v 1 Največji slovenski dnevnik v Združenih državah VeUe xa vse leto - . > $6.00 Za pol let«.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA last slovenskih delavcev v Ameriki. I. The largest Slovenian Daily in the United States. ti Issned every day except Sundays Land legal Hoti£*s. 75,000 =nr= __>N: CHelaea 3—3878 a celo 16 mesecev in lava je dospela do Hilo na 5 milj. Leta 1881 pa so jo lava približala mestu na eno miljo in kot pravi ljudska pripovedka, so je vstavila šo\* tedaj, ko jo princesa Rut prosila vulkanskega boga Pele, da so potolaži v svoji jezi. llllllllll^railll!lllllllllli™illl!lltlli!IIIl^J\vSill Zaradi postavnega pra-znika "Novoletnega dne" ne izide jutri "Glas Naroda". Prihodnja številka izide v četrtek, dne 2. jan. Uprava. AVSTRIJCI KRITIZIRAJO ITALIJANE Časopisje sme poročati • šča. WASHINGTON, D. C., 30. dec. — Zadnji manevri ameriške zračne sile v Floridi so pokazali, da je ta koničasti konec Združenih držav izpostavljen sovražnemu napadu in da obramba ni zadostna, ne toliko zaradi premajhnega števila aeroplanov, kot zaradi pomanjkanja letališč za koncentracijo aeroplanov. V Floridi ni letališča, kjer bi se moglo zbrati 1000 aeroplanov in bi bili v 24 urali pripravljeni za operacije. Pomanjkanju aeroplanov bo pomagano v prihodnjih mesc-1 prememba v cih, ko bo vojaško poveljstvo'zlasti kar se tiče vsebine v a v- NA SEVERNI ABESINSKI FRONTI JE ZBRANIH 400,000 ABESINCEV, KI BODO VKRATKEM UDARILI J -- . LEOPOLDOVO TAJNO POSL ANStVO Belgijski kralj Leopold je dospel v London, da sporoči par izredno važnih zadev angleškemu kralju. Informacije je dobil od svojega svaka italijanskega prestolonaslednika Umberta. Tako važne so, da jih niso zaupali nobenemu diplomatu. Umberto je izdal kralju Leopoldu tajnosti brez dovoljenja fašistične vlade. Rečeno je, da se nahaja Italija v obupnem položaju ter da nasprotstvo ! med italijansko kraljevo družino in ministrskim predsednikom Mussolinijem od dne do dne nara- o dezerterjih iz Tirolske. — Škof je priporočal darila revežem, mesto prispevka za vojno. TELOVADKINJA PREMEN1-LASPOL PRAGA, Češkoslovaška, 29. dec. — Zdenka Koubkova, ki je starn 24 let in vživa kot tclo-vadka velik sloves, je premenila svoj spol in sedaj dela kot moški. Malo pred Božičem je bila operirana in je takoj po o-zdravljenju oblastim naznanila svojo premembo ter obenem svoje ime slečna (gospica) Zdenka Koubkova premenila v pan (gospod) Zdenek Koubek. Tudi na svoje delo se je novi pan Koubek vrnil v moški obleki. Vojaške oblasti sedaj razmišljajo, ako bi pana Kou-beka tudi poklicale k vojakom. Koubekova jo lansko loto pri olimpijskih igrah v Londonu v tekanju na razdaljo 800 metrov dosegla rekord. Naročite se na "Glas Naroda'' največji slovenski dnevnik v Združenih državah. prejelo 500 aeroplanov, ki bodo popolnejši kot aeroplani katerekoli drugo države na svetu. Višek svoje vrednosti pa morejo doseči aeroplani šele, kadar bodo zgrajena potrebna letališča na strateglčnih točkah deželo. Novi šef generalnega štaba, general Malin Craig, priporoča, da dobi armada prihodnjih šest let po 800 aeroplanov na leto. Ni pa samo potrebno, d i ima armada dovolj aeroplanov in dovolj letališč, temveč mora biti cela zračna služba organizirana tako, da zračna sila dobiva vse potrebne zaloge in zanesljiva vremenska poročila. Z ozirom na to stoji armadno poveljstvo pred novim velikim problemom, ki ga bo treba v bližnji bodočnosti rešiti. Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. STAVKA PR0T1CALLESU MEXICO CITY, Mehika, 30. decembra. — Federacija električnih delavcev je že drugič sklenila, da razglasi stavko 18. januarja, ako do tedaj "bivši "železni mož" Mehike, general Plutarco Elias Calles, ne odpotuje iz dežele. Prejšnji sklep za stavko je bil opuščen na 'posredovanje predsednika Lazaro Cardena-sa. Odbor delavske feleracije je sicer skušal pregovoriti federacijo električarjev, da pre-kličejo svoj sklep, toda so prošnjo zavrnili, zatrjujoč, da je njiho federacija neodvisna od drugih. Ko se je podal voditelj u-pornikov Jesus Maria Suarez, se je država Sonora pomirila. Suarez se je sam predal vojaškemu poveljniku v Hermosil-lo, rekoč: "Oc^kar je senat odstavil go-vernerja Ramona Ramosa, je za mene brezpomembno, da bi nadaljeval svoje dele.** strijskih časopisih glede Italije. Časopisom po deželi je dovoljeno — dunajskim časopisom ta pravica ni dovoljena — da obširno pišejo o trpljenju južnih Tirolcev pod italijansko vlado. Tako so smeli časopisi poročati, da je iz južne Tirolske pobegnilo čez mejo v Nemčijo 1500 mladih Tirolcev, v Avstrijo pa 150, da niso bili poslani v Afriko v vojno proti Abesin-cem. Isto časopisje tudi poroča, da so sorodniki dozorterjev izpostavljeni preganjanju italijanske vlado, ki jim zapira trgovin«1 in zaplonja premoženje. Da jo mnogo več dozorterjev pobegnilo v Nemčijo kot pa v Avstrijo, je vzrok v tem, ker so se bali, da bi jih Avstrija zaradi svojega prijateljstva do Italije izročila Italiji. Medtem ko do sedaj avstrijsko časopisje ni smelo poročati, da je bil kak bel italijanski vojak ranjen, temveč samo afriški domačini, smejo sedaj tudi pisati, da padajo na bojišču tudi italijanski vojaki iz Italije. Pred nekaj dnevi je smel celo dunajski list "Wiener Welt-blatt" priobčiti ostro kritiko o italijanskih oblastih ker so postavile škofa v Brixenu pod vojaško stražo, ker je proti naročilu svojih predstojnikov izdal na duhovnike svoje škofije pastirski list, v katerem jim naroča, da naj priporočajo svojim vernikom, da naj no oddajajo poročnih prstanov in zlatnine za vojno proti Abesiniji, temveč da naj mesto tega darujejo za reveže, ki bodo prvi občutili vso težo sankcij. Kralju zvesti Italijani bodo skušali ob prvi ugodni priliki odstaviti Mussolini ja oziroma ga prisiliti, da temeljito izpremenil svojo politiko. PRIPRAVE NA DOLGOTRAJNO VOJNO DUNAJ, Avstrija, 30. dec. - Mussolini je mnenja, da bo vojna še dolgo tra-V Avstriji se kaže vedno večja jala. Vsledtega je ustanovil novo industrijalno or-zunanji politiki, ganizacijo, ki bo kontrolirala vse italijansko gospodarstvo. V novi organizacij bo zastopanih dvaindvajset korporacij. Prva seja bo dne 29. februarja. Na včerajšnji kabinetni seji je povedal Mussolini svojim ministrom, da je bilo vsekakor potrebno ustaviti nadaljno prodiranje v Abesiniji. Osvojeno ozemlje je treba organizirati ter napraviti prostor za več stotisoč italijanskih vojakov, ki bodo vkratkem poslani v Vzhodno Afriko. — Italija se je lotila ogromne naloge, — je dejal Mussolini, — ter ne sme odnehati, dokler je ne reši. Cesar nismo dosegli v tekočem letu, bomo dosegli v prihodnjih letih. PRED ODLOČILNO BITKO Abesinci bodo še ta teden uvedli na severni fronti veliko ofenzivo. Tri močne italijanske armade se pomikajo proti Makale, najbolj južni točki italijanske severne fronte. V bližini tega mesta se bo vršila velika bitka, ki bo najbrž odločila usodo ita-iijansko-abesinske vojne. Na severni fronti bo pod petimi poveljniki koncentriranih štiristotisoč abesinskih vojakov. Cesar Haile Selassie, čigar glavni stan je v Des-sye, je dal poveljnikom dovoljenje za napad. Na južni fronti stoji nasproti generalu Grazianu dvestotisoČ Abesincev pod poveljstvom rasa De-sta Demptu. Navzlic obsežni mobilizaciji abesinske rezerve nikakor niso izčrpane. Dežela prav lahko pošlje na bojišče nadaljnih 1,500,000 vojakov. ANTANTA PROTI AVSTRIJSKI MONARHIJI Iz diplomatičnih krogov prihajajo poročila, da je turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras, ki se je ustavil na Dunaju in je imel dolg razgovor z avstrijskim zunanjim ministrom baronom Ego-nom Berger-Waldeneggom, rekel, da dela balkanski zvezi morebitna obnovitev avstrijske monar-; hije velike skrbi. Uradno poročilo sicer pravi, da se je Tevfik Ruždi Aras razgovarjal z avstrijskim zunanjim ■ministrom o mednarodnem položaju, toda nekateri diplomati zatrjujejo, da vedo, da se države balkanske zveze boje, da bo nadvojvoda Oton poklican iz izgnanstva in da bo zasedel avstrijski prestol. Mala antanta je že ponovno izjavila, da ne dovoli obnovitve avstrijske monarhije, sedaj pa je v tem o-ziru pojasnila svoje stališče tudi balkanska zveza. R00SEVET0V VENEC NA W1LS0N0VEM GROBU WASHINGTON, D. C., 29. doc. — Med mnogo drugimi je bil položen na grob predsednika Wilsona tudi venec predsednika Roosevelta v spomin na Wilsonov 79, rojstni dan. / O LrA8 VABO D A" New York, Tuesday, December 31, 1935 THE I. A Tin EST SLOVENE DAILY IN U. 8. 'd Glas Naroda" J«Md ud PubiialMd fey UOVKNIC PUBLISHING COMPANI (▲ Corporation) L BcimC^ Treat. FiSDO' et Um corporation and addreeee* of above offleeri: ♦I Manhattan, New York City, N. ¥. O L A S NARODA* (Voice of tihe i'eeple) Iz Slovenije. 6 LET TEŽKE JECE I—»ed Brery Day Bicept Sandayn aod Holiday* Ja eeio leta volja aa Ameriko In fe pol tota . , Ca Cetrt lota 'taMeetiiiM $6.00 «3.00 91.90 Za pol leta Za New York aa celo leto 97.OO Za pol leta ..............|8.50 Za iDoaematro aa celo loto....... «7.00 13.60 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Qlaa Naroda" lafaaja vgald dan lavaemftl nedelj la pramlfcoT. brea podpis« In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagor o J poAlljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se p»cb tndl preJSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naolovnlka. "GLAS NARODA", ti« W. 18th Street, New Xork, N. I. __Telephone: CHelg«a S—3874 PO CEM HREPENE LAHI? t Ves italijansko-abesinski spor, ki ograža mir vsega sveta, i^oa v prvi vrsti gospodarsko ozadje. t Italijane skomina po pravljičnih zemeljskih zakladih, ki jih^tna Abesinija in o katerih govore poznavalci te dežele. ^ Tro^»u ie le energične podjetnosti in modernih strojev, da |»ostane Tu dežela ne samo v podobi, temveč tudi dejansiko zlata jama. Tekme okrog koncesij v Abesiniji, 'ki .smo jim bili priče v zadnjih mesecih, samo fjotrjujejo te govoric«-, ker -i jih drugače pač ne bi mogli razlagati. Seveda visijo vse te transakcije za *t-daj v zraku, do-kl«t n»* vemo, kitko s»* Ikj končala vojna v AUesiuiji. Za primer, da bi zmagali, Italijani nikakor niso voljni priznati komisije, ki jih je neguš podelil v t«*m času inostra nim ]KMijotuikouL Italija >aina trudi, da bi preiskala v ozemljili, ki jih je doslej zasitila, možnosti za bodoče izkoriščanje naravnih zakladov. Zlate rudnike so poznali v teh krajih že za časa faraonov, v delih Eritreje, ki meji na Etiopijo, so nekateri zlati rudniki do današnjega dne v obratu. Največji podjetji te vrste sta v Ilamasicnu in med Toratom ter Barentujem. Zlato nahajališče, ki so ga doslej le malo izkoriščali in ki obeta mnogo, pa leži še pri Garavagli, tik ob abesinsko . eritrejski meji na pobočju miljo dolgega griča, ki nosi značilno ime "Zlati grič". Cela armada italijanskih inženirjev in delavcev priprav. Ija ta Čas v zasedeni Abesiniji vse potrebno za bodoče pridobivanje zlata in drugih rud na veliko. Italijani so sedaj, deloma pod vplivom sankcij, začeli tudi natančneje preiskovati svojo "kolonialno posest ob Rdečem morju in tako poročajo bas te dni, da iščejo na otokih Dahalaške skupine, ki leži pred Masauo, petroleja. Ti otoki so bili nekoč zbirališče lovcev na bisere, ki jim je pa japonr&a trgovina z umetnimi biseri vzela možnost zaslužka. Že dolgo so menili, da eksistirajo na teii otokih in v nji liovi okolici petrolejska ležišča, otočje je po novejših raziska-vanjrh le nadaljevanje tiste velike petrolejske žile, ki sega od Rdečega morja do Perzišikega zaliva. Na otoku Ras Sole so prav te dni pričeli vrtati v zemljo in pričakujejo, da se bo to delo končalo z najdbo močnega pe- trolejskega vrelca. Od Rdečega morja hočejo do Dankalske puščave, ki leži nižje nego morska gladina napraviti prekop, 'ki bi v*o to puščavo spravil pod vodo. Ta načrt bi nrkakor ne bil neizvedljiv, imeli bi pa velike gospodarske, klimatske, politične in vojaške posledice. Pred vsem bi imeli Italijani potem udobno pot do province Tigre, ki so jo zasedli. Kolikor so stvar doslej pogledali od blizu, pa kaže, da bi zgradba dovodnega prekopa iz Rdečega morja in ostala dela zahtevala nekaiko tri leta. Nadaljni dve leti bi trajalo, preden bi morska voda napolnila Dankalsko puščavo. Kako vidimo, se bavi Italija z velikopoteznimi načrti, ki so preračunani na daljšo dobo in ki pred vsem z vso gotovostjo predstavljajo, da bo njena sedanja akcija v črnem cesarstvu končala s popolnim uspehom. Da-li ni ta račun malo prevoč optimističen, nam bodo pokazali že bližnji meseci. _ LJUBLJANA, 17. dec. — Škofjeloški mestni redar 30-let-ni, v Podulaki pri Velikih Laščah rojeni Alojzij Žužek, je stal danes pred malim kazenskim senatom. Državni tožilec dr. Lučovnik ga je obtožil zločina uboja, ker je letos 8. novembra ponočil v Škof j i Loki s pendrekom pretepal 27-letue-ga cigana Leonharda Rajnhar-ta, ki je brez zavesti obležal na tleh, dobil živčni šok in naposled zaradi otrpnenja srca umrl. Obtožnica opisuje, kako je stražnik Žužek ponoči v gostilni poiskal cigana, ga tepci v veži na dvorišču in pred mnogimi pričami naposled na cesti. Tudi pričam je grozil, da jih bo pretepel. Obtoženec se je cinično zagovarjal. Ko ga je predsednik vprašal, če prizna, da je cigana pretepal, je odvrnil: {Seveda sem ga. Ko ga je predsednik vprašal, kolikokrat ga je udaril, je rekel, da se ne ve spominjati. Tudi tega se ne spominja, d:i je mučeni mladenič kli-ral svojega očeta na p«»moe in tla je ta stražnika milo prosil, naj lauta pu>ti, ker ima ~laln> srce. Dalje tudi ne ve, zakaj je udaril l.Vletno se-tr«> pokoj-,iiegu Leonhardta. Sploh ne ve, kako se je vse Zir<*lil»>. Ko je predsednik pripomnil, da je tudi sminikoin znano, da etirani niso nasilni, je vzkliknil: Seveda so, in še kako! Med preiskavo so zaslišali mnogo prič strašnega dogodka. Na razpravi so zaslišali še enkrat samo tri glavne priče. Ena priča je dejala, da je stražnik cigana najmanj 20krat udaril po hrbtu. Drugi očividec je pripovedoval, kako so ljudje prinašali votlo, da bi zdramili nezavestnega mladeniča. Tudi stražnik je prinesel vodo in jo je revežu zlil na vrat. Vse priče so odločno zanikale, da bi se bil mladenič stražniku upiral ali da bi se ga bil celo dotaknil. Pričal je tudi oče ubitega. Pripovedoval je ves razburjen, kako je mučeni sin zaklical: "Tata! Tata!" Stražnika je oče milo prosil, naj sina pusti in pripovedoval mu je, da ima slabo srce. Stražnik je očeta udaril po licu. Nekemu delavcu, ki je skušal posredovati, je stražnik zagrozil: "Marš, boni še tebe!" Ko je svoji žrtvi vlil vode za vrat, je rekel: 44Tako morate napraviti s ciganom!" Senat je po kratkem posvetovanju obsmlil Alojzija Žužka na 6 let robije ter trajno izgubo javne službe in častnih pravic. i mestni župan g. Ignacij Supan, tako je tudi Krško izgubilo odličnega vzgojitelja in nesebičnega rodoljuba in javnega delavca. V dolenski metropoli je včeraj pri svojem sinu, sodniku okrožnega sodišča Božidaru Romihu za vedno zatisnil oči dr. Tomaž Romih, upokojeni ravnatelj krške meščanske šole. 2IVI MRTVECI SMRT POD VLAKOM LJUBLJANA, IG. dec. — Ne daleč od Karlovškga mostu, kjer je pred dnevi neki nežna- \ nec skočil v Gruberjev prekop, je prišlo snoči na železniškem prelazu na Hradeckega cesti pod Golovcem do novega, še vse strahotnejšega samomora. Pod lokomotivo tovornega vlaka, ki odhaja ob 9.02 z dolenjskega pioti glavnemu kolodvora se je vrgel 43-letni bivši železniški uradnik, zdaj banovinski zva-ničnik Alojzij Križman. Kmalu potem, ko je vlak pasiral prelaz, je nekdo i Hradeckega ceste našel na progi razmesarjeno truplo in o stvari obvestil železniškega čuvaja, nakar so iz stražnice na Dolenjski cesti poklicali |M>licijsko komisijo. Vlak je nesrečnika prerezal na dvoje in mu iztrgal srce. proga pa je bila vsa okrvavljena. Pokojni Križman je bil ««1 Sv. Antona pri Kopru v 1 -tri doma. bil j« « »žen jen in «ee tr*-h otrok. Ž«- dalj ča.-a je živel ločeno od družine. ROPARJA IN TATU JE VJEL KAMNIK, 14. dee. — Kamniški nadstnižnik g. Pogačar je na svojem obhodu jk» mestu u-stavil te dni dva mlada moška, ki >ta se mu zdela sumljiva. Ko ju je povprašal po listinah, se je kmalu izkazalo, da sta oba nevarna prijatelja tuje lastnine, ki ju policija išče že več let. Eden je brezposelni samski rudar K lun Ivan iz Kočevja, že predkaznovan in je bil zasledovan po policijskem dnevniku iz leta 1934 zaradi tatvine 1570 Din. Drugi aretiranec je pa Korošec Alojzij z Bleda, star 29 let, brezposelni mizarski pomočnik, ki je zasledovan zaradi roparskega napada v letu 1932. Oba nevarna uzmoviča sta bila aretirana in prepeljana v sodne zapore. Peter Zgaga Skupina francoskih zločincev, ki so obsojeni na dosmrtno ječo na Hudičevem otoku. Zvezani z verigami gredo na parnik, 'ki jih bo odvede"! v kazensko kolonijo. Dopisi, Važno za potovanje. Kdor j« namenjen potovati v etari kraj o« dobiti koga Od tam, je potrebno, da je poučen v vek stvareh. Vsled naie dolgoletne akninje Vam eamoremo dati najboljia pojasnila in tudi «m potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato « eaupno obrnite na *oj ta vsa pojasni**. Mi preskrbimo vse, bodHi prolnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in tploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najkitrejSem času, in kar je glavno, ea najmanjie Nedriavljani naj ne odlaiajo do zadnjega trenutka, ker prodno se dobi «t Waskingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. PUite torej takoj ta bresplačna navodila I« saaotavlja-md Vam, da boste poceni in udobno potoval*. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. DR. TOMA2 ROMIH UMRL NOVO MESTO, 16. dec. — Kakor Brežice, kjer je umrl nekdanji šolski upravitelj in Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar jem. Ze 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov. t Iff (Ve. k. X. Y. Letino smo imeli precej to bro, izvzeinši krompir in ja-itolka. ki so precej -labo oblo dila. Ko >e pa večina farne jev peea z syovedo in kokošjo r«-jo, smo letos na bolj-em ko: lan-ko leto. ker dobimo več >.» mleko in za jajca. Jesen imeli ugodilo, da smo pospi-:*-vili pridelek pod streho. Zmi..i se pričenja pre -ej huda, >nei»-» še ni dosti, a mraza j«* do.-ti. Veseli bomo, kadar zopet o L id«', ker se raje ukvarjamo na njivi z delom kot za pečjo s ju« karjeni. Omeniti želim, da smo o glasili v tiskarni (Jlas Nan-da, ko smo šli na pogreb prijatelja Jančeta Majdiča. Kar o-strmeli smo, ko nam je uredittk razkazoval stroje, s katerimi se tiska ii-1 "Glas Naroda". Zanimivo je bilo opazovati stroj, ki izliva in vliva črke in stroj, ki list tiska. Priznavate., ua se izplača ogledati -i taki« rej eno delavnico. Ostali In -c dalje, da se nismo bali poti. ledeni cesti 2S<> milj, je precej dolga vožnja. Mrs. «Miklavzina in Mrs. Selan sta hoteli videti Zgaga tov "Šop'\ zato smo se ustavili. Zahvalimo se črko-stavcu, ki je vsakemu dal vlito vrsto v spomin. Želimo vam >iecno novo leto in napredek v letu 1! I Pbeiteii: pozdravljam i>o širni Ameriki v>»- znane*- in prijatelj.- in jiu; vošeim veselo novo leto. K rank Trinkam. LISTNICA UREDNIŠTVA P. K.. Val d*«M\ Kanada. — Za **praiiiuatieiio sankcijo" nimamo nobeicua »Irugega >.«»-veu-kega izraza. ••Kralj" se imenuje \ fran-ceši-ini "roi*\ Turški vladarji -o se imenovali "sultani". l'n kooccan-ki kabel ne ži samo za brzojav pač pa tn-dj y.a telefon. Beseila "tele ton" je i^r-keiia izvora. **'le-le" pomeni "daljavii". "tono-" pa glas. S ti-kanjem take knjige bi Itil«« pr«'Vcč stroškov. \ saka stran bi veljala najmanj pt1 dolarjev. Dvomimo, da bi se vam izplačalo. (iowanda. N. — Dopis je dospel prepozno. WVROC'ITK SH NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SI,O VKNSKl DNKVN1K V r/DR DRŽAVAH. Novo leto — stara pesem. * O italijanskem kralju ViktoJ ju Emanuelu se le redkokd^ kaj sliši. Alussolini ga je pol silil povsem v ozadje. Od časa do časa se pa ven j darle oglasi. Naprimer zadnjit kot je žrtvoval svoj poročni) prstan domovini na oltar. !Pri tisti priliki ga je vpra-j šal neki časnikar: — Kaj mislite o položaju, veličanstvo t — Prav dobro kaže, prav dobro. — Kako se bo končala vojna v Afriki? — je hotel vede ti časnikar. — Če bomo zmagali, boi jaz vladar Abesinije. — In če bi Italijanom siuj čajno ne bila sreča mila ? — Ce bomo poraženi, bon? pa po dolgem času zopet enkrat italijanski kralj, — ie od vrnil Viktor Emanuel. * Danes je zadnji dan leta. D revi 1» o Silvestrov večer. < »polnoči bomo delali zaobljube. Ta bo rekel, da ne bo več pil, drugi se l>o kaj i odpovedal, tretji s«* bo odrekel tej ali oni -t vari. Zaobljub se bodo »Ir/ali par dni ali kvečjemu par tednov. Potem l»o pa spet vse v starem teku. Clovok je pač suženj razva«., ki ni »o več razva« ie, pač pa skoro absolutna potreba. Kadarkoli so citatelji nezadovoljni z vsebino moje kolone, morajo vedeti, da mi je manjkalo čaše vina, cigaret ali pa obojega. Prav ra«l priznavam, da se to večkrat zgodi. te <^"656 ZAHVALA Za velik«« dolžnost smatram, da se iskreno zahvalim vsem dobrim lju«.lem, ki so me tolažili i u mi pomagali v težkih urah, ko se je poslavljal in za vedno poslovil od tesa sveta moj soprog — Gilbert Potrato Najlepša hvala vsem. ki so ga obiskali ob mrtvaškem odru in ga spremili na pokopališče Posebno hvalo naj sprejmejo sledeči: moja sestra, družina Ko-vleh, družina Košak, družina I>erčar. družina Benedik, družina Turenšek, družina Skrajnar. družina Patlar. družina tlross, Mis.s Mildred O'Connor. Miss Fan.v Stupica, Miss Mimi Arko, Mr. Kado Vaupotie, Mr. Fred Kure. družina Žagar. Mr. Jtie Lupsha. Mr. Fr. Lovsin, Mr. Mike I'rek, Mr. Ignae Hu«le. družina Merčun. družina Pirnat. družina Jurkas, Mrs-. Leve. ilrs. Desehlier, Sirs. (J'duk, Miss Bertha Gelhlhart, Mr. Agrieij Jerman. Mr. John odite. «la Vas s sinom ne bova nik«lar pozabila. ANICA POTRATO in sin JOŽE North Bergen, N. J., dei-emi»ra 10:>n DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. v jugoslavijo Za $ 2.75....................Din. 10« $ 5.15 .................. Din. 200 $ 7.25 .................... Din. 300 $11.75 .................... Din. 500 $23.50 .................. Din. 10M0 $TIM .................... Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.25.................. Ur 100 S 18.20 .................... Lir 200 S 44.00 .................. Lir 500 $ 87.50 .................... Lir 1000 $174.00 .................. Ur 2000 $260.00 .................... Lir 3000 KER 8B CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMBI GORI ALI DOLI Ca lsplaillo TečJLh zneskov kot igoraj navedeno, bodisi t dlnarjin ali lirah dovoljujemo Se boljo pogoje. IZPLAČILA T AMERIŠKIH DOLARJIH tm laplaill« 9 S.— morate poslati..........9 B.1I 919.— " ..........$10.85 919.— ** ..........ti«.— 929— " " ..........921.— 949:— - .......... 941.29 . 119.— .......... IftLM Prejemnik dob! v starem kraju izplafiic v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.— SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY Glas Naroda »9 216 WIST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Zdaj ln>dt» j»a sjx*t veselice 'prav du ijH'jjelniene >rede. Pa še |h» pi-j«*lnirni sredi bo kate ni. Za sveti zakon ni posebnega navdušenja. Sempatara se še kakšen splaši, pa je zveza kmalu zrahljana. Trditev, da se dva lahko preživljata z istim denarjem kakor en sam. ni bila nikdar prav posebno resnična, danes pa sploh ne drži. Danes je še za enega samega človeka premalo. * Vsaka diktatura je odvratna, najhujša pa je tista, ki dela po«l krinlko svobode. ★ "Ljubo dete, mislim, da si že prevelika, da bi se igrala s fantki," je rekla stara teta desetletni nečakinji. "O ne, čim večja postajam, tem rajši jih imam." ★ Prvi poslanec: — Poslušajte. gospod tovariš, vas nisem še nikdar videl, da bi v parlamentu odprli usta. Drugi poslanec: — To se čudim, jaz vendar vselej zehara. kadar vi govorite: ★ Ženska pravi: — Mož je vse. le j nezvest, tudi kadar je zvest. Žena je vselej zvesta, tudi kadar je nezvesta. ★ Parnik se je razbil in na o-samljenem iplavajočem stožcu so se znašli Anglež, Irec in Škot. Zmračilo se je in še od nikoder nobene pomoči. Tedaj je Irec pokleknil ter tiho molil. Anglež je iz spoštovanja do pobožnosti Irca snel klobuk. Škot pa, misleč da bo Anglež s klobukom v roki pobiral ipro-stovoljni prispevke, se je pognal v morske valove in u-tonil. O L A3 NARODA New York, Tuesday, December 31, 1935 THE LARGEST SfflVENE DAILY IN U. S 1 * —^ ~ 1 * 1L FEDUH IVANOV PRVI SKOK S PADALOM V kabinieo sem zlezel s strahom — povem to odkrito iu kdor se spomni na svoj prvi polet, me bo razumel. Privezali so me, toda navzlic temu sem se oprijel z rokami kabinice. Odlepili smo se.* Letimo. Vedno višje. Zeleni gozd, nerazora-na polja, v sredini velika žolta pleša letal i sea. V višini (»00 metrov se ljudje ne vidijo vee. Počutim se sijajno. Opazujem zemljo. Aeroplaneek je majčken. Metljav. Letimo, letimo, naenkrat pa pademo vee met-tov. No, si mislim, padamo. Pilot pa tega ne opazi. < Vz nekaj dni smo skakali. Bil je krasen soneen dan. Zo >et >i to za zgled. Iz teh misli me je zdramil šele nenadoma ustavljeni motor. Aeroplan j» >*tel tiho, brez motorja. Spomnil sem se, kaj to pomeni. Stisnil sem pesti, zmečkal sem v njih razburjenj«*. Vstal sem. Padalo leži na hrbtu kakor nahrbtnik. Prsni jermen jo napet. Gumijevka v roki. Gotovo. Zlezem na krilo. Držim se. Roke primrzujejo h kabini, kakor bi bile namazane s klejem. Prvič v tem času mi Šine v glavo misel: A kaj če bi — odpoverlal skok? Samo korak pa bom zopet v kabini. Lahko rečeni, da je srce začelo delati neumnosti. Utripanje srca ni bilo v redu. Toda ne! .Stopiti korak nazaj v kabino je še težje. Potrebna je še večja sila volje, če bi se hotel vrniti in ne skočiti s padalom. Ne! Iz kabinice pogleda pilot in-sti uktor Kaminski. Ne vem, kaj je zapisano na mojem obrazu. Kaminski — zdi se — ni ZAROKE NA POSKUSNJO -PRETEŽKA PREIZKUŠNJA PUSTOLOVŠČINA V DŽUNGLI in pripravljam se k poznemu odpiranju padala. Vzgojili smo v sebi lastnosti resničnih skakačev — hladnokrvnost, pogum, iznajdljivost. Pri enem izmed zadnjih skokov se je zgodilo tole: V zraku sem se zakavljal za tovariša in padala >va skupaj. Padali se >e nista liili odprli, pazil ničesar (noče opaziti),!Prekopieavala sva >e v zra-kiu Lahno je sklonil glavo, kakor j Oba sva se pošteno prestrašila, ila je zagledal znanca in se mu Moj tovariš je- končno odprl H1 poklonil. Vem, kaj pomeni to.J svoje padalo, jaz pa ga nisemj Moja leva noga sinji na krilu, mogel. Roke >o ><• mi bile za-' desna je v železnem obroču. <*u-'pičile v sosedovi« telo in na 110-dovit občutek. Nekoliko je po-j bon način jih nisem mogel od doben tistemu, kar čuti kopa-J trgati. Zemlja jo že blizu nja nevajeni človek, leo je zle-i Stisnjenih zob sem vendarle od-j zel na stolp in hoče skočiti v! trgal roke in odprl padalo. Le-| zeleno jesensko vodo. | tiva skupaj — dvoje padal nad o i • • • • nama. Proti koncu to plovbe N.* zdaj se spominjam z naj-}, ................i večjo naslado tistili trenutkov. ■„. . i - . ... - t — Kajti je pa prišlo na nu Kaj more biti prijetnejšega za ' 1 človeka od spomina na zmago nad lastno straho]>etiiost jo | Pokimal sem namesto odgovora Kaminskemu in skočil z — Kajti ^el, Kedka, da si mi skočil na glavo ? • laz p;i !ij«'!iiii: — Veš, Vasja, že dolgo to ni^om videl, pa se mi je zalio- glavo naprej iz letala. Sum in telo malo p«.kramljati s teboj.j" pisk mi je udaril v ušesa. Nič____ ^^^-^'kakšen bo človek leta mi, da je že minilo pet minut J Potegnil sem za obroč. Letim! 3000? naprej — torej se ne bo odprlo, j . . Toda čez tri in pol sekunde me| 1 ° za,mnivo vprašan |e so pije vrglo kvišku. Padanje po-Mkus,h zo ,vsltl- ,n si(-w' lia os" jema. Počasneje, počasneje., !lovl Poučevanja vseh pojavov Ogromni senčnik padala zakri-j111 ^1'^memb ljudskega orga-va letalo. Njegovo brnenje je ^ pogh du je zani- nekje zgoraj. Gledam doli. Ro-| ™,Vo Američana dr. A llrdlieke, ki pravi, da bo v lesa ke mi mahajo v jxjzdrav. Na tla se spuščam skoraj na istem | le.tu :J(MK> {']oy*k ostal ^rmahw kraju, kjer sem vstopil v letalo.I VI>,I,"< P« *><» miel ožje Bliže, bliže. Ljudje postaja- ?,iatno *lr;a ra,,leI,a in jo vedno večji. Že vidim ob- ,',,1H'neJsl vraL Im<'1 ,H> ozk<* raze. Smehljanje! Slišim gla 'M«*' P"*te, y.-liko glavo, z nosove. Med njimi razločujem »»va.Ino n.zrlenjennni mož^a-znane. Še bliže — in že stojim! !nh ^» vm tlak bo vee„. Glas na tleh. Takoj namenoma pa-\h'\ znat,,° mt*kl dem. Skakač mora, čim dose- v . višji bl.zji sopranu. že tla, previdno pasti, sicer ga >>a V^humm otro. j,. vleče padalo naprej. Stavba okostja bo pri mozu m j zeni podobna. /obje h<>iŠo svojega bivšega zaročenca. "Za novo leto sva sklenila šestmesečno zaroko na poskušnjo," je pripovedoval Maxwell sodniku, "in sva tudi izmenja-j la zaročna prstana. A že po tirih mesecih sva spoznala, da i nisva ustvarjena drug za drugega. Tako sva sporazumno sklonila, da se ločiva." "Ali je gospodična Maddersova zavoljo t»* ločitve zelo trpela?" j«- vprašal sodnik. "Jokala je krčevito in je bila videti skoraj histerična," je odgovoril Maxwell. "Glavni vzrok, da sva se lo-1 čila, je bil ta, da mi je ne- • prestrmo očitala fnojo netočnost J pri sestankih/' Marjoriejin oče pa je dejal, da bi bila njegova hči umrla s počenim srcem, če bi si ne bila vzela življenje s strupom. Brez Willian.a ;»i mogla živeti. Ta ji je sicer še po ločitvi pisaril nežna ljubezenska pisma. Sodba se je glasila na samomor v duševni zmedenosti, ki ga druge osebe niso bile krive. Sodnik je pa tudi izjavil, da zaroke na poskušnjo, ki postajajo naravnost znak našega časa. niso primerne za živce mnogih V Cocliinu, Južna Indija, je doživel neki Hindujec pustolovščino, ki skoro spominja na izmišljeno storijo, ]ja je navzlic svoji neverjetnosti resnična. Hindujec je potoval skozi kanjirapilsko divjino. Ko je bil globoko sredi pragozda, jo opazil, da koraka za njim tigra. Urno se jo povzpel na bližnje drevo, tigra pa je ostala na tleh in strašno pihala. Tedajci je siromaka prestrašila druga stvar: na debeli veji sosednega drevesa jo tičal medved, ki je godrnjajo stegal šapo kvišku. M<>ž je bil med dvema smrtnima m-va rno-tin-iJi. Preostalo mu ni nič drugega, kakor odlomiti vejo. Z njo je jel udrihati po kosmatincu in dosegel, da je medved telebnil na zemljo. Medved je priletel na ravnost na tigro, ki je tako zase-dila v medveda svoje ostre zobe. Kakšen je bil konec te tra-degije v džungli, Hindujec ne poroča. Morda ga ni niti doživel, kajti strah ga je tako prevzel, da se je zavedel šele takrat, ko je bil že mod ljudmi. PETR0LEJSKI VRELEC SREDI MESTA OKLAHOMA CITY. Okla., '27. decembra. — Blizu gover- nerske palače in državnega kapitola so že navrtali drugi petrolej« k i vrelec, ki daje po 250 sodov peti "GLAS NAR< pošiljamo v movino. Kdor ga če naročiti za svoj* sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. bodo ljudi, ki ie* znajo obrzdali svo- a. kakor IMAMO V ZALOGI BLAZWKQVE Pratike za leto 1936 struktor mi pomežikue: Dobro žol«\ Pov« čal si se odrezal, fant. Zložim pa-: j»ljučn, zvišal se bo utrip srca in| jih čn-tev in strasti. dalo. Zasačim >e, kako teptam dihanje. V celoti si ji* mogoče|---- po zemlji; kar noče se mi ve rje- j predstavljati človeka bodočno-j ti, da je trdila in nepremična.! *ti mnogo popolnejšega in du-! Prvi hip se zdi, da padaš na-1 prej skupaj z zemljo. Toda to je kmalu minilo. To je tor«-j vse o prvem skoku s patlalom. Z^aj imam >:?• osem skokov za boj. Zdaj skačem iz letala povsem mirno. Xe zadostuje mi več višina <100 metrov. Postopoma j<> zvišujem revno VI«\|'"Stoj«M* danes. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovia. SMRTNA KOSA Y green-bni'ški bolnišnici je nmri .lolm Av-oc. doma iz Dol-::a ]»ri Stopičiij na Uoleuj>kem. Zapušča ženo, sinov iu pet hčera. — V isti bolnišnici je 21. deeembra umrl Anton Je-rina, star naseljenec in znani trgovec z mešanim blagom. ZRAČNA POSTNA SLUŽBA MED CALIFORNIJO IN FILIPINI • poštnino vred- "Glas Naroda" 216 West lBttk Street Ypifc K. I. Slika nam kaže veliko letalo "China Clipper" na povratku v Al med o, Cal. 4 4 China Clipper" bo vršil redno x>oštno službo med Združenimi državami in Filipini. , Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. IGRE ANTIGONE, Sofuklej. »iO strani ...............30 AZAZEL, t nlo vez............................1.— broširana .84* BENEŠKI TRGOVEC. Ifiroku/. v 5. di janj.....S« Klasične igre« najslavnejšega dramatika, kar jih pozun svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj Si pesnik Oton Župančič. CYRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..............1.70 ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrej v. str. Cena.....35 <;ioboka ruska drama je podana v jako le-|)cm slovenskem prevotlu. EDA. drama v 4. dejanjih .....................60 GOSPA Z MORJA. 5. dejanj .................75 KAMELA SKOZI UHO ŠIVANKE. Veselo igra v :i. dejanjih. V igri nastopa 11 oseb.......45 KRELTZERJEVA SONATA Spisal I'j. X. Tolstoj. i:M» strani. Cena.....60 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST Spisal L. Novak. 45 strani. Cena ........ .31» Dejanje te veseloigre je napeto in polno pri-stnega humorja. Scenerija je skromna, število oseb nizko <0>. Našim malim o«lr<»m, ki žele uo krivdi moža." MARTA. SEMENJ V RICHMOND!'. 4. dej. .. .'tO MOGOČNI PRSTAN. Milčlnski. 5J strani ____ 35 NAMIŠLJENI BOLNIK. MoHere. SO str........341 OB VOJSKI. Igrokaz v štirih sLikali ...........30 OPOROKA LIKOVSKEGA GRAJŠCAKA 47 strani. Cena .............................. Ta veseloigra znanega {S^škesa pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim <»-d rum. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel (iolja. S4 strani. Cena.......|(| Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerliart Hauptmann. srr. Cena...50 Dramatika bajkr ^ petsL dejanjih. PEPELIH, narodna pravljica, G. dejanj 12 str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .............75 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Ča pek >. Vezano ........................45 ROKA V ROKO ......................:......30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....10 Vex..... M OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano ................ SEN KRESNE NOČI. Shakespeare. Mehko vezano. Cena ............-..................................... SKOPUH. Moliere, 5. dejanj. 112 str......... -50 SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena.......30 To je ena izmed petih enodejank. čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige z besedami: — Ni strup, temveč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena---- .35 ljudska drama v Štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drlh, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroSkov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....60 ZAPRAVLJIVEC, Moliere. 3. dejanja, 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... .30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokas v 5. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3. snopič. MHd »od ženijo, Sr. Neia, Sanje .60 13. snopič. Vestalka, Saart Marije Device, — Marjin otrok .........-.............. .30 14. snopič. Sr. Bo&tjaa, Junačka dekliea,— Materin blagoslov ...................30 15. snopič. Torld pred Danajeaa, Fabjola in Neia ................................ M 20. snopič. Sr. Just, Ljubezen Marijinega o- trolca ............................... .30 • PESMI in POEZIJE AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ .80 BALADE IN ROMANCE, tifta vez............ L25 broširana L— KRAGULJČKI (Utva) ...................... .65 BOB ZA MLADI ZOB, trda res .............. .40 MOJE OBZORJE. (Uaugli ............-^k.^-LSS NARCIS (<1 rudenbroš..................30 NARODNA PESMARICA. Cena .............. 5» POLETNO KLASJE. Cena .................... -50 PRIMORSKE PESMI, (CJru.lenj. vez..........35 SLUTNE (Albrecht), broš................... .30 POHORSKE POTI ............... JO VIJOLICA. Pesmi za mladost .................60 ZVONČKI. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano ............................ .90 ZLATOROG, pravljice, trda vez..............60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 100 strani. Cena.......45 PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška .slovenska lira. fHolinart ............1.— Orlovske himne. (Vodopivec 1 ................L20 Pomladanski odmevi, 11. zv....................45 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharaar) 2. zvezek . ........45 Trije moški zbori. (Pavčičl Izdala (i las Iu-11 a Matica .................. 40 I) V OGLAS NO Nasi himni ................................. 50 MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .15 RAZNE PESMI S SPREM LJE VAN JEM: Domovini. Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske rvetlice. (Laliarnar) Četveri« in iM'tem raznih jilasov ...........45 V pepelnieni noči. (Sattner* Kantanta za s<.li. zbor in orkester. l/.ilala t»lasbena Matit-a .........................75 Dve pesmi. (Prelnvec«. Za nn>5ki zbur in bari-tou solo ................................. MALE PESMARICE St. 1. Srbske narodne himne .................15 št. la. Što čutiš, Srbine tužni .................15 šr. 11. Zverer ................................. št. 13. Podoknira ............................. Sla\ček. zbirka solskih pesmi. (Medvedi.......;; Lira. Srednješolska, 1. in zvezek po........ .50 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ati rnožki zl»or. 15 pesmic. (Pregel)..L_ MEŠAM IN MOŠKI ZBORI. (AljaS. — zvezek. Psalin US'; Ti veselo poj: Na tlan; Divna noč ................................. ♦5. zvezek. 0(M>min k veselju: Sveta noč: Stražniki: Hvalile Gospoda; Občutki- Ge-sio .......................................40 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1 — Tantum Ergo (Premrl) ...................... ]ge Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori (Foerster) K svetemu Resnjemu telesu (Foerster) ........ 4e Sv. Nikolaj ............. .................. .M NOTE ZA CITRE Koželj ski. Poduk v igranje na eitrata. 4 zrezki 3^0 Buri pridejo, koračnica ...................... JSO NOTE ZA TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za taanburaAki zkor in petje (Bajuk) ............................ Bom Sel na planince. Pod puri slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................L— Na Gorenjskem je fletno ......................L— RAZGLEDNICE 4? Newyor8ke. Različne, ducat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .40 Narodna noša, ducat ........................ .40 POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 CCBtoV % ' ............. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al: 5 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo- KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YOBK, N. Y. New York, Tuesday, December 31, 1935 TUB LARGEST SLOVENE MILT IN U. 9. 7t. PRODANE DUSE omak iz življenja J^s^ A RODA" PRIREDIL: I. H. /iljanti vi sredini bo prodala; ž njo se je enkrat mati v prst — da — od te broše bi se mogla še najlažje ločiti. l* Jutri vam prinesem denar — sedaj nimam prav nič pri ŠOLSKA VZGOJA NA JAPONSKEM Ta trenutek pa pristopi dama, ki je prišla z gospodom, pred Rozo, ko se je prej sporazumela s pogledom s svojim spremljevalcem. In obrne se k Pozi, rekoč: 4'Ali bi šli v tujo deželo, gospodična?" Oospa Siberaikova jo srpo pogleda. "V mojem prostoru se vrše pogajanja samo z mojim posredovanjem, gospa. Gospodična je vpisana." Dama se nekoliko nasmehne. "MisUjpi, da se bo to šele jutri zgodilo. Nikar pa ne gl< jte tako temno; saj boste dobili svojo pristojbino, ako se pogodimo z gospodično." In gospa Sibernikova se pomiri. 4'No potem je dobro." ' Tedaj se dama, ki je bila zelo lepo oblečena in je napravila zelo ugoden utis, obrne k Kozi z besedami: "Torej, kako je, gospodična, ali bi hoteli iti v kako tujo deželo?" Rozi vtriplje srce do grla. V širni svet! Tako zveni n poje v njeni potranjosti. Naenkrat se ji zazdi, kot bi zunaj e oči. Gospodov obraz, ki je izdajal pohotno življenje, se je razjasnil. Toda sili se k prijaznemu nasmehu ter pravi na videž brezbrižno: "Kar se tega tiče, sem vam na uslugo — gremo v Argentino." Roza se zgane. V Argentino! Tja. kamor je šla teta Josipina, ko sojo hoteli prodati možu. ki ga ni ljubila. Kako čudno je vse to prišlo! "V Argentino?" zajeclja Roza. Gospod se zadovoljno smeje. 44No, ali je to kaj predaleč?'* Roza naglo odkima. 44Ne, ne. to ni! Toda — nimam nikakih izpričeval in ne vem, ako bi mogla vse storiti, kar zahtevate." Nekam čudno zažari gospodov obraz in to bi moralo biti Rozi svarilo, ako bi bila malo bolj iskušena in ko bi si srčno ne želela, da jo vzamejo v službo ravno ti ljudje, ki jo bodo daleč odpeljali in ravno v Arsrcntiuo. Zdelo se ji je, kot bi bila poslana iz nebes, da ji pomagata. Gospod jo pazim ogleduje, nato pa pravi jMičasi: 44Kar želiva, boste mogli opravljati. Iščeva namreč za mater moje žene, ki, kakor midva, živi v Argentini, pa se čuti osamljeno, mlado dekle, ki bi skrbela za njo in bi j: -Mala druščino, kadar bi bila sama. Ali znate kaj igrati?" '*<), da, gladko igram in tudi nekoliko pojem in zelo rada bi stregla stari ženi. Zdrava sem in mlada in sem močna. Z veseljem bi prijela za vsako delo." Mogoče jo je njen angel varuh obvaroval pred tem, da ni omenila, koliko jezikov zna. In ta okolščina ji je pozneje prav prišla. Gospod namigne svoji spremljevalki, ki se prijazno obrne k Rozi: "Zelo mi ugajate, gospodična, in moja mati se bo na vas gotovo kmalu navadila. Ker se .tukaj nahajavo na obisku pri sorodnikih, prav rada vstreževa želji moje matere ter ji iz njene domovine pripeljeva služkinjo. In to je samo ugoden slučaj, da sva vas našla. Ali pa bodo vaši sorodniki zadovoljni ako greste z nami v Argentino?" "Imam samo še strica in teto, pri katerih sedaj živim in ne smeta ničesar izvedeti, da grem v službo, ker tega nočeta. Moj stric je obenem moj varuli in bi mi mogel zabraniti." "O — ali še niste polnoletni?" vpraša gospod na videz nejevoljno. "Polnoletna bom čez šest tednov," pravi naglo Roza. "Hm! Samo še šest tednov? Gledati moramo, da dobite vizej — mogoče bo šlo, ker imamo zveze. Ali imate policijski potni list?" Roza utrdi. "Ga nimam pri sebi — toda — veni, kje so moje listine in jih morem vzeti, ne da bi stric opazil." " Dobro, potni list b;> moral biti obnovljen, vizej pa bomo morali skušati dobiti. Za to pa potrebujemo vaše listine — z menoj morate tudi iti na urad za potne liste. Ali boste mogli ?" "Mogoče jutri dopoldne ob tem času — vzela si bom prosto in boni prinesla s seboj listine." "Dovolite, gospod," se vmeša Sibernikova, "da poseženi v fjogajanja. Splošno svare oblasti dekleta, da naj ne hodijo brez zadostnega varstva v tujino. Moja dolžnost je mlado gospodično na to opozoriti." * Gospod in gospa se brezskrbno zasmejeta. "Imate prav, gospa. Toda pri nas morete biti brez skr bi. Pokazati vam moremo svoja priporočila. Vprašajte pri profesorju .Jade, telefon ITan 3935; tukaj je najin potni list. Vprašajte o gospodu in gospe j Petri iz Buenos Aires v Argentini." Gospa Sibernikova je že pomirjena, ko sliši ime profe sorja. Vidi, da so jmtni listi v redu in hoče samo še vedeti za telefonsko številko. "Ktera je že številka?" vpraša. "Morete takoj vprašati in vam številke ni niti treba zapisati, vam jo kar povem. Vlan 3935. Vprašajte za gospoda profesorja Jadoja." * Brez kake sumnje pokliče gospa številko. Ko dobi zvezo, vpraša: "Ali morem za trenutek govoriti z gospodom profesorjem Jadejomt" (Dalje prihodnjič.! REVOLUCIJA V BRAZILIJI Japonski šolski sistem obsega 46,000 vzgojnih ustanov in ima 13 milijonov zapisanih u čenče v. Na vsake 3 in pol k v. milje pride po ena šola in vsak peti državljan je deležen šolske izobrazbe. Pred restavracijo 1868 se je za šolsko vzgojo država sama prav malo brigala. Obstojalo je le nekoliko vladnih šol za mladino, ki je izhajala iz vojaških rodbin. Kljub temu pa se splošno šolstvo na Japonskem tudi v tem času ni zanemarjalo, temveč se je vsestransko podpiralo. Dokler je v državi vladal fevdalizem, se razumljivo ni moglo izvesti obsežnejše šolske reforme. V letu 1871, ko je bil odpravljen fevdalni sistem, pa je že bilo ustanovljeno prosvetno ministrstvo. Današnji šolski sistem na Japonskem začenja z osnovno šolo, ki traja šest let in je obvezna za vse otroke od C. do 13. leta. ko se konča obvezna šolska doba. V teli šolah je običajno pouk brezplačen in se te šole z vsem svojim aparatom vred vzdržujejo iz davčnih dohodkov države zla sti pa občin. A' osnovnih šolah dobijo dečki in deklice osnovne pojme. Pouk obsega vzgojo o morali, čitanje, pisanje, računstvo, telovadbo, risanje in petje, za dekleta pa Še j »osebe j ročno delo. Za poučevanje moralnega nauka imajo posebne učbenike z mnogimi ilustriranimi primeri, odkoder se otroci učijo poštenosti in verske vzgoje v smislu Konfucijeve veroizpovedi. Prav zanimivo pa je, da japonska osnovna šola .posveča mnogo pažnje japonski ccsarski dinastiji 111 cesarskem dvoru. Učitelji navajajo otrok«* k temu. da poznajo, kako skrbi cesar za svoj narod in kako je treba spoštovati najvišjega poglavarja naroda. Vsa osnovna šola na Japonskem je osnovana na japonskem narodnostnem duhu in nikakor ne zna nobenih primesi iz Zapad-ne Evrope in civiliziranega sveta. Sele na srednji šoli se polagoma pojavlja vpliv zapadno-evropskega mišljenja. Zavoljo teh okolnosti je razumljivo, da je japonski učenec v čistem japonskem narodnem duhu. in odtod tudi je razumljivo, zakaj so Japonci tako zvesti državljani in zakaj tako krčevito branijo vse, kar je v zvezi z njihovo domovino. SLOVENIC PUBLISHING CO. TMAVEL BUREAU NSW IOU, M. X nftrn ram za cnr« voznih uerov, n- t VACUO KABIN, m POJASNILA EA POTOVANJ* Za petdeset centov ni mogoče kupiti b o g v e kakšno darilo. Vas prijatelj pa bo gotovo vesel, ako mu podariti Slovensko - Amerikanski Koledar. 2. januarja: Majestic v Cherbourg 3. januarja: Bremen v Bremen Manhattan v Havre ■4. januarja: CUamplain v Havre S. januarja : Aquitania v Chebuorg bila nasilno zatrta. Vlada je poslala proti revolucijonarjem artilerijo. Na -liki vidite vhod v vojaško akademijo, ki so jo izstrelki moeno poškodovali. zastarela načela z modernimi j bro poznal človeško anatomijo metodami in osnovami ostalega) \n izmaličil obraze svojih žrtev sveta. Vendar pa zadeva pri i da bi ju ne bilo mogoče spozna-teli svojih prosvetnih reformah I ti in končno, tla je dr. Ruxton iz Indije, praktični zdravnik v Lancasteru, v istem času pozabil sporočiti policiji, da sta izginili njegova žena in služki- Zdravnika so takoj aretirali in prišel j«* pred poroto. Nji- mi stare nazore in tradicije, ki globoko koreninijo v japonskem narodu. Dokler se bodo namreč japonski otroci vzgajali na dosedanji način, ki tako za- n ja Rugersonova. grizeno varuj«* vso japonsko; tradicijo, dotlej je težko pričakovati. da bi nastal v japonskem zagrizenem nacionalizmu!-0 vzl,M"*in U*ŽI na 'Uan,> to,la tehtnejši preobrat, po katerem 'lI> "M^kih zakonih ne more bi tudi japonski narod postal z h[u neposrednih dokazov nihee obsojen, pa naj govore proti njemu še tako močne in-dicije. Ker so pa izpovedale \ se priče ohtežilno za obtoženca, bo dr. Ruxtona kljub temu lolcti-la zaslužena kazen. ostalim svetom solidarnejŠi in bi tako ne izzival na Daljnem vzhodu večnih konfliktov, ki so že nekajkrat pretili zažgati celo v Evropi vojni požar. ZDRAVNIK MORILEC Japonska šola posveča mnogo časa v svojem učnem načrtu zlasti telovadbi. Telovadba A' Angliji'imajo te dni naj-| strašnejšo sodno obravnavo, kar jih pozna angleško sodstvo zadnjih let. Njen žalostni junak je indijski zdravnik dr. Ruxton. obtožen, da je razrezal trupli svoje žene in svoje služkinje, čije okrvavljene ostanke so našli v dolini Moffat. Bilo je letos v začetku oktobra, ko so turisti blizu Lancasteru na Škotskem našli v dolini Moffat BOŽIČNO DREVO V RUSUl se sprovaja po načelih švedske 4."» z motvozom prevezanih za-telesne vzgoje, spojene s sta-j vojčkov, v njih pa ostanke člo- rejšimi formami sablanja in podobnih vojaških veščin. V poslednjem času si sicer prizadeva japonska vlada v svojem veških trupel. Po policijski preiskavi je prišel zdravniško policijski oddelek do treh zaključkov. Dognal je. da gre za dve prosvetnem sistemu izpopolniti. ženski trupli, da je morilec do- ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA M< »SKVA. Rusija, *_'<>. dec. — .Medtem ko so boljševiki za dolgi* let "izgnali iz dežele*' božično drevo, so mu sedaj zopet dovolili povratek, toda samo k«»t novoletni okrasek. Sole, gledališča in hoteli so dobili naročila, da svoje prostore za Novo leto okrase z novoletnimi drevesi. Poleg ječmena je bila najstarejše hranilo prav za prav leča, ki pa je tudi 3000 let mlajša od ječmena. V Egiptu so že 3000 let pred Kristom varili pivo. Najstarejša znana zelenjava pa je zelje in fižol. Danes z gotovostjo vemo, da je prvi človek živel na drevesih in se le preživljal s koreninicami, gozdnimi plodovi, v kolikor ni užival sirovega mesa. Jabolko je staro šele 2000 let. Grah pa so verjetno uživali že v Homerjevih časih, ko so ljudje tudi že poznali dobro vino in fige. Riž je postal znan v Evropi za časa Aleksandra Velikega, prav takrat tudi češ pije, češnje in breskve. CMuij31- januarja: bolj se je razširjala rimska država proti vzhodu, tem bolj se je pričelo gojiti različno sadje. Proizvodnja življenjskih potrebščin je dobila nov razmah z odkritjem Amerike. S pristankom vsake nove ladje so se odpirale nove možnosti tej proizvodnji. Leta 1500, j«' Evropa prvič jedla sladko papriko, leta 1514 prvič ananas, 1. 1517, prvič čokolado in koruzo. Tobak je prišel v Evropo 40 let kasneje, krompir pa je bil pripeljali iz novega sveta v Ang- 1!)- ^uarja: ,.. -.-o- r\ * • » • Kuropa v Bremen h jo l.)S,». () česnu m caju se prvič poroča za časa 30-letne vojne. Banane pa bodo čez G let. slavile 100-Ietnico, odkar so prišle c Evropo, kjer jih ljudje, ki imajo dovolj denarja, z veliko slastjo uživajo. 10. januarja: Huropa v B remen 11. januarja: lie de France v Havre VuU-auina v Trst 15. januarja: Washington v Havre IS. januarja : Lafayette v Havre Rex v Genoa januarja : Majestic v Cherbourg 24. januarja : Bremen v Bremen *J5. januarja : Cliaoiplain v Havre januarja : lie de France v Havre 2. februarja : Conte di Savoia v Genoa 5. februa rja: Majes-.ic v Cherbourg S. februarja: Bex v (ienoa 12. februarja: Washington v Havre Bremen v Bremen 1-1. februarja : Berengaria v Cherbourg 15. februarja : Champlain v Havre 1I>. februarja: Kuropa v Bremen 20. februarja: Majestic v Cherbourg 21. februarja: I le de France v Havre 20. februarja : Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg 29. februarja : Conte di Savoia v Genoa STAROST ČLOVEŠKE HRANE DOMAČ« ŽIVALI. TJ strani. Cena .......... .30 GODfEVSKl KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOfASMH ZGODBIC. 72 str. Cena .M PO STRANI KIjOBUK. 15» strani. Cena ____ .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 138 str. .00 PREDTRŽAM. PRE&EKN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONI*. US strani. Cena ... .55 SANJSKA KNJIGA ...........................«0 SANJSKA KNJIGA .......................... .90, SLOVENSKI ŠALJIVEC. !M> strani. Cena.......40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ .90 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .......... .70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi Saloigro "Vse naše"). 1WI strani. Cena ........................ .50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50 VESEIJ? POVESTI. 71» strani. Cena .......... .35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE TRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA tlf WEST litk STREET NEW YOI Hrana in življenjske potrebščine so tako stare, kakor je stara človeška civilizacija, Cim se je človek naučil ravnati s primitivnim strojem in kresati oireuj, se je začel po hrani razločevati od ostalih živih bitij. Pred osem tisoč leti si je človek prvič med dvema kamnoma stri nekaj ječmenovih zrn in pridal temu vode in si spekel prvi kruli. Ječmen je najstarejše žito. Ljudje so' že pred tisočletji poznali njegovo hranilno vrednost. Mnojjo kasneje, v dobi. ko je «*rška kultura že dosegla znatno stopnjo razvoja, so šele začeli ljudje storiti novo žito — pšenico. To je bilo kakih S00 let nred Kristom. Fotografije, ki predstavljajo "naše najlepše kraje", so pošle. Tisti, ki so jih naročili, naj nekoliko potrpe, da dobimo rovo zalogo iz domovine. Knjigarna "G. N." V A 2 N O ZA | NAROČNIKE Poleg naslove je razvidno d* kdaj imate plačano naročnino Prva številka pomeni mesec, dm ga dm in tretja pa leto. Zadnjt opomine in račune smo razpo slali za Novo leto t n ker bi žele li, da nam prihranite toliko ne potrebnega delo in stroškov, ea to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali je pa plačajte našemu zastopniku v Vašem k-aju alt pa kateremu izmed zastopnikov, kojtn imene so tiskana e debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj na> 5ih rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jaceb La COLORADO: Pueblo, Peter Collg. A. Safttf Walsenburg, M. J. Bajuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. Berač, J. Laksnlch Cicero, J. Fabian (Chicago. C leer, in Illinois JoUet, Mar j Bamblch. Joseph '/*>• ▼at t La Salle. J. Spellcb iiaSToutah, Frank Angustln North Chicago, SANSAS: Qlrard. Agnai lansas City. MARYLAND: Kltsmlller, Ft. Todoptvee Steyer. J. Cense (aa W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit. MINNESOTA: Chisholm, Vrank Goufe Ely, Jos. J. Peshel-Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hlbbln&. John Povle Virginia, Frank Hrvstlcb Montana: Roundup. M. M. Psntaa Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Strnlsha Little Falls, Frank Maeaa OHIO: Barber t on. Frank Trohr Cleveland. Anton Bobe k. Chaa. Ka» linger, Jacob Result. John Siswr'A Girard, Anton Nsgode Lorain, Louis Bal ant, John to Warren, Mrs. I. Rachai Youngstown. Anton K"--"; OREGON: Oregon City, Ore- J. Kohlar PENNSYLVANIA: Brongbton, Anton Ipavee Clsrldge, Anton Jerlna Conemangh, J. Breaayes Export. Louis SupantM Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaasln Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polenta Krayn, Ant. TaaSelJ Lucerne, Frank Ballocb Manor, Frank Demshar Midway, John žnst Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar 8teelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joeenh J or an WISCONSIN: * Milwaukee, West A Ills, Frank &k«b Rbeboygan, WYOMING: Rock Springe, Diamond vine, Jo« RoUch UPRAVA "BLAB ZABOJU*