DNEVNIK to)C . Štev. 180 (2799) GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Kdaj bo rimska vlada prenehala s finansiranjem šovinističnega in fašističnega tiska, ki nenehno s poplavo knjig, brošur in časopisov hujska italijanski narod na maščevalne ekspanzionistične pohode proti Jugoslaviji ? Poštnina plačana v gotovim Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST. sobota 31. julija 1954 Cena 20 Ur SgAtlŠČE SVETA ATLANTSKEGA PAKTA: Uresničenje balkanske zveze gg prispevalo k utrditvi miru v Draškovič: NIC novega v zvezi s tržaškim P^Sanjem, katerega rešitev je odvisna od stopnje daU»mnosM italijanske vlade - Ponovno potrdilo, Raj Jugoslavija ne bo vstopila v atlantski pakt 9ovor med Edenom in Velebitom v Foreign Officeu 30. ^®4inii7*v — Jugoslovanski veleposlanik v Londonu knskim , f ie irnel danes popoldne razgovor z bri-Zttrhjej0'U^niim m^n’strom Edenom. V Foreign Officeu T«lt j,,,' a Velebit in Eden na splošno prediskuti-medorodni položaj (04 BR "aŠega dopisnika) ®ii uswAD’ 30' ~ Na današ-*m konferenci v dr-z5ieVe 3bl®tvu za zunanje ttavrav p Se°gradu je pred-javil v ranko Draskovič iz-ZeTQskepa VfiZ^ s Pranjem ino-pavt Rka, da je balkan- atlantPi°Qre^eria organiza-biU v,?« ga Pakta, da bi 6l%e,n,Ska zveza zel® ?°^eier,«re ,nosti, če bi bila K vn».r aUantskemu paktu. vPrašan '3e. če bo na Ble- 5or se zveza ali pa l.Sm° Vodir govorilo> da bodo in r> 1 razPravo o bese-fitnesa uVnem redigiranju ko Drašl besediIa. je Bran-^nih . *zjavil, da nima rt Whodnb V sumiti. da nJ 31 sestanek na Ble- Posvečea d z vestjo inozemske- Podpisu pogobe V zvezi. C) ‘fetDi tvezi balt nes°glasju med J' 33t6ilcova.ns.k*mi državami, * siso * 10 tzjavil; «Menim, jeTlk0ment^' li' . %oli , stvu vprašanja 0 resno obstajalo kakš- L^frav:, aesogiasje. Javna ;°«e: a v dsku 'tetice •t'sku 0 datumu 36 dala možnost za Povečini*2'14 ugibanja, ki .a5ačna. s ,neutemeljena in tene Na nw "'Sin t: , ■ s3t napravil do- ln£®SuT,er 3a P° na’ v«orab;; 0 staiišču ju do pisanja lrj\ v aUartf? Vstopu Jugosla-» t?r*S Sb pak*. ie Bran-* da Je JU' t»ann° staliRee’o tein do- ll0 in : Potreb^ in da 5" "»A T tj Rt : le i bi . *ko] - ni nobene gnjati ga. ,Ne zdi t. jrkoi, 4 koristno, ali pa ?• ltl kori Uc,nkovito dejal Draškovič, bt. zagovar napravi to, ir stališča o najpri-St>itev n,t° 3n način za Sr«*011' da ~ klaa Sv°)a !?g,?.Var3a- Mi ima- C'*ih hšCa ° miru ™ -sa nimamo na- nj* ^ ^ ll3evati drugim, lii/ pola na , ne Prisvajamo f4- 2 razLtakšna llaša ata-W pekta a4l'ko od atlantske- 5* CT-da jR bal- N» 'Porazum».lP'Cen regi°’ V(Ji v lasanie, če Je kaJ n(> lik,'P1. Je^p5 itžaškim vpraša/1, v nKnko Dr*škovič Pbdobj“ V ^ezi - Jranko D tet;;,*1 so StrtM0bju P05vet°-“'Česa. v teku ne bi tiuj l*hko n reti’ ,oda kljub Nlržaskeg°aUdvari’ da je re‘ trti Prvi ? vPfasanja od- fcij•‘‘»Jajo raz! °? ltaliJe- Itaiji' 4a bo a °*1' da veru-«lo .j^ka vial tem 0bd0bju °Hoe Pnlo .? Pokazala ti- javni razpravi, ki je bila od 27. do 29. t. m., je bilo ugotovljeno, da je metropolit skupno z nekaterimi reakcionarnimi duhovniki že leta 1947 organiziral ter od takrat dalje vršil svoje razdiralno delovanje proti obstoječemu režimu. Metropolit je hkrati zlorabljal položaj ljudskega poglavarja v politične namene, organiziral in širil sovražno propagando proti Jugoslaviji in se pri tem posluževal raznih klevetniških člankov inozemskega tiska proti Jugoslaviji. Branilca obtoženca sta vložila pritožbo proti obsodbi. Nov veleposlanik ČSH v RUJ BEOGRAD, 30. — Jugoslovanska vlada je dala agre-ma za novega veleposlanika Češkoslovaške republike v Beogradu dr. Vilma Pitharta. Velika vročina v južni Dalmaciji KOTOR, 30. — V Črnogorskem Primorju so danes zabeležili najvišjo letošnjo temperaturo. V Hercegnovem in Ulcinju so zabeležili 39 stopinj v senci, v glavnem mestu Crne gore Titogradu traja že nekaj dni neznosna vročina 37 do 38 stopinj v senci. Zaradi velike vročine poslujejo uradi od 6. do 13. Razvoj afere dr. Ottona Johna KARLSRUHE, 30. — Glavni tožilec pri zveznem sodišču v Karlsruhe dr. Karl Wiech-mann je dal danes tisku nekaj pojasnil o kazenskem postopku, ki so ga uvedli o aferi dr. Otona J-ohna. Državni pravdnik Wiechmann je sporočil, da so uvedli postopek zaradi «ugrabitve, zagrešene , z namenom, škodovati državni varnosti«, dodal pa je, da ni postopek doslej naperjen proti nobeni določeni osebi. Po vesteh, ki so včeraj krožile v zahodnem Berlinu, so sodili, da je postopek naperjen proti dr. Wolfgangu Wohl-gemuthu, s katerim je John odšel v vzhodni Berlin. Pač pa, je dejal Wiechmann, je bilo pripravljenih nekaj zapornih nalogov. Ti pa ne bodo izdani, dokler preiskava ne bo prišla dovolj daleč. Državni pravdnik pri sodišču v Karlsruhe je nato povedal, da bodo tudi zavezniške oblasti v kratkem začele S preiskavo, ki bo potekala vzporedno s poizvedovanjem nemških oblasti. V ameriških vojaških krogih v BeTlinu pa zatrjujejo danes, da je preiskava pokazala, da samomor agenta ameriške protivohunske službe Wolfganga Hoeferja ni v nobeni zvezi z zadevo dr. Johna Hoefer se je ustrelil prejš. nji petek popoldne v svojem stanovanju. Danes zvečer pa sta obe nemški agenciji DPA (zahodna) in APN (vzhodna) prejeli pismo dr. Ottona Johna, ki pravi, da hoče «javno dati nekaj pojasnil o samomoru kapetana Wolfganga Hoeferja, ker tisti, ki so odgovorni, očitno nočejo priznati resničnih razlogov«. John pravi, da je bil že dolgo let prijatelj Wolfganga Hoeferja, ki'je Jeta 1335 emi-grtral iz Nemčije v ZDA, ker je bil po svoji materi židovskega porekla. V Nemčijo se je vrnil leta 1945 z ameriško vojsko in odtlej delal pri CIC (ameriška protivohunska služba) v raznih krajih Nemčije. «16. julija, dodaja dr. John, me je Hoefer poklical v svoje stanovanje. Bil je skrajno deprimiran; rekel mi je, da ne more prenašati svojega sedanjega dela in me prosil, naj mu najdem delo pri kakš- ^tUv^i*4 'azurnnosli' ki *>o *U 11108 * «5S, ju** r.',K. . Wtl ■ 5’ista'11°? 'tava*1 minister Ste- Marnliu in Tunizija pred tžlai/nu skupščino II) ni nemški industriji. Zaupal mi je tudi, da ima med drugim nalogo, da vohuni za menoj, in da mi Amerikanci ne zaupajo, ker me imajo za angleškega agenta.« John govori nato še o raznih ameriških agentih v zahodnonem-škem zveznem aparatu in zatrjuje, da se je Hoefer zrušil pod pritiskom CIC. Pri tem pravj John, da Hoeferju takrat ni hotel ničesar povedati o svojih načrtih, kar bi pomenilo, o begu v Vzhodno Nemčijo. ,»v. , - - t" Pogled na ulico v Hanoju na dan prenehanja sovražnosti v severnem Vietnamu. V mestu, ki ga bodo v kratkem izpraznile francoske čete in zasedli vietmlnšk oddelki, poteka življenje povsem normalno. Rimski glasovi o sedanji fazi reševanja tržaškega vprašanja Večerna seja italijanske vlade • Kaj poroča „Unit4u o novih jugoslovanskih zahtevah - Bo prihod Clare Luce pospešil objavo sporazuma? Diego De Castro o potrebi italijanske pomoči pri obrambi Jugoslavije bormcilna zahteva 14 azijskih in afriških driav 'luniško vprašanje na seji francoske vlade štva za zunanje K ir* Srška agencija, minister Ste-da bo 5. av- , '“Staj ™tov 00 J- av' 3et’aJ °d u z letalom v ,Pof Us bo nada" S'k°nferenco na ®etletai°Vern spremstvu ipbj Vnanja' d'rektor gr-Tumo, Stšlti ga ministrstva Jtljj. 1 *taie Veleposlanik v ^fist. ZuE. ■-“"m “Kinvanie dS 3e Ok^i^ “m0 Ceti«. okr°zno S^-30- me- ‘š^£ai,njo«ovegaadvara-Kol ,.lelovanja „ Pr°t>- tr°8ega * :na 11 let ZaPor, a- Na NEW VORK, 30. — Delegacija 14 azijskih in afriških dežel pri OZN so vložile pri glavnem tajniku Dagu Ham-marskjoeidu formalno zahtevo, naj se maroško in tuniško vprašanje vpišeta na začasni dnevni red prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN, ki se bo začelo v septembru. Zahtevo spremljata dva spomenici. Spomenica.o Tuniziji zatrjuje, da je položaj v severnoafriškem protektoratu grožnja za svetovni mir, in izraža obžalovanje, da »Francija ni pod-vzela nedvoumnih ukrepov za izvajanje resolucij Združenih narodov«. Spomenica o Maroku pa poudarja, da se z odstavitvijo sultana položaj ni spremenil in da španska vlada v skladu s soglasno zahtevo prebivalstva ni hotela priznati oblasti novega sultana, ki so ga postavili Francozi v španskem Maroku. Medtem se v Tuniziji nadaljujejo sabotažne akcije in atentati. Neznanec je vrgel danes ročno bombo na glavnem trgu v Suzi, Plače Pichon, pri čemer je bilo 7 oseb ranjenih. Suza je pristaniško mesto kakih 100 km jugovzhodno od Tunisa. 40 profesorjev univerze v Fezu v Maroku je danes s posebnim pismom zahtevalo od generalnega rezidenta Lacosta, naj se vrne bivši sultan Mohamed Ben Jusef, ki je bil odstavljen lani 20. avgusta m ki je zdaj v izgnanstvu na Madagaskarju. Medtem so francoske oblasti danes izpustile na začasno svobodo glavnega tajnika tuniške KP Mauricea Nizzarda, ki je bil aretiran v Tunisu 28. julija, ker se ni držal policijske odredbe, da ne sme priti na področje glavnega mesta. Nizard je odpotoval v Severno Tunizijo. V Parizu se je danes zvečer pod predsedstvom predsednika republike Cotyja sestala francoska vlada in odobrila poročilo predsednika vlade Mendes Francea o položaju v Tuniziji. Mendes France je v svojem poročilu opozoril na težave, ki so nastajale v zadnjih letih, in dodal, da hoče postaviti francosko-tuniške odnose na nove temelje, da bi zajamčil francoske interese in obenem 'zadostil težnjam tuniškega ljudstva s podelitvijo notranje avtonomije. Vlada je sklenila imenovati generala Boyera de la Toura za generalnega rezidenta v Tuniziji namesto Pierra Voi-zarda. ZDA in vprašanje nemške suverenosti WASHlNGTON, 30. — Ameriški senat je danes z 88 glasovi in nobenim nasprotnim odobril resolucijo, ki jo je pred dnevi že sprejela senatna zunanjepolitična komisija in ki pooblašča predsednika Eisenhowerja, da podeli Zahodni Nemčiji popolno suverenost, «če bi to opravičevali državni interesi in okoliščine«. Predsednik zunanjepolitične komisije, senator Wiley, je izjavil, da je senat pri izglasovanju te resolucije zavzel stališče, za katero se ni »lahkomiselno odločil«. Dodal je: «V zadnjih tednih se je položaj zaostril. Ce se Francija in Italija ne bosta zganili, je neizogibno, da ZDA ponovno pregledajo položaj v zvezi z utrjevanjem obrambe Zahodne Evrope«. Nato je zanikal, da bi hotele ZDA kakor koli »prisiliti« Francijo in Italijo, naj ratificirata pogodbo o EOS. tem, kako je Italija potrebna za obrambo Balkana, ponavlja danes Diego De Castro v turinski «Stampi», ki začenja s trditvijo, da je izboljšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo, «kot je kaj lahko dokazati, conditio sine qua non za funkcioniranje balkanskega pakta s strateškega, morda pa tudj s političnega stališča«. Takoj nato začenja Diego ribariti v kalnem in trdi, da je Turčija to razumela, kajti v »turškem ljudstvu še ni popolnoma ugasnil spomin na balkanske vojne in na prvo svetovno vojno, v katerih so bili Jugoslovani turški sovražniki« (zakaj končno ne tudi na kosovsko bitko, saj se je takrat začelo razdobje, ki se je končalo z balkansko vojno?). Poleg tega pa se Ankara »boji jugoslovanske hegemonije na Balkanu, ki gotovo ne bi bila koristna za mali obalni pas, ki ga ima Turčija v Evropi...« Diego De Castro razvija svoje misli dalje s tem, da bi bilo «logično, ko bi Italija vstopila v balkansko zvezo po želji, ki jo je izrazila Turči ja in ki se gotovo sklada z željo ZDA«. Nato nadaljuje De Castro z zemljepisno-strateškim raz-1 motrivanjem, zabeljenim z zgo- I dovinskimi ocvirki kot je ta, da mora Jugoslavija braniti «področje Drine in Morave (Beograd), kjer so bile jugoslovanske vojske premagane in uničene leta 1916 in 1941»; poleg tega pa mora misliti na «sektor rek Drave in Sa. ve (Ljubljana), ki odpira vrata v Julijsko krajino, Italijo in zahodni svet«. Skratka, »dilema je ta: ali postavi Jugoslavija svoje sile v obrambo Grčije, Turčije in lastnega južnega dela, ali pa jih koncentrira pri Ljubljani; ne more jih pa razdvojiti«. Iz vsega tega sledi zaključek: »edina mogoča rešitev je torej ta, da se dovoli Jugoslaviji, da postavi svoje armade na jug i« da se najde nekdo, ki bi ji na severu pomagal braniti vrata v Julijsko krajino. Ta nekdo je lahko samo Italija«. Ne glede na to, da je v tem strokovnjaškem razpravljanju le preveč vsiljivo razvidno, kam pes taco moli, se trezni politični opazovalci v Rimu sprašujejo, kdo bo po vseh zgodovinskih izkušnjah verjel trditvi, da bo Italija kogar koli pred komer koli branila... Mnogim tujim novinarjem se je to branje zdelo celo humoristično. A. P. (Od našega dopisnika) RIM, 30. — Danes zvečer ob 20. uri se je sestala italijanska vlada. Seja je bila ob nekoliko neobičajni uri, ker so bili ministri tako trdijo, prej zavzeti s parlamentarnim delom, in ni bila dolga — trajala je samo dobri dve uri. Po seji ni bilo izdano nobeno poročilo, v uradnih krogih pa namigujejo, da so ministri govorili o vprašanju tako imenovanih ((diritti casuali«. ki jih urejajo pravilniki, katerih veljavnost poteče jutri. Vlada je 12. julija predložila parlamentu zakonski načrt z novim pravilnikom, o katerem parlament še ni začel razpravljati. Zato sodijo, da je vlada na današnji seji sklenila spremeniti svoj zakonski načrt v zakonski ukaz in ga takoj uveljaviti. nato pa zahtevati kas-neji pristanek parlamenta. V rimskih političnih krogih pa ne izključujejo, da so na vladni seji govorili tudi o tržaškem vprašanju in o balkanski zvezi. Kot je znano, je Italija zastopala stališče, da balkanska zveza ne more biti podpisana brez njenega pristanka, ona pa nanjo ne more pristati, dokler ni rešeno tržaško vprašanje. Zdaj se zdi, da bo balkanska zveza v dobrem tednu podpisana, medtem ko ne kaže. da bi bil sporazum o Trstu do takrat pod streho — razen če Italija takoj ne pristane nanj. Nadalje so znana italijanska prizadevanja, da bi Italija pristopila k balkanski zvezi kot «ustanovni član« kar je zaenkrat prav tako padlo v vodo. Verjetno je vlada zvečer tudi že razpolagala s poročilom svojih predstavnikov o današnji seji atlantskega sveta. O sedanjem položaju trža škega vprašanja je zanimivo videti, kaj piše današnja »Uni-ta«. List omenja najprej nedavni dopis našega beograjskega dopisnika in pravi nato, da potrjuje njegovo vsebino tudi nekaka poluradna jugoslovanska diplomatska nota. ki da je te dni prispela v Rim. «Unita» nadaljuje: »O tej noti ni bilo mogoče zvedeti ničesar, razen da je po izjavah rimskih uficioznih krogov nesprejemljiva, ker preveč o-čitno polemično poudarja jugoslovanski «ne» proti vstopu Italije v balkansko zvezo kot »ustanovni član« in ker postavlja nadaljnje zahteve glede STO, bodisi kar se tiče tržaškega pristanišča, bodisi kar zadeva vasi cone A, ki naj bi prišle pod jugoslovansko upravo. aOptimizem v bistvu, ki je v zadnjih dneh navdihoval vladne agencije in politične komentatorje palače Chigi, je kot vse kaže, zdaj zelo načet in prepojen s pesimizmom«. To poroča «Unita». Nekateri drugi italijanski listi pa opozarjajo, da se bo ameriški ve- — leposlanik Clara Luce v ne- prestolnice protestirali proti kaj dneh vrnila v Rim in da I izidu neke brošure, ki je na-utegne takrat tržaško vpraša- sprotna mohamedanski veri bila policija napadena s kamenjem, preden je začela streljati. S kamenjem so razbili tudi več šip na tramvajih; zažgan pa je bil neki zasebni avtomobil. Glavni spopad s policijo je bil na Trgu Riad Solh v središču mesta. Po spopadu je policija vzpostavila red. Zaradi današnjih incidentov je vlada poverila vojaštvu vzdrževanje reda v Beirutu in vsem Libanonu. V prestolnici je ustavljen ves mestni promet, kavarne in kinematografi so zaprti. Q stavkah in demonstracijah poročajo tudi iz Tripolisa in Saide. Brošuro, zaradi katere je prišlo do neredov (v beirut-skih političnih krogih sodijo, da je služila samo kot pretveza za protivladno akcijo), je napisal neki Georges Cha-kar, ki je v njej kritiziral poslanstvo in načela preroka Mohameda. Sodišče v Beirutu je že pred časom začelo proti piscu kazenski postopek. Mohamedanski krogi so že večkrat protestirali zaradi počasnosti tega postopka. nijj državnega tajništva izrazil upanje, da bosta Costarica in Nicaragua uredili svoje spore tako, da ne bo ogrožen mir v Srednji Ameriki. Dejal je^ da državno tajništvo «s posebnim zanimanjem« zasleduje razvoj položaja. Jutri v Novem Delhiju začetek konference osmih o Indokini Doslej so pritrdilno odgovorile vse povabljene države, edino vietminški odgovor še manjka - Siam ne bo zahteval izrednega sklicanja glavne skupščine UZN NOVI DELHI. 39. Vse LONDON, 30. — Minister za preskrbo Duncan Sandis je izjavil v spodnji zbornici, da je bil med njegovim obiskom v Washingtonu dosežen konkretni sporazum o povečanem angloameriškem tehničnem sodelovanju pri proučevanju po radiu vodenih izstrelkov države, ki so bile povabljene na pripravljalno konferenco o Indokini v Novem Delhiju, ki se bo začela 1. avgusta, so sporočile, da bodo poslale svoje zastopnike. Edino viet-minška republika še ni poslala odgovora. Kot je znano, se bo konference udeležilo osem držav; Kanada, Poljska, Indija, Vietnam, vietminška republika, Laos, Kambodža in Francija. Konferenca se bo začela v nedeljo predpoldne v poslopju indijskega obrambnega ministrstva. Trajala bo približno teden dni, na njej pa bo= do razpravljali predvsem o proceduralnih vprašanjih. O-tvoritveni govor bo imel indijski ministrski predsednik Nehru. Prvi delegati za konferenco že prihajajo v Novi Delhi-Danes so prispeli predstavniki Laosa, Francije in Kanade. Poljski predstavniki pa bodo prišli šele v nedeljo zvečer. Medtem poročajo iz Indoki-ne, da so francoske čete že začele premike za zbiranje v določenih središčih v severnem Vietnamu, od koder bodo nato odšle proti jugu. Čete so bodo zbrale na področju s polmerom 15 km okrog Hanoia in vzdolž ceste Hanoi-Haifong. Položaj v severnem Vietnamu je normalen, del prebivalstva, zlasti katoliške vere, pa se seli proti jugu. Poročajo, da prebivalci vasi vzdolž ceste Hanoi-Haifong prepričujejo begunce, naj ostanejo v deželi in naj imajo zaupanje v Vietminh, zlasti kar se tiče jamstev za premoženje in osebne pravice. Od nikoder pa ne poročajo o incidentih. Vietnamska vlada je zagotovila dopisnikom tujega tiska v Indokini, da njihova poročila odslej ne bodo več podvržena cenzuri. Včetaj so dopisniki agencij Associated Press, United Press, AFP m Reuter ter listov France Soir in Le Monde protestirali, ker so vietnamske oblasti brez njihove vednosti cenzurirale njihova poročila, ki jih je že pregledala francoska vojaška cenzura. Dvaj set delegatov vietmin-škega poveljstva, ki bodo prenesli ukaz o prenehanju sovražnosti partizanskim poveljstvom v južnem Vietnamu, je prispelo danes s francoskim letalom na področje Saigona Delegati so se z avtomobili odpeljali k sedežem poveljstev. Siamski zunanji minister Van je izjavil, da po sporazumu o premirju v Indokini njegova vlada ne bo več vztrajala pri svojem predlogu. naj se skliče izredno zasedanje glavne skupščine OZN, da bi razpravljala o »komunistični nevarnosti proti siamskemu ozemlju«. Kot je znano, je siamska vlada nameravala zahtevati, naj se glavna skupščina QZN sestane še avgusta in pošlje «mirovne opazovalce« na mejo med Siamom :n Indokino. Princ Van je dodal, da je premirje v Indokini odvzelo zahtevi njegove vlade «del njene nujnosti«. Čuenlaj odpotoval iz Moskve v Peking MOSKVA. 30. — Kitajski ministrski predsednik Cuenlaj je danes z letalom odpotoval iz Moskve v Peking. Pri odhodu sta ga na letališču pozdravila med drugimi sovjetski sunanji minister Molotov in vietminški zunanji minister Pham Van Pong. Agenciji Tass in Nova Kitajska sta istočasno izdali poročilo o Cuenlajevih razgovorih v Moskvi. Kitajskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra so sprejeli Malenkov, s katerim je imel dolg razgovor, predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Vorošilov in sekretar KP ZSSR Hruščevk. Costarica in Nicaragua Napetost med Lizbono in Delhi jem zaradi portugalskih posesti v Indiji Izgon indijskih konzulov v Goi in Mormugau ter portugalskega generalnega konzula in konzula v Bombayu - Portugalski zunanji minister odpovedal potovanje v Brazilijo NOVI DELHI, 30. — Indijska vlada je sklenila vzeti «exequatur» portugalskemu ge-WASHINGTON, 30. — Kot neralnemu konzulu in konzu-poročajo iz Nicarague, so po lk v Bombayu. Nekoliko pred ukazu predsednika Somoze tem pa je portugalska vlada nujno poslali oddelke pehote, sporočila indijski vladi, da je BE1RUT. 30. — Policija je danes v Beirutu streljala na več tisoč demonstrantov, ki so po trgih in ulicah libanonske artilerije in tankov na mejo s Costarico. Pred odhodom so šle čete v sprevodu skozi glavno mesto, predsednik So-moza pa je imel govor, v katerem je dejal, da odhajajo odvzela «exequatur» (pravica izvajanja konzularnih poslov) indijskemu generalnemu konzulu v Goi in podkonzulu v Mormugau, ker da je «njuna navzočnost skrajno neprimer- branit deželo pred «sovražni-. na in ker pomenj njuna oseb mi provokacijami«. na dejavnost resno ogrožanje V Washingtonu je predstav- > notranje varnosti teh ozemelj«. nje «pr iti iz sedanje tajne faze«. To pa predpostavlja, pravijo listi, da v vprašanju ne sme biti več večje negotovosti. Negotovost pa se v določeni meri opaža v tiskovnih glasilih italijanske vlade, zlasti v zvezi z zadnjim razvojem vprašanja balkanske zveze. Ze znano in obrabljeno tezo o Po še nepopolnih vesteh je bilo pri tem najmanj 20 ranjenih. Demonstracije so se začele po petkovih molitvah v veliki Omarjevi mošeji. Kljub vročini 38 stopinj v senci se jih je udeležilo več tisoč oseb, oboroženih s palicami; demonstranti so kričali in nosili transparente. Zdi se, da je Naša vpra Postavljamo še nekaj vprašanj za «Delo», pa tudi za »Demokracijo«: Objavili smo že več resolucij iz miljskih vasi, za katere se je v italijanskem časopisju pi salo, da bi na podlagi morebitnega sporazuma pripadle jugoslovanski coni STO; v teh resolucijah se govori tudi o italijanskih imperialistih, ki so jih njihovi zapadni protektorji ponovno pripeljali v Trst. No, in prav to jezi kominfor-movski tisk. ki se razburja spričo naših nenehnih trditev in dokazovanj, da je Trst na našem etničnem ozemlju in da so ga gradile židjave roke našega delovnega ljudstva! Vprašamo torej ,,Delo”, kako se to strinja z njegovim zmerjanjem o ..izdajstvu” itd., ko pa vendar „Unita” nenehno trdi, da ne spada samo Trst k Italiji, temveč tudi Istra itd.? „Demokracijo” (ki ji mimogrede odgovarjamo na njena vprašanja, da če ne bi bilo titov-cev in njihove borbe, bi rDemokracija* danes prekleto drugače pisarila, če bi sploh lahko pisarila) pa vprašamo še enkrat, kako to, da niti besedice ne zine v obrambo in za zajamčenje naših pravice, ko pa že njeni angloameriški go spodarji na vso silo tako trmasto vztrajajo, da se izvede njihov hitlerjanski osmooktobrski diktat? Mar bi včerajšnja „Demokracija” s svojim uvodnim člankom hotela doseči, da bi se tržaški Slovenci in vsi Jugoslovani za vedno odrekli edino pravični rešitvi tržaškega vprašanja, ko nam podtika, da dajemo nasprotniku argumente v roko? Ali pa so tako pisanje naročili njenemu uredništvu imperialistični protektorji italijanskih imperialistov? Oba indijska konzula morata | hod na Nagaraveli. Portugal- zapustiti ozemlje portugalskih posesti v Indiji do 31. julija opoldne. Po zahtevi indijske vlade pa bosta morala oba portugalska konzularna agenta zapustiti Bombay najkasneje ob 18. urj jutri, indijsko ozemlje pa najkasneje 1. avgusta opoldne. V diplomatskih krogih v Novem Delhiju se sprašujejo, ali bo Indija morda zahtevala umik portugalskega poslaništva iz Novega Delhija kot povračilo za izgon indijskega konzularnega zastopstva iz Goe. S tem bi bili prekinjeni vsi diplomatski stiki med Indijo in Portugalsko. Indija je namreč umaknila svoje poslaništvo iz Lizbone že v lanskem juniju v znak protesta, ker portugalska vlada ni hotela začeti pogajanj o portugalskih posestih v Indiji, med katerimi je najvažnejša prav Goa. Portugalska je kljub temu obdržala svoje poslaništvo v Novem Delhiju; poslanik Vasco Vieira Garin je trenutno na Portugalskem, v Novem Delhiju pa je odpravnik poslov Alvaro Laboring. Portugalski zunanji minister Paulo Cunha je odpovedal svoje napovedano potovanje v Brazlijo zaradi »mednarodnih okoliščin, ki so nastale zaradi napada na portugalsko ozemlje v Indiji«. Sklep o tem je bil verjetno sprejet na včerajšnji seji portugalske vlade, na kateri so razpravljali o položaju. V Goi je kapetan Camo Ferreira, pomočnik guvernerja Bernarda Guedsa, sporočil, da so portugalski oddelki v osamljenem kraju Nagaraveli dobili navodilo, naj «zavrnejo vsakršen napad«. Po zaupnih informacijah se namreč prebivalstvo v Naga-raveliju pripravlja na napad na portugalsko posadko. Medtem je 40 indijskih prostovoljcev z naskokom zavzelo vas Naroli, ki je pod portugalsko upravo, v bližini Nagara velij a. V vasi je bil ustanovljen vaški svet, prebivalstvo pa se pripravlja na po- ska policija v vasi je nekajkrat ustrelila v zrak, nato pa se je vdala. Portugalski guverner v Goi je medtem opozoril prebivalstvo, naj se ne udeležuje nobene proslave dneva indijske neodvisnosti 15. avgusta. Polkovnik Naser o sporazumu z Angleži KAIRO, 30. — Egiptovski ministrski predsednik polkovnik Gamal Abder Naser j» opozoril Egipčane na »manevre nekaterih reakcionarjev«, ki hočejo prikazati angleško-egiptovski sporazum o Suezu kot podaljšanje pogodbe iz leta 1936. Ministrski predsednik je nato na dolgo prikazoval razliko med pogodbo iz leta 1936 in sedanjim sporazumom, ki dejansko zagotavlja umik britanskih čes s sueškega področja, medtem ko je prejšnja ugodba postavljala kot pogoj za ta umik, ki je sicer predviden za leto 1956, da bo e-giptovska vojska sposobna sama braniti prekop, kar je puščalo odprta vrata za nadaljevanje okupacije. Naser je pato sporočil, da se bodo angleško-egiptovske komisije, ki bodo razpravljale o podrobnostih sporazuma, sestale v torek, egiptovski predstavniki v njih pa bodo določeni že jutri. V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da bodo ustanovljene štiri komisije; prva za določitev podrobnosti evakuacije, druga za vprašanja v zvezi z vzdrževanjem oporišča, tretja za finančna vprašanja in četrta za juridična vprašanja v zvezi s sporazumom. V Londonu je predstavnik Foreign Officea zanikal govorice, da bo po umiku angleških čet s sueškega področja vzpostavljeno britansko oporišče v Haifi. Vesti o tem je objavil tudi izraelski tisk. BARI, 30. — Albanski pa-trolni čoln je v bližini otoka Sasseno zaplenil italijansko motorno ribiško ladjo »Maria Cristina« iz San Benedetta SPOMINSKI l>\KVI Na današnji dan so leta 1949 trikolorist-i umorili v Petjahu, ob Nadiži beneSkega Slovenca Andreja Juša. ®I1 ■ | :CI \ S DANES, sobota 31, J®1*)*' Ignacij, JelePI,ca_f-„, g Sonce vzide ob 4.46 /ftu« 19.36. Dolžina dneva 1« II* vzide ob 6.26 in zatone JUTRI, nedelja 1. a«®?** Makata. bratje, Detormr KAJ JE S SLEPARSKIM SPORAZUMOM O POENOTENJU MEZD'I POLITIČNO IZIGRAVANJE DELAVSTVA OB ZANEMARJANJU RAZREDNE BORBE K stavkami proti •» Med delom na račun Selad je 47-letnemu Giordanu Pro-selliju iz Ul. Gambini nepričakovano postalo slabo in se je zgrudil na tla, pri čemer si je verjetno zlomil lične kosti. Ljudska prosveta PD »Ivan Cankar* vabi pevce na pevsko vajo, ki bo v torek 3. avgusta v običajnih prostorih. Razna obvestita Zveza prosvetnih delavcev. Tajništvo zvezie javlja, da bo od 1. avgusta dalje zveza uradovala samo enkrat tedensko, in sicer v četrtek od 17. do 18. ure. izleti IV. orakj OF sporoča, da je odhod za izlet v Ljubljano in na Bled, ki ga organizira IV. okraj Skedenj, v nedeljo 1. VIII. 1954. točno ob 3, uri zjutraj izpred gostilne »Pri belem konjičku* v Skednju. Izlet na Gradišče. SHPZ obvešča, da je izlet, ki bi moral biti 15. avgusta na Gradišče, odložen. SPDT sporoča, da se nadaljuje tpdeasko planinsko letovanje. Vse informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491. 14., 15. in 16. avgusta izlet v Trento, k izviru Soče, na Triglav in Jalovec. Vpisovanje vsak dan na sedežu. Odhod izletnikov na Bled bo v nedeljo zjutraj ob 5. uri z začetka Ul. F. Severo. Okrajni odbor OF za dolinski okraj priredi 14. in J5. avgusta dvodnevni izlet z avtobusom v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje na sedežu v Dolini, po vseh n*alih vaseh na običajnih mestih, v Borštu pa pri tov. Vlasti Družina do vključno 5. avgusta. Osvobodilna fronta III. okraja sporoča, da je nameravam izlet v Sežano, ki bi moral biti 15. avgusta t. 1., iz tehničnih vzrokov preložen na kasnejši čas. Novi datum izleta bomo pravočasno javili. Motoklub »Amatorl* organizira za Veliki šmaren 14. in 15. avgusta izlet v Opatijo, štiridnevni izlet 15., 16., 17. in 18. avg. v Ljubljano, Maribor, Bled in desetdnevni izlet od 10. do 20. avg. na Reko, v Zagreb, Beograd in Subotico. Vpisovanje samo za člane vsak dan na sedežu od 17 do 19.30 ure do vključno srede 4, avgusta. ( GLEDALIŠČE VERDI) Zaradi slabega vremena, ki je preprečil generalko, je prva predstava operete »Valčkov sen* preložena na prihodnji torek. Danes zvečer ob 21. uri zadnja predstava operete «Cin-cii-la». Pri blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo operete «Valčkov sen*, danes pa se začrie prodaja vstopnic za zadnjo predstavo operete «Cin-ci-la». PREDEN DOPUST. GRESTE NA se naročite na «PRIMORSKl DNEVNIK« Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročnina samo L ISO.— Telefonirajte na št. 37 338 SILOVITO DIVJANJE BURJE V VCERAJSNjl NOC1 RAZBURLJIVA NOČ RIBIČEV OB BURJI NAD 100 KM NA URO Veliko število čolnov se je potopilo, mnogim pa je uspelo zateči se v pristanišča cone B - Se vedno nekaj oseb in čolnov pogrešanih Hladni val zraku, ki je pred-sinočnjim nenadoma pregnal Vročino, še vedno traja. Od 30 stopinj v senci je padel termometer na 24 stop., ponoči pa je je vedno pihala burja, čeprav z zmanjšano brzino, Burja, ki je začela pihati predsinočnjim okoli 23. ure, je povzročila precej škode, ker je razbila mnogo šip. Vso prejšnjo noč je pitiala s srednjo brzino J50-60 km na uro, njeni sunki pa so vče-rai ob 5.30 dosegli 115 km, o-koli 8 ure pa do 105 km na uro. Posledice burje so se tudi takoj poznale pri oblekah, ker le malokdo se je včeraj pojavil na ulicah v srajci s kratkimi rokavi. Zaradi hladu tudi ni bilo običajnega živžava na barkovljanski o-bali. Zaradi nenadnega prihoda burje so ribiči predsinočnjim preživeli zelo hudo noč. Nekaj manjših čolnov se je potopilo, drugi ribiški čolni pa so se zatekli v razna mala pristanišča v coni B. Tako so se zatekle v piransko pristanišče ribiške ladje ((Santa Marina NA ISTRSKI & A A Obnavljanje Istrske ceste se je premaknilo na sektor dalje od Largo Pestalozzi proti Sv. Ani. jjeja dokaj hitro napredujejo, čeprav urejujejo obenem tudi kanalizacijo in druge podzemske naprave. Na sliki vidimo, kako s katranom zalivajo vrhnjo plast obnovljenega cestišča. V kratkem pa bodo začeli, kot drugod po mestu, tudi na le dograjenem delu Istrske ceste polagati bituminozno plast. V», «Giovanni Paolo II* in «Pinta». v koprsko pristanišče »Gabriella*, v Savudrijo ((Maria R*. V hudi nevarnosti so bili mnogi čolni. Tako se je na primer odtrgal od ribiške ladje «Ave Maria*, ki se je vračala ob 2. ponoči z ribarjenja v Lazaret, čoln z «lamparami» in se potopil. Drugi čoln, na katerem je bil 29-letni Giovanni Pariš, pa je potem, ko se je tudi utrgala vrv, s katero je bil privezan na omenjeno ribiško ladjo, burja gnala na odprto morje. Ribiški ladji ni preostalo drugega, kot da se je naglo vrnila v tržaško pristanišče, kjer so ribiči obvestili policijo o dogodku. Policija je takoj šla na morje z izvidniškimi čolni, katerim se je tudi pridružil vlačilec «Audax», ki je ob 4 rešil omenjenega ribiča. Včeraj pa je ladja «Grado» rešila 9 neapeljskih ribičev, katerih čolni so se potopili. Včeraj popoldne sta se vrnili v Trst ribiški ladji »S, Marin: > in ((Primavera*. V Milje se je vrnila ribiška ladjica ((Giovanni Paolo*, ladjica «Giuliana» pa je bila snoči ie v Gradežu. Snoči pa še niso imeli nobenih vesti o ladjicah »Laura* in «Seconda». Nobene vesti pa tudi ni o čolnu «Sardella», ki se je odpeljal na večerni izlet po morju z dvema moškima, dvema ženskama in malo deklico. V zvezi s tem se je ob 13, uri oglasil na policijskem poveljstvu 29-letni inženir Fabio Parovel iz Ul. Tarabocchia in izjavil, da je njegova pomočnica 23-letna Albina Škodnik, stanujoča pri njem. predvčerajšnjim zvečer odšla z doma in se do tedaj ni vrnila, kljub temu da se je po navhdi vračala domov okoli 23. ure. Po njegovem mnenju je Skodnikova odšla skupno z zaročencem in znanci na izlet s čolnom. Policija je uvedla preiskavo, še posebno ker se je ponoči zaradi viharja na morju potopilo več čolnov. Se prej pa je 39-letni Giuseppe Sponza iz Ul. del Vento prijavil policiji, da ga je brat Mario obvestil, da je njegov 23-letni sin Erminio Sponza iz Ul. S. Sergio predvčerajš njim zvečer šel skupno z zaročenko in z dvema zakoncema, ki sta imela s seboj tudi 2-letno hčerko, na izlet s čolnom. ki se še ni vrnil v pristanišče. Nesreča v Padričah Z avtom RK so včeraj ob 18. uri pripeljali v bolnico 64-letnega Stefana Grgiča iz Pa-drič št, 4, kateremu so zdravniki ugotovili zlom desne stegnenice ter odredili njegov sprejem na ortopedskem oddelku. V bolnico ga je spremila njegova 30 let star hči Milka Žagar iz Fadrič 32, ki je povedala, se je oče poškodoval že 22. t. m. zvečer, ko se je z vozom peljal proti domu. V voz je bila vprežena krava, ki se je iz neznanih vzrokov splašila ter vrgla Grgiča na tla, pri čemer si je zlomil nogo, a za to ni vedel. Njegovo stanje je resno in se zdravniki o njem niso izjasnili. Excelsior. Zaprto zaradi obnove. Fenice, 16.00: «Plamen greha*, B. Stanvvick, F. MacMurray. Nazionale. 16.30: »Vsi smo Mi- larvci*, C. Campanini, U. To-gnazzi. Filodrammatico. 16.30: »Nadlež- nost Mau-Mau*. Arcobaleno. 16.00: «Velik kon- cert*. Audilorium. 16.00: «Leteči odde- lek 61», L. Tvernev, J. White. Astra Rojan. 16.30: «Morski roparji sedmih morij*, J. payne, D. Reed. Cristalio. (Trg Perugino) 16.00: »Kadar trčijo svetovi*. Grattacielo. 16.30: »Večno žen- ska», W, Holden, G. Rogers. Alabarda. 16.30: »Poročila sem se s pilotom*, R Stack. Ariston. 17.00, 18.30, 20.30 In 22.00: ((Vražja strelka*, B. Hutton, C. Romero. Armonia. 15.15- »Telcmica moje žene*, D. Sheridan, K. Kendall Aurora. 16.00: «K-2, protivohun-ska op»racija», M. Toron. Garibaldi. 16.00: «Onečaščena», M. Vitale A Farnese. Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 16.30: ((Nedelja dobrih ljudi*, M. Fiore, S. Loren. Italia, 16.30: »Delirij*, F. Arnoul, R. Val Ione. Viate. 15.30: »Krvava arena*, T. Povver, R. Hayworth. Kino oh morju. Zaradi počitnic zaprto, Massimo. 16.00: «Mali ubežnik*, R Andusco. Moderno. 17.00: «Velika pusto- lovščina generala Palmenja*, E. 0'Brien. Savona. 16.00: »Kri na reki*, C. Calvet. S. Marcu, Zaradi počitnic zaprto Vittorio Veneto, 16.00: »Ljudje brez miru*, R. Vallone. Azzurro. 16.00: «Crmi oblak*, B. Crawford. Belvedere, 16.00: «Montecristov sin*. L. Hayward. E. Flvnn. Marconi. 16.30: »Škotski princ*, Novo cine. 16.00: »El grlngo*, J. Payne. Odeon. 16.00: «Kraljica Sierre Morene*, A. Rivelles, Radio. Zaprto zaradi obnove. Venezia. 16.00: «Warpath», E. 0'Brien, OD VČERAJ DO DANES POLETNI KINO: Ariston. 20.30 in 22.00: «0Pr nje*, J. Cravvforo. s Rojan 20.15 in 22.00. «4™° Butterfly». B. GraMe. „ Paradiso. 20.15 m jeno pleme*, s-„GSks, p«. Ponziaua. 20.00: »Nebeška J. Wymfan . Arena dei fiori. 20.19. želja*, B Stanwyck ^ Ariston. 20.30 m strelka«, B. Hutton, t. ^ Rojan. 20.15 m črno krinko«, P. p*”* Ponziaua. 20.00: «Zlot>fl° lo», V. Johnson. Arena dei fJori. 20.13- ^ wayska uspavanka*, Garibaldi. 20.15: «On«J- M. Vitale. wnbčeO* Secolo. 20.30: «Zadnji A. Mucphy. SOBOTA, 31. juliJ* 1,11 JUGOSLOVAN COAA TK S1' 254,6 m ali 1178 KI J Poročila v slov. ob 13.30, 19.00 in 23.30 , ,* 5.50 Jutranja glasba, v gled tiska: 7.00 Jtitr-anji , ?' 7.30 Zenski kotiček; treti: 14.30 Zena i1" Til?, V domačem ritmu; -Lij; tu opernih uvertur in “.|j? Poročila v hrvaščini, -j« bavni orkestri igrajo t yt£ voljo; 19.20 šport; mir Peričič: Godalni * d-molu: 21.30 Slušna Filipič: ((Vračanje v ,J.’Kr jo» igrajo člani r n,e radia Ljubljana; »A,, melodije za lahko bJ?J Zadnja poročila v K* ^ 22.30 7$ za lahko TLJ .. _>ročila v i««5 23.10 Glasba za lahko T 11 S T I •• 306,1 m ali 980 kc-J' iS; 11.30 Lahke melodij^ ^ vsakega nekaj; l3-00 „S, 12.30 Danilo Švara: 1 ^ • v-foni ja; 13.30 Melodije^, drilo; 14.40 Poje LJ“"{Httui mami zbor; 15.30 Zel* jjffif slušajtel; 16.00 Utrinki ^ ture - Ivan Tavčar. ^ sliva; 16.15 Promen-ao'^ , 18.10 To in ono n Jasi, J venskih narodnih Pr^jjjP1 Operetna glasba; 20.4“ botn.i večer. \ kadahkol* saf' Vam zdi ih n . i1 začetku mese lahko naročite ((PRIMORSKI P Dovolj, da te[f°nsir na štev. 37338 a ' ročite Vaš naslov iznašale®- s ADEX 1 ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE Dne 30. julija so se v Trstu rodili 4 otroci, poroke so bile 3, umrlo pa je 5 oseb. POROČILI SO SE: brivec Alberto Zazzara 1-n gospodinja Maria Castro, sodnik Alberto Mollo in študentka Lena Lazzaro, ra-diotehn-ik Giovanni Gabadi in uradnica Margherita Dostal. UMRLI SO: 1-letni Aldo Nep-pi, 80-letna Carolina de Jurco vd, Polatschek, 57-letna Giovan-na Bassanese por, Canciani, 60-letna Marija Grizon vd. Ličen, 83-1 etn a Frančiška Kaučič vd. Pestotnik. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Ravenne prazna ital. ladja #Fernanda», iz Benetk prazna Ital. ladja »Tenax», iz Benetk s 439 t raznega blaga it ladja »1 .or tdan». iz Gradeža s 66 potniki kal. ladja »Grado*, iz Drača z 2.697 t kromove rude in 1 potnikom ital. ladja «Luna», iz Gradeža z 32 potniki Ral. ladja «Grado», r. Reke z 10 potniki ju*, ladja »Bakar*. ODHODI: proti Fanu s 75 t premoga ital. motorna jadrnica «Nuovo Labor*, proti Gradežu z 32 potniki ital. ladja »Grado*, proti Ravenni s 510 t petroleja ital, ladja «Fernanda», proti Reki prazna ital. ladja «Korana», proti Gradežu s 120 potniki ital. ladja »Grado*, proti Benetkam z 253 t raznega blaga in 11 potniki ital. ladja »Barletta*. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 24, najnižja 20, ob 17. uri 22,2. Zračni tlak 1006,2 stanoviten, burja 42 km/h s sunki do 105 km/h, vlaga 48 odstot., nebo pooolačeno, morje razburkano, temperatura morja 20,9 stopinje. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM . Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Vernari; Trg Valmaura 10; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju. 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure in se zaključi 4, avgusta 1954. 14., 15. in 16. av*ust* izlet v LJUBLJANO CELJE MARIBOR ZAGREB lftpAV" AJDOVSCINO-v iti*1 14. in 15. avgusta REKO-OPATIJO v NOVO GOR1C SOLKAN KOMEN VOJSCICO .et' t/ Vpisovanje do i***1* 21. in 22. avgusta ILIRSKO BIST*1 PIVKO KANAL MOST NA s00» TOLMIN r F. Severo 5-b IZLETI - U.V S; rji ------------------ . U>d! T u r i s t i t n l^, 3 Ul. F. Filzi 5 15; izlet v LJUB 14. ln ✓ ( Hi*1 na BLED v ILIRSKO B« pP OPATIJO m v KANAL oCJ MOST NA 5 Lucija) TOLMIN KOBARID BOVEC . i.v«1 Vpisovanje do , q«4 22. avgusta 1S KOMEN kostanje^ TOMAJ _ DUTOVLJE ŠTANJEL Vpisovanje doj^ ^ 29. avgusta 'pfjjt KOZINO-HEB LOKEV SKOČI JAN Enakopravnost slovenščine mora dobiti trdno jamstvo *VU nosi polno odgovornost uradni številni .J^-ko italijanski kakor tudi ««' ro*, ,fci italijanskega na-Pom„ 0 radi in pogosto kak* ?'10' kak° visoka in ta iftarodavna je njiho-cenivUrxi in kak° ne pr e-Tt Je, “msfcž- zaklad, ki skn Vl i m°zje Apenin-itvv Polotoka dali člove-7ie-'. Zanikati to bi bilo m P™ ll’i. Slovenci področja Goriti-’ ,kor tudi Slovenci Mie JL xp Beneške Slove-hir biJi ves čas, od-ajihovn kraji prišli pod *- upravo, najbolj oči- te-n objekt nekulturnega. ikean''J*n'i najbolj nečlove _ Tl pkul+*,*-*-, „ (ifl Pr0i, V r^^Liun ZBodovimarnk^-a ravnanja. it, nn^ d itahjanske obla-kratka, „J/\ tu 1 n*7 ~ . . dobro so~u J}ami je ia rinh? mlada generaci- kar 20« . spominja vsega, e je tu zgodilo. Doka- teč 1° ?° je več je in to kot pre- - biin'“-J2 tiste dobe, ko ročju A Svobodnega tržaškega ozemlja, moramo u-gotoviti tudi pri njih. Njihovo ravnanje do tukajšnjega slovenskega naroda poznamo in tega ne sodimo samo mi, ampak ga bo sodila tako, kot je storila že s fašizmom, zgodovina. Ker pp ti krogi posredno predstavljajo Rim in ker smo prepričani, da je Rim povsem v soglasju z njihovim gledanjem in ravnanjem glede na vsa ta naša vprašgnja, ponavljamo to, kar smo že tolikokrat omenili in sicer: Nase zahteve so zelo enostavne in elementarne. Mi hočemo popolno enakopravnost. V tej enakopravnosti je zapopadeno tudi popolno priznanje slovenščine kot enakopravnega jezika v vsem javnem življenju in sicer v uradih, na policiji, na sodišču, v vseh javnih uradih, na pošti, v vseh zunanjih vidnih znakih, kot na primer na napisnih tablah jpivnih ustanov, krajev. povsod pac, kjer mora stati kak napis. Od teh elementarnih zahtev. kar se tiče jezikovne enakopravnosti, ne maramo in ne bomo nikoli odstopili in nikake obljube npLs ne bodo zavedle, kajti rimskim obljubam doslej ni bilo verjeti. O tem nam priča najbolje naša zgodovina Mi hočemo jamstva in to jamstva, ki bodo imela svojo trdno oporo, močno zagotovilo, da se bodo izvajala v celoti. V nasprotnem primeru pa bodo vsi računi o nekem zbližan ju in pomiritvi prazni in brez hoška. ■ SEŽANA NI VEC DREMAVA KRAŠKA VAS Nagel industrijski razvoj je dal kraja novo obeležje Poglobljenost in zaljubljenost v delo je značilnost delavcev v socialistični družbi GB SOVJETSKI NOTI Na ukaz; predsednika področja je Civilna policija lani odstranila krajevne dvojezične napise ob cesti od Nabrežine Jaz si nikakor ne morem misliti Sežane brez telečje pečenke. Malo čudno zveni to danes, ko se prodaja telečje stegno v Trstu kar po 1.500 lir kg. Sicer pa je bila te- letina v našem mestu vedno razmeroma draga in morda je bila prav zaradi tega še v avstrijskih časih v Trstu tako slavna sežanska telečja pečenka, mnogo cenejša, obilnejša in okusnejša, kot v tržaških gostilnah. Dvakrat na mesec je bila namreč Sežana zaradi svojega živinskega sejma izredno živahna. Tedaj se je po sežanskih gostilnah jelo in pilo, da se je kar vse kadilo. In redko kdo je v takih do Stivana, da bi tako izbrisala vsak zunanji videz, da je ' dneh zapustil kraško metro- to slovenska zemlja. Odveč bi bilo ponavljati, da se s tem ne bomo sprijaznili. Nasprotno, zahtevamo, da se ta krivica popravi, kajti tudi to spada k enakopravnosti polo, ne da bi se bil razveselil s sočno pečenko. Za tržaške mesarje so bili zadevni VELIKI NEPRECENLJIVI USPEHI STOLETNE BORBE d°be'"?7’- kak°r tudi iz h je 'S(2rn-a. Naša deze-&voj0 -im0rala sprememti zat0 J- V}.sv°je- bistvo Zagnan Boljunec postal S!-W.e p’ Ma-ekovlje so po-Vostale nana’ Opčine so CarSo, hl.Pobgioreale del Sabičj *ruti s tem so se LiPoVr; PTelžyili v Balbije, Sloven?. Ti9lianije-71 a iz ja bila izgna- tfišča ‘e- k uradov, s so-12 Povsod, še celo se morii;' Q. ni do danes t **,niti s J^u it0/N Cej storjene v ?°Prav,;e lanske okupacije, ,e krivih Nasprotno, vse 'etn ‘ce Ponmiu*, « prstom, da U^edr Ponavlja in s M -*u m-iznava. da 07H. pranih Je tatsizem i.$1e je dn° in dobro. U? niea v?temtakem raz-rrlk° one, s'£rnoTO in to iiltl°vear, ,an° demokracijo Pa £5?a? To ruzglub-aleč- p nas privedlo J? °S£ Undtanes moramo na » « h 7^ere raz- 7* 2it!e;^,ailr'b 2i»i slovenil Trstu- kaKor tu- t £lovpr.~- v katerih živ p ®en«^ci na Goriškem, *nZlski ldn,-0Ven'n iU V Zn niso kdo I? haj.e bremenile. Krivdo ob*1 hn??zmeTe na Trža-na eni strani n rimske vlade «i dent'stični krogi, sir, l'«o ?7'Sv°jUi monopol ja$lni pa Plastjo, na drugi Cei7? Ur,r ngloameriška vo-ma?Lin hVa in to °ba v Seffu vsakega naj- 4-n. Un1Vct, kTe-'ika vojaška opravičila. Ut>aUa klJ> •i- '*u zar-n ie bila tu za-rni^ie-in 'T?a uprava nad lin? /avriat Se bHa mo-tka k k \ali drz0V- bomo Pii 2?t'0ifcu 0 onie/vh kfn !a^ma n'n sicer, da *ih ,ie sod?°Sn° demo- »ak nTailiih nvx~ S»10 nr, yuneniyk'b. a vi- -- ,,nr"'- m bistvu. Kar Xldn7l<*>ne- ■^ss?i5r‘ s m na pod- Skozi sto let je entomolo-ška znanost v Združenih državah vodila neusmiljeno voj. no proti krutemu naravnemu sovražniku človeštva. Ta sovražnik povzroča smrtonosnt bolezni in strašne kuge, uničuje pridelke, izpodkopuje hiše, uničuje obleke in iztreblja udobnost. Udarne čete tega sovražnika so številne vrste žuželk. Ko so pred sto leti, dne 4. maja 1854, imenovali dr. Aso Fitcha za entomologa mesta New York, se je začel organiziran napad na insekte. Dne 14. junija istega leta je zvezna vlada imenovala Towen-da Gloverja za prvega državnega entomologa. Kakšen je položaj v tej vojni zdaj po 100 letih? Poljedelske izgube v Združenih dr. žavah zaradi insektov cenijo na leto na 4 milijarde dolarjev. Brez napredka v boju proti škodljivim žuželkam v preteklih 100 letih bi te izgube predstavljale okoli 40 milijard dolarjev, to je polovico celokupnega letnega kmetijskega pridelka. V tem boju je bila dosežena skoraj popolna zmaga nad malarijo, rumeno mrzlico, bu. bonsko kugo, epidemičnim tifusom in raznimi drugimi biči človeštva, ki jih širijo komarji, muhe, uši, klopi in bolhe. Leta 1873 je umrlo 13.000 ljudi ob epidemiji rumene mrzlice v porečju Mississip-pija. Medicinska raziskovanja so pa dognala, da je prenašalec bolezni komar in ento-mologi so iznašli način za njegovo uničevanje. Tako je bila zadnja epidemija rumene mrzlice v Združenih državah v New Orleansu leta 1905. Medtem ko so bili doseženi senzacionalni uspehi v tej vojni na fronti proti boleznim, so znanstveniki skušali bolje spoznati in najti boljše uničevalne metode na vseh področjih, na katerih so ra-leteli na škodljivo delo žuželk. DDT je s svojimi uspehi tako zelo zavzel pozornost sveta, da je mnogo ljudi po' zabilo na prvotno zgodovino sredstev za uničevanje žuželk. Nobeno sredstvo ni bilo sicer tako učinkovito kot DDT vendar so tudi ta druga sredstva pomenila važen napredek Približno takrat, ko so postale Združene države samostojna država (1781), so že kmetje vedeli, da uničuje tokakov nikotin razne vrste žuželk. S pojavom znanstvenikov na bojišču so se začeli uporablja, ti kot pripomočki v tej vojni razna olja in mešanice arze-Večina teh sredstev )e prišla v rabo okoli leta 1860. Do nadvse važnega odkritja je prišlo leta 18U2, ko je pokojni dr. Howard začel svojimi obsežnimi poskusi pri katerih je razlival petrolej po površini vode, v kateri so se plodili komarji Nasveti, ki so izvirali iz nje govih ugotovitev, so vodili do uporabe petroleja za uničeva' nje komarjevih ličink v svetovnem obsegu in pomagali Združenih državah iztrebiti rumeno mrzlico in zmanjšati razširjenost malarije. Leta 1894 je postal dr. Howard glavni entomolog ameriškega poljedelskega ministrstva ostal na tem mestu do leta 1929. Do polne veljave so prišla sredstva za uničevanje mrčesa z dramatičnim pojavom DDT. To sredstvo so uporabili za preprečenje epidemije tifusa pri množičnih premikih vojaštva v drugi svetovni vojni in takrat se je DDT prvič izkazal kot popolno in splošno orožje proti insektom. Vražji odgovor žuželk na to nevarnost se je kmalu pojavil. Kmalu so začele razvijati odpornost proti DDT. Bombažnega črnega žužka niso prav tako kot še nekaterih drugih važnih žuželk nikoli mogli uničiti z DPT. Kljub naravni genetični bistroumnosti insektov so znanstveniki vedeli, da so na pravj poti. Takoj ko postane kaka vrsta uželk odporna in imuna proti določenemu sredstvu, ustvarijo znanstveniki novo napa-lno orožje. Ta vedno večji arzenal uničevalnih sredstev, ki temelji na načelu DDT (kloriziranega vodikovegea og. ljika), ima zdaj na svojem seznamu methoksiklor, TDE, BHC, lindan, klordan, aldrin, dieldrin, endrin in heptaklor. Vsaka od teh kemikalij je po- sebno učinkovita proti dolo-1 strijo, ki jo je uničevala ne-čeni skupini žuželk, seveda s ka vrsta bombaževe luske. tem še ni rečeno, da žuželke ne bodo razvile tudi proti tem sredstvom odporne vrste svojega rodu. Važna nova iznajdba je bil skradan, organska fosforjeva sestavina. Ce se skradan poškropi po rastlini ali po zemlji, ga vsrka rastlina in preide v listje in steblo. Ko začne žuželka srkati rastlinski sok, se zastrupi. Možnosti u-porabe skradana so velike. Predvsem ga ni treba stalno uporabljati. Najširša uporaba skradana bo pa mogoča šele takrat, ko bodo lahko odstranili problem njegovih usedlin v rastlini, ki lahko škodijo tudi človeku. Nadaljnji razvoj, ki ga krepko izrabljajo, je biološka kontrola. Raziskovalci ameriškega poljedelskega ministrstva iščejo po vsem svetu žuželke, ki se hranijo z drugimi žuželkami. Nekaj takih parazitov so že našli. Od leta 1888 do danes so v Združenih državah že zaredili več kot 100 parazitov, ki učinkovito uničujejo okoli 40 različnih vrst mrčesa. Neki avstralski hrošč je rešil kalifornijsko sadjarsko indu- Drugi umetno uvoženi paraziti sicer niso bili tako učinkoviti, čeprav so poenostavi-li nekatere probleme kontrole. Okoli 1000 oseb dela danes v Združenih državah na področju raziskovanja problemov žuželk. V preteklih sto letih je entomološki poklic imel 6500 članov. Ce je bilo to število majhno, so znanstveniki to nadomestili s svojo bistroumnostjo, odločnostjo ter znanstveno spretnostjo. Kmalu so ugotovili, da večina najbolj škodljivih žuželk ni ameriškega porekla. Leta 1865 je dr. Glover predložil, naj pri raztovarjanju v ameriških lukah preiščejo vsa semena in rastline, ki prihajajo iz tujine, če so brez škodljivih insektov. Poudaril je; «Nekaj novih škodljivih žuželk bo na. pravilo več škode kot stotine dobro znanih vrst«. Kongres je leta 1912 sprejel zakon o rastlinski karanteni. Med škodljivimi žuželkami, ki so prišle v Združene države med leti 1865 in 1912, sr krompirjev črni žužek, kalifornijska rdeča luska, zeleni hrošč, bombažni molj, evropski koruzni molj in japon- ski hrošč. Te žuželke napravijo zdaj v Združenih državah na leto eno milijardo dolarjev škode. Prihoda vseh teh insektov niso mogli preprečiti. Kljub vsemu resnemu pregledu pri karanteni se je raznim nevarnim insektom posrečilo priti v državo. Vendar ni dvoma, da bi to lahko preprečili, če bi pregled uvedli prej. Leta 1949 je koruzni molj napravil za 35o milijonov dolarjev škode, bombažni hrošč pa leta 1950 za 750 milijonov dolarjev. To gotovo niso male številke. Seveda so nekatere škodljive žuželke prišle v Ameriko že z ladjami, ki so pripeljale iz Evrope prve naseljence. Uši, bolhe, stenice, molji, domače muhe. mravlje in ščurki spadajo v to skupino žuželk. Insekti so bistroumni sovražniki, ki na vsako ofenzivo znanstvenikov odgovorijo z močno obrambo, vendar lahko trdimo, da je znanstveni napredek zadnjih sto let napravil velike korake k iztrebljenju teh sicer malih, vendar pa zelo škodljivih živalic. stroški zelo postranska stvar, ali tudi kmetje, k)i so na sejmu prodali svojo živino, so si privoščili vsaj ob tej priliki majhen praznik s telečjo pečenko. Tako je živela Sežana v avstrijski dobi. Potem je prišla Italija in kakor povsod začelo je življenje pojemati tudi v Sežani, dokler ni popolnoma zamrlo. Z drugimi dobrotami Je izginila seveda tudi telečja pečenka kot simbol ljudskega praznika na sežanskih sejmih. Zato sem bil zelo prijetno iznenaden, ko sem se po skoraj dvajsetih letih vrnil v Sežano in me je zopet pozdravila stara znanka, prava, pristna, na surovem maslu pripravljena telečja pečenka. Razlika je bila le v tem, da niso sedeli okoli nje bučni, od vina in drugih pijač več oli manj razigrani mešetarji, mesarji in drugi gosti, ampak le mirni zaposleni ljudje, ki so prišli od svojega dela na obed v gostilno. Tudi če bi bil našel v gostilni nekdanjo semenj-sko sliko, bi me bilo to zopet sprijaznilo z današnjo Sežano. ali nova resna slika mi je še bolj ugajala. Posebno pohvalo zasluži tudi točna, prijazna in prijateljsko, ne pa hlapčevsko vljudna postrežba v gostilnah in trgovinah. Sežanska postrežba mi je napravila še boljši vtis kot ljubljanska, da niti ne govorim o postrežbi gostov in odjemalcev na Reki, ki često ni preveč vljudna, medtem ko meji v nekaterih primerih skoraj na surovost. Sicer pa ni treba misliti, da sem šel v Sežano poizvedovat po pečenki, o ne, nanjo sem se spomnil šele v gostilni, pač pa sem si, še preden sem stopil v Sežano, ogledal novo tovarno vrhnih pletenin, ki je zdaj nameščena v novi zgradbi, na levi strani glavne ceste z Opčin v Sežano, in ki je bila ustanovljena leta 1949. Tovarna je bila projektirana za zaposlitev 450 delovnih moči, skoraj izključno delavk, pozneje pa se je izkazalo, da je jugoslovansko gospodarstvo že skoraj popolnoma nasičeno s proizvodnjo vrhnih pletenin. Iz tega razloga je bilo treba projektirani obseg podjetja skrčiti; zdaj je tam zaposlenih 135 delavk in delavcev, katero število bo za zdaj približno ostalo. Ker pa je sedanja zgradba prevelika za skrčeni obrat, se bo tovarna pletenin preselila v novo manjšo zgradbo, medtem ko so sedanjo zgradbo odstopili tovarni za radio aparate, ki že zdaj zavzema polovico poslopja. Ker je bila tovarna pletenin ustanovljena v glavnem zaradi pobijanja brezposelnosti, so v njej razen poslovodje Milka Vodenika, ki je doma iz Štajerske, zaposleni P i 1 Kratek sprehod v daljno preteklost visoke umetnosti Nad moderno Ateno se dviga še ena, ona druga, tisočletna, pradavna, danes vsa gola in molčeča: kamnito zapuščeno mesto, vse eno samo stebrovje in gomile davno porušenih zidov, nemo govorečih o nekdanji slavi, zmagah in porazih, o ljudeh, ki so tu. živeli, hiteli po ulicah, ustvarjali, ljubili, se borili in umirali. Tu sta Akropola in Par-tenon, ki sta se z njima ovekovečila P.eriklej in I idia in vsi, ki so ustvarjali ta nesmrtna dela. Toda njihovi kipi in oprsja, njihovi reliefi niso tu — nekaj jih je v atenskem muzeju, kjer imaš dragoceno priložnost, da se zamakneš pred njimi, da piješ vase njihovo staro neminljivo lepoto, ki je oplemenitila duha renesančnih ustvarjalcev, še tteč pa jih je raztresenih po raznih muzejih v Londonu, Parizu, Rimu, tKopenhagenu in drugod. Krivična usoda' Iu so ostale samo vrste stebrovja, izumrle ulice, zevajoče zidine in skladi kamenja, oyoče ohraniti in utrditi samo s skupnimi napori vseh. Fri tem sta v prvi vrsti potrebni iskrena dobra volja m do-btu mera politične razsodnosti in strpnosti. Ministrstvo za pravosodj ZDA je nedavno vložilo toi bo proti velikemu podjetj United Fruit Company, ki j izvalo agresijo na Guatemali Toda podjetje se ne bo zi govarjalo zaradi oborožene it tervencije na <, Pia S' ' Hiz ^rremenska napoved za danes: * Spremenljivo vetrovno vreme z delnimi pooblačitvami in razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 24 stopinj: najnižja pa 20 stopinj. TRST, sobota 31. julija 3954 Opozarjamo vas na sledeče U /ft S Si S 8 9 oddaje: Jug. cona Trsta: 21.30: * Slušna igra: Dušan Filipič: »Vračanje v Jugoslavijo*, igrajo člani igralske družine radia Ljubljana. Trst M« 21.20: Vokalni kvintet »Trst«. Trst I.: 11.30: Simfonična glasba. Slovenija: 12.30: D. Švara: Tretja simfonija. lBlla_Hjl •JI m PO NAJTEŽJI ETAPI DIRKE «P0 HRVATSKI IN SLOVENIJI« IGNATOVIČ PRVI NA VRŠIČU Ghidini zmagovalec v Ljubljani Petrovič ima še rumeno majico, toaa približala sta se mu Van der Weyden in Ghidini VRSTNI RED NA CILJU V. ETAPE BOVEC — LJUBLJANA (136 km): I. Ghidini 4.12’55”; 2. Ac- cordi i. č.; 3. Van der Weyden i. č.; 4. Steenbakkers i. č. 5. Petrovič 4.16’36”; 6. Brajan, 7. Bajc, 8. Cvejin vsi v času 4.16’36”; 9. Lakovič 4.21’54”; 10. Ignatovič; 11. Ročič; 12. Metelko: 13. Simon: 14. Bat vsi z istim časom; 17. Bolzan; 18. Brajnik: 19. Perne; 20. Vidali; 21. Della Santa; 34. Cimoroni. Današnja peta etapa Bovec -Ljubljana (136 km) je potekala v znamenju velike borbe med vsemi favoriti. Proti pričakovanju je odpovedal edinole Aldo Bolzan, ki je prešel gorski cilj na Vršiču z veliko zamudo, medtem ko se je Gianni Ghidini odlično odrezal v težkem vzponu, kjer mu je nudil veliko in nesebično pomoč njegov tovariš Renzo Accordi. Pričakovani napad na Petrovičevo rumeno majico se je kot napovedano začel takoj po startu v Bovcu. Po nekaj km jo je prvi odkuril Štajerc Ignatovič, za katerim sta se pognala še Petrovič in Van der Wey-den. Petrovič ni bil tisti, ki smo ga vajeni videti na težkih vzponih. Pred vrhom je popustil, tako da ga je prehitelo kakih 6 kolesarjev. Odlično so vozili Kulevski, Bajc in Ročič. Poslednji je takoj od začetka vzpona preluknjal, a je kljub temu dohitel vodečo skupinico. Utrujeno je vozil Della Santa, medtem ko je bil Brajnik med boljšimi. Koprčan Bo-nin je moral odstopiti zaradi želodčnih krčev. Cimoroni je vozil z nervoznostjo. Burno pozdravljen od številnih gledalcev, ki so prišli na vrh kljub zimskemu mrazu, je prvi privozil na Vršič Ignatovič 27 sekund za njim Steenbakkers, Brajnik, Keyser, 1’7” Kulevski, 1’17” Bajc in Van po 4’, Della Santa po 6’30”, Cimoroni po 11’30”. Takoj po vrhu se je začela zmagovita borba Italijanov Ghidinija in Accordija, ki sta z neverjetno brzino dohitevala kolesarja za kolesarjem. Petrovič In Ročič jima nista bila kos in sta še pred Kranjsko goro popustila. Isto tako je odpovedal Ignatovič in Kulevski, ki je imel veliko smolo. Za Italijanoma Ghidinijem in Accordijem sta se spustila edino Holandca Van der Wey-den in Steenbakkers. Petrovič s skupinico z odličnimi Braja-ncm, Bajcem in Cvejinom je vozil skozi Jesenice 2’ za prvimi. Razdalja med vodečimi in Petrovičevo skupino se je postopoma večala, toda nikdar ni prešla meje, ki bi Petroviču ogrožala rumeno majico. Della Santa in Vidali nista vzdržala tempa najboljših in sta izgubila nad 10’. Na Titovi cesti v Ljubljani je Ghidini v končnem sprintu z lahkoto premagal Accordija, Van der Weydena in Steen-bakkersa. Petrovič s svojo skupinico je prišel na cilj 3 41” za prvimi in obdržal rumeno majico le s 34” prednosti pred Van der Weydenom. V tej težki etapi je odstopilo 10 kolesarjev, med temi Italijana Lorenzotti in Baratti, Švicarja Visentini in D’Ago-stino, Belgijec Sleeuvvaert. Luksemburžan Lemesch in domači Hrovat (Slovenija), Bo-nin (Koper) in Celesnik. Jutri bodo kolesarji startali na predzadnji etapi Ljubljana - Maribor (137 km). Predvideva se, da bodo skušali Italijani in Holandci sprožiti veliko ofenzivo proti Petroviču. Ali bo Ghidiniju in Van der Weydenu uspelo? Odgovor bomo dobili jutri zvečer v Mariboru. SKUPNA OCENA PO V. ETAPI: 1. Petrovič 24.18’12”; 2. Van makkers; 8. Colič; 9. Della Santa; 10. Ignatovič; 13. Accordi; 19. Vidali; 31. Cimoroni; 35. Brajnik. SKUPNA OCENA ZA MOŠTVA PO V. ETAPI: 1. Jugoslavija I. (Petrovič, Ročič, Lakovič) 73.22’17”; 2. Holandska 74.04’20”; 3. Hrvat-ska 75.23T8"; 4. Luksemburg; 5. Jugoslavija II.; 6. Slovenija; 7. Belgija; 8. Partizan. Ekipe Štajerske, Švice, Kopra in Italije niso upoštevane, ker nimajo več zadostnega števila tekmovalcev. SKUPNA OCENA ZA GORSKO NAGRADO: 1. Ignatovič 20 točk; 2. Petrovič 16; 3. Van der Weyden 10; 4. Boellhouwers 10; 5. Bolzan 10. der Weyden, nato Ročič in Pe- i der Weyden 24.18’46”; 3. Ghi-trovič z 1’43” za prvimi. Ghi- j dini 24.21’40”; 4. Ročič; 5. La-dini in Accordi sta prispela: kovič; 6. Bolzan; 7. Schoen- VSE KONČANO NA TOURU? Tudi ne hronometer prvi Robet Zadnji dve etapi do Pariza bosta za Bobeta samo Se triumfalna vožnja VRSTNI RED NA CILJU PRVE POLETAPE XXI. ETAPE BESANCON — EPINAL (134 km): 1. Mahe 3.45’38”; 2. Hen- drickx 3.45’50”; 3. Darrigade; 4. Forlini; 5. Croci-Torti; 6. I.azarides; 7. Alomar vsi s časom Hendrickxa; 8. Schneider 4.00’55”; 9. Ockers 4.01’03”; 10. Schaer; 12. Kiibler; 20. Mal. lejac; 21. Bauvin; 23. Dotto; 24. Bobet in vsi ostali v času Ockersa VRSTNI RED NA CILJU DRUGE POLETAPE XXI. ETAPE EPINAL — NANCY (72 km po kronometru): 1. Bobet 1.47T0”; 2 Kiibler 1.49'40”; 3. Schaer 1.5010”; <. Brankart 1.50’20”; 3. Ber- gaud 1.53’22”; 6. Ockers 1 53'25”; 7, Clerici 1.53’47”; 8. Bauvin L53'58”; 9 Van Est 1.54’H”; 10. Mallejac 1.54'33”; 16. Bahamontes 1.56'21”; 21. Dotto 1.5709”. EPINAL, 30. — Prva polovica današnje etape je vodila od Besangona do Epinala. V začetku so dirkači počasi vozili in šele po 60 km se začno pobegi. Na vrhu Peuteta je prvi Mahč in z njim še manjša skupina, ki si je pridobila dobrih 8 minut prednosti. Dirkači imajo tu za seboj 100 km. v ostalem delu pa jih spremlja dež. ki pada vedno huje, tako da privozijo v F.pinal v pravem nalivu. Tu se je Maheju posrečilo dobiti nekoliko prednosti in privozi na cilj prvi. V tem delu današnje etape je bil konec gorskih ciljev, ki su šteli za veliko gorsko nagrado. Danes se «planinski kralj«, kot ga sedaj imenujejo, Španec Bahamontes, ni več spuščgl v borbo za drobnarije, saj si je z veliko prednostjo ze pred časom zagotovil prvo mesto. Na drugem mestu za njim pa je Bobet, čeprav njegov cilj na Touru ni osvojitev gorske nagrade, temveč končne zmage. NANCY, 30. — Pravega zanimanja je bil danes deležen Lorger 14,3 na 110 m z ovirami Nekaj turških atletov, ki so nastopili na «Balkanskih igrah«, je gostovalo na lahkoatletski prireditvi v Celju, kjer sta poleg atletov domačega Kladlvarja nastopila še dva člana Partizana in dve članici zagrebške Mladosti. Prireditev je zelo lepo uspela in to predvsem zaradi krasnega rezultata Lorgerja na 110 m z ovirami, kjer je izboljšal državni rekord in obenem letošnji najboljši čas v Evropi. S časom 14,3 se je postavil v prvi evropski razred. Prav tako je Lorger z dobrim 10,7 zmagal na 100 m pred Turkom Selvijem. Nekaj rezultatov: Moški — 110 m zapreke: Lorger (K) 14.3, Batman (T) 15.4, Kovač (K) 15.4; met krogle: Golc 14.28: tek na 400 m: Zupančič 50.5, Kopitar 50.7, Bin-goel (T) 52.4; skok v višino: Akan (T) 185; 100 m: Lorger 10.7, Selvi (T) 10.8; 800 m: Vipotnik 1:53.4, Goeker (T) 1:57.1; met kopja: Ziraman (T) 55.98; 3000 m: Štritof (Part.) 8:25.2, Onel (T) 8:41.2, Ceraj (Part.) 8:46.0; troskok: Devekusuglu (T) 14.18, Zagorc 13.85; met diska: Golc 44.85. Peterka 44.80; štafeta 4x100 metrov: Kladivar (Kovač, Kopše, Čelik, Lorger) 43.3. Zenske — 80 m zapreke: Ba-bovič 11.8, Butja (obe Mladost) 12.2; 100 m: Butja (M) 12.7, Onel (T) 12.9; met diska: Celesnik (K) 40.76. r-**H!— FliEi . % . ■: ■: z/ ■ ■ •________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ -letnici primorskega ljudstva Včeraj je minilo deset let od prvega velikega zborovanja primorskega ljudstva, ki se je, čeprav v hudih dnevih borbe, zbralo na široki jasi sredi hrastovega gozda med Gornjo Branico in Šmarjem, da že takrat, ko se je vodil neizprosen boj s fašistično in načistično drhaljo izrazi svojo srčno željo za pripadnost k matični domovini, novi napredni Jugoslaviji. Nič ni oviralo primorskih ljudi, tudi najbolj oddaljene iz Tržiča, Gorice, Sovodenj, Doberdoba, Trsta, Renč, tolminskih in idrijskih hribov, da prehodijo nevarne poti do zbirališča, kamor so prišli tudi voditelji slovenskega naroda, in slišijo glas 25 let teptanih bratov Primorske. Prisotni so bili tudi predstavniki zavezniških sil pri IX. korpusu in mnogi dopisniki tujih agencij, ki so objavili nepozabne vtise o junaškem narodu Slovenskega Primorja. Samo 3 kilometre od zbirališča, na katerem se je zbralo nad 6.000 Primorcev, je bila nemška postojanka, toda junaški antifašisti, žene in možje, se je niso ustrašili in kljub temu, da je zjutraj nedaleč od tam divjala ogorčena borba, ki je preprečila prihod na proslavo 1.500 ljudem, se je zborovanje vršilo točno ob napovedanem času. Vršilo se je v vzdušju, ki bo ostalo nepozabno in ki je bilo in je še danes dokaz, kako vroče si je primorski narod želel osvoboditve in miru, zaradi katerega mora danes še vedno žrtvovati v zavesti, da bo prišel dan, ko bodo mračne sile iredente premagane, in ko bo podpihovanje postalo sramoten žig za vse tiste, ki se ga danes poslužujejo zaradi «prijateljstva» iredente in namernega slabljenja neodvisnih in ponosnih jugoslovan. skih narodov. MALI BLAGOVNI PROMET V JUNIJU Za 25.834.000 lir uvoženega in 9.470.000 izvoženega blaga Uvozili so predvsem les, drva, govedo in konje; izvozili pa nadomestne dele za avtomobile, traktorje in kolesa ter južno sadje Poročilo Trgovske zbornice o malem blagovnem prometu med Jtalijct in Jugoslavijo, ki ga predvideva videmski sporazum, pravi, da je bilo v juniju izdanih 17 uvoznih dovoljenj ■ za skupno vrednost 25 milijonov 834.000 lir blaga. Za ta denar je Italija uvozila bukov les, les za kurjavo, jajca, goveje in svinjsko meso. govedo za zakol, konje za delo in drugo blago. Za razliko od tega meseca je bilo na podlagi videmskega sporazuma izdanih v maju 19 uvoznih dovoljenj, s katerimi je bilo v Italijo uvoženega blaga za 42,225.000 lir. V mesecu juniju pa je bilo izdanih 10 izvoznih dovoljenj, s katerimi je bilo izvoženega za 9,470,825 lir blaga, in sicer nadomestni deli za avtomobile in traktorje, pnevmatike. nadomestni deli za kolesa, južno badje itd. V mesecu maju je bilo prav tako izdanih 10 izvoznih dovoljenj, vendar so izvozili za 24 milijonov 889.876 lir blaga. Iz teh podatkov se vidi, da Italija na podlagi videmskega sporazuma veliko veg uvaža kot pa izvaža, in da je razmerje skoraj dva proti ena v korist uvoza. Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa meseca junija je sledeče: prejeta vplačila 135,496.673 lir, izvršena plačila 79,782, 521 lir. za tekoče operacije je treba plačati Še 567.103 lir, saldo 29,147.049 lir. UGODNE POSLEDICE IZPOLNITVE DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA Izboljš anje kal <0V( )sti izd elkoi v cementarni in tov arni sa Ioni ta v Anhc ivem ob Soči drugi del etape: dirka na kronometer. Čeprav mu za končno klasifikacijo ni bilo potrebno. da se preveč trudi, Bobet ni dopustil, da bi se kdo drugi ponašal z zmago na hitrostni dirki in hotel je tudi tukaj zmagati. To mu je uspelo, obenem pa je s tem pokazal, da zna biti borben v vsakem primeru. Ko je vozil po neki strmini navzdol, se je spustil z brzino 80 km, s čimer je tvegal, da pade in izgubi prvo mesto v skupni klasifikaciji. Na poti je dohitel in pustil za seboj tudi Schaera, ki je starta! 3’ pred njim. Kugler je zaostal za dve minuti in pol in je dejal, da so ga prijeli želodčni krči na sredi poti; sicer pa 'ma Ferdi ze 35 let. Schaer je dobro vozil in spet prehitel v skupni oceni Dottoja. Kljub Bobetovemu prvemu mestu in njegovi vožnji čez 40 km povprečno pa je kot moštvo le zmagala Švica; Kii-bler, Schaer in Clerici so drugi, tretji in sedmi. Francija je kljub Bobetu druga s 6’ zaostanka; Bobet, Forestier in Lauredi so bili prvi, trinajsti in petnajsti. V skupni oceni je med moštvi Švica še vedno prva pred Francijo s skoraj 18' prednosti. JULES AUMONT SKUPNA OCENA PO XXI. ETAPI: 1. Bobet 128.19’43”; 2. Kiibler zaostanek 15’49”; 3. Schaer 21’46"; 4. Dotto 29T1”; 5. Mallejac 32'28”; 6. Ockers 3656”; 7 Bergaud 38’50”; 8. Vitetta 4109”; 9. Brankart 4215”; 10. Bauvin 42’28”; 11. Lauredi; 12. Clerici; 13. Nolten; 14. La zarides; 15. Mahč; 16. Van Est; 17. Voorting; 18. Ruiz; 19. Rol land; 20. Van Breenen; 24. Ba hamontes. KONČNA OCENA /A VELIKO GORSKO NAGRADO: 1. Bahamontes 95 točk; 2, Bobet 53; 3. Van Genechten 45; 4. Le Guilly 38; 5. Dotto 33; 6. Kiibler 31; 7. Mallejac 23, 8. Vamajo, Ockers 20; 10. Ruiz 16 itd. Na atletskem mitingu Crve-ne zvezde je tekač Mugoša postavil nov rekord, ko je pretekel 2000 m dolgo progo v 5:14.4 (prejšnji rekord: Otten-heimer 5:19). Mednarodne vojaške lahkoatletske tekme TILBURG, 30. — Mednarodnih vojaških lahkoatletskih tekem se udeležujejo atleti Belgije, Egipta, Francije, Grčije, Italije, Turčije, Holandske in ZDA. Vreme je bilo danes mrzlo in vlažno. Samo v eni disciplini je bilo finalno tekmovanje (3000 m ovire), v vseh ostalih disciplinah pa so bila predtekmovanja. Ameriški črnec Golliday je že postavil rezultat 10,5 na 100 m. Tekmujejo tudi nekateri atleti, ki so sodelovali na «Balkanskih igrah«. Nekaj rezultatov: 100 m: 1. predtek: 1. Golli-day (ZDA) 10,5; 2. predtek: 1. Valentino (ZDA) 10,6. 200 m: 1. predtek: 1. Golli-day (ZDA) 21.8. 400 m: 1. predtek: 1. Degš (Fr.) 49,0; 2. predtek: 1. Sillis (Gr.) 49,2; 3. predtek: 1. Lombardo (It.) 49,4. 3000 m ovire: 1. Kopinar (Tur.) 9’15”6. 110 m ovire: 1. predtek: 1. Willis (ZDA) 14,9, 400 m ovire: 1. predtek: 1 Kampadelis (Gr.) 55,4; 3. Latini (It.) 55,8; 2. predtek: 1. Stoclet (Belg.) 54,7. Disk: 1. Tosi (It.) 47,50 m. Krogla: 1. Rodez (ZDA) 14,65 m; 4 Dalla Fontana (It.) 14J7 m. Kopje: 1- Kamerbek (Hol.) 58,05 m: 2. Lievori (It.) 56,83. 4 x 400 m: 1. predtek: 1. ZDA 3’25”. SEJA ODBORA PREFEKTURE V Števerjanski občini odbrili davek na obrtnice 1953 Na svoji zadnji seji je odbor prefekture pod predsedstvom prefekta De Zerbija odobril sledeče sklepe lokalnih ustanov: števerjanski občini je odobril nakazilo za posojilo, potrebno za izpopolnitev plačilne bilance za leto 1952. Pokrajinska uprava bo po sprejetem sklepu odbora prefekture lahko popravila streho pokrajinske palače. Goriška občina je pooblaščena podariti občinsko zemljišče Ustanovi ljudskih stanovanj (IACP). Občinski uradniki v Dolenjah bodo deležni določil zakona od 3. marca 1954. Odbor prefekture je zatem nakazal tudi posebno denarno nakazilo Rdečemu križu za kolonijo v Enegu. Števerjanski občini je odbor prefekture odobril davek na obrtnice za leto 1953. Občina Gradiška pa bo po sklepu odbora prefekture lahko začela izvajati novi pravilnik za javne razglase. Gra- deška ribiška zadruga pa je končno prišla do proste prodaje rib na domačem trgu. Eden izmed zadnjih sklepov prefekturnega odbora pa je odobritev davkov, ki jih je števerjanska občina naložila lastnikom motornih vozil in prometnih knjižic ter lastnikom glasbil, biljardov in psov. Prav tako bo goriška občina lahko po tej seji obdavčila proizvode proste cone Dr. Ausonio Aromolo novi šel oddelka kvesture Po zgledu sprememb na prefekturi ie notranje ministrstvo z zadnjim dekretom premestilo dosedanjega šefa oddelka dr. Gennara Armana, ki je bil dve leti na goriški kvesturi, na kvesturo v Genovo. Na njegovo mesto pa so imenovali dr. Ausonia A-romola, ki službuje na tukajšnji kvesturi od leta 1947. Doberdobska mladina pojde k jezeru Cavazzo Na zadnjem množičnem sestanku je doberdobska mladina izrazila željo, da si ogleda jezero Cavazzo, ki je zelo znano zaradi svojih naravnih lepot. Pred dnevi so začeli z vpisovanjem. Vabilu se je odzvalo veliko mladine. Na izlet bodo odšli v nedeljo zjutraj ob 5. uri z domačega trga. vt-nili pa se bodo pozno zvečer. Doberdobski mladini, ki se istočasno pridno pripravlja na velik praznik ob doberdob-skem jezeru, želimo na izletu obilo zabave. 14. in 15. avguste izlet po Primorski Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici sporoča, da organizira 14. in 15. avgusta dvodnevni izlet v Kobarid, Vrsno (rojstni kraj Simona Gregorčiča), Trento, k izviru Soče, v Tolmin, Idrijo, kjer bo prenočevanje, Postojno in Gradišče pri Prvačini, kjer bo SHPZ iz Trsta proslavili 110. obletnico Gregorčičevega rojstva. Vsakdo, ki bi se želel udeležiti tega nadvse zanimivega izleta, naj se prijavi na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli štev 1. S seboj naj prinese potni list in sliko. Vpisovanje je nepreklicno do vključno ponedeljka 2. avgusta. Izlet v Jeronišče SPD organizira 1. avgusta skupni izlet v Jeronišče pod Matajurjem v Beneški Sloveniji. Zaradi izredno lepega kraja priporočamo vsem ljubiteljem planin, da se izleta udeležijo. Kdor se bo čutil pri moči, bo lahko šel na Matajur, od koder je lep razgled. Vpisovanje pri Šuligoju; voznina za člane 400, za nečlane 500 lir. PRIPRAVE ZA