PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXIV. St. 49 (6942) TRST, torek, 27. februarja 1968 PO SOBOTNI IZJA VI GLA VNEGA TAJNIKA OZN V Švedski zunanji minister v celoti podpira U Tantov poziv na ustavitev bombardiranja Minister je izjavil, da mu je tudi severnovietnamski poslanik potrdil, da bi ustavitev bombardiranja omogočila začetek pogajanj - Ostri boji pri Ke Sanu in okoli Sajgona STOCKHOLM, 26. — Švedski zunanji minister Nilsson je v i Včeraj so osvobodilne sile napad-fvezi z U Tantovimi izjavami v soboto izjavil: «Mnenje, ki ga | le na tem področju odred ameriških Je izrekel gospod U Tant o stanju v Vietnamu, je popolnoma v | vojakov. Kljub podpori letalstva je skladu z našo ocenitvijo. Severnovietnamski poslanik v Moskvi, | osvobodilnim silam uspelo zavzeti ki nas je obiskal prejšnji teden, je tudi izrecno izjavil, da, če bi ameriško postojanko, ki so jo po- brezpogojno ustavili bombardiranje in vsa druga vojna dejanja proti Severnemu Vietnamu, bi se lahko začela pogajanja. Minister je dodal, da U Tankovi napori uživajo vso podporo Švedske.« V Južnem Vietnamu osvobodilne sile še vedno močno pritiskajo na dveh področjih, in sicer južno od demilitariziranega pasu in v me-konški delti. Poleg tega so osvobodilne sile včeraj in danes močno napadale ameriške položaje okoli Sajgona, ki je popolnoma obkoljen. Ameriški bombniki so včeraj bombardirali področje Hajfonga. Bombardirali so skladišče blaga blizu pristanišča okoli dva kilometra in Pol od središča mesta. Ameriški bombniki so včeraj prvikrat bombardirali pristaniške naprave v Hanoju na Rdeči veki 2.500 metrov od središča. Letala so odletela z letalonosilke ((Enterprise* ter so metala na pristanišče bombe od 1.000 in 2.000 funtov. Kakor poroča severno-vietnamska tiskovna agencija, so bombe zadele delavsko četrt Hai Ba ter porušile mnogo hiš. Poleg tega so ameriški bombniki bombardirali severnovietnamsko letališče Bai Tuong in druge važne objekte. V Južnem Vietnamu so bombniki «B 52» nadaljevali bombardiranje položajev osvobodilne vojske okoli ameriškega oporišča Ke San in nekatera oporišča okoli Hue, kjer se nadaljuje «čistka» po 26-dnevni bitki za to mesto. V predmestu Sajgona so se vso noč nadaljevali boji, ki so se bili začeli včeraj opoldne. Zlasti ostri so spopadi severno od letališča Tan Son Nut, ki so se nadaljevali danes ves dan. Na tem področju so se spustili tudi južnovietnamski padalci, ki so se nato spopadli z osvobodilnimi silami. Osvobodilne sile so včeraj in danes nadaljevale obstreljevanje oporišča Ke San južno od demilitariziranega pasu. Poleg tega so se na tem sektorju spopadle ameriške in osvobodilne sile. Včeraj je bil na tem področju sestreljen en ameriški helikopter. Ji TANT POKLICAL JARRINGfl V NEW Y0RK Izjave ministra Ebana kažejo spremembo stališča? Izraelski minister je izjavil, da je Izrael pripravljen udeležiti se vsakega sestanka z Arabci, ki bi ga sklical iarring NEW YORK, 26. — Danes so ja-"bi. da je U Tant poklical Gun-hara Jarrlnga v New York, da se Posvetuje z njim. Danes je Jarring v Amanu, jutri bo prišel v Jeruzalem in bo nato odpotoval v New York. Po kratkem bivanju v New *oiku se bo vrnil na Srednji vzhod. U Tant je sprejel danes izrael-a^ega delegata v OZN in se z njim Pogovarjal o arabskih civilistih na ozemlju, ki so ga zasedli Izraelci. Izrael je danes zavrnil načrt resolucije komisije odbora za človečke pravice v OZN v zvezi z arabskim prebivalstvom na zasedenem arabskem ozemlju. Izraelski delegat Je trdil, da bi ta resolucija škodo-vala naporom U Tanta in njegovega predstavnika Jarringa za obnovitev miru na Srednjem vzhodu. Načrt resolucije so podprli Indija, Jugoslavija, Kongo in Pakistan. V Tel Avivu so javili, da bodo na zasedenih ozemljih imenovali arabske okrajne komisarje. Trdijo, ua je to «nov korak k uvedbi avtonomne uprave* na teh področjih. Izraelski zunanji minister Eban Je v parlamentu izjavil, da »odkla-nJanje arabskih držav, da bi se bajale z Izraelom ob Isti mizi, bo 2a Izrael pomenilo odklanjanje toiru«, «Vendar pa, je dodal Eban, smo r? neke mere menjali svoje sta-Usče do neposrednih pogajanj. Prijavljeni smo na vsak sestanek, j ga bo sklical kjerkoli odposlale Združenih narodov Jarring. l shmo, da s sprejemom te formu-e’ ki so jo že prej sprejele arabske države, prispevamo k uspehu Jar-r°govega poslanstva « Zatem Je Eban izjavil, da so med Arabci In Izraelom v teku stiki tu-mimo Jarringa. Dodal je, da so na teh stikih govorili tudi o mejah h miru. Pripomnil pa je, da so vsi dosedanji stiki samo »tipanje«. Eban je nato Izjavil, da rešitev joz pogajanj in brez pisanih in jtoflplsanlh sporazumov ni mogoča, or «izrael se noče rukoli več vrniti ■ja stanje politične in pravne zme-® In k strašni negotovosti, ki so ,‘adale do nedavnega«. Glede resorje varnostnega sveta od 22. no-Ojnbra je Eban izjavil, da resolu-‘Ja govori o pravici vseh držav n®8a Področja živeti v miru, v za-r*"**JJvih In pripravnih mejah. «Za-adi tega Sovjetska zveza dela slabe , s‘Uge svojim arabskim prijateljem, trdi, da resolucija zahteva umik «raeiskih sil na meje od 4. junija •*so7.» samezne točke skupne lajave in jih pobijal. V omenjeni izjavi, ki so jo razdelili časnikarjem, so podrobno navedene programske točke, o kateri se obe skupini strinjata ali ne. Strinjata se predvsem v socialni politiki in kulturi, delno v politični in gospodarski problematiki, manj pa v zunanji politiki. Vsi komentarji francoskega tiska in radia pripisujejo tej izjavi precejšnji pomen za nadaljnji razvoj v Franciji. Na tiskovni konferenci je Mitter-rand poudaril, da sporazum daleč presega prejšnje izjave, ki skupaj z današnjo postajajo zakon za vse. Waldeck Rochet pa je med drugim poudaril, da skupna izjava še ne predstavlja skupnega programa, kajti tako kot se je povečalo število stičnih točk obeh formacij, tako so ostale tudi še nekatere razlike med njima, zlasti glede obsega nacionalizacije v gospodarstvu in zunanje politike. Po objavi izjave KPF in združene levice Pariz, 26. — Predsednik fran-3ske vlade Pompldou je danes stro kritiziral izjavo združene le-in KPF, ki so Jo objavili v so- Pompldou Je Izjavil, da ima skup-a izjava vrednost trojnega priznala- Pomeni, da zveza levice ln komunisti priznavajo, da so varali vo-..Vce' da pripravljajo anarhijo in da se ne strinjajo med seboj« ter a to »pelje v diktaturo«. Eatetn Je Pompldou analiziral po- BEOGRAD, 26. Izvršni svet Slovenije je predlagal zveznemu izvršnemu svetu, naj se v Jugoslaviji uvede podobno kot v nekaterih drugih evropskih državah letni čas, to je, da se poleti ura premakne za eno uro naprej. Po mnenju nekaterih bi bilo najbolje, če bi se letni čas uvedel v času, ko velja letni železniški vozni red. zneje zapustile. Ponoči so osvobodilne sile napadle še številne druge ameriške položaje v Južnem Vietnamu, zlasti pa okoli Sajgona. V ameriških vojaških krogih pravijo, da bodo v prihodnjih dveh mesecih pospešili ameriško letalsko ofenzivo na Severni Vietnam. Bombardirali bodo še druge objekte, ki jih do sedaj niso bombardirali. V zadnjih petih dneh so ameriška letala že bombardirala objekte, ki niso bili do sedaj še bombardirani, kakor na primer radijska postaja v Hanoju in' hanojsko pristanišče. Pristanišče v Hajfongu ni bilo še bombardirano. Američani se o-botavljajo, ker je tu vedno vsidra-nih več tujih ladij. Ameriško povelj stvo je javilo, da v prihodnje ne bo vedno objavljalo podatkov o škodi, ki ga povzroča bombardiranje o-svobodilnih sil in razna oporišča, kakor je na primer letališče v Saj-gonu, oporišča v Ke Sanu in Da-nangu ali divizijska poveljstva na raznih področjih. Predstavnik je dejal, da bi to pomenilo dajati dragocene informacije nasprotniku. Načelnik ameriškega glavnega štaba general Wheeler se je davi se' stal v Bangkoku s predsednikom tajske vlade in se z njim pogovarjal o Vietnamu. Pred odhodom iz Bangkoka v ZDA je izjavil, da bo predsednik Johnson poskrbel generalu Westmorelandu vse sile, ki jih potrebuje. Kar se tiče bombardiranja Severnega Vietnama, je general izjavil, da ameriško poveljstvo predlaga, naj se obdrži stalni pritisk na Severni Vietnam. Bivši ameriški predsedniški Galbraith je izjavil, da ne bi smeli izključiti možnosti uporabe jedrskega taktičnega orožja v Vietnamu in da bi odločitev morali prepustiti »izkušenim vojaškim poveljnikom, ki so na bojišču«. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je po seji pododbora predstavniške zbornice za nakazila zavrnil včerajšnji predlog senatorja Ful-brighta za popolno novo proučitev veljavnosti ameriških obveznosti v Vietnamu. Rusk je dejal, da so sedanjo ameriško linijo «na sredi poti med širšo vojno in opustitvijo naših obveznosti v Vietnamu« določili po skrbni proučitvi in jo stalno znova proučujejo. Dodal je, da stalno pregledujejo «vse možnosti izbire, ki se pojavljajo«, in uprava meni, da je sedanje ravnanje najboljše«. Demokratični senator Young ;e izjavil, da bo morda kmalu potrebno poklicati pod orožje »elemente aktivne rezerve in nekatere specializirane enote narodne straže za potrebe v Vietnamu«. Young, ki je član senatnega odbora za oborožene sile, je izjavil, da je general Westmoreland zahteval še drugih 125.000 vojakov za vojno v Vietnamu, in je dodal, da se boji, da bo predsednik Johnson sprejel to zahtevo. V Ženevi je predstavnik mednarodnega odbora Rdečega križa za Srednji vzhod izjavil, da delegati Rdečega križa nadaljujejo svoje delo za pomoč civilistom v Vietnamu, toda razdeljevanje pomoči, kd Je že tako in tako težavno, je sedaj skoraj nemogoče v pokrajinah, kjer so MU najsrditejši spopadi. Dodal je, da kljub ukrepom, ki so jih sprejeli sporazumno z zvezo društev Rdečega križa in z južnoviet-namskim Rdečim križem, vsaj pet odstotkov pomoči, ki jo pošiljajo v Južni Vietnam, izgine po preti in jo potem dobilo na črni borzi. Britanski minister Brown je v spodnji zbornici na razna vprašanja v zvezi z Vietnamom izjavil, da je britanska vlada v stalnem stiku z drugimi vladami, ki iščejo rešitev. Dodal je, da se mirovni razgovori lahko začnejo «v trenutku, ko bodo severni Vietnamci jasno povedali, da so pripravljeni sesti k mizi za pogajanja. Lahko gremo neskončno naprej, če vztrajamo pri tem, kdo naj prvi začne. Sedaj pa je Hanoj tisti, ki se obotavlja«. V zvezi z Johnsonovimi pogoji je Brown dejal, da je nedavno videl izjavo Hanoja, o kateri se zdi, da Severni Vietnam zavrača Johnsonovo formulo. Vendar pa je dodal, imam razloge za domnevo, «da stvari niso prav take.« Makarios zopet izvoljen NIKOZIJA, 26. — Nadškof Makarios je zmagal z veliko večino na volitvah za predsednika republike na Cipru. Na tem položaju je Makarios od leta 1965 in sedaj ga bo obdržal še drugih pet let. Edini njegov nasprotnik je Ml neki zdravnik, kj je bil kandidat fronte za združitev Cipra z Grčijo. Dobil je 8577 glasov (3:71 odstotka) proti 220.911 (96,29), ki jih je dobil Makarios. Neveljavnih glasovnic je bilo 2000. Volitev se je udeležilo 93,45 odstotka volivndh upravičencev. Da proslavijo ponovno izvolitev Makariosa, so grški študentje na Cipru šli v sprevodih po ulicah in vzklikali predsedniku. Pri volitvah leta 1959 (še pred razglasitvijo neodvisnosti Cipra, ki je postal neodvisen leta 1960) je Makarios dobil 67 odst. glasov. Tedaj so levičarske stranke podpirale kandidata Kleridesa. Zmaga Makariosa pomeni važen preobrat v odnosih Cipra do Grčije. To pomeni, da se priključitev Cipra Grčiji vedno bolj oddaljuje. Predsednik Makarios je, takoj ko je zvedel, da je ponovno izvoljen, Izjavil med drugim: «Moja vlada bo predložila nove predloge Združenim narodom o prihodnosti otoka in o jamstvih ciprskim Turkom.« Za sedaj ni nič znanega o teh predlogih, vendar se je zvedelo, da temeljito na širši politični neodvisnosti otoka. Kar se tiče priključitve Grčiji, bodo zadnjo besedo lahko izrekli volivci na referendumu, toda to ne bo tako kmalu. Turška manjšina pa ima svojega podpredsednika, kd je dr. Kučuk. 7 GOVOROM TAJNIKA MADŽARSKE PARTIJE KAPARJA V Budimpešti se je pričela konferenca komunističnih partij Prisotnih 65 delegacij in med njimi tudi Romuni - Kadar o enotnosti in o neodvisnosti partij ter o nujnosti široke protiimperialistične borbe BUDIMPEŠTA, 26. — Danes se je pričela konferenca komunističnih partij, na kateri so prisotni predstavniki 62 partij, poleg tega pa tudi alžirski komunisti, ki niso prisotni z uradno delegacijo zaradi notranjih alžirskih vprašanj. Napovedan je prihod še dveh partij, tako da se lahko računa, da bo skupno na konferenci prisotnih 65 partij. Do večera so sporočili prisotnost delavskih strank iz naslednjih držav: Equador, Izrael, Sirija, Čile, Panama, Kolumbija, Guatemala, Brazilija, Cejlon, Danska, Guada-lupa, Honduras, Iran, Groenland, Kanada, Martinika, Norveška, Peru, Portugalska, Reunion, Turčija, Urugvaj, Venezuela. Sovjetska zveza, Bolgarija, Finska, Avstralija, Iraq, Jordan, Mongolija, Alžir, Španija, Paragvaj, Kostarika, Belgija, ČSSR, Dominikanska republika, Indija, Libanon, Italija. San Marino, Tunis, Ciper, Severna Irska, Grčija, Irska, Poljska, Maroko, Velika Britanija, Romunija, Zah. Nemčija, Vzh. Nemčija, Švica, Argentina, Avstrija, Južna Afrika, Francija, Luksemburg, Mehika, Nikaragva, Salvador in ZDA. Kot vidimo so prisotni tudi Romuni. Jugoslavija ni prisotna. V vseh delegacijah so voditelji zunanje političnih uradov, pogosto pa tudi tajniki strank in tako SZ zastopa Suslov Otvoritveni govor je imel prvi tajnik madžarske komunistične partije Janos Kadar, ki je dejal, da je treba narediti vse za združitev naprednih sil, da se razširi fronta sil, ki se bori proti imperializmu. Med protiimperialističnimi silami ima posebno vlogo delavski razred, ki je bolje organiziran ni ki ima tudi mednarodni sistem povezave, zato tudi ima več dolžnosti. V boju proti imperializmu so pripravljeni na združitev komunisti, socialisti, napredne sile in predstavniki raznih političnih ter socialnih struj. Antifašistična gibanja med drugo svetovno vojno in protiim perialistični boj je lahko učinkovit samo, kadar se uspe združiti vse protiimperialistične sile. V tem procesu pa so imele, in imajo, prvo vlogo komunistične partije. POZNO V NOČ SO SE ZAVLEKLI RAZGOVORI Dolgotrajna pogajanja med vlado in sindikati o pokojninah INPS Ob dveh ponoči še niso bili znani izidi, vendar so izjave optimistične Podrobnosti o pokojninah vojnih invalidov - Zasedanje finančnih ministrov držav EGS - Prvi sestanek italijanskih z vzhodnonemškimi komunisti - Zapora avtoprevoznikov RIM, 26. — Pozno zvečvr so se pričela pogajanja med predstavniki vlade in sindikati glede pokojnin INPS, ki se do dveh ponoči še niso zaključila. Najprej so se sestali že dopoldne v palači Chigi. Po sestanku je dejal minister Pieraccini, da se bo sestanek zvečer nadaljeval, da pa se bodo ob 17.30 sestali strokovnjaki, ki naj izračunajo po- Frizor iz sajgonskili ulic njevanja v tabelah za klasificiranje invalidnosti. Odobreni načrt zakona se ne nanaša na nakazila bivšim bojevnikom libijske vojne in vojne leta 1915-1918. O tem bodo določali skupno z zvišanjem pokojnin INPS na prihodnji seji ministrskega, sveta. sledice raznih možnih rešitev in da pričakuje, da bo mogoče sprejeti končni sporazum. Optimist je bil tudi senator Viglianesi generalni tajnik UIL, ki je dejal, da bo po njegovem mogoče sprejeti sporazum, kolikor bodo premostili težave glede korekcij sedanjega sistema. Pogajanja se vrte osrog dveh os. novnih vprašanj. Predvsem zahtevajo sindikati, da se takoj zvišajo pokojnine za 15 odstotkov, na kar je vlada ponudila 10 odstotkov. Govori se o kompromisu v višini 12,5 odstotka, tako da bi se našli točno na polovici. Drugo nič manj resno vprašanje pa predstavlja temeljita sprememba pokojninskega sistema, za kar predlagajo sindikati, da se postopno v razdobju več let pride do zagotovljene pokojnine v višini 80 odstotkov zadnje plače, ki jo je prejemal neki uslužbenec. Vlada pristaja na združevanje odnosov med plačo jn pokojnino, vendar je njen predlog občutno skromnejši in se nanaša na največ 60 odstotkov, pri čemer pa so tudi nekateri pogoji drugačni. Sporazum med sindikati in predstavniki vlade mora biti sprejet na zasedanju ministrskega sveta, pri čemer se bo vlada najbrž poslu-žila zakonskega dekreta, da ga bodo lahko odobrili še v sedanji zakonodajni dobi. Med prekinitvijo sestanka je glavni tajnik CGIL Lama v pogovoru s časnikarji izjavil, da je »razlika med stališčem sindikatov in vlade še znatna«. «Vendar pa, je dodal Lama, je še možnost sporazuma.« Kakor smo že poročali, je vlada na svoji zadnji seji sprejela tudi nove ukrepe o vojnih pokojninah vonjim pohabljencem in invalidom. Na podlagi novih določb bodo pokojnine naslednje: Veliki invalidi: od najmanj 113 tisoč 350 Ur do največ 209.800. V primeru več kot ene pohabljenosti se določi tudi mesečno nakazilo od 7 do 75 tisoč lir. Invalidi prve kategorije: 77.000 lir in nakazilo 3.000 Ur za ženo, kd živi v breme upokojenca in 6.000 lir za mladoletne otroke. Drugi invalidi: od 8.250 Ur (osma kategorija) do 36.000 (druga kategorija). Nesposobni za delo, starejši ali brezposelni imajo pravico do dodatnega nakazila 17.000 lir. Novi ukrepi o posrednih vojnih pokojninah so naslednji: vdove in vojne sirote: 22.250 lir (tabela G); 27.320 (tabela I); običajne pokojnine: povišek 3.000 Ur za vsakega mladoletnega otroka. Starši ter bratje in sestre (tabela G) 17.520 lir. Vdovam in starejšim staršem aU nesposobnim za delo ter polnoletnim vojnim sirotam, nesposobnim za delo se prizna nakazilo 2.500 lir. Normativni del ukrepa vsebuje določbe, ki poenostavljajo postopek tudi s širšo decentralizacijo. Uva- I bi se šele naredil končni korak, da Jajo se tudi ugodnejši kriteriji oce- I se premosti tehnološko zaostajanje Glede odnosov z Vzhodom pravi minister, da se izmenjava v redu krepi in da ima skupnost pri tem tudi resne poUtične odgovornosti za uspeh poUtike reform v teh državah, s čimer se bo končala izoliranost proti zapadnemu svetu. V pretekUh dneh je bila v Italiji delegacija centralnega komite-ta Partije socialistične enotnosti iz Vzhodne Nemčije, ki je imela več razgovorov s tajnikom KPI Longom, senatorjem Parrijem in tajnikom PSITJP Vecchietijem. Delegacija si je ogledala Rim, obiskala Bologno, Marzotto, Reggio EmiUe, V poslanski zbornici se je nada-1 . . ljevala razprava o proračunu in so i Milan in Turin, kjer se je sestala danes obravnavali proračun mini-' " ' .... strstva za delo in socialno skrb- stvo, pri čemer je komunist To-gnoni kritiziral vladno politiko glede zaposlovanja, češ da so skrbeli za visoko stopnjo kapitalistične akumulacije na škodo delovnih ljudi. O žrtvah potresa na Siciliji in zaposlovanju prizadetih pa je govoril sociaUstični poslanec Cuc-chi. Nato so tudi zaključni obravnavo proračuna ministrstva za zdravstvo. Predsednik republike Saragat se je udeležil otvoritve razstave del francoskega sUkarja Ingresa, ki jih je ustvaril med svojim bivanjem v Italiji. V Franciji sedaj praznujejo stoletnico umetnikove smrti in je ob tej priložnosti prispel v Rim predsednik francoskega ustavnega sveta Palewski, ki je bil dolgo časa francoski veleposlanik v Rimu in ki je Saragatu kot predsednik združenja Francija-Italija izročil ček z darilom za žrtve potresa na Siciliji. V Rimu se je pričelo zasedanje finančnih ministrov Evropske gospodarske skupnosti, na katerem so ministri poročali o gospodarskem položaju vseh šestih držav in o perspektivah za letošnje leto. Iz poročil izhaja, da je položaj Italije dokaj ugoden in da obstajajo perspektive za okrepitev gospodarskih dejavnosti v Zapadni Nem. čiji, ki je zabeležila lani občuten zastoj. Niso pa povsem rožnate perspektive za Francijo in Bene-lux, vendar pričakujejo, da bodo ustrezni ukrepi «šestih» izboljšali stanje. V Benetkah je na okrogli mizi o «trgovini EGS s tretjimi državami« govoril minister za zunanjo trgovino Tolloy. Konferenca je bila na sedežu ustanove «Giorgio Cini« na pobudo informacijskega centra za evropska preučevanja. Tolloy je v svojih izvajanjih opozoril na nevarnost obnavljanja protekcionistične politike in povratka k določenim oblikam avtarhije. Evropsko združenje in uspešni zaključek pogajanj o Kennedyjevi rundi namreč še niso porok, da se ne bi moglo iti nazaj in o čemer obstajajo znaki tako v Evropi kot v ZDA. Vse to predstavlja določene neznanke, ki so še resnejše zaradi zapletenih finančnih odnosov in težav pri mednarodni izmenjavi. Tolloy je podčrtal velik pomen izmenjave »šestih« z ostalimi industrijskimi državami, iz česar je izhajal zaključek nujnosti vključevanja Velike Britanije in s čimer z lokalnimi voditelji KPI. Po zaključku obiska obe delavski stranki ugotavljata pomembnost dejstva, da je prvikrat prišlo do tega obiska v Italiji in izražata skupno voljo, da se normalizirajo odnosi med Italijo in Nemško demokratsko republiko, kar pa je predpogoj diplomatsko priznanje Vzhodne Nemčije. V poročilu so omenjena še nekatera druga vprašanja in med drugim, da je treba ohraniti sedanje meje v Kadar je nato dejal, da je povsem legitimna želja vsake komunistične partije za svojo avtonomijo in neodvisno sestavo svoje politike. Potrebno je sicer proučiti vprašanja enotnosti komunističnih sil, kar pa ne pomeni, da mora biti komunizem monocentričen ali policentričen. Vsaka komunistična stranka lahko dela v popolni neodvisnosti, vendar se lahko, kot pravi Kadar, mora znajti na skupni svetovni konferenci. Evropi, ki so nesprejemljive, pri čemer tudi meje Nemške demokratične republike in priznanje suverenosti obeh nemških držav. V poročilu se končno omenjajo tudi naraščajoči primeri neonacizma v Zapadni Nemčiji in zbliževanje ko. munističnih socialističnih, socialdemokratskih in katoliških sil glede varnosti v Evror1 Včeraj se je po vsej Italiji pričela tridnevna zapora avtoprevoznikov, ki se bo končala v sredo. Okrog sto tisoč lastnikov težkih tovornjakov na tak način protestira, ker parlament ni osvojil zakona o izpremembah cestnega zakonika, zaradi česar pravijo, da bodo julija v resnih težavah, ko bodo stopila v veljavo določila evropske skupnosti o tovornem cestnem prometu Vsedržavni tajnik ((Svobodnega združenja civilnih invalidov ((Franco Quaranta bo jutri skupaj s petsto člani pričel pred Montecitori-jem z gladovno stavko za nedoločen čas, ker vlada ni odobrila zakonski predlog, ki določa obvezno zaposlitev invalidov. Demonstracije v Kairu KAIRO, 26. — Včeraj in danes so bile v Kairu in v drugih egiptovskih mestih množične demonstracije zaradi milih kazni, ki so jih izrekli proti generalom, ki so odgovorni za pora:, v vojni proti Izraelu. Demonstracije so bile v Kairu, Aleksandriji, Mansuri in De-suku ob delti Nila. V Kairu so se demonstracije začele na univerzi od koder je šel sprevod študentov proti parlamentu. Včeraj je ministrstvo za notranje zadeve prepovedalo vse demonstracije ne glede na vzrok. Opozorilo je, da bi nadaljevanje demonstracij škodovalo interesom države. Egiptovski tisk sporoča, da je bilo med včerajšnjimi demonstracijami ranjenih 57 policajev in 21 študentov. «A1 Ahram» piše, da je policija nastopila prot- demonstrantom, ker so pri njih sodelovali e-lementi, ki ne spadajo med študente. Včeraj je bila dolga seja vlade. Po seji je predstavnik vlade izjavil, da je vlada pregledala poročila o demonstracijah v Heluanu. Tu so demonstrirali delavci proti milim obsodbam. Minister za šolstvo pa je poročal o študentovskih demonstracijah na raznih univerzah. Vlada je sklenila zapreti za nedoločen čas vse univerze in vse višje šolske zavode. Poleg tega so sklenili, da bodo obnovili proces proti štirim generalom, k' jih obtožujejo, da so odgovorni za poraz v junijski vojni. Zvedelo se je da so številni delavski sindikati pozvali predsednika Naserja, naj osebno obrazloži ljudstvu razloge za tako milo obsodbo. ATENE, 26. — Na tiskovni konferenci je podpredsednik vlade Pat-takos dejal, da bo referendum o novi ustavi še pred skrajnim napovedanim rokom 15. septembra. Na rimski univerzi se zasedba nadaljuje RIM, 26. — Na rimskem vseučilišču nadaljuje zasedba filozofske fakultete, fakultete za fiziko, poUtične vede ter pravne fakultete. Na vseh zasedenih fakultetah so bile Imenovane študijske komisije za proučevanje specifičnih problemov fakultete ter splošnih problemov italijanskega šolskega sistema Zjutraj so študentje zasedli tudi inštitut za genetiko. Asistenti imajo prost vstop v laboratorije, da bi ohranili pri življenju organizme, ki jih tam gojijo. V prvih popol danskih urah je prišlo tudi do zasedbe inštituta za matematiko. Študentje so se odločili, da zasedejo inštitut, po burnem zborovanju, ki je trajal vse jutro. Na zborovanju so imenovali tudi tri študentovske komisije, ki naj bi med drugim izdelale načrt za reformo študija matematike. Na vseh fakultetah rimske univerze je ozračje precej mimo, za jutri pa je napovedana protimani-festacija, ki jo organizirajo študentje skrajno desničarske skupine »Ca-ravella«. Pobuda ima očitno izzival, ni značaj, zato je tudi policija, v pričakovanju incidentov, zaostrila kontrolo pred univerzitetnim p j-slopjem. Na padovski univerzi so zvečer študentje zasedli pedagoško in filozofsko fakulteto. Kljub zasedbi se redno vršijo izpiti na inštitutih za moderno zgodovino in za pedagogiko. V prvih popoldanskih urah je prišlo tudi do zasedbe filozofske fakultete tržaške univerze, o kateri poročamo na tržaški strani. V Perugi so prekinili zasedbo o-srednjega sedeža tamkajšnjega vse učilišča. V soboto so študentje predstavili rektorju prof. Erminiju, dokument s študentskimi zahtevami. Rektor je te zahteve proučil ter obljubil študentom, da jih bo predložil akademskim organom. Izrazil je tudi željo, da bi se kmalu, v bolj mirnem vzdušju, začel proces prenovitve univerzitetnega življenja. V pričakovanju odločitev fakultetnih svetov in akademskega senata so študentje, kot rečeno, pre. kinih zasedbo. Pred obnovitvijo odnosov med Londonom in Alžirom LONDON, 26. — Britanski zunanji minister Brown je v spodnji zbornici sporočil, da bodo v bližnji prihodnosti obnovili diplomatske odnose z Alžirijo. V ta namen so se že pogovarjali s predstavniki alžirske vlade. Z obnovitvijo diplomatskih odnosov bodo lahko uredit številne stvari. Ena od teh se nanaša na britansko prevozno letalo, s katerim se je peljal Combe. Letala še niso vrnili. Na neko drugo vprašanje je minister Brown odgovoril, da je britanska vlada sprejela predloge Beneluksa za tesnejše sodelovanje Velike Britanije z evropsko skupnostjo. Dodal je, da je britanska vlada sedaj v tesnem stiku z drugimi vladami za naslednje korake. Zatem je Brown izjavil, da je francosko-nemška izjava skrajno medla, in da njen pomen n: ja*en Vendar je Papandreu o gibanju proti sedanjemu grškemu režimu STOCKHOLM, 26. — Andreas Papandreu je imel na vabilo švedskega odbora za demokracijo v Grčiji predavanje in prej še tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je sprejel vodstvo širokega gibanja proti sedanjemu grškemu režimu. Gre za vsegrško gibanje za osvoboditev «PAC», ki že ima globoke korenine v Grčiji, ni strankarsko opredeljeno in ki zadružuje na tisoče Grkov v tujini. Andreas Papandreu je izjavil, da vojaška vlada ne bo dolgo trajala in da gre za nekaj mesecev, če se bo posrečilo koordinirati napore. Tudi polkovniki se zavedajo «aa so na vulkanu«. Na vprašanje če je pripravljen predsedovati osvobojeni Grčiji je odgovoril, da bo grško ljudstvo samo odločalo, kdaj bodo «strli vojaško junto«. Ni pa hotel odgovoriti na vprašanja o načrtih, o strategiji in taktiki gibanja. Ponovil je poziv zapadnim vladam, da prenehajo s pošiljkami vojaške in finančne pomoči grškemu režimu in je v tej zvezi izrekel priznanje Švedski ter ostalim skandinavskim državam, ki niso priznale vojaškega režima. Kardelj v Tanzaniji DAR ES SALAM, 26. - Član sveta federacije Edvard Kardelj je na svoji poti po deželah vzhodne Afrike prispel včeraj dopoldne z letalom iz Kartuma v glavno mesto republike Tanzanije Dar Es Salam, kjer ga je pozdravil vršilec dolžnosti predsednika Tanzanije in drugi podpredsednik republike Kavava, ki nadomestuje odsotnega predsednika republike Tanzanije Njerera, ki je na uradnem obisku v nekaterih državah zahodne Afrike. Kardelj je imel danes razgovore s podpredsednikom Kavavotn in • drugimi visokimi osebnostmi tanganjiške afriške nacionalne unije (Tanu). V razgovoru sta Kardelj i.i Kavava izmenjala izkušnje o deli. obeh strank. V razgovorih je biio izraženo obojestransko zadovoljstvo in sklenjeno je bilo, da se stiki med obema strankama nadalje razvijajo. Med bivanjem v Tanzaniji se bo Kardelj sestal tudi z zastopniki vlade Tanzanije, s katerimi bo izmenjal misli o mednarodnih političnih raz- pripravljen proučiti vsak predlog, merah in o dvostranskih odnosih. PO ZGLEDI) KARNIJSKE SKUPNOSTI ZARADI UKREPOV NA1ROBIJSKE VLADE v ___ Tudi na Cedadskem Tisoči kenijskih Azijcev hočejo industrijsko cono iščejo zatočišče v Angliji Angleška vlada skuša omejiti priseljevanje Z nekajmesečno zamudo se je nekaj zganilo končno tudi v čedad-skem okraju, da so se politične stranke v zadnjem trenutku, ko že bije zadnja ura, le nekaj dni pred sklepanjem deželnega sveta o deželnem načrtu, začele potegovati za to, da bi tudi Čedadsko dobilo v načrtu točno določeno, opredeljeno in priznano industrijsko cono in ne biti samo ozemlje, kjer je možen gospodarski razvoj in morebiti tudi infrastrukture. Pisali smo že mesec za mesecem v našem listu, kako so Kar-nijci neprestano zahtevali, da bi dobili industrijsko cono, zajamčeno in točno opredeljeno v deželnem načrtu, kako si bili razočarani, da ni bilo za Karnijo v osnutku deželnega načrta nic določeno, da bi Karnija dobila industrijsko cono, kako sta potem dvakrat izbruhnili dve splošni protestni stavki Kar-nije, kako je deželni odbor pred navalom združenih Karnijcev nekoliko popustil in kako so Karnijci razjarjeni in nared za hud boj v deželnem svetu. Na Čedadskem pa so se zganili šele po seji deželnega odbora dne 21. januarja letos, na kateri so odobrili deželni načrt, v katerem seveda ni govor o kakšni točno obeleženi industrijski coni na Čedadskem. Nekaj dni potem se je sestal čedadski občinski svet na izredno sejo in je izglasoval resolucijo, da mora imeti, kot smo že poročali, Čedadsko svojo industrijsko cono zaradi znanega pasivnega stanja okraja, velikanskega izseljevanja in pa zaradi izredno kočljivega svojega političnega položaja. Ljudje po Čedadskem, Furlani in Slovenci, strmijo in se sprašujejo, kje so bile doslej občinske oblasti, kje so bile stranke, kje je bilo javno mnenje, da niso, kot v Kami ji, pozvali prebivalstva in organizacije, zasebnike in javne u-stanove, da bi se vsi kot en mož zavzeli za ustanovitev industrijske cone. Preteklo je spet, brez posebnega zavzemanja za industrijsko cono, nekaj dni. V javnosti se je prva oglasila komunistična partija in sklicala svojo konferenco dne 4. februarja, na kateri naj bi razpravljali o bodočnosti čedadske-ga, ki ni vključen v deželni načrt kot ozemlje, ki mora z industrijsko cono omejevati razseljevanje svojega prebivalstva Krščanskodemokratska stranka je tudi hitro sklicala dan prej, v soboto, 3.II., vseh 20 županov Če-dadskega z izrecnim dnevnim redom o industrijskih conah. Nato so podobno posvetovanje o industrijski coni na Čedadskem sklicali čedadski občinski svetovalci manjšine. Na pobudo socialistov pa so se zbrali sindikalni in gospodarski zastopniki ter politični predstavniki raznih strank. Navzoči so bili zastopniki zedinjene socialistične stranke, komunistične stranke, liberalne stranke, neofašistične in stranke proletarske enotnosti ter neodvisni elementi Na sestanku so bili navzoči tudi občinski svetovalci navedenih strank, predsednik trgovinskega združenja, predsednika trgovcev in obrtnikov in še zastopnika sindikata-' CGIL in UIL. Na ta sestanek so povabili tudi zastopnike krščansko-demokratske stranke, ki pa se niso hoteli odzvati. Uvodni govor je imel profesor Jacolutti, ki je orisal situacijo Čedadskega in posebej Nadi- ških dolin ter dejai, da se popolnoma strinja z resolucijo 20 županov čedadskega okraja, da mora biti vključena v deželni načrt posebno obeležena in priznana industrijska cona na Čedadskem. Po obširni debati, ki so se je vsi navzoči udeležili, so sklenili, da je treba sklicati čimprej novo izredno sejo čedadskega občinskega sveta, na kateri bi proučevali, kakšne akcije ukreniti, da bi dosegli in dustrijsko cono. Dne 12. februarja so se isti zastopniki vseh strank, razen demokristjanov, spet sestali s sindikalnimi in gospodarskimi zastopniki ter postavili začasen odbor, ki naj bi sklical zborovanje in katerega naj bi se udeležili tudi drugi zastopniki iz okraja ter pokrajinski in deželni svetovalci raznih skupin. Postavljeni odbor se je po izvolitvi hitro lotil dela. Čedadski občinski odbor je tudi sprejel pobudo vseh teh političnih strank in sklical, kljub demokristjanski odsotnosti, po vzoru karnijskega protestnega gibanja, novo izredno občinsko sejo v Čedadu, ki naj bi sklepala, kakšna naj bi bila akcija Čedadskega, da bi prepričali deželo o nujnosti posebne točno obeležene in jasno opredeljene industrijske cone na Čedadskem. Velik del beneških Slovencev je vključen v območje čedadskega o-kraja in je seveda pripravljen podpreti sleherno akcijo, ki bi katerokoli industrijo približala ozemlju naseljenem s Slovenci, njihovim vasem in občinam. Zato naši ljudje živo spremljajo vso prizadevnost pa tudi notranjo borbo italijanskih strank v videmski pokrajini. Ljudje so postali nekoliko skeptični, ker čutijo, da niti karnijska radikalna in kar zgodnja ter enotna akcija ni dosegla tistih smotrov, ki si jih je bila postavila, namreč točno opredeljeno industrijsko cono v Karniji, vključeno v deželni načrt. A. R. LONDON, 26. — Angleška vlada se je znašla v zagati zaradi nedavnega sklepa kenijske vlade, da se začne izvajati zelo stroga politika omejevanja dovoljenj za delo oseb s tujim državljanstvom. Ta ukrep je posebno prizadel tisoče azijskih priseljencev (posebno Indijcev in Pakistancev). Tem osebam pa so svoj čas angleške oblasti izdale polnoveljavne angleške potne liste ter so zato pooblaščene, da nemoteno potujejo v Anglijo, kjer se lahko naselijo. V prejšnjih dneh je prispelo v London že več tiso-čev Azijcev. Danes računajo, da jih bo odpotovalo tudi okoli 1.000. Vsa mesta na letalih, ki vozijo na progah Entebbe in Dar Es Salam, so že zasedena. Prizadeti skušajo namreč odpotovati v London iz Ugande, ali pa Tanzanije. V Nairobiju so sporočili, da bosta tudi dva sovjetska Iljušina odpotovala v London. Spričo tega je razumljivo, da se je angleška vlada znašla v precepu. Sklenila je, da bo pojutrišnjem predložila poslanski zbornici zakonski osnutek, ki bi dovoljeval, da se lahko vseli v Anglijo letno samo 1.500 oseb. Zdi pa se, da vladni zakonski osnutek ne bo prodrl. Nasprotujejo mu namreč liberalci, mnogi konzervativci, pa tudi laburisti. Ti menijo, da ni mogoče prepovedati ljudem, ki imajo angleški potni list, vselitve v Anglijo. Medtem Azijci ne mirujejo. Po ulicah prestolnice so priredili spre. vod, katerega se je udeležilo okoli 2.000 oseb. Mnogi so nosili transparente, kjer je pisalo: «Ali imate bel ali barvan angleški potni list? Širijo se glasovi, da nekatčVi krogi organizirajo številne polete letal iz Kenije v Anglijo, da bi tako omogočili čimvečjemu številu Azijcev, Prihod v London azijskih beguncev iz Kenije da se preselijo v Anglijo pred po-jutrišnjim dnem. Obravnava v Pireju proti krivcem brodoloma ATENE, 26. — Pred pirejskim porotnim sodiščem se nadaljuje proces proti enajstim osebam, ki so obtožene, da so posredno ali neposredno odgovorne za brodolom ladje «Heraklion». Pri nesreči, kot je znano. je izgubilo življenje v decembru 1966. leta, 241 oseb. Danes je sodišče zavrnilo zahtevo zagovornikov obtožencev, da bi se uvedla dva ločena postopka: prvi kazenski, drugi pa civilni. Med obtoženci sedijo namreč na osem mesecev. Drugi obtoženci so nekateri člani posadke ladje «He-raklion» ter visoki funkcionarji grškega ministrstva za mornarico. Neki moški od 47 oseb, ki so se rešile in ki je postal popolnoma gluh, je s posredovanjem tolmača povedal, da je videl težko cisterno, ki je bila v notranjosti ladjine garaže, kako je razbiia zaprta vrata ter tako omogočila, da je voda vdrla v podpalubje. Sodniki bodo morali zaslišati še okoli 300 prič. Pri prometni nesreči ranjenih 20 potnikov ZAGREB, 26. — Na Karlovški ce. sti pri Remetindh se je pripetila zatožni klopi tudi voditelji družbe I danes prometna nesreča v kateri «Typaldos». Med njimi je Karatom- iH 'a*p iT1 ™swvw»r,n, on bos, star 65 let, ki je priprt že iiiiiniiiiiiiiiiiiiimimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiniiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiuiiiuuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit STR A SNA ZALOICRA V ANGLIJI V gorečem oddelku bolnišnice je izgubilo življenje 21 žensk Požar je izbruhnil v nekem oddelku, kjer so se zdravile najtežje duševne bolnice ■ Štirinajst žensk je poškodovanih LONDON, 26. — Siloviti požar, ki Je davi v zgodnjih urah zajel veliko psihiatrično bolnišnico, je terjal 21 smrtnih žrtev (vse ženske). Drugih 14 pacientk pa je bilo poškodovanih. Za dve so sl zdravniki pridržali prognozo. Požar je izbruhnil — kot je povedala bolničarka Rosamund But-ters — v najslabšem oddelku (poslopje je že zelo staro), kjer se zdravijo najtežje duševne bolnice. V trenutku, ko je izbruhnil požar, je bilo v oddelku 43 pacientk. Nesreča je bila še hujša, ker omenjeni oddelek ponoči zaklenejo. Požar je opazil neki zdravnik, ki Je zagledal plamene, ki so butnili skozi neko okno. Neka mlada bolničarka je takoj odprla vrata ter rešila iz gorečega oddelka nekaj žensk. Zal mnogim ni bilo pomoči: nekatere so žive zgorele, druge pa je zadušil gosti dim, ki se je valil po prostorih oddelka. Gasilcem se je šele po dveh urah posrečilo pogasiti zublje. Kako Je nastal požar se še ne ve, ker je preiskava še v teku. Neka bolničarka je povedala, da bolniki lahko pokadijo po večerji eno cigareto, toda mnogi niso dovolj pazljivi ter odlagajo ogorke, kamor pač nanese. gumi z dvema novima. Zato je sodišče sklenilo, da mora tudi trgovec odgovarjati za nesrečo (kupca so sodniki obsodili na eno leto zapora in tisoč frankov kazni). Elektronski stroj je izgubil partijo v tekmi s človekom MOSKVA, 26. — Elektronski računski stroj v Moskvi Je igral partijo šaha z 80 moškimi, ki živijo v raznih krajih Sovjetske zveze ter jo izgubil. Igralci so sporočili svoje poteze po pošti. Stroj se je vdal po 19 potezah: še tri poteze in mat je bil na dlani. Sporočili so, da je ■troj pokazal nekatere človeške slabosti: že ob začetku partije je vzel kmeta ne da bi «pomislil» na morebitne posledice. Gre za isti stroj, ki je lani premagal nekega ameriškega sobrata. Kljub sporu Ravene te z očetom je Rita vedno nasmejana Kaznovan, ker je prodal avto v slabem stanju PARIZ, 26. — Sodišče senskega okrožja Je objavilo sodbo, ki bo verjetno zelo pomembna za področje trgovine, ki se ukvarja s preprodajo rabljenih avtomobilov. Sodišče Je namreč obsodilo na šest mesecev zapora ter na pet tisoč frankov denarne kazni lastnika garaže Cha-tlilona iz Freneaa, ki je bil obtožen, da je prodal 14 let star avto znamke «studebaker», ki praktično ni imel zavor, a dve gumi sta bili popolnoma izrabljeni. Eno uro po sklenitvi kupčije, je kupec Izgubil oblast nad vozilom, zavozil na pločnik ter podrl na tla neko žensko, ki je kmalu nato umrla. Tehnični strokovnjaki, ki so pregledali avto, so bili mnenja, da bi se nesreča lahko preprečila, če bi lastnik garaže poskrbel za očiščenje vodov pri zavorah in zamenjal stari Posvečen na Litvanskem nov katoliški Škot MOSKVA, 26. — Juosapas Plet-kus, ki je bil do sedaj apostolski administrator škofije v Telseiaiu, je bil danes posvečen za škofa. Ceremonija je bila v katoliški stalnici v istem mestu. Vest je sporočila uradna sovjetska agencija Tass. Msgr. Pletkus je star 72 let ter je bil dolga leta župnik po raznih katoliških župnijah na Litvanskem. Padel z zvonika težak zvon BERGAMO, 26. — Sinoči je v župnijski cerkvi v vasi Misano di Gera d’Adda, ki je oddaljena kakih 28 kilometrov od Bergama, padel z zvonika 15 stotov težak zvon, predrl strop ter treščil na kor. Prav v tistem trenutku je bila cerkev polna ljudi, ki so se strašno prestrašili, ko so zaslišali pokanje in grmenje in nazadnje še silovit trušč. Trenutek pozneje Je oblak prahu prekril celotno osrednjo ladjo. Verniki so spočetka mislili, da je po- tres ter so zato v divjem diru zapustil cerkev. Nato pa so ugotovili, da se je le eden od šestih zvonov odtrgali od nosilca ter padel 15 metrov globoko. Zvon je popolnoma uničil cerkvene orgle. Dva dečka, ki sta bila v bližini, sta bila nepoškodovana. Zanimivo je, da so prostor, kjer so postavljeni zvonovi, popolnoma obnovili pred dvema mesecema. je laže in težje poškodovanih 20 potnikov avtobusa. Do nesreče je prišlo ko je potniški avtobus iz Karlovca iz do sedaj še neugotovljenih vzrokov naletel na prikolico tovornjaka. V Beogradu pa je prišlo do neobičajne nesreče v kateri so bile tri osebe težje, nad 20 pa lažje poškodovane. V veliki dvorani trgovskega podjetja «Sava» v kateri je bila letna konferenca delovnega kolektiva in katere se je udeležilo okrog 500 ljudi je nepričakovano padel strop nad polovico dvorane. Sreča v nesreči je bila, da strop ni naenkrat padel, tako da so prisotni imeli možnost poleči med stole. 0 L IM PIA D A BREZ 32 DRŽAV Afriške države bojkotirajo olimpijske igre v Mehiki BRAZZAVILLE, 26. — Višji afriški športni svet, na katerem so bili zbrani predstavniki 32. afriških držav je danes soglasno sklenil, da bodo vse države, ki jih zastopa, bojkotirale letošnje letne olimpijske igre v Mehiki. Do tega ukrepa je prišlo, ker je mednarodni olimpijski odbor dovolil nastopiti - na letošnjih igrah tudi Južni Afriki. Na zasedanju so označili delovanje mednarodnega olimpijskega odbora za neodgovorno, odrekli so mu v njegovi sedanji obliki predstavniško vlogo in so mu kot vodilnemu organu mednarodnega športa izrekli nezaupnico. Poslali so tudi poziv vsem svetovnim športnim organizmom, naj podprejo borbo afriških držav proti plemenskemu razlikovanju, ki vlada v Južni Afriki in naj bojkotirajo olimpijske igre. Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Američan Brun-dage je v Londonu, ko je izvedel za sklep afriških držav, izjavil med drugim, da se bo organizacija mehiških iger nadaljevala, kot je bilo predvideno. «Dejstvo — je rekel Brundage — da je Južna Afrika sklenila poslati v Mehiko mešano moštvo predstavlja velik korak naprej, ki ga je lahko dosegel samo CIO. Južnoafriški črnci so se že dolgo borili za nastop na igrah in prava nesreča je, da so jih nekateri, ki se proglašajo za njihove prijatelje, prikrajšali za to. Oni niso krivi za rasistično politiko svoje vlade in prepoved nastopanja na igrah bi bilo v bistvu kaznovanje nedolžnih oseb«. Predsednik indijskega olimpijskega odbora Raja Bhalinde Singh je izjavil, da se tudi Indija ne bo udeležila iger, če bo nastopila Južna Afrika, vendar pa bodo zavzeli dokončno uradno stališče kasneje. Predsednik CONI odv. Gnesti je poslal predsedniku CIO pismo, v katerem predlaga izredno sklicanje mednarodnega olimpijskega odbora, na katerem bi ponovno proučili vabilo Južni Afriki za nastop na igrah v Mehiki. v vodstvu Belgijec Eddy Merckx Njegov naskok pred dugouvršienim Italijanom Armanijem je 6’37”. Jutri bo na vrsti najkrajša etapa te dirke: Oristano-Cagliari. Merila bo 128 km. Proga je razmeroma lahka in po predvidevanjih bodo tudi jutri kolesarji prispeli na cilj v enotni skupini. TURNIR V VIAREGGIU Še brez zmagovalca VIAREGGIO, 26 — Po regular- nem zaključku tekme Juventus -Dukla in po obeh podaljških igre je bil rezultat vedno neodločen ld-Po določilih pravilnika tega turnirja bodo zato srečanje ponovili in sicer v sredo 28. t. m. Današnja tekma je bila izredno borbena. Juventus je prvi prišel v vodstvo, vendar pa je lahko z izidom srečanja zelo zadovoljen. Cehoslovaki so namreč — posebno v drugem polčasu — skoraj ves čas oblegali vratarja domačinov. Kako so se odvijali dogodki na igrišču dokaj nazorno kaže tudi razmerje kotov 19:1 v korist Dukle. Cehoslovaki so izenačili v drugem polčasu, ven. dar si zmagonosnega gola niso znali izsiliti. V borbi za tretje mesto se je tudi srečanje Napoli Vojvodina končalo v regularnem času Ll. Streljali so zato enajstmetrovke in po njih je bil rezultat 8:7 v korist Italijanov. Američan okradel gostoljubno Parižanko NEAPELJ, 26. — Ameriški mornar William J. Dandona, star 20 let, ki pripada posadki letalonosilke ((Roosevelt«, se je sinoči zadržal dalj časa z nekim francoskim dekletom, jo okradel ter potem zapil denar skupaj s štirimi prostitutkami. Dandona Je včeraj spoznal 24-letno Parižanko Louise Aumar, ki stanuje v nekem hotelu v Ul. San Felice. Nekaj časa se Je zadrzal z njo, potem je šel proč in se nazadnje spet vrnil. Dekle je trdila, da ji Je v njeni odsotnosti uaradel 400 dolarjev, ki jih je bila skrila v škorenjček. Policijski agenti so počakali mornarja blizu pomola in ko se Je ta vračal na ladjo so ga aretirati. Dandona pa Je trdil, da je ukradel Parižanki samo 110 dolarjev. Tatu bodo prijavili sodišču. Eksplozija v Turinu TURIN, 26. — Preprost peklenski stroj je sinoči eksplodiral pred nekim poslopjem v Ulici Casteggio. Strokovnjaki menijo, da Je šlo za staro kovinsko škatlo, ki Je bila povezana z električnim vodom ter je vsebovala majhno količino smodnika. Eksplozija je le rahlo poškodovala vrata na pospoju, kjer stanujejo tri družine. Pozneje se je razširil glas, da je mogoče šlo za protestno akcijo proti rektorju univerze prof Allarl, ki stanuje v nekem bližnjem poslopju. Protestna akcija bi bila povezana z nedavnimi nemiri na nekaterih fakultetah. Ne obstaja pa noben prepričevalen dokaz, da ta domneva odgovarja resnici. V NEKEM KINEMATOGRAFU V RIMU Izjalovil se je poskus oropati blagajno Zlikovci so napadli nočnega čuvaja ter skušali odpreti Magajno, kjer je Mio 60 milijonov lir RIM, 26. — Sinoči so neznani roparji vdrli v kino Adriano na Trgu Cavour ter se skušali polastiti 60 milijonov lir. Denar Je bil shranjen v jekleni blagajni v uradu ravnatelja kinematografa. Trije neznani zlikovci so vdrli v kinematograf eno uro po zadnji predstavi, šli so takoj v prvo nadstropje, kjer so napadli nočnega čuvaja 62-letnega Andrea Galan-tija, mu zvezali roke in zamašili usta, so ga prisilili, da je šel z njimi v urad ravnatelja kinematografa, kjer so napravili temeljito preiskavo. Ponesrečil pa se Jim Je poskus odpreti blagajno. Takoj nato so odpeljali Galantlja v prvo nadstropje, kjer so ga pustili v napol nezavestnem stanju. Nočnega čuvaja so našle davi čistilke, ki so obvestile policijo. Za-I radi hudega strahu, ki ga le pre-1 trpel, Galantl ni mogel spregovoriti | niti besedice ter so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti pet dni. Vsota 60 milijonov, ki je bila v blagajni, se je nabrala v treh zadnjih dneh. Zvedelo se je tudi, da so bili na mizi v ravnateljevi sobi številni dragoceni predmeti :n tudi nekaj denarja. Zdi se, da so jih zlikovci spregledali. Nočni Čuvaj ni mogel povedati policiji nič točnega, ker so ga roparji napadli od zadaj, ter mu takoj zamašili usta ln zavezali oči Bil je sicer oborožen s pištolo, ki pa so mu jo zlikovci odvzeli. Preiskovalni organi so ugotovili, da so imeli moški ključ, s katerim so odprli vhodni jekleni zastor. Večjo srečo je imel neznan mladenič, ki je včeraj vdrl oborožen s puško v Kmečko hranilnico in posojilnico v kraju Sant-Elena d’Este (pri Padovi) ter se polastil 4 milijonov lir. Deset minut prej Je bilo v blagajni čez 20 milijonov Ur. Mladenič je bil sam ter se je odpeljal s skuterjem. V Grčiji zdravniško spričevalo za sklenitev zakona ATENE, 26. — Grška vlada Je sklenila, da bodo morali odslej naprej bodoči zakonci predložiti duhovniku ali pa civilnemu uradniku, zdravniško spričevalo, da bi se lahko poročili. V tej zvezi je bil p ras v teh dneh izdan poseben zakon. Sosed umoril 20-ietno študentko PARIZ, 26. — Neznan morilec je ponoči ubil 20-letno študentko Maud Prin v njeni sobici v Rue du Fau-bourg Saint Martin Dekle je spala v svoji sobi v sestem nadstropju istega poslopja, kjei živijo njeni starši. Truplo nesrečnega dekleta je našla davi njena mati. Maud Prin je ležala popolnoma gola v postelji. Ugotoviti so. da jo je morilec najprej udaril po zatilniku z nekim trdim predmetom ter ji potem zabodel nož v srce. Maud Prin je študirala na fakulteti gospodarskih ved Bilo le lepo dekle ter se je ukvarjala s športom. Zločin se je ouigral verjetno okoli štirih zjutraj Ob tisti uri so namreč nekateri sosedje slišali pritajene krike in ječanje ki je prihajalo iz dekletove sobe Pozneje se je zvedelo, da je dekle umoril neki mladenič, ki je stanoval v sosednji sobi. Ker Maud ni hotela slišati o njegovi ljubezni, Jo je ubil. Srednješolski profesor je kradel drva AVELLINO, 26. — Policijski agenti so izvršili zaporno povelje pomočnika republiškega pravdnika v Artanu Irpinu ter aretirali 40-letnega profesorja Annibala Roberta, ki Je obtožen, da Je kradel drva. Obtožnica trdi, da Je Roberto, ki Je diplomiral v agronomskih vedah ter je do sedaj poučeval matematiko v srednji šoli v Savlgnano Irplno, ukradel 500 stotov drv, DIRKA PO SARDINIJI Reybroecku tretja etapa Merckx trdno v vodstvu na skupni lestvici ORISTANO. 26. — šele uro in pol po zaključku etape so lahko danes objavili uradno ime zmagovalca. Belgijec Guido Reybroeck, član Merckxovega moštva je prispel na cilj tako tesno skupaj z Italia-nom Durantejem, da sodniki na cilju niso nikakor mogli določiti, kdo izmed njiju je bil prvi in kdo drugi. Ker na tej dirki na cilju., ne uporabljajo «fotofinish» je hudo zadrego rešil šele neki slučajni fotograf, ki je slikal prihod tekmovalcev na cilj. šele, ko so sliko razvili, so lahko ugotovili, da je bil Belgijec za drobec časa hitrejši od Italijana. Težave okrog določanja zmagovalca pa so bile praktično tudi edini razburljivi trenutek današnje etape. Vožnja je bila namreč dolgočasna. Merckx je budno pazil na svoje nasprotnike ni ni dovoljeval nikakršnega presenečenja. Lestvica tretje etaoe od Itttirija do Oristana, dolge 136 km je naslednja: 1. Guido Reybroeck (Bel.) 3.40’21” s povprečno hitrostjo 36,719 kilometrov na uro 2. Adriano Durante (It.) 3 Giuseppe Grassi (It.) 4. Swerts (Bel.) 5. Ritter (Dan.) in nato praktično vsa glavnina v zmagovalčevem času Na skupni lestvici je še vedno liiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiniimiiiiimmiiiiiiiimiiiiimmmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii11 V MOŠKI KOŠARKARSKI B LIGI Pomembna zmaga Sp Ivi gen Braua SPLtiGEN BRAU: Medeot 19, Comelli, Ponton 8, Krainer 28, Bi-sesi 7, Polonlato 2, Meneghel 2, Michelini, Stabile, Bosili. BIANCOSARTI: Cappelletti, Pessina 4, Nizza 9, Ferri, Brega 16, Binda 12, Camellini 7, Ajtnik, Gnocchi 4, Plotegher 2. SODNIKA: Serrazanetti in Magagnoll iz Bologne. 5 osebnih napak: Camellini (B), Stabile (S), Nizza (B). Z zmago nad Biancosarti ostaja ------------------ Spliigen Brau nepremagana na do- mačih tleh. Goriška ekipa je dosegla pravi podvig proti vodeči ekipi B lige. čeprav je tokrat ostala brez Maurija, ki je bil Izključen za dve nedelji, je premagala Biancosarti, ki je veljal za najmočnejšo ekipo v tej ligi. Po tej tekmi moramo pohvaliti prav vse igralce, ki so tokrat pokazali izredno požrtvovalnost in tehnično pripravljenost, Ki io ne znajo pokazati na tujih igriščih. Nedeljsko tekmo bi lahko imenovali ((Krainer show». Goriški kapetan je zablestel v celi tekmi. Igral je vseh 40’ in pri tem realiziral 28 točk, od teh pa kar 12 pri prostih metih. Pripomniti moramo, da nj zgrešil nobenega od dodeljenih prostih metov. Njegova veličina pa je v tem, da je igral zelo dobro v obrambi. Obe ekipi sta igrali obrambo na moža. Krainer je varoval Gnocchija, tako dobro, da je nasprotni igralec zabeležil le 4 točke, vse v prvem polčasu. Poleg kapetana moramo Se pohvaliti vse ostale Igralce, ki so pripomogli k zmagi. Od teh pa posebno Medeota, Id Je tudi igral vseh 40’ in Pontona, ki je vedno pozitiven in nam večkrat prikaže kaj novega. Biancosarti je res močna ekipa. Posebno se odlikuje v protinapadu, ki ga vedno razreši s krasno tehniko. Zato smo večkrat prisostvovati pravim eksihibicijam v protinapadu. V tej ekipi je izstopal Nizza, ki je bil pobudnik mnogih akcij. Priznati moramo, da ni zaslužil vseh osebnih napak, ki sta mu jih sodnika prisodila. Kljub temu se ni upiral in je športno zapustil igrišče. V strelih z razdalje pa se je izkazal Binda, ki je bil večkrat uspešen. Ta igralec je bil tudi edini, ki se je nekoliko upiral aoma-čim v drugem polčasu. Drugi so nekako popustili, tako da je bilo delo domačinov tem lažje. Spliigen je začel z naslednjo postavo: Meneghel Ponton, Polonlato, Krainer In Medi- >t. žoga je prvič prešla v roke gostov, ki so pogrešili akcijo na koš. žogo so dobiti Goričani, jo podali Meneghelu, ki Je streljal z razdalje in zabeleži] prvi koš. Gostje so takoj izenačili in prešli v vodstvo (6:10). Goričani so izenačili v 7’ (10 10), nato pa prešli v vodstvo in ga obdržali do konca tekme. Razlika je bila le majhna in je nihala vedno na košu razdalje, večkrat pa le za točko razlike. Le proti koncu prvega polčasa se je razlika nekoliko povečala. V drugem polčasu se je moč soriških igralcev bolj poznala. Povečali so vodstvo in ga obdržali na 10 točkah. Plavi so postajali vedno točnejši in polnili koš gostov, v tem delu so prišli na igrišče tudi mlajši igralci, ki so se tudi dobro izkazali. Spliigen je torej prepričljivo premagal Biancosarti, ki je vodil na lestvici. V tej tekmi smo opazili pri domačinih le malo menjav, kar je v popolnem nasprotju z običajno igro Goričanov S to zmago so se goriški igralci nekako oddolžili poraz proti Lloydu v Trstu in ostali še vedno nepremagani doma. To predstavlja pomembno dejstvo, ker jih bo ta rekord lahko tolažil, >'e niso mogli doseči postavljenih ciljev, to je vstop v A ligo. Seveda se bodo morali še boriti, ko bodo gostje Snaidera, ki trenutno vodi na lestvici. - anion- MOŠKA A LIGA Simmenthai — ‘Butangas 84:82 •Ignis Varese — Fargas 65:55 *Candy — Oransoda 70:60 *Noaiex — Eldorado 80:64 •Ignis Sud — Boario 85:59 •AlTOnesta — Beocni 72:69 LESTVICA Oransoda. Simmenthai, Candy 26; Ignis Sud 24; Noalex, Ignis Varese 18; Butangas, AlTOnesta 12; Eldorado, Boario 10; Becchi 6; Fargas 2. ŽENSKA A LIGA •Standa Mi — Fiat 72:55 •SGT — Lamborghini 47:43 * Ultra vox — Standa Fe 47:42 Reooaro — »Torino 55:43 •Piamma — Geas 47:42 LESTVICA IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIinilllllltllllllllirilMUnmillllllllllllllUIIIIIIUHHnHHHHHIHHmUfmUmUjmj ODBOJKA ZIMSKI POKAL V Poreču oster odpor nepopolne postave Bora V nedeljo so odigrali predzadnjo tekmo zimskega pokala, ženska ekipa Bora je tokrat gostovala v Poreču, kjer Je s tekmo otvo-rila prenovljeno igrišče tamkajšnjega društva Partizan. Plave so odpotovale iz Trsta z okrnjeno ekipo, kajti Pemarči-čeva in Kendova imata Se poškodovano nogo iz prejšnje tekme, Bare Jeva se bo morala operirati,--- drugi dve igraliki pa nista mogli na pot. Poleg tega pa Je bil tudi trener zadržan. Res škoda, da so morale Tržačanke nastopiti z nepopolno postavo, kajti v nedeljo jim zmaga ne bi ušla. Vso tekmo so se borile za točke, samo tu pa tam jih Je kriza prijela in so kar okamenele, tako da Je nasprotnik z lahkoto osvojil točke. Najlepše nam to dokazuje četrti set, ko so plave vodile 14:2 in imele set žogo. Po servisu so prešle v krizo in niso bile zmožne sl osvgjitl zadnje točke, dokler se ni nasprotnik zmedel, tako so si borovke prisvojile set s 15-13. Sicer tudi ta poraz ne sme demoralizirati ne igralk in ne občinstva. Izkustvo, ki sl ga plave pridobijo na takih turnirjih, se bo obrestovalo pozneje v ligi, saj dobro vemo, aa je poraz bogatejši z izkustvom kakor zmaga. TVD PARTIZAN (Poreč) - BOR Trst 3:2 (15:3, 7:15, 15:11, 13:15 15:5). PARTIZAN — Margreltner, Sto-lenič, Gržinlč, Pakasin. Pažalih, Ov-larič, Cetilin, Darer, Filič. BOR — Pavletič, Mljot, Hmeljak, Rauber, Rogelja, Pernarčič S., Bezeljak in Pahor. S-a • * • V predzadnjem kolu prijateljskega turnirja za zimski pokal med tržaškimi in istrskimi šesterkami, ki je bilo na sporedu v nedeljo v Poreču, Je moška šesterka Brega po petih napetih setih premagala domačine s 3:2. Zenska postava Brega pa Je utrpela ponoven poraz in klonila s 3:0. • • # V moškem drugollgaškem odboj- karskem srečanju v Forliju Je v soboto zvečer Športno združenje Bor premagalo Intrepido s 3:1. Se nekaj izidov druge lige: Libertas -CRDA 3:2, Gasilci Trst - Bovoll 3:1, Pagnin - Robur 3:0. Recoaro 12 12 0 790 435 24 Standa Mi 12 11 1 688 470 22 Geas Šesto 12 8 4 582 453 16 Lamborghini 12 6 6 492 458 12 Fiat Torino 12 6 6 571 380 12 Torino 12 6 6 507 638 12 SG Tnestina 12 3 9 520 594 6 Fiamma 12 3 9 458 650 6 Ultravox 12 3 9 411 385 6 Standa Fe 12 2 10 435 575 4 MOŠKA B LIGA •Snaldeio — Gira 82:75 •Faema — Bieila 66:65 'Spiugen Brau — Biancosarti 66:54 •Gamma - Lloyd Adriatico 83:46 •lmola — Siemens 52:46 •Ital&ider Ge - Italsider Ts 77:ol Snaidero LESTVICA 15 14 1 1095 885 28 Biancosarti 15 13 2 1056 841 26 S. Briiu 15 9 6 102) 962 18 Gamma 15 9 6 1048 1045 18 Faema 15 S 7 953 904 16 Lib. Bieila 15 8 7 866 906 16 Gira Bol. 15 7 8 883 908 14 Siemens 15 5 10 899 950 10 Ital. Ge 15 5 10 866 924 10 Ital. Ts 15 5 10 822 898 10 Lloyd Adr. 15 4 11 916 1037 8 Virtus 15 -1 11 813 953 8 ...."'•»jo ‘cnuic (d.O.) Lloyd Adriatico - Snaidero, Lib Bieila - Italsider Ts, Biancosarti -Gamma, Spliigen Brau - Faema Gira - lmola, Siemens - Italside: Genova .........Illllllllllllll.■■IIIIUIIIIIIII...•■■■■■•■■■Ml.......n KOŠARKARSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO Psihološka krhkost kriva novega poraza Tekma proti Servolani se Je pričela še kar pozitivno za košarkarje Bora, ki so nudili vtis, da so si opomogli iz Krize in da so izboljšali način igre. Branili so se s cono 2-3 odnosno 3-2, prestregli so nekaj žog spričo agresivne obrambe in naglo prehajali v protinapad. Gostje so sprva branili z ozko cono ,kar Je borovcem omogočalo, da so z lahkoto podajali -- žogo in razkrivali lastne strelce. Kakor hitro so Skedenjci prešli v agresivnejšo cono, pa se je po javil zlom. Statičnost na položajih in brezidejnost sta olajševala delo gostov, ki so prestregli veliko podaj in zdrveli v lahke protinapade. Kljub temu se je prvi polčas zaključil z minimalno razliko v korist Servolane (32-27). Značilno Je in statistično dokazljivo, da se v prvih minutah drugega polčasa navadno pojavljalo somptomi popolne apatije, včasih tudi panike, ko odpovesta tn borbenost in sploh volja do zmage in tedaj imajo nasprotniki prosto pot. Tako je bilo tudi v nedeljo. Pii vi so ves prvi polčas dobro držal v začetku so celo vodili Po pri moru so se gostje znašli pre spremenjenim nasprotnikom 1n s izrabili priložnost, da so prenes razliko na 12 točk. Ko Je bilo ž vse zgubljeno, te prof Mari odt< čil, da preizkusi obrambo na mo in to v neprimernih okoliščinat ko so postavo sestavljali mar gibčni igralci. Od tod katastrofi len zaključek 57:36. Borovci so nastopili v postavi Spacal (16), Sancin (6), Sirk <2 Starc, Fabjan (3), Kralj (2), Ri dež. Prinčič (2), Zavadial (5). ADKIJAN ZAVADLAL KP NEMČUE ZAHTEVA RELECAUZACUO Novi program verjetno pomeni tudi novo politiko Prvič, odkar obstaja, se KP Nemčije formalno odreka nasilne revolucije ■ Njeno delo naj bi potekalo v okvirih ustave ■ Ali je razvoj v Zvezni republiki resnično že zre! za socializem? K «Zalivu» (štev. 8-9) EONN, februarja. — Pred ne-ojvn.m se je ((nekje v Nemčiji« jla tajna seja ilegalnega Cenilnega komiteja prepovedane Komunistične partije Nemčije JKPD — Komunistische Partei yeutschlands). Na seji je bil odo-“ten novi partijski program, ki adeva tako vlado in politično le-kot najširšo javnost Zvezne rePublike. Vladi bi novi program imel slu-. I za ((osnovo morebitnih poga-J®ni» glede ponovne legalizacije P^tije, levici pa bi imel biti spod-Upa za sodelovanje. Javnost bi adalje imel prepričati, da komu-lsti niso več nikaka pošast, s ka-•?f° so nekateri plašili ljudi. Pr-°<*kar obstoji, se je KPD formalno odrekla ((nasilni revoluciji« v deželi. Novi program nakazuje resen Poizkus KPD, da bi se otresla svoje desetletne izolacije, ki se je v •Jej znašla, pa ne samo zaradi te-«a, ker je bila postavljena izven akona. Nova taktika verjetno napoveduje tudi novo politiko. KPD Je zdaj celo pripravljena priseči, a bo spoštovala zahodnonemško Ustavo. fo predpisih sklicano in javno Porejeno tiskovno konferenco, na ■fateri sta dva člana politbiroja KPD hotela novinarjem pojasniti ovi program, je zadnji trenutek Prepovedal šef policije v Frankfur-u, baje ker je v tem smislu inter-eniral zvezni' minister za notra-Je zadeve, Luecke. Konferenca je “ a Prepovedana, češ da gre za legalni sestanek v zvezi z oživit-/° ilegalne KPD. «člana politbi-aja sta bila aretirana ter *Cena šele naslednji dan. Novinarje Je na konferenco po-aail Ludwig Landwehr, bivši an-Jašist in poslanec KP v deželnem Parlamentu Spodnje Saksonske, anes član partijske komisije, ki J se z vlado — če bi ta kdaj na a Pristala — imela pogajati o ‘Postopni relegalizaciji« KPD. Kot izpu- Nan omenjene komisije «za poga- janja« je Landwehr že lani febru-jJJa Kiesingerju predal pismo Reimanna, šefa komisije in telJa Partije (ki bi ga sicer v H Nemčiji aretirali). Kancler je pismo prejel, vendar unj je ni odgovoril. Vsaj nepo-®dno ne. Posredno pa tako on j, ronogi njegovi sodelavci izjav-Jajo, kako bi se v deželi «vsak tre-utek lahko osnovala nova ko-unistična partija«, če bi ta pri-j^ala ustavo. Dne 27. decembra 67 so v biltenu notranjega mi-mtrstva bili celo imenovani vsi Politiki, ki so kdaj izjavili, kako ‘Se «KPD lahko ponovno osno-aia in svobodno delovala, če bi ^ odpovedala protiustavnim ci--etn, zaradi katerih je bila pre-IJ°vedana». > Ptepovedjo konference, na ka-h je KPD želela napovedati no-’ «ustavne» cilje, so oblasti — ““"O ujejo komunistični politiki — «J>antirale ono, kar so same iz-- vl,e oziroma obljubile. Kako naj Ciin a prepriča javnost, da n,.enl Ji niso več ((protiustavni«, če ji la e^re4u-lej0- da bi javno nastopajo«, ^Pitajo njene funkcionrr-r. ' Bivša zvezna poslanka KP t ®te Thiele je novinarjem Kljub mu predala načrt programa, ki CK postavlja v javno razpravo. Je a ^KD — je rečeno v načrtu — , , razvoj v Zvezni republliki «ob-*tivno zrel za socializem«. Par-|.J? želi, da bi f‘l a Nemčija ((spremenila bjd napredne demokracije in svo-Prva etapa take transfor-ob« 1,1 lrnel& biti v »razvijanju Va?ne demokratične alternative j J, Politiki«. Nada.ljni koraki: ^ /sna politika miru in priznanje ^okratlčne republike Nemčije cwf v,en: navznoter pa predvsem s mokratlčne reforme v gospodar-in političnem življenju, trsk poIlwenom življenju bi bilo j, Pa odstopiti od napovedanih za-^ nov o izrednem stanju. V gospo-«a^3t,Vu 131 p‘l0 treba uveljaviti c /Jokratično soodločanje« dflav-y i® “demokratično načrtovanje«. ^ koncerni ključnih panog in-ne lr^e ~ atomske, kemične, naft-g ’ elektronske, električne, premo-lnVne' jeklarske, avtomobilsap — Ve,lke banke ter zavarovalnice sta??0ra*e v “slclaclu z ustavo« po-kr»t <: «Na mesto ustavne parla-cbjntarne ured*tve ln razdelitve c asti je stopila absolutna oblast n ,vnega aparata, ki ga uprav-J° Interesi velikega kapitala. Način, kako bi se dosegel cilj pr °dpravlli že navedeni vzroki, Kru tav*Ja največjo novost v pro-ua mu KPD, katera — kot je po-t k r 6no že v uvodu ~ “vodi poli-0 v okviru ustave«. se Zvezna repu-v de- «Mi komunisti,« je rečeno, hstre-mimo za mirno in demokratično potjo socialistične preobrazbe.« Pristavljeno je sicer, da se ((danes še ne more predvidevati, na kakšen način bo prišlo do socialistične transformacije v deželi, “vendar že samo to zadostuje, da se lahko ta načrt programa — ne-glede na trenutno utopistično nacionalizacijo — oceni kot najrea-lističnejši v povojni zgodovini. KP Nemčije. ((Opirajoč se na načela marksizma-leninizma,« je rečeno, «bo delavsko gibanje v Zvezni republiki, v borbi za socializem, našlo take poti in metode, ki najbolj odgovarjajo našim pogojem » S takšnim programom — predpostavljajo — bi KPD v Zvezni republiki lahko dosegla več kot s prejšnjimi. Alj bo to dovolj, da bi po eni strani mogla doseči svojo legalizacijo in po drugi večjo popularnost med najširšimi sloji ljudstva, da otroci nemškega gospodarskega čudeža niso najbolj naklonjeni velikim spremembam in reformam, kakor tudi, da je za “diktaturo proletariata« vsekakor nujen vsaj proletariat. Iluzorno je, potemtakem, govoriti o nacionalizaciji ter mirnih reformah v eni sapi: osnova sleherne zahodnonemške gospodarske politike, naj si bo krščanskodemo-kratske ali socialnodemokratske, je prav v stimulaciji velikih podjetnikov. Bodočnost bo pokazala, na kaj je KPD hotela postaviti poudarek: na reforme ali na nacionalizacijo. Od tega je — v pogojih, v katerih se danes nahaja Zvezna republika Nemčija — tudi odvisen uspeh ali neuspeh novega programa KP Nemčije. Z. BRIHTA Pred časom je izšla zadnja lan- ; mislim, da bi polemični bojevi-ska dvojna (8.-9.) številka revije i teži, ne glede na to, če se je tZaliv*. Kot prejšnje ima tudi ta pretežno polemičen značaj, medtem ko prave literature, z izjemo enega ali dveh sestavkov in nekaj pesmi, v njej skoraj ni. Čeprav so nekateri prispevki zanimivi, se izgubijo v aolgo veznih in gostobesednih polemikah, ki so skoraj izključno izpod peresa Borisa Pahorja, mentorja in idejnega usmerjevalca revije. Gotovo, v današnjem ideološko in idejno tako razvejanem času, v katerem tudi naš slovenski narod ne more biti izjema, je revija brez določene ideološke in miselne usmerjenosti nevzdržna, toda zdi se mi, da je za edino slovensko revijo v zamejstvu, ki bi jo mogli sprejeti levi Slovenci, res škoda, da se je sprevrgla v izrazito in povrhu skoraj še izključno osebno polemično orodje, namesto da bi se odprla kvalitetnim mladim in drugim slovenskim literarnim ustvarjalcem pri nas in tudi v matični domovini (da se poudari kulturna nedeljivost) ter se tako uveljavila kot revija naprednih slovenskih literarnih in miselnih ustvarjalcev v zamejstvu in s tem kot glasilo predvsem naše manjšinske kulturne prisotnosti in vsestranske narodne problematike. S tem seveda ne .....MMMMMI.MMMMMMMMMIMMMMI.MMMMMMMMMMMMMMMMMIMMMMM.MMMMMM.MM.MM ZA SEDAJ ŠELE «M0ČN0 UTEMELJENA D0MNEVA» Tudi sonce vpliva na smrti od kapi in bolezni ožilja? Domnevo bo treba še statistično in drugače podkrepiti MOSKVA, 26. — Bolj se znanost razvija, bolj zapleteno postaja življenje. Sicer je to v nekem smislu protislovje, vendar pa le v določenem smislu, kajti s tem da nam znanost pojasni kak pojav, ki nam je bil prej neznan in smo ga sprejemali pač tako, kot se je pojavljal, nam nove razlage spreminjajo dojemanje sveta, dogodkov in pojavov in s tem postaja življenje vsaj z razumske plati bolj zapleteno. Do pred nekaj desetletji so se edinole zvezdoslovci ukvarjali s Soncem in njegovimi pojavi, povprečen človek pa je jemal Sonce le kot nebesno telo, ki mu daje toploto in svetlobo. V zadnjih časih pa nam znanost pravi, da ima Sonce celo vrsto drugih vplivov na življenje na Zemlji. Najnovejša ugotovitev morda tudi šele domneva je ta, da Sonce vpliva tudi na to, koliko ljudi bo na Zemlji umrlo za srčno kapjo in okvar na ožilju. Med razlogi, ki odločilno vplivajo na bolnike, ki jih mučijo srčne bolezni in bolezni ožilja, so že dolgo bili znani tako imenovani meteorološki vplivi, ki jih je bilo treba prišteti med razloge prehrane, dela in ostale elemente, ki so vplivali na stanje srca in ožilja. Nadaljnja raziska-vanja pa so navedla znanstvenike in strokovnjake, da so začeli upoštevati tudi vpliv tako imenovane sončne dejavnosti na biosfero. S to novo panogo znanosti se ukvarjajo tako imenovani hcliobiologi. Ustavimo se pri njej. Razne aktivne procese na no-vršini Sonca spremljajo izredno močna sevanja, ki niso nič drugega kot razširjanje s sončne površine ogromnih količin drobcenih elementov, ki so napojeni z močno električno energijo, poleg tega ob aktivnih procesih Sonca se širijo po vesolju močna roent-genska sevanja ter velike količine ultravioličnih žarkov. Te močnejše radiacije se pridružujejo običajnim radiacijam, ki jih Sonca oddaja, ko le mimo, ko torej na Soncu ni značilnih aktivnosti, ki jih zvezdoslovci spoznavajo tudi preko tako imenovanih sončnih peg ali madežev, S stališča vpliva, ki ga ima to sevanje na biosfero, more postati ta sončna aktivnost zelo zanimiva. Drobceni elementi, roent-genski žarki in ultraviolično sevanje se Siri po vesolju in dospe tudi do višjih plasti zemeljskega ozračja. Potemtakem morejo močnejše doze, velike količine vseh možnih elementov postati nevarne le kozmonavtom, če gredo preko zemeljske atmosfere, oziroma že ko se povzpnejo v višje in bolj redke plasti zemeljskega ozračja. Čeprav vsega tega področja znanosti človek še ni podrobneje proučil, oziroma ni prišel do podrobnejših analiz o najrazlič-nejfih posledicah teh različnih sevanj in žarčenj, se določeni podatki dado vendarle zbrati in analizirati. Bolj temeljito so znanstveniki proučili npr. tako imenovano spremenljivo magnetno polje, ki v zvezi s tem nastaja ob tečajih Zemlje in na določe- nih razdaljah od zemeljske površine in ki more vplivati na organizem tudi v primerih ko je njegova moč razmeroma šibka. Se posebej se ti vplivi opažajo kadar so magnetne oscilacije podobne frekvenci tako imenovanih bioloelektričnih tokov. Poseben problem je tudi problem neposrednega vpliva sončne aktivnosti na biosfero in še posebej na človeški organizem. Sicer so znanstveniki še vedno v dvomu o nekem neposrednem vplivu sončnih sevanj, vendar mnogi znaki kažejo, da bo treba to področje znanosti nekoliko poglobiti, da bi se ugotovila točna povezava med temi pojavi. Obstoj tega vpliva se da dokazati le s pomočjo statističnih podatkov, kajti vsak element biosfere, vštevši sem tudi človeka, je pod vplivom dejavnosti cele vrste najrazličnejših dejavnikov. Od tod tudi pomembnost, ki se pripisuje tem najnovejšim ((močno utemeljenim domnevam«, za katere nekateri trdijo, da že niso več domneve, ker čakajo le na ustrezno potrditev s konkretnimi statističnimi poročili, statističnimi dokazi Patologija kardiovaskularnega sistema je predmet proučevanja tudi s tega vidika, pa čeprav le v omejenem obsegu in to v zvezi z vedno večjim naraščanjem bolezni in tudi smrtnih primerov, ki jih motnje na srcu in ožilju v našem stoletju prinašajo. Ko ifčejo neke zunanje razloge povečanja teh bolezni in to še specifično v določenih letih ali ciklusih, so vzeli v poštev prav te oscilacije geomagnetnih polj. Motnje, ki se opažajo v teh magnetnih poljih, pa so posledica sonč- nih aktivnosti, ki močno spreminjajo ravnotežje v magnetnih poljih Zemlje. Kakor se je ugotovilo v dobah tako imenovanih ((magnetnih viharjev« se pri mnogih srčnih bolnildh opažajo močna ošibitev in ostrejše motnje v tako imenovanem kontrolnem sistemu. Skratka človeški organizem postane veliko bolj občutljiv. Ko so proučevali vse primere infarkta v Sverdlovsku v Sovjetski zvezi od leta 1961 do 1965, so prišli do zanimivega zaključka: v dneh največje geomagnetske aktivnosti se število primerov infarkta močno poveča, tako da se logično postavlja v posredno zvezo s povečano aktivnostjo Sonca. Do podobnih ugotovitev ali vsaj domnev so prišli! tudi v drugih mestih, npr. v Leningradu. Podatke o tem so zbrali in objavili v publikaciji kardiološkega zavoda sovjetske akademije znanosti. Kardiološki inštitut sovjetske akademije je ta svoja raziskovanja povezal v sodelovanju z observatorijem v Pulkovem ter s katedro za sodno medicino na medicinskem zavodu v Sverdlow-sku in to za razmeroma dolgo obdobje 22 let, od 1944. do 1966. leta. Seveda so pri tem vzeli v po’tev le tiste elemente, ki so b‘li kar se da izraziti, tako da je ta aneliza, če še ne zasluži popolne vere, vsekakor zelo zanesljiva. Iz tega izhaja, da že v začetku omenjena domneva ni več le samo teoretična domneva, pač pa postaja že zanimiva in kolikor toliko zanesljiva študija o posrednem in neposrednem vplivu sončne aktivnosti na stanje bolnikov in tudi na večjo ali manjšo smrtnost od srčnih bolezni in bolezni ožilja. llllllllllllIllirillllimillllllMIIIMIIIIMIIMIIIIIIlIllllltllllMMliiMllIllilllllllllllllllllllllllMIIlliiiiiiiiiiiiHIIIIIIIII Val ameriških hippyjev je zapljusknil do Nepala Za nekatere ie mladinska struja, ki si je nadela ime “ljubitelji cvetja«, ki pa je bolj znana pod imenom , naj tudi nadaljujem najprej s pregledom polemično zastavljenega gradiva. V članku «0 slovenskem socializmu» odgovarja Boris Pahor Dušanu Hreščaku na njegov članek v prejšnji številki revije. Na osmih straneh gostega tiska navaja Pahor r.nekaj zgoščenih mislb o nekdanji Neodvisni socialistični zvezi in o njenem razpustu, o zamisli ustanovitve slovenske socialistične stranke, o pojmovanju socializma itd. Polemika je o tem ali naj se slovenski socialisti v zamejstvu vključujejo v vsedržavno socialistično stranko ali stranke ali pa naj ustanovijo svojo Slovensko socialistično stranko, v širšem okviru pa tudi o tem, kaj in kakšen je pravi socializem. Hreščak, s čigar današnjimi stališči in nekaterimi razlagami in tolmačenji se ne morem strinjati, zagovarja prvo, Pahor drugo možnost, Hreščak je na stališču načelnega ideološkega pojmovanja socializma in pojmuje tudi njegovo narodnoobrambno vlogo v tem okviru. Pahor je na stališču narodnega socializma, a je pri tem njegovo pojmovanje takega socializma močno enostransko ker gleda na socializem zgolj s stališča kulture ne pa tudi ekonomike in s stališča vseh tistih problemov, s katerimi se mora socializem spoprijeti, zlasti ko je na oblasti. Iz Pahorjevega pisanja je razvidno, da si slovensko socialistično stranko pri nas zamišlja kot eno izmed strank, ki bi se lahko iz taktičnih razlogov in marodnih interesom povezala z ostalimi slovenskim buržoaznim strančicami. Če je tako, potem gre res le za «pogrevanje starih ideoloških epruvet» in je tudi Pahorjeva misel o «združeni slovensk, levici» silno nestvarna spričo dejstva, da je potencialno glavni del slovenske levice pri komunistih, za katere bi taka Slovenska socialistična stranka, ki bi se lahko povezovala s slovenskimi buržoaznimi strančicami pri nas, bila vse prej kot vabljiv partner, kakor je tak partner za njih tudi PSI ali PSU. Vprašanje združene slovenske levice je preveč delikatno vprašanje, da bi ga lahko obravnavali v tako nataknjenih polemikah, katerih rezultat utegne biti ravno nasprotno od tega kar si Pahor želi v svoji, v ostalem utemeljeni zaskrbljenosti za usodo slovenstva na teh tleh. Kratek «Zapisek o poročanju» se nanaša na zadnjo številko revije veliko daljša od skegl osnutkV ruzakonrtri dtoak- poti, ki vodi čez. Severni Jadran (Trst, Koper, Reka, Benetke). Pri nekaterih vrstah blaga pa je bila in je včasih še danes ta prometna tičnih ravnateljstev in šolskih nad-zorništev za slovensko šolo na Tržaškem in na Goriškem, ter so naglasili potrebo, da bi uzakonili diverzija še posebno vidna. Tako I pet didaktičnih ravnateljstev na 2. DEŽELNI DAN ERGONOMIJE V četrtek zvečer ob 18.30 bo v Strojnem institutu pri tržaški univerzi 2. deželni dan ergonomije, to je tiste znanstvene discipline, ki skuša ustvariti okrog človeka-delavca proizvajalca čim ustreznejše in, mogli bi reči, prijetnejše okolje na delovnem mestu. Glavno poročilo bo imel ravnatelj instituta prof. Igmo Tessari. Padec z vespe Včeraj se je ponesrečil 57-letni u-radnik Vittorio Marino, ki stanuje v Ul. Doda 16. Nekaj minut po 11. uri se je peljal po Ul. Commerciale na vespi, ki jo je vozil njegov prijatelj Diego Sist proti središču mesta. Nenadoma so zavore odpovedale in vespista sta se prevrnila na cesto. Sist je ostal nepoškodovan, medtem ko se je moral Marino javiti v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Zaradi udarcev po glavi in levem stopalu se bo zdravil teden dni. Nesreča na delu Včeraj se je na delu ponesrečil 47-letni Attilio Palcini, ki stanuje v Ul. Mayer 14. Ko je okrog 16. ure delal pri podjetju Ilva, kjer je zaposlen, se je spotaknil ob leseno lestev in padel na tla, pri tem pa se je hudo udaril po levi nogi. Njegovi kolegi so poklicali rešilni avto Rdečega križa, ki Je ponesrečenca odpeljal v splošno bolnišnico. Tam so mu zdravniki ugotovili izpah levega kolena ter ga pridržali na ortopedskem oddel. ku. Mož bo okreval v 20 dneh. 22. t. m. je na tržaški uni verzi diplomiral za doktorja jarmacevtike ADRIJAN CIJAK Sorodniki in prijatelji mu iskreno čestitajo. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE priredi danes, 27. t. m. od 16. do 19. ure v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj otroško pustno rajanje Vljudno vabljeni! Športno društvo Kontovel priredi v nedeljo, 3. marca enodnevni Izlet na Svete Vlšarje na sneg. \/ablJenl. SPDT priredi v nedeljo, 3. marca Izlet z avtoDusom na Vojsko, ob priliki smučarskih tekem v slalomu, veleslalomu in teku na 3 km. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. GLASBENA MATICA V TRSTU V nedeljo, 3. marca ob 17. uri v Kulturnem domu NASTOP BALETNEGA ANSAMBLA ZGBI IZ LJUBLJANE S PRAVLJIČNIM BALETOM HRESTAČ glasba P.l. ČAJKOVSKI Koreografija: Lidija VVisiak, Anton Dolin, Henrik Neubauer, Gorazd Vospernik Priredba In režija: Henrik Neubauer Kostumi: Alenka Bartl Rezervacija in prodaja vstopnic od petka, 1. marca dalje pri Glasbeni matici, Ul. R. Manna 29 — tel. 29779. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK•KONTOVEL priredi danes na pustni torek od 17. do 19. ure otroško pustno rajanje VABLJENI VSI OTROCI PUST V BOLJUNCU Program: DANES PLES od 20.30 do 4. Igra orkester iz Sežane JUTRI TRADICIONALNA SPUSTITEV PUSTA V VESOLJE Sodelovala bo godba iz Avstrije Pijača in jedača preskrbljena VABLJENI! V REPNU V GOSTILNI KRIŽMAN DANES Veliki pustni ples VSTOP PROST PROSVETNO DRUŠTVO •VALENTIN VODNIK« Dolina priredi DANES od 16. do 18. ure otroško pustno rajanje Prireditve se bosta udeležila izredna gosta FRICE in FRAČE (Danilo Turk in Stane Raztresen) Vabljeni! ODBOR ZA PUSTNE PRIREDITVE - OPČINE vabi na veliko pustno slavje na Opčinah danes, 27. februarja 1968 ob 15. uri 1. Povorka s 30 vozovi iz vasi: Gročana, Bazovica, Gropa-da, Bani, Padriče, Trebče, Opčine, Col, Repen, Prosek, Kontovel, Križ. 2. Kronanje kralja na Brdini. 3. Maškaradni ples ob 21. uri. PRIDITE VSI! Športno združenje BOR PRIREDI PUSTNI PLES DANES, 27. T. M. OB 21. URI V KULTURNEM DOMU Igrajo THE LORD S j. PROSVETNO DRUŠTVO «1- CANKAR« priredi v društveni dvorani Ulici Montecchi, danes od 16. ure dalje OTROŠKO RAJANJE V petek, 1. marca ob 20.30 gostovanje STUDIA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA RUSI MOST Recital veselih in žalostnih Vabljeni! PROSVETNO DRUŠTVO «IJo Gruden» v Nabrežini PRIREDI DANES, 27. t.m. pustni ples od 21. do 4. ure IGRAL BO ORKESTER «PLEIADES» Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu društva v večernih urah. priredi danes, 27. februarja pustni zabavni večer Zaželene so maske od katerih bodo tri nagrajene. Vabljeni člani in prijatelji kluba. PROSVETNO DRUŠTVO VESNA v Križu priredi danes, 27. t, m. || otroško || pustno ||j rajanje Začetek ob 15.30 Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Bruna Trampuža darujeta A. In G. Kufer-sln 1000 lir za prosvetno društvo «1. Cankar«. V počastitev spomina pok. Bruna Trampuža so darovali: Olga Ban 1000 lir za Glasbeno matico, Karel Cok Iz Lonjerja št. 236 1000 lir za Dijaško matico, prijatelji pevci 11.000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar in 6500 lir za spomenik padlih partizanov na Opčinah. V počastitev spomina pok. Stefana Barnafija darujeta Tatjana Panjek 5000 in Marta D’Agostino 2000 lir za katoliški dom v Skednju. GledaNšča Verdi Danes ob 20.30: A. Boito: Mefistofe-les. Zadnja predstava. Abonma za red B za parter in lože in za red C za galerije in balkon. Zasedba Je ista kot na premieri. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. Stalno gledališče Danes ob 20.30: La signora i da but-tare. Dario F6 in Franca Rame. V naslednjih dneh ponovitve. Izven a. bonmaja, vendar veljajo za abonente popusti. Kino Nazionale 16.00 «1 ragazzi di CamP Siddons«. F. McMurray, Vera Milcs. Technicolor. Excelsior 15.00 cltalian Secret Service«. Nino Manfredi, F. Prevost. Technicolor. Fenice 15.00 «L’ora della civetta«. C-Cardinale, F. Nevv, L. J. Cobb. Te-cnicolor. Eden 15.30 «Gli oechi della notte«. Senzacionalno! Audrey Hepburn :n Alan Arkin. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Važno opozorilo: zadnjih osem minut Ulma bo vstop v dvorano najstrože prepovedan 1 Grattacielo 16.00 «11 profeta«. V. Gass-man, Ann Margret. Technicolor. Hitz (Ulica San Francesco štev. 10) 16.00 «Lamiel». Anna Karina, Robert Hossein, Eastmancolor. Alabarda 16.30 «1 dolci vizi della ca* sta Susanna«. P. Petit, Mike Marshall. Prepovedano mladini pod Izletom. Filodrammatico 15.00 «La magnific* preda«. Jane Fonda. Technicolor. Moderno 16.00 «1 ragazzi di Bandiera gialla«. Barvni film z najboljšimi pevci: M. Sannia, Equipe 84, R. Roberts, P. Pravo. Cristallo 14.30 «1 cannoni di Navar-rone». Eastmancolor film. Igrajo G. Pečk, David Niven, A. Queen. Garibaldi 16.00 «Stasera mi butto«. Franchi, Ingrassia. Technicolor. Capitol 14.00 «11 ciarlatano«. J. Levvis. Technicolor. Aurora 15.00 «L’investigatore». Frank Sinatra Technicolor. Impero 15.00 «La feldmarescialla«. R. Pavorie. Technicolor. Astra 16 00 «Top Capri«. M. Mercury, M. Schell. Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «Riflessi in un occhio d’oro». M. Brando, E. Taylor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Agente 007, Missione Goldfinger«. Vrača se James Bond. Abbazia 16.00 «Missili in giardino«. P. Nevvman, J. Woodword. Technicolor. Včeraj-danes ROJSTVA SMRTI. POItOKE 25. m 26. februarja se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 22 oseb. UMRLI SO: 70-letna Della Pertot vd. Maccorsi, 101-letna Teresa Fabiani vd. Dose, 53-letna Cesarina Bernardi, 80-Ietna Maria Irlssevich vd. Pobega, 66-letni Argentino MalusA, 84 letna Giuseppina Richter vd. Karis. 81-letni Giacomo Macorin, 58-letna Iole Tognolli vd. Versa, 84-letnl Lui-gi Trampuš, 57-letni Osman Muhame-taj. 80-letna Maria Carlettl por. Bor-ri. 89-letna Elisabetta Smerdel vd. Udovicic. 77-letna Maria Gelicich vd. Razza. 47 letna Anna Maria Bartoli por. L'rogi, 73-letnl Glovanni Biekar, 55-letni Vittorino Venchi, 86-letna Maria Camardella vd. Taturo, 67-let-ni Milan Zoretič, 58-letna Antea Pe-resson vd. Martinz, 74-letna Ceclliz Cappellotto por. Marcon, 90-letna Maria Breazar vd. Bertoni, 90-letna Lul-gia Amodeo vd. Portlone. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 19 30) Busollni, Ul, Revoltella 41 (tel. 41-447). Pizzul Cignola, Korzo Italia 14 (tel. 37-524). Prendinl, Ul T Ve-cellio 24 (tel. 90-180). Serravallo, Trg Cavana l (tel. 24-805) NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) AlFEsculapio, Ul. Roma 15 (tel. 23-581). INAM, Al Cammello, Drev. 20. septembra (tel. 96-363). Alla Mad. dalena, Ul. Istria 43 (tel. 90-274). Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2 (tel. 38-068). Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož in oče ROMAN VIŠNOVEC invalidski upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 28. februarja ob 15.15 is Janezove mrliške veže na Žalah. ŽalujoM: tona Berta ln sin dipl. oec. Boris, brat Ar. Viktor bi drugo sorodstvo Ljubljana, Bagrob, im. »—Med, Barkorlje, at. II. 1968 PO ZGLEDU drugih italijanskih univerz Včeraj okrog 13. ure so študentje zasedli sedež filozofske fakultete Tajništvo šolskega sindikata CCIL je študentom izrazilo svojo solidarnost V NEDELJO NA PREŠERNOVI PROSLAVI Skupen nastop obeh doberdobskih zborov ob živahnem odobravanju številnega občinstva Splošna želja je, da bi «Jezero» in «IIrast» nadaljevala s sodelovanjem v prosvetnem delu - Recitacije Jožka Lukeša in Filiberta Benedetiea Pozdrav predsednika Černiča in tajnika Jožeta Jarca «V imenu prosvetnega društva stovki v slovo* in pa Vrabčevo vabo» potem pa nič več. V bližnji «Jezero», ki je organiziralo današ-1 «Bratje veseli vsi* Vmes je Jož- Pericovi gostilni je med tem zado-njo proslavo naj večjega slovenske-j ko Lukeš recitiral Piešernovi »Hče-ga pesnika Franceta Prešerna, po- re svet* in «Zdravico», ter bil ka-zdravljam vse prisotne. Poseben kor oba pevska zbora, deležen bur-pozdrav mešanemu cerkvenemu zbo- nega ploskanja, saj je s svojim ' mojstrskim podajanjem očaral vse domače občinstvo, k mu je tako Po zasedbah fakultet ter manifestacijah v Rimu, Milanu, Firencah drugih italijanskih univerzah, so tudi tržaški študentje zasedli "edež filozofske fakultete na stari “hiverzi. Do zasedbe je prišlo po !eJ-’Jmem zborovanju na filozofski ‘Skulteti, na katerem so bili pri-“°tni tudi študentje pedagoške fa-*uhete ter predstavniki študentov ? Trenta, Benetk, Milana in Pa-Q°ve. Od koncu zborovanja, ki je bilo zelo živahno, se je večina študentov odločila za zasedbo, ki je bila izvršena okrog 13. ure. Del študentov, ki se ni strinjalo z zasedbo, je zapustil fakulteto, v poslopju pa je ostalo okrog 150 študentov. Ti so se spet zbrali na zborovanju ter imenovali tri študijske komisije, ki naj bi proučile problem tržaške univerze v sklopu Italijanskega šolskega sistema ter italijanske družbe. Te komisije, ki bodo na delu z ODLOKOM PREDSEDNIKA REPUBLIKE Na deželno upravo preide že en del državnega premoženja Gre za zemljišča in nepremičnine, vredne nad 10 milijard lir Uradni list št. 40 od 15. februarja mičnin in parcel zemljišč, od kate- Je objavil odlok predsednika republike glede uveljavljenja izvršilnih Predpisov člena 56 deželnega starta za prenos razpoložljivega državnega premoženja na deželno u-Pravo. Osnutek tega odloka je odo- l .,v°. Osnutek tega odloka je odo- za urade, stanovanja, skladišča, ru ministrsk' svet 16 oktobra lftilt. bivše vojaške naprave, obširne po- £e prej so bili izdani izvršilni Predpisi glede prenosa nerazpoloženega državnega premoženja/s či-' JPer je postala dežela lastnica goz-d.0v> rabeljskega rudnika, številnih slatin itd. Na ta način se je uve-davil deželni statut, kar se tiče državnega premoženja, ki je prešlo ?a deželo, v celoti. Pri tem je treba upoštevati, da so druge dežele “.Posebnim statutom v celoti ures-bjcile svoje statute, kar se lastnine llce, šele po mnogo daljšem času. ,^a ta način je postala dežela last-bica številnih nepremičnin, in sirar vzvratno od 1. januarja 1965. “Plenjeni odlok določa, da bodo šti-finančna nadzorništva v deželi v jeku enega meseca od 15. februar-la dalje izročili finančnemu ministr-stvu ter deželni upravi popolne serume državne imovine v naši de-~e‘‘. Ko bo deželna uprava te sezame pregledala bo finančno ministrstvo s posebnim odlokom poskrbelo za dejanski prenos premo-~?Pja. Sedaj še ni moč točno oce-niti vrednosti razpoložljivega držav-Poga premoženja, k' bo prešlo v bfzelno last; računajo pa, da je plodno vsaj okoli 1C milijard lir. ri tem gre za več kot 200 nepre- rih odpade okrog 30 na tržaško pokrajino, 15 na goriško, 100 na videmsko, in kar ostane, na porde-nonsko. Gre za razna poslopja, ki služijo vršine, ki jih uporabljajo za travnike, pašnike in njive ter gozdne površine, poplavljena področja, -puščene ceste ali " ‘ ge itd. ves čas. dokler bo trajala zasedba, so proti večeru izdale proglas, ki je naslovljen na druge fakultete, na sindikate ter na dijake srednjih šol in v katerem so obrazloženi razlogi, ki so privedli do zasedbe filozofske fakultete. Zvečer se je na novi univerzi sestal akademski senat, ki je po seji sklenil, da ne bo dal nobene izjave, «v pričakovanju bolj miroljubnega zadržanja od strani študentov«. Rektor prof. Origone je sicer telefoniral na zasedeno fakulteto ter v imenu akademskega senata povabil študente, naj zapustijo poslopje, študentje pa so to povabilo odbili. Pozno zvečer je ostalo na filozofski fakulteti okrog 30 študentov, ki bodo tam prespali. Vhodna vrata v fakulteto so zapahnjena in zastražena. Vstop je dovoljen samo študentom, ki pokažejo študentsko izkaznico. Z razliko od tega, kar se je zgodilo v Rimu, je potekla zasedba tržaške fakultete brez vsakršnega incidenta. Okrog 18. ure se je sicer pojavila pred staro univerzo skupinica skrajno desničarskih akademikov. z namenom, da bi povzročili kak nered, vendar jim to ni uspelo, ker niso ostali študentje nasedli njihovemu izzivanju. Tajništvo šolskega sindikata CG IL Iz Trsta je izrazilo svojo solidarnost «z demokratičnimi študenti tržaške univerze, ki so stopili v boj proti načrtu GUf lrrza reformo šolstva«. rp,— Svojo solidarnost s tržaškimi vi- železniške pro-1 sckošolcl je izrekel tudi izvršni I odbor tržaške federacije PSIUP. liuiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuillll,llll,|ll„|l„l„l,llllllllfllllllllllllll(ll|||||||1||||||||||||n|.. VESTI 1 ONSTRAN MEJE Življenje poteka v pripravah na pusta Včerajšnja nedelja je spet pri-1 materiale iz Slovenske in Hrvatske vabila na Primorsko večje število izletnikov, saj Je bilo zlasti v popoldanskih urah pravo spomladansko vreme. Vsa gostišča so bila polno zasedena, gostje pa so se kot ponavadi najbolj posluževali istrskih specialitet in domačega vi. na. V bližini Sečovelj v Parecagu so odprli prenovljeno gostišče «Ce-ligo«. Omembe vredna je oprema tega gostišča, saj so uporabili številne starinske okraske in druge HIMO «1W1S» P KOS E K Predvaja danes, 27. t. m., s pričetkom ob 16. uri Cinemascope technicolor film: Matiste gladiatore di Športa Igrajo: MARK FOREST, MARILU’ TOLO, ROBERT HUNDAR FRANCOSKA VISOKA MODA Važnejši modeli najlepših modnih kolekcij čudovito predstavljeni v veliki prilogi vse v barvah I Ta teden v reviji Amlca Nekaj posebnega Istre (svetilke, okenske okvire itd.). Gostišče stoji tik ob glavni cesti, ki veže Portorož in Hrvatsko Istro. Gostom bodo na razpolago obširni zunanji in notranji prostori ter vse vrste toplih in hladnih jedil in raznih pijač. Sicer pa je treba povedati, da Je včerajšnja nedelja minila predvsem v znamenju pustnih prireditev. Na ulicah je bilo nekoliko manj živahno kot prejšnja leta, v nekaterih krajih pa so ljubitelji folklornih in etnografskih posebnosti prav dobro odrezali. Tako so v Drežnici pod Krnom priredili že v soboto pustni sprevod z izvirnimi maskami iz lesa. Prireditev v Drežnici je precej razgibala celotno Tolminsko in Kobariško, opazili pa smo tudi številne goste od drugod. Najbolj živahno pa je bilo včeraj v Cerknem, kjer so v sprevodu laufarjev našteli kar 24 izvirnih mask. Prva se je pojavila Marjetica, kot simbol pomladi. Kakor je znano so oerkljansko «lau-farijo« obnovili pred dvanajstimi leti in zdaj vsako leto privablja več domačih in tujih gostov. Letos je bilo zlasti veliko turistov iz Ljubljane in iz zamejskih krajev. V središču pozornosti je bil pust, ki Je imel oblačilo iz maha in je predstavljal tegobe zime in naše vsakodnevne skrbi. Na koprski obali je bilo živahno predvsem v hotelih in zabaviščih. Videli smo tudi nekaj mask, čeprav je po običaju višek prireditev v torek, ko bodo tudi razna tekmovanja za najlepšo masko. Pohvaliti pa je treba domiselnost domačih turističnih delavcev v ! Plavjah, ki so organizirali tako imenovano šaljivo olimpiado. Na sporedu so bile starinske igre v ba-lincanju, potem tek v vrečah in vlačenje vrvi. Več uspelih priredi-I tev je bilo tudi v italijanskih kul-I turnih krožkih obalnih mest, Z vzvratno vožnjo poškodoval pešca Osebni avtomobil je pri vzvratni vožnji podrl navpično prometno znamenje, ki je poškodovalo pešca, na katerega je padlo. Ponesrečenec Franc Pavlin iz Ul. Vittorio Vene-to se bo zaradi rane na glavi zdravil v civilni bolnišnici v Gorici sedem dni. Voznik fiata 125 z registracijo GO 39995 Angelo Tessari iz Ul. Semi-nario 8 je v Ul. Di Manzano pri vzvratni vožnji trčil ob steber prometnega znamenja. Steber se je u-krivil ter udaril po glavi 41-letnega Franca Pavlina, ki je po poklicu šofer. Udarec je bil tako hud, da so ga morali z avtomobilom Giusep-pa Calabroja Iz Pierša nemudom odpeljati v civilno bolnišnico. ru «Hrast», ki se je odzval vabilu za skupen nastop ter Prešernovemu nagrajencu Jožku Lukešu, ki je danes tu med nami. potem ko je dobil priznanje za svojo odlično odrsko igro.* S temi besedami je akademik Karel Černič otvoril letošnjo Prešernovo proslavo v Doberdobu. Kratek a jedrnat govor je dovolj povedal o velikem uspehu, ki so ga organizatorji dosegli, ko so prvič po toliko letih spravili skupaj na isto prireditev cerkven, in prosvetni zbor. V prazničnem vzdušju je občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, burno ploskalo nastopajočim pevcem To je bil tudi jasen dokaz, kako si domačini želijo takih stikov, ki naj bi se v bodoče nadaljevali. To je potrdil tudi tajnik prosvetnega društva «Jezero» Jože Jarc v svojem govoru, ki ga objavljamo v izvlečku. »Vsako leto v februarju se vršijo v zamejstvu in v Sloveniji številne proslave na čast našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu. Že sredi osvobodilnega boja je bil ta dan proglašen za kulturni praznik našega naroda, kajti s Prešernovim imenom, z njegovim delom in življenjem je tesno povezano vse tisto, kar pojmujemo danes pod imenom slovenska kultura. Prešeren je vplival tudi na kasnejše delovanje in kulturno življenje primorskih Slovencev, iz katerih srede so zrasli še drugi pesniki, kot so Gregorčič, Kosovel, Gruden, Gradnik in Trinko. Mi, goriški Slovenci, Kraševci, katerim je bilo v preteklosti prepovedano govoriti v svojem materinem jeziku, smo se danes zbrali, da skupaj in enotno proslavimo našega naj večjega pesnika, da potrdimo svojo zvestobo njegovim idealom enakosti in sprave, o kateri je pel Prešeren v svoji »Zdravljici*. Zatem je domači cerkveni zbor »Hrast*, ki je pod vodstvom domačina Karla Lavrenčiča zapel tri pesmi: Volaričevo »Kaj doni*, La-harnarjevo »Mladosti ni* ter Foer-sterjevo »Ljubezen domovine*. Vmes je Jožko Lukeš recitiral štiri Prešernove gazele. Pesnik Filibert Benedetič je nato recitiral tri svoje pesmi: »Motiv z Orienta*. »Kontrapunkt* in «Nove besede*. Naša dolžnost je, da se mu ob tej priliki zahvalimo, saj nas je vse presenetil, ko je stopil v sedež prosvetnega društva in zaprosil, če bi tudi on lahko nastopil na naši prireditvi. Večina Do-berdobcev ga pozna še iz prejšnjih časov, ko je še prosvetaril po naših vaseh na Goriškem in ko je bil še gojenec Dijaškega doma v Gorici. Kot zadnji je nastopil pevski zbor «Jezero», ki je pod vodstvom prof. Križmančiča zapel šest pesmi: Davorina Jenka »Lipa*, narodno »Pa se sliš*, Kernjakovc »Juhe, poj-dam v Škufce*, Simonitijevo «La- nela pesem «Oj Triglav moj dom*, ki sta jo oba zbora zapela skupaj pri mizi ob kraškem pršutu in dobri domači kapljici. J. Danes v Gorici otroška maškarada Otroška maškarada, ki jo vsako leto prireja Slovenska prosvetna zveza v klubu «Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 v Gorici, bo tudi letos ter bodo starši prav gotovo rade volje nanjo pripeljali svoje otroke, da se bodo na njej pozabavali. Program bo pester m zabaven: za otroke bo na voljo glasba, zavrteli bodo kratek otroški film, gledališčniki iz Trsta bodo zabavali otroke s kratko igrico, na koncu pa bodo razdelili med o troke, ki bodo sodelovali pri igri, številne nagrade v obliki otroških knjig. Zaželene so maske; prireditev bo danes od 15.30 do 17.30. OB DNEVU VAJENCA V GORICI Za vajence je potrebna ustreznejša zakonodaja Izboljša naj se njihova strokovna izobrazba in ludi delov, ne razmere - Razdelitev nagradnih hranilnih knjižic mu še enkrat priznalo, da je popolnoma zasluženo prejel Prešernovo nagrado. Ob zaključku smo imeli vtis, da je letošnja prireditev navdušila prisotne predvsem zato ker sta se po dolgih letih oba domača zbora srečala na isti prireditvi. Naša želja je, da bi se prosvetni stiki še razvijali in tako utrdili da bi res vsi Slovenci v zamejstvu čutili eno in isto, ko prepevamo slovenske pesmi in slavimo naše pesnike ali druge slavne može S složnim delom na kulturnem področju bomo močnejši tudi tam, kjer se morajo reševati manjšinska vprašanja. Ob zaključku proslave so nam nekatere ženice na cesti zaupale, da bi morali v vasi vsaj petkrat na leto organizirati take prireditve, ne pa samo po eno na leto »za liiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii Nedeljska proslava dneva vajenca, ki je bila v dopoldanskih urah v dvorani Stella Matutina v Gorici, se je odvijala v odsevu nedavne ankete, ki jo je ustanova ACLI opravila med vajenci na Goriškem in tistimi, ki imajo neposredne odnose s to kategorijo. Kot znano je ACLI zaključke te svoje ankete obrazložila na posebni konferenci za okroglo mizo, ki je bila prejšnji mesec v dvorani trgovinske zbornice, kamor je povabila predstavnice delodajalcev, krajevne uprave, sindikata, urada za delo in druge. V tem smislu je govoril na nedeljski proslavi tudi predstavnik ACLI Giuliano Spessot, ki je poudaril, da ostra konkurenca industrije nalaga stalno zniževanje proizvodnih stroškov in s tem slabša položaj vajencev, zlasti v obrti, ki nimajo tako možnosti, da bi se te meljito priučili izbrane obrti; tako obstaja nevarnost, da bodo ostali vedno, ali vsaj za dolgo dobo navadni delavci. Dopolnilni tečaji za vajence v trgovini, delavnicah in pri drugih podjetjih v njihovi sedanji obliki ne ustrezajo. Tri ure pouka tedensko nikakor ne zadostuje in še te niso dovolj dobro izkoriščene. V številnih primerih delodajalci izkoriščajo vajence ter se ne držijo zadevnih zakonskih predpisov. Med dru- NA SEJI OBČINSKEGA SVETA Jutri začetek obravnave pripomb k regulacijskemu načrtu Gorice Poročilo o vprašanju je že na petkovi seji podal odbornik za javna dela Lupieri Jutri ob 18.30 se v Gorici sestane občinski svet, da bi razpravljal o poročilu odbornika za javna dela geometra Lelia Lupierija o pripombah, ki jih je županstvo prejelo na račun regulacijskega načrta. Odbornik Lupieri je že na petkovi seji prebral svoje poročilo, iz katerega povsemamo nekaj poglavitnih misli.- • S preučevanjem -pripomb-, ki so jih občani, poslali občini zavoljo določil regulacijskega načrta, prihaja občina v zaključno fazo urejevanja tega pomembnega dokumenta za nadaljnji razvoj našega mesta. Na podlagi tako imenovanega zakona «ponte» je občinska uprava f'-’ 'na odobriti ta načrt do 1. maja. Regulac.jSid načrt ni nikakršen mit — je dejal govornik — ampak predstavlja samo smernico za harmoničen razvoj našega mesta. Ce bi se kasneje pokazalo, da ta ne ustreza več zavoljo pomanjkljivosti, ki Jih bo mogoče v njem ugotoviti, bodo zagovorniki sedanjega načrta tisti, ki bodo predlagali spremembe ter jih uresničevali v okviru podrobnih načrtov. Sedanje odločanje ni v nobenem pogledu absolutno, zakaj snov, ki je predmet diskusije, je mogoče obravnavati na najrazličnejše načine. Vendar gre za soglasna sta- lišča, ki jih izraža regulacijski na- iiiimiiiimtiiiiiiiittiiiililtliiiiiiititii,i,ti,ii,,ii,iiii,IN,llmmi||1|||||1||||||m|||||)|||||n||||||||||||'|t||||||||||n PO VČERAJŠNJEM PRVEM DNEVU Popolnoma uspela stavka goriških avtoprevoznikov Danes dopoldne protestna demonstracija s tovornjaki po mestu - Stavka se zaključi jutri opolnoči Stavka goriških avtoprevoznikov, ki se je začela včeraj ter bo trajala še danes in jutri, je popolnoma uspela. Goriški avtoprevozniki stavkajo skupno z avtoprevozniki iz vse države zaradi prepočasnega u-rejevanja stvari, ki zadevajo to tako številno kategorijo, obenem pa stavkajo tudi za celo vrsto specifičnih zahtev, značilnih za naše ob-bočje, o katerih smo že večkrat obsežno poročali. Po goriških cestah zato včeraj sploh ni bilo prometa s tovornjaki in avto vlaki. Zanimivo Je, da iz solidarnosti s stavko tudi jugoslovanski avtoprevozniki niso vozili po naših cestah. Pri Rdeči hiši včeraj skorajda ni bilo prometa s tovornjaki. Pot v Italiji je nadaljevalo le nekaj jugoslovanskih vozil, ki so prišla od zelo daleč ter njihovi lastniki niso vedeli za stavko. Izjemoma so Jugoslovanski tovornjaki pripeljali v podgorsko tekstilno tovarno nekaj tovora umetne plastične mase za potrebe tekstilne proizvodnje. Včeraj v Gorici ni bilo demonstracije s tovornjaki, kot Jo je kategorija napovedala, pač pa bo danes dopoldne. Šoferji s tovornjaki se bodo ob 11. url zbrali v Ul. Ter za armata, od koder se bodo v vrsti odpeljali skozi mesto. Njihov prihod v mesto bo prav gotovo povzročil za nekaj časa zastoj v prometu. Novosti pri legalizaciji podpisa Pričel je vejati zakon o upravni uukumentaeiji ter o legalizaciji in istovetnosti podpisa. Zakon je zelo pomemben za slehernega meščana, ki mora pogostoma s številnimi potrdili dokazovati svoj položaj. Nove zakonske spremembe dajejo popolno zaupanje v državljana, ki napravi upravni korak pod svojo izključno odgovornostjo. Državljan more podpisati dokument pri notarju, pisarju, občinskem tajniku ali funkcionarju, ki ima županovo pooblastilo. Ce je podpis na nekol-kovanem papirju, mora podpisnik plačati vladno takso v višini 400 lir. Na ovinku pri Sovodnjah je avto zavozil v Vipavo V nedeljo zvečer nekaj po 21. uri je na kraju Brajda na cesti iz Sovodenj proti Zagraju 26-letni Gian-franco Paruta Iz Tržiča, Ul. Gallileo Galilel 60 zavozil z avtom fiat 124 s ceste po bregu proti Vipavi. O nesreči so lz bližnje vojašnice nad cesto takoj telefonsko obvestili karabinjerje lz Sovodenj in Zeleni križ. Z rešilnim vozom so ponesrečenca odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili pretres možganov ter ga pridržali na opazovanju. Karabinjerji so ugotovili, da je po vsej verjetnosti zaradi prevelike hitrosti šofer izgubil kontrolo nad svojim vozilom ter zavozil s ceste, ker tam še ni zaščitne ograje na ovinku. Vozilo je pridržalo drevje, da se je ustavilo ob neki skali nad reko. Škodo na avtu cenijo na okrog 100 tisoč Ur. črt, le te pa je potrebno uresničevati. V tem pogledu je občinski odbor izdelal svoje stališče do 203 pripomb, ki jih je poslal 201 meščan. Občinski svetovalci so vse pripombe s podrobnimi utemeljitvami prejeli že pred dvema mesecema. Okoli 100 pripomb je docela v nasprotju z zakonom, ker ne predstavljajo prispevka k načrtu, ampak- težijo po -očuvanju osebnih koristi, ki jih predstavniki občine ter zagovorniki javnih koristi ne morejo sprejeti. Morda Jih bodo upoštevali pri izdelavi podrobnih načrtov. Zavrnili so nadalje 80 pripomb, ki se ne strinjajo z nekaterimi temeljnimi načeU načrta ter jih občinski odbor prav tako zavračam Končno je še kakšnih 20 pripomb, ki težijo po izboljšanju načrta ter ne zadevajo njegovih temeljnih smernic. Te pripombe je odbor sprejel, popolnoma ali del-no, ter nanje opozarja občinski svet. Elizabeta Komjanc, Rosana Kom-janc, Aldo Macus, Edda Miklus, Tatjana Mizerit, Antonija Mužič, Josipina Mužič, Marijan Perše, Ma-risa Pittoli, Dora Škorjanc, Ana Marija Srebrnič, Pavel Srebnič, Terezija Srebrnič, Damjan štekar, Nives Stekar, Ana Marija Terpin, Nadja Terpin, Sonja Terpin. Poleg teh bosta dobila podporo dva prebivalca števerjanske občine, ki obiskujeta višje srednje šole. Ana Cemic, ki obiskuje slovensko učiteljišče v Gorici dobi 12.000 lir za prevozne stroške, Danilo Spazzapan, ki obiskuje srednjo industrijsko šolo v Vidmu, pa dobi 60.000 lir za potne stroške in 30.000 lir študijske podpore. Primorski Slovenci pod fašistično diktaturo V okviru cikla predavanj o polpretekli dobi življenja Slovecev na Primorskem, s posebnim ozirom na dobo med obema vojnama, je pretekli teden predaval v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici prof. Rado Bednarik o «političnem zadržanju tržaških Slovencev pod fašistično diktaturo». Obravnaval je v glavnem dobo oa leta 1920 do 1940 ter jo razdelil na štiri dobe: 1. zakonita obramba določenih svoboščin iz preteklosti, ki gre do prevzema oblasti po fašizmu; 2. umik iz javnega sodelovanja in razvoj ločenega kulturno-go-spodarskega življenja slovenske skupnosti, ki gre priblžno do leta 1929; 3. od 1929 do 1938, ko gre za dobo tajnega odpora ter psihološko organiziranje obrambe narodnega čustvovanja pri starejših in mladini (doba «Kolačkov»), in 4. priprave za materialni odpor v okviru NOB od 1938 dalje, s tajnimi narodnimi sveti in drugimi organizacijami. V prvem obdobju je bila med goriškimi in tržaškimi Slovenci še politična enotnost, ki se je potem opredelila na ideološko dvotimost, zlasti na prosvetnem področju. V predavanje je govornik vpletel tudi nekaj osebnih doživetij iz te dobe. Sledila je debata, katere se je udeležilo več prisotnih, med katerimi je bilo največ intelektualcev in slovenskih visokošolcev. Med občinstvom smo opazili tudi predstavnike iz Trsta in Nove Gorice, ki jih je zanimala nadvse aktualna snov predavanja. Deželne štipendije za šolarje iz Števerjana Tudi števerjanska občina je zaprosila deželno upravo za podporo dijakom in šolarjem, ki obiskujejo otroški vrtec, osnovno in srednje šole. Od dežele je števerjanska občina dobila na podlagi u-strežnega zakona 765.000 lir. V tej vsoti je deželni prispevek za prevoz otrok v otroški vrtec, za pre voz v obvezno šolo (ljudsko in nižjo gimnazijo) ter prispevek za knjige za učence nižje gimnazije. Prispevek bodo dobili naslednji dijaki: Roberto Beretta, Aleksi ja Cemic, Silvij Domi, Claudio Fat-tore, Graziella Hladnik, Ivanka Hlede, Lucijana Hlede, Karla Humar, Silva Klanjšček, Hedvika Komjanc, Župan Zanolla iz Štarancana v odboru konzorcija za razvoj Tržiča Včeraj popoldne je bila v Tržiču skupščina konzorcija za industrijski razvoj Tržiča, na kateri so odobrili načrt za izgradnjo nadaljnjih infrastruktur na območju Schiavet-tija in Moščenic. Načrt predvideva 802,5 milijona lir stroškov. Za izvedbo načrta so zaprosili deželni prispevek za leto 1968, ki naj bi znašal 80 odstotkov celotnega stroška. Nadalje so sprejeli v predstavniški organ konzorcija župana iz štarancana Ottona Zanollo, ki bo predstavljal okoliške občine, sedem po številu, ki so se priključile konzorciju. Predsednik Romani je imel včeraj prvi sestanek s predstavniki občin, katerim je opisal dosedanje delo ter jih seznanil z name nom, da skličejo prihodnjo skupščino za mesec marec, na kateri bodo odobrili letošnji proračun. Uspel ples SPD v Gorici V soooto je oil v Prosvetni dvorani v Gorici na Verdijevem korzu 13 ples Slovenskega planinskega društva, ki je prav lepo uspel. Vabila so bila že nekaj dni prej vsa oddana in dvorana se je kmalu napolnila s člani in prijatelji društva. V prostoru, okrašenem v planinskem slogu, za kar so zelo okusno poskrbeli člani delovnega odbo ra društva, se je vsak udeleženec kmalu počutil prav pc domače. Obe daljši steni sta predstavljali smrekov gozd, na odru je bila urejena notranjščina planinskega gostišča, na nasprotni stran, pa prostor za godbo, prav tako v slogu planinske ga zavetišča. Za dobro voljo in ve selo razpoloženje je poskrbel kvintet Slavček iz Ljubljane. Precej je pripomogel tudi dobro založen bifč z dobro domačo kapljico in okusnim prigrizkom. Kot rečeno je bila dvorana polna že skoro od samega začetka pustne zabave, ki se je zavlekla tja do nedelje zjutraj. Med udeleženci naj omenimo štiri predstavnike Planinske zveze Slovenije; med drugimi naj omenimo precej članov in prijateljev SPD iz Štandre-ža, Sovodenj, Podgore, Števerjana ir« drugih okoliških krajev. Precej jih je bilo tudi iz Gorice in niso manjkale tudi pustne maske. Ples je otvoril predsednik SPD Slavko Rebec, ki je vsem želel prijetno zabavo ter začel s prvim plesom skupaj s tajnico Smetovo. Prav tako je pozdravil udeležence tudi vodja godbenega ansambla Kumer ter izrazil zadovoljstvo, da lahko nastopajo v Gorici. gim zahtevajo od vajencev izvrševanje del, ki so kompetenca kvalificiranih delavcev, dalje izvrševanje težkih del; poleg tega mor?;o delati tudi nadure in onemogočeno jim je izkoristiti redne počitnice. Periodični poviški se jim izplačujejo neredno in z zakasnitvijo. Spričo teh in drugih dejstev je jasno, da bi potrebovali vajenci večjo zaščito tako v moralnem kot v materialnem oziru. Predvsem bi bilo potrebno izpopolniti zakonske predpise, ki urejujejo vajenstvo ter jih modernizirati, da bodo bolje ustrezali današnji realnosti. Ob koncu zborovanja, ki so mu prisostvovali predstavniki ACLI, EN ALC, sindikatov in drugi, ki so prinesli tudi svoje pozdrave, in katerega se je udeležilo tudi precejšnje število vajencev, so izžrebali 13 imen vajencev, ki so dobili hranilne knjižice mestne hranilnice. Izžrebanci so iz Gorice, Krmina, Vil-les, Mariana, Gradiške in Redi-puglie. ---------------- Pustno rajanje v p. d. «Ivan Trinko» Prosvetno društvo »Ivan Trinko* priredi danes ob 20. uri v svojih prostorih v Čedadu pustno rajanje, na katerem bo igral Birtičev zabavni orkester. Prireditev je namenjena beneškim Slovencem. V nedeljo, 3. marca v prosvetni dvorani, Korzo Verdi 13 v Gorici ob 16. uri PREDSTAVA STUDIA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU RUSI MOST Izbor iz literature tržaških ustvarjalcev: ALOJZ REBULA, BORIS PAHOR, MIROSLAV KOŠUTA, JOSIP TAVČAR, FILIBERT BENEDETIČ, MARKO KRAVOS, IRENA ŽERJAL-PUC-NIK, SERGIJ VERČ, BRUNA PERTOT, IGOR TUTA, FILIP FISCHER, MARIJA MIJOT. DAMATIKA, POEZIJA, PROZA Nastopajo gojenci Studia: BOGATEČ LIVIO, COLJA STOJAN, GAŠPERLIN DRAGO, JANKOVIČ NORA, KRAVOS ALENKA, KRAVOS MILICA, MORELJ PAVEL, OFI-CIJA MARIJA, SANCIN SAMO, VERČ SERGIJ. REŽIJA: JOŽE BABIC GLASBA: ALEKSANDER VODOPIVEC LIKOVNI SODELAVEC: DEMETRI CEJ Gorica VERDI. 17—22: «James Bond 007 Casinb Royal», Woody Allen m Uršula Andress; barvni kinema-skopski film. CORSO. 17.15-22: «Lo straniero«, A. Karina in M. Mastroianni; kine-maskopski film v barvah; mlar dini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 16.45—22.00: «1 dolci vizi della casta Suzanna«, M. Marhall in P. Petit. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «Hud il selvaggio«, P. Newman in P. Neal; barvni film. VITTORIA. 17—21.30: »Silvestro e Gonzales in orbita«. Barvna slikanica. Iršič AZZURRO. 15—22: «1 giomi del-1’ira«, G. Gemma in L. van Cleeft. EXCELSIOR. 15—22: iiFanton, bel-la, intrepida e spia«, A. Francio-sa; barvni kinemaskopski film. PRINCIPE. 15—22: «1 due RRingo del Texas», Franco Franchi in Ciccio Ingrassia« barvni film. S. MICHELE. 16—22: «11 trionfo del dieci gladiatori. lian kr EXCELSIOR. 19—22: «Miau, miau, arriba... arriba« barvna slikanica. RIO. 19—21.30: «Vera Cruz«, Gary Cooper in Burt Lancaster; barvni kinemaskopski film. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je od prta lekarna TAVASANI, Korzi Italija 10, tel. 25-76. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je od prta lekarna «RISMONDO.> dr. Ri smondo, Ul. Toti 52, tel. 72701 RONKE Ves dan in ponoči )e odprta le kama «All’Angelo» dr. S. Olivetti Ul. Roma 22, tel. 77019. Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici Je da rovala mestna hranilnica v Goric 100 tisoč lir. Vodstvo prostovolj nega združenja krvodajalcev, ki i svojih sekcijah v Gorici, Krmlnu Gradiški, Moši in Gradežu štej« manj kot 1.000 darovalcev krvi, m zadostuje krajevnim potrebam pi krvni plazmi, upa, da bo ta pri spevek omogočil pridobitev še no vih članov. ' mmm IZIDI »Atalanta — Roma 2:1 »Cagliari — Mantova 2:2 »Fiorentina — Bologna 1:0 »Inter — Varese 1:0 Milan — »Juventus 2:1 (igrana v soboto) Napoli — »Vicenza 1:0 »Sampdoria — Brescia 1:0 »Spal — Torino 0:0 LESTVICA Milan 21 12 8 1 39 20 32 Napoli 21 9 8 1 22 16 26 Torino 21 9 7 5 30 17 25 Varese 21 10 5 K 23 17 25 Inter 21 9 5 7 29 21 23 Fiorent. 21 8 7 6 21 17 23 Cagliari 21 8 6 7 31 24 22 Juventus 21 7 8 6 22 24 22 Bologna 21 6 8 7 20 19 20 Atalanta 21 8 4 9 20 25 20 Roma 21 5 9 7 18 27 19 Sampd. 21 4 10 7 18 22 18 Spal 21 7 2 12 19 27 16 Vicenza 21 5 6 10 13 23 16 Brescia 21 6 3 12 15 26 15 Mantova 21 3 8 10 7 22 14 Prihodnje tekme (3.3.) Bologna - Inter, Brescia - Fiorentina, Mantova - Vicenza, Milan - Cagliari, Napoli - Samp-doria, Roma - Juventus. Torino - Atalanta, Varese - Spal. B IZIDI 'Catanzaro — Catania 1:1 »Foggia — Bari 1:1 »Lazio — - Genoa 0:0 »Lecco — Messina 2:0 »Modena — Novara 2:1 »Perugia — Monza 1:1 »Piša — Padova 0:0 »Reggina — Reggiana 1:0 »Venezia — Potenza 1:0 »Verona — Palermo 0:0 LESTVICA Palermo 24 11 11 2 ?1 12 33 Piša 24 10 10 4 ■J-) 17 30 Foggia 24 9 11 4 27 22 29 Verona 24 9 10 5 22 16 28 Livorno 23 10 7 6 21 16 27 Catania 24 10 6 8 27 20 26 Bari 24 9 8 7 33 30 26 Catanzaro 24 6 14 4 20 17 26 Monza 24 6 13 5 24 24 25 Reggina 24 10 5 9 2!) 29 25 Lazio 24 7 11 6 18 19 25 Reggiana 23 7 10 6 22 1 24 Padova 23 8 7 8 20 20 23 Genoa 24 5 12 7 24 20 22 Novara 24 5 12 7 3.9 23 22 Perugia 24 6 9 9 24 31 21 Venezia 23 7 6 10 15 20 20 Modena 24 3 12 9 29 28 18 Lecco 24 3 12 9 19 29 18 Potenza 24 2 12 10 16 27 16 Messina 24 3 10 11 12 30 16 Prihodnje tekme (3.3) Bari - Piša, Catania - L'.zio. Ge-noa - Reggina, Messina - Mo-dena, Novara - Monza, Padova -Lecco, Palermo - Livorno, Po-tenza - Perugia, Reggiana - Ve-nezia, Verona - Catanzaro. A SKUPINA CLIC3 IZIDI »Alessandria - Treviso 1:1 »Biellese — Pavia 4:1 »Bolzano — Legnano 0:0 »Entella — Triestina 1:0 Savona — »Marzotto 1:0 •Mestrina — - Solbiatese 0:0 »Monfalcone - Como 0:0 Piacenza — - Pro Patria 2:0 »Udinese — Rapallo 4:0 •Verbania — - Trevigliese 0:0 LESTVICA Piacenza 23 11 10 2 24 11 32 Como 23 13 6 4 28 U 32 Udinese 23 12 5 6 36 22 29 Verbania 23 8 12 3 23 16 28 Treviso 23 8 10 5 28 21 26 Savona 23 9 7 7 22 13 25 Marzotto 23 9 7 7 24 20 25 Solbiat. 23 8 8 7 27 17 24 P. Patria 23 8 7 8 25 21 23 Rapallo 23 9 5 9 26 27 23 Triestina 23 6 10 7 18 19 22 Legnano 23 7 8 8 19 22 22 Biellese 23 5 12 6 25 29 22 Trevigl. 23 7 8 8 14 18 22 Entella 23 7 7 9 15 20 21 Monfal. 23 5 10 8 15 21 20 Alessand. 23 5 10 8 20 28 20 Bolzano 23 4 10 9 22 32 18 Pavia 23 3 9 11 14 M 15 Mestrina 23 1 9 13 6 31 11 Prihodnje tekme (3.3.) Como - Biellese, Pavia - Legna-no, Piacenza - Marzotto, Pro Pa-tria - Bolzano, Rapallo - Mestri-na, Savona - Alessandria, Sol-foiatese - Monfalcone, Trevlglie-se - Entella, Treviso - Verbania, Triestina - Udinese. ENTELLA - TRIESTINA 1:0 (1:0) Prednja vrsta Tržačanov ni znala izrabiti številnih priložnosti ENTELLA: Scabini; Fontana, Giordan; Tassara, Nadalin, Bedin; Canzian, Pacciani, Umile, Vannini, Colombo. TRIESTINA: Chendi; Da Rold, Kuk; D’Eri, Sadar, Pestrin; Moretti, Brusadelli, Pedroni, Scala, Ive. SODNIK Gastaldi (Pavia). STRELEC: v 10’ Canzian. Sodnik je opomnil Da Rolda, Sadarja, Canziana in Giordana. Kotov je bilo 6:3 (3:0) v korist Triestine. Pomanjkljivost tržaškega napada je še enkrat odločila izid tekme: po izenačeni tekmi, v kateri je imela Triestina več priložnosti za gol, je Entella odnesla obe točki in napravila nov važen korak za obstanek v C ligi. Krivdo za poraz moramo torej iskati v tržaškem napadu. Po začetnem pres-singu domačinov, ki so že v 10’ prišli do gola, je Triestina prevzela pobudo in kljub mnogim odsotnostim pokazala boljšo atletsko kondicijo, ki ji je na sicer razmočenem in težkem terenu dala vidno prednost. Ta je postala še jasnejša v drugem polčasu, ko so domačini popustili in je tržaški napad gospodaril na igrišču vseh 45’, rodil več priložnosti za gol, ki pa so ostale brez zaključka, enkrat pa celo zadel drog, ki je rešil Scabinija. Kljub porazu je torej Triestina pokazala nekaj dobrih potez. Vprašanje je ali je to dovolj. 2e več tekem govorijo poročila v korist tega moštva, ki nikoli ne zapusti slabega vtisa, čeprav mu ni sreča naklonjena, toda rezultatov ni in ni. Na lestvici se položaj, ki je bil po prvem delu prvenstva odličen, stalno slabša in dno lestvice je že zelo blizu, napad pa še vedno ne zna izrabiti številnih priložnosti, ki jih zgradi srednja vrsta, v kateri se Scala, Pestrin in polagoma tudi Brusadelli vedno bolj izkažejo. Ko bi se morali ozirati le na igro, bi torej ne smeli gledati zelo pesimistično na na-daljni potek prvenstva, toda v nogometu ni žirije, ki bi odločala zmagovalce na podlagi zaslužnosti, temveč le brezizrazna lestvica, ki jo gradijo na podlagi golov. Treba bo torej nekaj ukreniti, ker bo v nasprotnem primeru moštvo kljub dobri igri nazadovalo: osemnajsto plasirani Bolzano je zdaj že blizu. Le štiri točk razlike do mesta, ki obsoja na izpad, pa dajo premalo gotovosti za bodočnost. V moštvu je tudi tokrat prišlo do sprememb, ki so jih povzročile poškodbe. Prvič v letošnjem prvenstvu je nastopil v prvem moštvu že priletni Sadar, ki je v vlogi prostega branilca odlično izvedel svojo dolžnost, kakor so jo izvedli vsi ostali člani obrambe. Na sredini igrišča je Scala s Pe-strinom ustvaril dobro organizirano omrežje, preko katerega je bilo le težko prodreti, poleg tega pa še zadovoljivo podpiral napad z lepimi predlogi. Tu pa je Triestina popustila. Ive je še enkrat pokazal, da ima precej smisla za mesto, toda nobenih zaslug pri zaključkih, štirikrat se je znašel v odličnem položaju, trikrat nespametno zapravil priložnost, v četrtem primeru pa zadel prečko. Pedroni je še sam zaigral zelo požrtvovalno, ko pa se je skoraj v začetku tekme znašel sam pred vratarjem, se je tudi on... preplašil in pustil žogo vratarju. Moretti je zaigral dopadljivo na sredini igrišča, v napadu pa še vedno zelo neizkušeno. Logično torej, da je rezultat ostal negativen. Entella pa je odigrata povprečno tekmo, ki bi jo z nekoliko manj sreče lahko tudi izgubila. Kljub nekaterim napredkom je moštvo še vedno brez pravega značaja: zadovoljivo na sredini igrišča, kjer sta bila Tassara in Colombo zelo uspešna, nekoliko nesigurna v o- Atalanta — Roma (2:1) 1 Cagliari — Mantova (2:2) X Fiorentina — Bologna (1:0) 1 Inter — Varese (1:0) 1 Vicenza — Napoli (0:1) 2 Sampdoria — Brescia (1:0) 1 Spal — Torino (0:0) X Catanzaro — Catania (1:1) X Foggia — Bari (1:1) X Lazio — Genoa (0:0) X Verona — Palermo (0:0) X Rimini — Arezzo (1:1) X Taranto — Temana (1:1) X KVOTE 13 — 4.546.900 lir 12 — 157.300 » kakor je zanjo problem ravno nasproten: igralcev, ki bi zaključili prodore je, ni pa ljudi, ki bi jih znali graditi. Odločilni gol je padel v 10’: Colombo je skoraj na črti prišel do žoge in poslal pred vrata, obramba je nekoliko oklevala in Canzian je z glavo ukanil Chendija. uk IIIIIIHIIIIimillllllllllllllllllllllllllillllllllliiiiiiilliiiiiliillllltItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHUlf JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH Zajc* potrdil odlično formo Med mladinci zmaga 14-letnega Kobala ŽIRI, 25. — Z zmago na jugoslovanskem državnem prvenstvu v smučarskih skokih je Jeseničan Ludvik Zajc ponovno potrdil, da je letos v izredni formi. Po odličnih rezultatih na olimpijskih igrah je zdaj osvojil še naslov državnega prvaka. Najdaljši skok tekmovanja je dosegel Marjan Mesec (62 metrov), vendar le v poskusni seriji, za konkurenco pa je skakal slabše. EDERA-VESNA 2:1 (1:0) Vratar Rado Tence odličen: poraz Križanov v častnih mejah STRELCI: 7’ p.p. Braida (E), 20’ d.p. Braida (E), 30’ Švab (V). EDERA: Cecchini; But ti, Di Pasquale; Vatta, Salvini Della Val-ie; Pisan, De Riz, Braida, Tiepolo, Renier. VESNA: Tence R.; Sulčič D., Tretjak; Sedmak, Finotto, Raimon-do; Tence B., Michelini, švab, Milič, Košuta Z. SODNIK Salvador iz Gorice. KOTJE 8:4 za Edero. Opombe: Sončno vreme, igrišče blatno v nemogočem stanju. Okrog 300 gledalcev. V 10’ d.p. je sodnik pismeno opomnil B. Tenceja. V 25’ d.p. izključitev B. Tenceja, ker je reagiral na prekršek nasprotnika. V 32’ d.p. je sodnik poslal v slačilnico še Raimonda. V 40’ d.p. pismeni opomin De Rižu (E). Kriška Vesna je morala v nedeljo v goste k tržaški Ederi. Pravici na ljubo moramo povedati, da bi morala tekma odpasti, toda sodnik je bil drugačnega mnenja in tako se je začel ta nesrečni nastop s pehanjem za žogo po brozgi igrišča v Ul. Flavia. Sploh je imel sodnik Tekmovanje se je odvijalo v slabih snežnih pogojih. Snega namreč ni bilo nikjer, razen na skakalnici, kamor so ga morali nosi- man (E) 192.8 (55.5, 55.5), 5. Oman (Ihan) 191.1 (51, 56), 6. Koprivšek (E) 179.2 (51.5, 55), 7. Drago Pudgar (Črna) 174.6 (53, 51.5), 8. Dovžan (JLA) 173.0 (51.5, 51), 9. V. Bogataj (JLA) 168.5 (50.5, 51.5), 10. Dolhar (E) 168.1 (59, 58) itd. Mladinci 1. Kobal (Tr) 166.7 (51.5, 50), 2. Pagon (Jes) 153.2 (48.5, 48), 3. Ivo Pudgar (črna) 142.8 (47, 45), 4. Danilo Pudgar (črna) 140.1 (45, z vedri še tik pred tekmova- 44 5)> 5 Zeleznik (Zagorje)' 133.6 njem. Kljub temu pa je bila organizacija zelo dobra in je prireditev navdušila 5000 gledalcev. Nastopili so tudi mladinci, ga je pripadla komaj 14-le mečev. IZIDI Člani 1. Zajc (Jes) 210.8 (57.5, 58.5) 2. Smolej (Jes) 205.7 (57, 57) " brambi in netočna v napadu. Vse- Mesec (Tr) 199.4 (57.5, 58)’, 4. jur- tllllUIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIlIlIlIlllllIlHIIllIMMIIIIlllllIlllIlllIllllllllIllllIllIllllllllllllMlllllllllIllllllnnln,iMlllliiiillinillllllllllllllllllllHllInmill NOGOMETNO PRVENSTVO D UGE Ponziana vedno nižje Tržačane je dvakrat ustavil drog (43, 44) itd. STRELCA: v 44’ Geretto, v 53’ Manzato. PONZIANA: Prinčič (D’Ambrosi); Gianella, Suard; Frontah, Co-vacioh, Kirkmayr; Barnaba, Fonda, Furlani, Curci, Chiodini. SAN DONA: Masiero (Marian); Cibln, Tomasello; Tenet, Ga-brielie. Bona; Geretto, Manzato, Serafin, Busatto, Poletto. SODNIK Grillenzoni (Finale Emilia). Približno 1500 gledalcev. V drugem polčasu se je poškodoval Manzato (32’). Kotov je bilo 8:8 (7:2 v korist San Donaja'. Se en (peti) poraz Ponziane na domačih tleh, tokrat po zaslugi direktnega tekmeca za izpad Prav zato je ta poraz tem bolj pekoč in hud, ker se je položaj Tržačanov zelo poslabšal in je njihova oodoč-nost v tej ligi tudi glede na na-daljni spored zelo negotova. Domačini so imeli precej smole: v prvem polčasu so bili stalno boljši in so ohranili v svojih rokah pobudo, kar je zmedlo Tržačane, ki so navajeni širše igre. Nekateri izkušeni igralci kot kapetan Bona in leva zveza Busatto so nemoteno gospodarili na sredini igrišča, tako da so gostje lahko računali na stalno organizacijo na sredini igrišča. Prav tu pa je odpovedala Ponziana. Kirk-mayr je zapadel v slab dan, Fonda je kljub dobri volji le redkokdaj gostje pa so z mirno igro m hitri- uspešno posredoval, Curci pa je mi prodori dali razumeti, da iščejo vsaj točko. Eno minuto pred od morom je z enim takim protinapa- bil preveč, izoliran v napadu, tako da so njegovi lepi prodori r stali brez zaključkov. Tekma je še en- dom Busatto prodrl do Prinčiča napadScev^kMniso zmožni*-'fzknri1 stiti tudi stoodstotnih priložnosti. Obe kril: sta povsem zatajili, Furlani pa je zaradi svoje počasnosti škodil skupni igri. Dobro za Pon-ziano, ki je bila tudi v obrambi zelo negotova, predvsem po krivdi Suarda in Gianelle, da je Frontali odigral svojo najlepšo tekmo in da je s prisebnimi posegi rušil napade gostov in z duhovitimi predlogi večkrat sam vodil napade. Prinčič sicer ni imel krivde pri golih, je pa zaigral pod svojim standardom. Moštvo je vsekakor potrebno novih sil. Kader igralcev je zelo obširen, zato bi trener lahko spravil na noge novo moštvo. Treba bo seveda počakati, da bodo okrevali in dal Gerettu možnost, da je povedel svoje barve v vodstvo. Hladna prha je delovala na domačine uničujoče. V drugem polčasu so gostje povečali tempo in pritisnili domačine v obrambo, v 8’ pa celo povečali vodstvo. Od tedaj so Tržačani znova prešli v napad, slab dan realizatorjev pa je onemogočil katerikoli uspeh. Višek smole je bil še drog, ki je rešil vrata gostov, ko je bil vratar že brez moči. Ne glede na te neugodne okoliščine pa Je rezultat v bistvu realen. Gostje so bili boljši, bolje organizirani in predvsem bolj povezani tied seboj. Igrali so odprto toda zelo tesno pazili na nasprotnike, prenjnogj igralci prvega moštva, ki so sedaj žrtve poškodb (Marzarl, Baudaz, Verzegnassi), v nasprotnem primeru bo Ponziana verjetno še bolj nazadovala in zapravila dobre rezultate prvega dela prvenstva. Slednje je sicer še zelo dolgo, zato je časa za izboljšanje še na pretek, konkurenca pa tudi ni tako ostra, da bi si Ponziana ne mogla zagotoviti obstanka. Nekaj kronike. Prve minute so potekale v premoči gostov: prej Se-rafini, nato Manzato sta prisilila Prinčiča k lepim paradam. Domačini so se polagoma razživeli in potisnili goste v obrambo: v 14’ je Furlani streljal silovito, toda vratar je bil na mestu. V 19’ je Curci poskusil z lepim strelom, katerega je Masiero prestregel, v 20’ pa je Furlani zadel drog. Se ena prilika: Curcija v 39’ in glava Furlanija, za las nad prečko. V 44’ pa ledena prha: Busatto je prodrl na levi, zvabil Frontalija in Prinčiča nato pa podal Gerettu, katerega je Suard spregledal: strel v prazna vrata in 1:0 za goste. Usodo domačinov je zapečatil nato Manzato, ki je v 53’ uspešno zaključil lep prodor gostov in znova ukanil Prinčiča. Tržačani so tedaj reagirali, toda brez potrebne prodornosti, medtem ko so gostje z lepimi protinapadi želi ploskanje občinstva. V 25’ je Curci podal Fondi, ki je streljal ostro toda netočno, glava Chiodinija, ki je ukanil Masiera: drog je še enkrat rešil goste. Napadi domačinov so se vrstili, Furlani, je izvedel še nekaj nevarnih prostih strelov, rezultat pa se ni spremenil. uk 1 [| j Ij tž | B ] 1. — 1. Vizi X 2. Gladio 2 2. — 1. Abbraccio 1 2. Spiuma 2 3. — 1. Haseiat 2 2. Osiglia 1 4. — 1. Tillei X 2. Santone X 5» — 1. Fleur de Glassier 2 2. Wind I 6. — 1. Niso 1 2. Amedeo X KVOTE 12 — 1.803.871 lir 11 — 99.113 » 10 — 10.226 » Ostale športne vesti na drugi strani svojevrstna načela o nogometu, zaradi česar je botroval v drugem polčasu nervozi, prekrškom, drugemu golu Edere in končno izključitvi dveh igralcev Vesne. Govoriti o tekmi je praktično nemogoče, še najmanj pa o organizirani igri, ker so podane žoge obtičale v luži. Vendar je treba tudi pripomniti, da je bila Edera, posebno po zaslugi De Riža in sicer priletnega, a še vedno dobrega Tiepola, bolj napadalno razpoložena. Posebno Tiepolo je, predvsem v drugem polčasu, ko je imela Vesna le devet igralcev na igrišču, večkrat spravil v zagato s streli iz daljave Rada Tenceja. V vrstah Vesne je ponovno zaigral Michelini, ki je kot režiser solidno (kar se je dalo) opravil svojo nalogo. Novost, da je za Vesno prvič nastopil kot krilec M. Sedmak, je razveseljiva. Oceniti ga na takem igrišču je precej tvegano, vendai j je pokazal, da v dvobojih z nasprotnikom dobro obvlada žogo. Dober pregled nad igro mu tudi omogoča da se osvobodi svojega varuha in prodre v napad. Seveda mu manjka vigranost z ostalimi, kar je, spričo svojega prvega nastopa, popolnoma razumljivo. Poglavje zase je bil v nedeljo odlični vratar Rado Tence. Le njemu se ima Vesna zahvaliti, da je ostal poraz v častnih mejah, čeprav je poieg sodnika botroval, predvsem zaradi oklevanja, drugemu golu Edere, je gotovo rešil svoja vrata prave katastrofe. Ko je sodnik v drugem polčasu izključil najprej B. Tenceja in nato še Raimonda, je Edera stisnila Vesno v kazenski prostor. Streli so švigali z vseh strani proti njegovi mreži in potrebno je bilo vse njegovo znanje in precejšnja mera drznosti, da je prestregel vse zelo nevarne žoge. že v 7’ igre hladna prna za kri ške navijače. Tiepolo je podal nenevarno žogo na sfedo kazenskega prostora. Nanjo sta startala Sulčič D. in Raimondo. Medsebojno oviranje je pripomoglo, da je žoga obtičala na nezavarovanem me3tu, kamor je pritekel Braida, ki je s paraboličnim strelom v zgornji des- ni kot ukanil kriškega vratarja. V 15’ Tence R. z drznim skokom pod noge Braide prekinil akcijo, ki jo je začel Tiepolo na sredini igrišča. V 20’ prvi resni prodor Vesne Mi-chelini-Košuta Z.-Milič s strelom slednjega mimo droga. Pet minut kasneje ponovna priložnost za Vesno. Milič je streljal kazen: žoga se je odbila od zida do prostega Tenceja B.. ki je preveč okleval in dal možnost vratarju Edere, da je rešil položaj. V 35’ še zadnja priložnost za Vesno, ko je Michelini streljal diagonalno, vendar je vratar odbil v polje. V 5’ drugega polčasa resna nevarnost za vrata Vesne. Kot Tiepola do Braide, ki je z glavo prisilil Tenceja, da se je s krasnim posegom rešil ponovno v kotu. Pet minut kasneje protinapad Vesne, ’ endar se je obramba Edere prisebno rešila. V 15’ ponoven poseg Tenceja, ki je strel Tiepola iz daljave prestregel v plovnem skoku. V 20’ nenaden prodor Edere z Renierom, ki je preigral Sulčiča D. in prodrl pred vrata. Ko mu je Tence s ekel nasproti, je podal žogo prostemu Braidi (off-side?), ki je z lahkoto dosegel drugi gol. V 30’ je Švab izvedel soloakcijo po sredini igrišča, preigral nasprotnika in s prizem-nim strelom zmanjšal razliko. Edera je odgovorila s protinapadi in ker je Raimondo napravil prekršek, ga je sodnik brez oklevanja poslal v slačilnico. Od tedaj dalje s< se vrstili napadi na Tencejeva vrata. Vesna se je branila z devetimi igralci kakor se je pač mogla, vendar gre največja zasluga predvsem vratarju, da domačini niso več potresli mreže kriške enajsterice. K. K. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIIlllllllllllllllllllllUlimillfllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllliiliiillUilllIlIllll11* PORPETTO-JUVENTINA 2:1 (1:1) BALKANSKO SMUČARSKO PRVENSTVO 1. Romunija, 2. Jugoslavija SOFIJA. 25. — Romunija je zmagala na balkanskem smučarskem prvenstvu v Vitoši v Bolgariji. Jugoslavija pa je zasedla drugo mesto. Tekmovalni spored je obsegal alpske in nordijske discipline. V zadnjem dnevu prvenstva je dve zliti kolajni osvojila Jugoslavija, eno pa Romunija. V članskem slalomu------ je zabeležil lep uspeh Jugoslovan rizlrano Bolgarijo. Romuni so si Blaž Jakopič, ki je z odlično vožnjo priborili zmago v zadnji predaji v premagal oba nevarna Romuna poslednjih metrih teka pred ciljem Monteanua in Tabarasa. Jakopič v dramatični borbi z bolgarsko reje zmagal z naskokom sekunde in ’ prezentanco. čas zmagovite ekipe je 27 stotink. Od ostalih Jugoslovanov je bil Gazvoda četrti, Klinar pa sedmi. V mladinskem veleslalomu se je izkazal komaj 16-Ietni dijak mariborske srednje šole za telesno vzgojo Dušan Lah. V izredno močni konkurenci je zmagal z naskokom . - ,. , , . , - 78 stotink sekunde pred drugouvr- l1 u osvojenih kolajn tak: ščenim Romunom Krecoiem. Tretji RomunlJa s J je bil Bolgar Panev, četrti pa Jugoslovan Majninger. bil 1.46’I4”6, Bolgarija pa je zaosta la za manj kot dve sekundi, S približno šestminutnim zaostankom je osvojila bronasto odličje Jugoslavija, za katero so tekli Mlinar, Ker-štatn in Bavče. Končni vrstni red bankanskega smuča. Skega prvenstva Je po šte- V smučarskem teku v štafeti 3x10 km je Romunija premagala favo- čarsko prvenstvo v Romuniji. Jugoslavija 2 — 3 5 Bolgarija 13 2 6 Turčija — — — — Prihodnje leto bo balkansko smu- Štandreška enajsterica s pomlajenim napadom JUVENTINA: Marušič, Pavlin, Briško, Ferfolja, Tomažič, Rupil, Makuc, Milocco, Marson, Ghiotto, Tabaj, Miloš. PORPETTO: Peressini, Rossetto, Pascut, Zanuttig, Bragagnini. Della Rica, Sesso, Pittini, Zanuttig II, Tavaris, Del Pin. SODNIK: Zorzenon iz Vidma. STRELCI: v 4’ Marson, v 29’ Del Pin, v 21’ d.p. Del Pin. KOTJE: 3-3. Domače igrišče furlanske ekipe je bilo zelo blatno, vendar je bila igra že od vsega začetka zelo hitra, ker so domačini vajeni blata, Ju-ventina pa je napela vse sile, da bi prišla vsaj do cočke V 3’ je sodnik, cisto po nepotrebnem, prisodil 11-metrovko za Porpetto. Žoga je letela visoko. Pavlin ir eden od domačih sta skupno poskočila, da bi jo odbila z glavo in sta trčila. Sodnik je krivil Pavlina, da je hote zadel nasprotnika, v resnici pa nihče ni bil nič kriv. K sreči je vratarju uspelo odbiti žogo Juventina se je z veliko naglico pognala v protinapad, Marson je podal žogo Tabaju, ki je skušal realizirati, toda obramba Porpetta ga je zrušila. Sodnik je prisodil spet enajstmetrovko, tokrat v prid Štandrež-cev. katero je Marson v 4’ realiziral. Po mnenju gledalcev niti tu ni bila potrebna enajstmetrovka, toda Juventina jo je dobro izkoristila. Obe ekipi izmenoma napadata in v 29’ se stanje izenači. Tokrat je Ferfolja dai nasprotni ekipi možnost, da se oddolži. Streljal je nepremišljeno kazenski strel, žoga je zadela nasprotnega igralca, ki je takoj podal dalje Del Pinu, Tomažič ga je skušal ovirati, a je na blatnem terenu spodrsnil in padel. Napadalec Porpetta je ostal neoviran in je prosto streljal v vrata mimo Marušiča 1-1 V 25’ je Juventina začela lepo prodorno akcijo, ki se je končala z realizacijo Tabaja. Ekipa gostov bi tako prešla v »'odstvo, toda sodnik je gol razveljavil češ da j? bil nekaj trenutkov prej prekršek nad Marso-nom. Odredil je prosti strel v prid Juventine. Ta stvar se že ponavlja nekaj časa. Sodnik, opazijo prekrške nad igralci Juventine vedno precej pozno in le tedaj, ko je ekipa na tem, da realizira ali pa je že realizirala. Ko ni nevarnosti za na sprotnike, take prekrške enostavno spregledajo. Dodeljeno kazen je streljal Marson, toda vratar Peressini je bil pripravljen in ga je odbil. V drugem polčasu je bila gostu- joča enajsterica še vedno v napadu. Igra se je odvijala na polovici igrišča Porpetta in tu je bil koncentriran ves napad Juventine, zal pa je v vrata streljal vedno le Marson. Zato se je obramba Porpetta koncentrirala nanj in ga je večkrat nekorektno ustavila in tudi podrla na tla. Branilci so imeli lahko nalogo, saj je bil Marson edini ®d prvega napada Juventine. Vsi drugi so iz juniorske ekipe, ki jih Je zlasti ovirala težavnost in leplji" vost terena. V enem izmed redkih protinapadov pa uspe Porpettu prav lep gol. Vsa obramba Juventine J® odrezana in spei isti Del Pin, lev® krilo,1 v- 21’ realizira. Minuto pred koncem tekme imajo gostje prilik® za izenačenje, ko se Marson m Makuc znajdeta sama pred vrati. Zadnji ima žogo Makuc, a strelja prenizKo in prešibko, tako da vratarju uspe z lahkoto braniti svoja vrata. Napako je zagrešil Makuc: moral bi se zavedat, svoje neizkušenosti in prepustih žogo Marsonu, ki je imel lepši in ugodnejši P®" loža j. Od treh novih igralcev, ki so letos bili prvič vključeni v ekipo, ih sicer Briško, Tomažič in Miloš Tabaj, lahko precej pričakujemo, ker so se dobro izkazali če si bodo v letošnji sezoni nabrali dovolj izkušenj in se vigrali, obstaja upanje, da bo vsaj v prihodnji sezoni Juventina končno imel? v svojih vrstah več igraicev tudi za rezervo, da ne bi več odsotnost nekaterih titularcev pomenila katastrofe za ekipo. D. R. Meddruštvenega tekmovanja v krosu v Kranju so se udeležili tudi atleti Kopra in kot gostje tekmovalci Italcantieri iz Tržiča. Kakor je bilo pričakovati, so imeli največ uspehov domačini. Presenetil pa je s prvim mestom v članski konkurenci italijanski tekmovalec Miani. šest tisoč metrov dolgo progo j® pretekel v času 17'22”4. Med Koprčani je bil najboljši Jež, ki je zasedel dvanajsto mesto v mladinski konkurenci. GRAHAM GREENE,- |----------------------------| i • a •^ $ I Tini American t I I I Poslovenil Miroslav Ravbar $ I I Lahko sem si zamislil hišo, ki ne pozna usmiljenja — pokvarjen tricikel stoji v veži in nekdo je gospodarju razbil najljubšo pipo; v dnevni sobi je ležala otroška srajčka, ki ji je bilo treba prišiti gumb. »Privatni razlogi«: dokler sem s tovariši še pil v časnikarskem klubu, nisem hotel, da bi me njihove šale spominjale na Phuong. Nekdo je potrkal. Odprl sem in Pylov črni pes je vstopil pred njim. Pyle mi je pogledal čez ramena in videl, da je soba prazna. «Sam sem,« sem rekel, «Phuong je pri sestri.« Zardel je. Opazil sem, da je nosil havajsko srajco, čeprav je imela sorazmerno umirjene barve in vzorce. Presenečen sem bil; ali so ga obtožili neameriške dejavnosti? «Upam, da vas nisem zmotil,« je rekel. «Nikakor. Bi kaj popili?« «Prosim. Pivo?« «zal nimam hladilnika — led nama prinašajo od zunaj. Mogoče bi whishy?» «Samo kozarček, če smem prositi. Nimam rad močnih pijač.« «Z ledom?« »Precej sode, če jo imate.« «Od Phat Diema vas nisem videl,« sem rekel. «Ali ste dobili moje pismo, Thomas?« Ko me je poklical po imenu, se je zdelo, kakor da izjavlja, da se takrat ni šalil, da se ni pretvarjal in da je prišel po Phuong. Opazil sem, da si je kratko pristrižene lase nedavno uredil; ali je tudi havajska srajca opravljala funkcijo moškega perja? «Pismo sem dobil. Mislim, da bi vas moral s pestjo.« «Seveda,» je rekel, «čisto prav imate, Thomas. Toda jaz sem se v collegeu učil boksanja in sem mnogo mlajši.« «Ne, to zame ne bi bila pametna poteza.« «Veste, Thomas, prepričan sem, da to čutite tudi vi, ne maram razpravljati o Phuong za njenim hrbtom. Mislil sem, da bo tu.» «Dobro, torej o čem naj razpravljava — o plastičnih snoveh?« Nisem ga hotel presenetiti. «Ali vam je to znano?« je vprašal. «Phuong mi je povedala.« «Od kod naj ona...?« «Lahko ste prepričani, da se govori po vsem mestu. Ali je to kaj važnega? Ali boste izdelovali igrače?« «Ne maramo, da se podrobnosti o naši pomoči preveč razglase. Saj veste, kakšen je Kongres, in tudi senatorji prihajajo sem na obisk. Imeli smo mnogo težav s protitra-flamskimi postajami, ker so uporabljale napačno zdravilo.« «Se zmerom ne vem, kaj ima to opraviti s plastičnimi snovmi.« Njegov čmi pes je sedel na tleh, zavzel preveč prostora in sopel, jezik mu je bil podoben zažgani palačinki. Pyle je rekel nedoločno: «Veste, hoteli bi pomagati nekaterim panogam lokalne industrije, da se utrde, toda upoštevati moramo Fran-zove. Oni pa hočejo, da bi se vse kupovalo v Franciji.« «Tega jim ne štejem v zlo. Za vojsko treba denarja.« «Ali imate radi pse?« «Ne.» «Mislil sem, da so Britanci veliki ljubitelji psov.« «Mi mislimo, da Američani ljubijo dolarje, a gotovo so tudi izjeme.« «Ne vem, kaj bi brez Duka. 34) Veste, včasih se mi zdi, da sem tako vražje sam...« «Saj imate mnogo tovarišev v oddelku « «Prvi moj pes je bil Princ. Ime sem mu dal po črnem princu. Veste, po onem fantu, ki...« «... je pobijal žene in otroke v Limogesu.« «Tega se ne spominjam.« «Zgodovinske knjige gredo mimo tega.« Že mnogokdaj sem videl, kako se bolečina in razočaranje odražata okrog njegovih oči in ust, če se stvarnost ni skladala z njemu ljubimi romantičnimi idejami ali če kdo, ki ga je on ljubil ali občudoval, ni dosegel nemogočega merila, po katerem je ocenjeval ljudi. Spominjam se, da sem nekoč zalotil Yorka Hardinga pri grobi stvarni pomoti, in moral sem Pyla tolažiti: «človeško je motiti se.» živčno se je smejal in rekei: «Lahko me imate za bedaka, toda vendar ga smatram za nezmotljivega. Moj oče ga je samo enkrat srečal, a mu je izredno ugajal, in mojemu očetu je prekleto težko ugajati.« Veliki črni pes, imenovan Duke, ki je že tako dolgo sopel, da si je pridobil nekako pravico do zraka v moji sobi, je začel vohati po kotih. «Ali ne bi rekli psu, naj bo pri miru?« sem rekel. «0, oprostite! Duke, Duke, sedi!« Duke se je usedel in se začel glasno lizati med zadnjimi nogami. Napolnil sem čaše in ko sem šel mimo, mi je uspelo zmotiti psa pri njegovi toaleti. Mir ni trajal dolgo. Začel se je praskati. «Duke je grozno pameten,« je rekel Pyle. «Kaj se je zgodilo s Princem?« «Ko smo bili na farmi v Connecticutu, ga je povozil avto.« «Ali ste bili zelo potrti?« «Zelo hudo mi je bilo. Imel sem ga rad, toda človek mora biti pameten. Nič ga ne bi moglo oživiti.« «In če izgubite Phuong, ali boste tudi pametni?« «Da, upam. Pa vi?« «Dvomim. Pobesnel bi. Ali ste pomislili na to, Pyle?» «Rajši mi recite Alden, Thomas.« «Ne morem. Z imenom Pyle so v zvezi — asociacije. Ali ste na to že pomislili?« »Seveda nisem. Vi ste najbolj odkrit fant, kar sem jib poznal, če se samo spomnim, kako ste se vedli, ko sem vdrl v..» ((Spominjam se, da sem mislil, preden sem zaspal, kako hi bilo imenitno, če bi se začel napad in če bi vas v njem ubili-Junaška smrt. Za demokracijo.« «Ne zasmehujte me, Thomas.« Nemirno je premikal svoje dolge noge. «Najbrž se vam zdim nekoliko trčen, a vendar vem, kdaj se šalite.« «Ne šalim se.» «Vem, da ji želite, kar je zanjo najbolje, a nočete priznati.« Prav tedaj sem zaslišal Phuongine korake. Proti pričakovanju sem upal, da bo Pyle prej odšel, preden se bo vrnila. Tudi on jo je slišal in spoznal. «Tukaj je,» je rekel, čeprav je samo en večer imel priliko, da je spoznaval njeno hojo. Tudi pes je vstal in se postavil zraven vrat, ki sem jih pustil odprta, da bi bilo hladneje, kakor da bi jo priznaval za člana Pylove družine. Jaz sem bil pa vsiljivec. «Sestre ni bilo doma,« je rekla Phuong in se previdno ozrla na Pyla. Vprašal sem se, ali govori resnico in ali ji ni sestra ukazala, naj pohiti domov. <(Ali se spominjaš gospoda Pyla?» sem jo vprašal. «Enchantče.» 35) Bila je je sama vljudnost. «Tako vesel sem, da vas zopet vidim,« je rekel in zardel. «Comment?» 36 ((Angleško ne zna preveč dobro,« sem rekel. «Bojim se, da je moja francoščina strašna. Sele učim se. Vendar bi lahko razumel, če bi Phuong govorila počasi.« 34) Duke = vojvoda. 35) Zelo ljubo ml je. 36) Kako? (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTEOCHI B, 11., TELEFON «34108 tn 94-638 - Poštni predaj 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Mag^o l/l Telefon 33-82 - UPRAVA; TRST - UL SV FRANČIŠKA št 30 — tn o-n f,lltllrirjir„-------------------------------- Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 8.100 Ur - SFRJ posamezna številka i tednu ln nedeljo 60 para (50 štorih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni teko« račun- Založništvo t®®s®CnurJiulJ ur - vnaprej, SFRJ: ADJT, DZS. Ljubljana, Stori trg 3/1.. telefon 23-207, teko« račun prt Na-o-mi banki v Ljubljani - 501-3-2-0/1 - UGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250 «—»180 Ur 1 Mali oclnai m Mr hi . JJS1 115374 - goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih a k.ujm Italije prt »Socleto Pubblieltk ItoUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Iadaja m tiska Založništvo rrs,* M - Oglas) sa tržaško V