V takem slučaji ni mogoče, da se zvrši škropljenje ali potrošenje še prej, ko je bolezen uže močno poškodovala trte. Da se to lahko zgodi, uČe nas žalostne skušnje lanskega leta. Zato pa zahteva previdnost, da poškropimo ali potrosimo trte prvikrat uže v dobi, ko slutimo, da se zelo bliža.
Za škropljenje rabiti je dobro škropilnico, ktera mora zadostovati ne samo vsem drugim pogojem, ampak tudi razškro-piti tokočino razprašeno v mnogo enako-ličnih kapljic na daljavo 1 do 2 metrov.
Delavec bo stopal enakomerno naprej in držal škropilnico tako, da bo tekočina deževala od zgorej dol na trtno perje.
Zadosta je, da se poškropi le površni del listov in to naj4 se stori, predno se poveže omlaje na kolce, ali pa nekoliko dni potem, da se perje vravna in da pride površna stran listov v naravno lego.
Škropi naj se rajse obilo in sicer tako, da se porabi okoli 100 litrov zmesi za 100 dobro obraščenih trt.
Posamezne ravnave ali škropljenju je treba izvajati v suhem vremenu in da ni preveterno, tudi ne o takem času, ko solnce j prehudo pripeka (od 11. ure pop. do li. pop.); priporočamo pa, naj se ne opušča navadno žveplanje proti trtni bolezni (Oidium).
Bakreni žveplik se v drugih oblikah — n. pr. kot prašna zmes — ni v preteklih letih z enakim vspehom rabil, kakor apneno- bakrena zmes, ali pa je imel v takih oblikah rabljen škodljive nasledke za škropljeue trte. Zato ne moremo nika-1 kor priporočati, da se take raztopline in j zmesi še dalje rabijo v obširnej meri.
O bakreno-apneni zmesi moramo omeniti, da je dajala prav povoljen uspeh tudi tedaj, ko je obsegala manj bakra, kakor | je piedpisano v tem poduku. Zato lahko priporoćanm, da se naredo veče poskušnje s tako stanjšano zmesjo. Ravnati pa je s to zmesjo tako, kakor je razloženo v tem j poduku; pripravljati jo je tudi tako, kakor je popisano za zmes s 3% bakrenega vitrijola in ni treba druzega, nego stanjšati jo, kedar je napravljena, s polovico (50 litrov) ali z enako (1 hekto) ali pa h podvojeno množico (2 hekta) vode, da se dobi zmes z 2%. oziroma 1'/«% a Wo bakrenega žveplika. Nikakor pa no mo- i remo svetovati, da se zmes toliko stanjša, da bi se obsegala še manj kakor l°/0 vitrijola.
V Gorici 2. maja 1888.
C. kr. kmetijsko družtvo.
Opomba. Razpošiljanje ta poduk naprosuje ob enem c. k. kmetijsko družtvo vse trtorejce, naj pazno nadzorujejo svoje trtne zasade te pošiljajo listo, o kojih menijo, da so napadeni, c. k. posku-šališču v Gorici, katero jim bo koj sporočilo izid dotične preiskave. S tem priporočilom nameravamo doseči, da so hitro pozvo prvi nastop Peronosporo, in potem ložej zabrani nadaljno razširjanje.
Bratje „ Sokoli" !
Shod v telovadnici bodel.julija ob 8. uri zvečer in ne 8. julija, kakor je bilo zadnjič po pomoti objavljeno. Pridite toraj v obilnem številu, da se pogovorimo o letošnjih izletih. Trstu, dne 28. junija 1889. Na zdar!
ODBOR.
Tržno poročilo.
Cene se razumo, kakor ho prodaje na dobelo blago za gntor denar).
C«n» od tor. da for.
Kava Mocca.......100 K.	137.—	138.—
Rio biser jako lina .	„	_
Java „ „ „ .	„	___
Santoa lina . ....	„	103.—	10».—
„ Brednja ...	„	95.-97,-
Guatemala..........„	104.—	105.—
Portoricco .....	„	115.—	117,—
San Jago de Guba .	„	124.—	126.-
Ceylon plant. fina. .	„	llrt.—	120,—
Java Malang. zelena .	„	106,—	1(J8.—
CampinaB .....	„	—
Kio oprana..........113 -114.-
n lina.......„	]<«.-	104.-
„ srednja ....	„	»H.—	98.—
Cutia-lignea v zabojih . .	„	31.50	32.—
ICaoliov cvet............„	4,10.-	400.—
Injlsar Bengal............„	i9._	20.—
Papar Singapore..........„	79.—	j-o —
Penang............„	64.—	05,-
Batavia............„	77,—	78.—
Piment Jaraaika..........„	39.-	4),—
Petrolej ruski v sodih . .	100 K.	7.50	7.75
„ v zabojih .	„	8.50	8.75
Ulje bombažno amerik. . . „	30.—	40.—
Lecce jedilno j. t", gar.	„	38,—	39 —
dalmat. s certifikat. .	„	38.—	39.—
namizno M.S.A.j.f gar,	fl	51.—	53.-
Aix Vierge ....	fl	03.—	04. -
n tillO..........„	10 -	01.—
Božiči puljeSki............7."1)	8.-
dalmat. s e«rt. . .	„	— .— _
Smokve puljeftke v nudili .	„	—.—	—
„ v vencih .	„	I.'j.uO	Ili.—
Llmo&i Mesina......zaboj	7.50	8.50
Pomeranče sicilijanske . .	.	i>. -	U.50
Mandlji Bari I.(i.....Ml K.	Ki—	84.-
dalin. I.a, s cert.	„	84 —	?5,—
Pignolll..................„	7-.\—	74.-
Biš italij. iiajiineji • • • • „	19.5IJ	20.-
„ srednji .... „	18.75	19.—
Hangoon extra ....	„	15.75	16.—
b I-a..........„	14.-	14.25
....	„	12 50	12.75
Sultanlne dobre vrsti . .	,	_>3._	21.—
Suho grozdje (opaia) ...	w	13.—	u, -
Oibelje ..............„	|3.—	14, -
Slaniki Yarnioutb I.a . . .	«od	—.—--
Poltnovke s ledne velikosti	„	35.—	36.-
velike..........„	34-—	35.-
siadkor centrifug, v vrečah
s eertifik. ...	100 K.	42.-	42-25
FaiolCok«..............„	9.50
Mandoloni..........„	8.50	—.—
svetlorudeči ....	_	—— •—
f. 1.50 Čndovat jc f. 1.50
samobrivec
najnovejši stroj za brijanje, s katerim se more britl V9:ikdo sain in br^z t^Jkoč«-.
NE TRGA, NE REŽE,
ampak enostaven je in 1 e h a k. Mnogo denarja
prihrani • Sumobrjvec* in nobena stvar ne isplata s.> tako kakor ta C«nn lo foi*. 1.50.
pošilja proti gotov.-m denarju ali povzetji. • Vrrsandt D^pot L. Mi'ilbr. bnnaj, Wanrii.g Schnlp:i5>s« lu».	14 52
KWIZDE
fluid proti kostobolu
vt čletno	G 1
domare izkušeno izvrstno sredstvo
proti
_ Pristno se dob* le ? stoječo varstveno spo vseh lekarnah logerske monarhije.
Cena 1 steklenice 1 gld. a. v.
iz polek znamko avstro-
Poiilja se po rošti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg
Fran/ Jdli. Kwizda,
e. kr evstrijski in kralj, runuinski dvorni dobavitelj za iivinoziiravniske preparate.
Čudo obrti.
SJmo for. 3.50
stane nova
srebro-nikleoa cilindrova ura
za gospodu, gospe in dečke; ne razloči Be od pravega srebra. riosnato kristalno steklo, elegantne, fine oblike, krasno rezbana, točen stroj, ki je natančno urejen inskusen.
Jamči se, da točno gre.
Fino pozlačena, elegantna verižica samo 40 nč.
PoSilja proti gotovem denarju ali povzetji „Versandt-Depot L. M ti 11 o r, Dunaj, VT&hring Schulgasse 10.	14—62
Dunajska borsa
27 Juniju
Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld H2 n	v »rebru — — — „ 84.
Zlata renta— — — — — —--r 109
5°/o avFtrijska renta — — — — — „ Delnice narodne banko — — — — „ DOH Kreditno delnice — — — — — — „ 801
London 10 lir sterlin--— — —
Francoski napoleondori — — — — „ 9 C. kr. cekini — ______ — n 5
NeniSke marku — — — — — — — «58
75
50
85
50 25 40 V,
.67
Zdravniki jih hvalijo in priporočajo Gospod 1 Ch. Pem, prHK«. zdravi.ik v Hagenbuu*«, poštni Koru^-nburii piše; Vsuk krut, ko Nrm r bil le«! kurniČ).rja It Brandtu švicarske krogljice, bil je usp. h v v-akein obziru sij jen v/, tfesnr s« ! ruzvidi. litiko izvrstno sredstvu so Švicarske j kroelj'n*e M;uri.i^urja K. BraiidLa pri Š**lod-1 iVmli, Ž'd^nili, plućnih in h- m-roiriaUith b - I lezinh Treba je vedno dobro phz.ti, oa so kupijo pruvc le k R Brandta švicarsku Itrokf- i ljici in no nj h pomernbn.	j
1'oslano.
K WIZ D E
um prase« za živino,
/a konje, goved in ovce
pristen samo, ako ima poleg stoječo varnostno znamko. Dobiva se po vseli lekarnah in prodajnhiicah mirodij avstrijsko-ogerskega cesarstva.
Cena malo škatlice 35 kr., velike škat-ijice "O kr.
Pošilja vsak dan po posti glavno skla-diSč»»: Kreitt-Apotli(*ke K o r n e 11 b 11 r g Fr. Ivana K w i z d h , o, kr. avst. in kr. ruiuiui-»ki dvorni dobuvitelj za živinozdravni&ke preparate.	(g)
Kdina, velikanska
zaloga papirja za tapetarje
in velika zaloga
ŠPANJSKIH STEN
23-104	[>ri
a. BERTIN-U
Via Caterina št. 2. Na zahtevanje cenike zastonj In franko.
Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja I ostalih Hrvat-sko-slovenskih o radovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku naručbu j bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te p repom ča se osobito za ove vrsti tia-! kanic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporuone karte, posjetnioe, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne »križaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (aklndišću) hvo potrebno tinka-nioe i knjige za crkvena ured«.
Onda ima 11a prodaj Hliodeće knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalno tečaje ljudskih Sol in gospodarjev v pouk ciena prije »O nvč.
sada IO tvrdo vezana......»• ®®
Sodnijski obrazci sastavil U. Tmovec . . 1».
Vil i 111 Tel, provod Cegnera......n. 40
Ljudmila prevod .1 Lebana.....n. *©
Filip prevod Križmana.......
Antigona provod Križmana......n. »O
Trst in okolica od Silo • . . . . . . n. ao Pjesma o zvonu proveo A. K. Istranin . n. Istra pjesma	„ A. K- „ . . n. tO
Ove su knjige jako prikladno za darovo o praznioih zato ih si. občinstvu preporučamo. ( Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
TVRDKA
Bernharđ Ticho
Brtinn, Krautmarkt 18,
(v lastnej hiSii	20-15
pošilja proti povzetji:
Tkana ovčja volna
dvostroke širokosti, trpe?n«i. ela oblek«, 10 met for O .»O
Indijski Foul«
volne, dvo9troko iirok, eela obl«ka. __10 met., f. 5	_
Novosti za oblekn za nospe
po tinjnovi-jšoj p-ofTn«io Bligo v v«eb barvah, dvostroko. 10 met,, f. n
Crni T«rro
si\k*on*<kl izvod. dvoatr->M<> iS r<->k k r;f>lo bvko. 10 m-trov f l.e&o
Progasto blago zn obleke
H0 ctm Široko, najti iv,j5t vz .rki. 10 nipt f
Volnati ryps
v va**h barvah. 6," fi'ra šl 'ok, 10 metrov f ».MO
Dreidrath TrožiCj«)
najbolj3a \rsta, fiO cim. Široko, ____10 metrov f.
Aquard blago
(jO ctm široko ?injnovt|Si vzorci, __10^ metrov f. S ŠO.
Francoski Voal
tO nvtrov, ebgmtna obleka, ki ne daje prati, for 3,—
Košull« za gosnodn. lastno rlslo
bele ali •>:» vane 1 ko« I a f. 1 HO ___II n t. I «0	_
Ž^nsks košulin
iz Sifona iti platna, flru« nleten^, 3 koin , for. S SO
Žen ke košufle
7. moSiifgn platna «i*ink'imi 0 komadov f.
Dom Se platno 1 komad, 30 vatlov *li for: 4.KO 1 - 30 » »/♦ • K.KO
Kiug-Webo
bnl;Se n> (fo plama 1 knmad 1 4 Širok. 30 vnrl >v f. O -
Sifon
1 komad, 30 vallov, I a f. S.&O, nuj-boljie vrste f 6.50
Kannafas
1 kom. 30 vatlov, lila f. 4 SO 1 » 30 • rnd«S • 5 »O
Kanavas iz niti
1 kom. J-'0 vatljev, lila In rndefi f O —
Oksford
hh mor-j pr ti, dohr-i vrs*a, 1 kos 30 vatlov f. 4 SO
Tovarno skladišče suknena blapi
Angl. Oksfort
najboljSi. jako prtporniMjiv, 1 k^mad, 30 vatlov f. O SO
Garnitura tz rip a
fef-tojetu iz 2 posteljnih pr^prinjul in iitiin znega irtn svilnatimi f- nzuml for. 4.—_______
Garnitura iz jut«
•> p b eljnlb \ '»enojni in »imiznt-pa prta h franzami f. 3.SO
Jute zastor
jurški vaorek ; i<odpolnl
for S. SO_
Holandske dolg« prepron« (ostanki)
10_12 metrov d'dcre, 1 o«tan»'k f. S.flO
1 Poletna ogritjača
•/, dolga nhDio volim t I.VO
Konjska plahta
jako riobra. ilXJ eim. <!«> t?a, 130 ctm. široku, f. l.SO
Odeje za fijakeri*
carskoruinene, I komad t. * SO
Brnsko sukno
Od-t nnk 3 10 m trov za podpolno možiui
obleko f. 3 t5
Moderno sukno
M.10 mi t., jako lino kompl. možko opruvo, for H -
Poletno češ jano sukno
ostanek za kotit p raožko np-evo, moro prati, U 40 ni. dolgo. f. -
Brnsko moderno blago
CMiitiek za podp loo rnoZko ohbko 3.10 m>trov lioliro for S SO
Priložnost 7a kupovanje! B r 11 s k i o s t a 11 k i s u k 11 a.
J ostanek za 1 kompl. tnoZko obleko ;U0 met. for I SO
Blago za površi j« suknje
nujlinejš'! vrste, za * elo soknj f. —
Vzorki brezplačno in franco. Z* cJob o blago in točno pošiljatev se jančt
Elegantno invedena zbirka nzorcev z 400 znamkami g. krojačem nefrankovano.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.