Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din — nedeljska izdaja ce« loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi al, 6/111
S£0VENEC
Telefoni aredniitva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vaalc dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cek. račun: Ljub-ljana it. 10.690 in 10.349 za inserate. Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunnj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6,
Klajpeda - Memel
V ospredju evropskega razburjenja sfoji zdaj vprašanje, kaj se bo zgodilo 6 tako imenovanim »memelskim ozemljem«. Veliki tisk evropskih velesil 6e krčevito peča s tem vprašanjem, napoveduje nove razvoje, namigava na možnost nasilnih postopkov in nevarnost novih mednarodnih zapletljajev.
Kaj je »memelsko ozemlje«? Kje tiči nevarnost novih napetosti? Memelsko ozemlje je ozek pas ozemlja ob reki Njemen, ki teče po nemško-litvanski meji, in ga tvori pristaniško mesto Klaj-peda (nemško ime za to je Memel) z zaledjem. To ozemlje meri 443 kv. km površine, torej toliko, kakor najmanjši okraji v Sloveniji, in prebiva na njem okroglo 150.000 prebivalcev. Mesto samo ima okroglo 40.000 prebivalcev. Dve tretjini prebivalstva je nemškega, ostalo je litvanskega porekla.
Memelsko ozemlje uživa posebne predpravice, ki so zajamčene od mednarodnega prava. V ver-sajski mirovni pogodbi je bilo v členu 99. zapisano, da se je Nemčija odrekla temu ozemlju, in da so prevzele neposredno oblast nad njim štiri zmagovite zavezniške velesile: Francija, Anglija, Italija in Japonska, ki so si zadale nalogo, da uredijo samoupravno življenje tega sicer majhnega, a z gospodarskega in vojaškega stališča zelo važnega ozemlja. Štiri zmagovite velesile so si to ozemlje pridržale zaradi tega, ker takrat, 1. 1919, še ni bilo gotovo, kakšne državne tvorbe bodo nastalo in se obdržale v zaledju, za katero pa je prav Memel — ali po litvansko Klajpeda — edini izhod na morje. Ko 6e je v naslednjih letih v zaledju organizirala litvanska republika in so bili dani vsi pogoji za njeno trajanje, so štiri imenovane velesile v posebni pogodbi dne 8. maja 1924 vse svoje pravice do memelskega ozemlja prenesle na litvansko državo, ki pa so ji naložile, da mora izvesti poseben samoupravna pravilnik, ki so ga štiri velesile Sklenile in predpisale za to samoupravno ozemlje, ki pa »prehaja pod državno nad-oblast litvanske republike«. Ta samoupravni pravilnik določa posebno zakonodajno skupščino (Sei-melis) z 29 poslanci, tako da pride en poslanec na vsakih 5000 prebivalcev. Litvanska vlada imenuje 'za to ozemlje svojega zastopnika ali guvernerja, ki ima pravico, da odkloni uzakonitev zakonov, ki bi bili proti ustavi. Vlado ali deželni direktorij sestavlja pet članov, od katerih imenuje guverner predsednika, predsednik pa ostane štiri. Direktorij je odgovoren deželnemu zboru. Poseben gospodarski odbor šesterih članov proučuje zakone gospodarskega in denarnega značaja. Samouprava obsega tudi lastno sodno oblast in seveda lastno upravno oblast. Zunanja politika in državna obramba spadata pod oblast osrednje litvanske vlade v Kaunasu (Kovnu).
Sožitje med Nemci, ki so imeli v deželnem zboru 24 poslanskih sedežev, in Litvanci, ki so jih imeli pet, nikoli ni bilo vzorno. Litvanska vlada je ljubosumno gledala na razmere na tem ozemlju, skozi katerega pelje edina življenjska zveza z morjem, in je seveda temu primerno tudi pazila, da iz tega ozemlja ni nastalo prevratno gnezdišče, ki bi bilo lahko ogrožalo obstoj države. Litvanska vlada je morala večkrat ostro posredovati, ker so 6e Nemci tako obnašali, kakor da z osrednjo vlado nimajo hičesar več opraviti. Do 1. 1933, ko so v Nemčiji narodni socialisti prevzeli oblast, je še nekam šlo in je litvanska vlada še obvladala položaj ter to ozemlje upravljala po vidikih svoje državne politike. Toda takoj po 1. 1933 so se obzorja zatemnila in je nemška manjšina čedalje bolj gledala proti Berlinu, kjer je smatrala, da prebivajo in vladajo tudi njeni predstojniki. Prvič je prišlo do nevarnega izbruha nesoglasij pri volitvah 1. 1935, ko je nemška manjšina zahtevala plebiscit, da 6e izjavi, če hoče še naprej ostati v mejah Litve, ali pa se priključiti k nemški državi. Toda Litva je takrat še obvladala položaj. Nemci so bili med seboj needini, vlada v Kovnu pa je imenovala guvernerja, ki je samoupravni pravilnik nekoliko okrnil in bolj ostro navil centralistični vijak. Takrat so bili. kot se še vsi spominjamo, nekateri Nemci obtoženi veleizdaje in je proces povzročil po vsej Nemčiji silno razburjenje, ki pa se je kmalu poleglo in je Evropa na ta problem kmalu zopet pozabila.
Napetost je izbruhnila pri letošnjih volitvah. Memelski Nemci so imeli v rokah popolnoma druge adute. Imeli so pred seboj zgled Avstrije in zgled Sudetskih Nemcev ter so upravičeno pričakovali vso pomoč od nemške države, da uveljavijo svoje zahteve in izsilijo od litvanske vlade za enkrat popolno samoupravo, pozneje pa priključitev ozemlja k Nemčiji. Nemci so pri volitvah nastopili v strnjeni skupnosti in so na svoji listi zbrali 82% vseh volivnih upravičencev. Takoj so zagnali vik, da so bile volitve prav za prav plebiscit in da je bodočnost za memelske Nemce popolnoma jasna — oni želijo k nemški državi. Toda voditelj memelskih Nemcev Neumann je moral dobiti iz Berlina migljaj, naj nikar ne prenapenja svojih zahtev, češ da je Nemčijn po zasedbi sudetskega ozemlja izrecno poudarila, da nima več nobenih hotenj po novih ozemljih in da je za bodočo nemško politiko na Baltiku mnogo bolj važno, da memelski Nemci ostanejo v mejah litvanske države, kjer bodo tvorili neke vrste most za uve-ljavljenje nemškega gospodarskega in političnega vpliva nad vso litvansko državo, ki kakor vemo in kar je zelo važno, meji na največjega nasprotnika Nemčije, na — sovjetsko Rusijo. Neumann se je povelju pokoril in izjavil, da memelski Nemci zahtevajo natančno izpolnjevanje samoupravnega pravilnika in nič drugega, in da bodo temeljite spremembe, če bi hile potrebne, sprožile ne memelski Nemci, ampak drugi činitelji.
Sredi tega prepira pa je Nemčija, izkoriščajoč »adrego male litvanske državice in opirajoč se na
„Francija bo branila
sleherno ped svoje zemlje
Pomembna izjava francoskega zunanjega ministra Bonneta
Zanimivo stališče Francije v pogledu Ukrajine
u
Pariz. 15. decembra, b. Zunanji minister Bon-net je včeraj pred parlamentarnim odborom za zunanje zadeve podai poročilo o francoski zunanji politiki.
Bonnet je izrazil svojo zadovoljnost nad tem, da vlada popolna složnost med činitelji. ki skrbe za francosko obrambo in med delovanjem diplomacije. Podčrtal je, da sporazum z Anglijo nikdar poprej ni bil tako trden kakor je sedaj. Predsednik angleške vlade Chamberlain je to potrdil v svojem včerajšnjem govoru, ko je rekel, da so odnošaji med Francijo in Anglijo tako prisrčni, da prehajajo čez okvir pravnih obvez in da slone na^ popolni istovetnosti interesov. Bonnet je odločno izjavil, da bo Francija branila vsako ped svoje zemlje, bodisi v Evropi, bodisi v Afriki ali kje drugje z orožjem v roki.
Razen na vprašanja o Tunisu in Korziki je minister za zunanje zadeve Bonnet odgovoril še na nekatera druga vprašanja članov odhora o aktuelnih evropskih vprašanjih. Flandin in De Ki-rijis sta zahtevala pojasnila od Bonneta glede stališča francoske vlade do ukrajinskega vprašanja, ki po njunem mnenju pomenja nov poskus Nemčije, da dobi v svoj vpliv jugovzhodno in vzhodno Evropo. Zunanji minister Bonnet je na to vprašanje odgovoril, da po informacijah, ki jih ima iz Poljske in sovjetske Rusije, v Parizu ne smatrajo to vprašanje tako nujno, da bi bilo treba storiti kakšne ukrepe. Po informacijah iz poljskega in ruskega vira je to vprašanje, ki za sedaj ne more povzročiti nove evropske krize, to tem manj, ker tudi sama Nemčija uradno še ni objavila, kakšne namene ima z Ukrajino. Na drugo vprašanje Flandina, kakšne obveznosti ima Francija z ozirom na Ukrajino v zvezi s pogodbami in pakti, ki jih je sklenila s Poljsko in sovjetsko Rusijo, je francoski zunanji minister dejal, d a Francija nima nobenih obveznosti, da priskoči na pomoč Poljski in sovjetski Rusiji v primer, če bi se Ukrajina proglasila za neodvisno državo.
Glede prTznanja generala Franca je Bonnet dejal, da to vprašanje za Francijo vsaj za sedaj še ni aktuelno in bodo govorili o njeni skupaj z vprašanji, ki jih je načela Italija v zvezi s svojimi zahtevami po Tunisu. Korsiki in Nizzi.
Glede francosko-poljskega in fran-cosko-sovjetskega pakta je zunanji minister Bonnet nenavadno energično poudaril, da francosko-nemška deklaracija, ki je bila podpisana v Parizu dne 6. decembra, ne zadeva dvostranskih pogodb, ki jih je Francija sklenila pred tem. Te pogodbe bodo tudi v bodoče imele svojo popolno vrednost. Minister je še jasno izrazil mnenje, da francosko-poljski in francosko-sovjet-ski pakt veljata tudi v primeru kakega neizzva-nega napada od zunaj.
Tozadevno Bonnetovo poročilo pa je naletelo na ostro kritiko De Kirilisa, ki piše o Bonnetu v 6vojem listu »Epoque« sledeče:
Na krmilu Francije predstavlja Bonnet bro-dnloinca na propadli ladji, hrodolomca, ki ga vihar nosi neznani usodi nasproti.
Francija 35 milijard za narodno obrambo
Pariz, 15. decembra. TG. Francoski parlament je nocoj razpravljal o proračunu za prihodnje leto. Proračun dosega 66 milijard in 145 milijonov frankov (88 milijard din). Toda ta proračun ne vsebuje izdatkov izrednega proračuna, ki je v Franciji določen za kritje potreb narodne obrambe. Izredni proračun dosega 28 m i I ij a r d frankov (35 milijard din), ki bodo vsi šli za oboroženo silo, izvzemši 8 milijard frankov zn razna v proračunu neimenovana javna dela. Poročevalec je poudaril, da Francija neobhodno potrebuje ta denar z ozirom na zunanjepolitični po-
ložaj. Iz tega razloga bo vlada prosila parlament, naj v pospešenem postopku proračun sprejme iu stavi domovini na razpolago sredstva, ki so ji za njeno varnost potrebna.
Francoske priprave
m • • ••
v Tumztjt
Bizerta, 15. decembra. Francoska oblast se mrzlično pripravlja za primer, če hi bilo treba braniti tuniško obalo pred kakšnim napadom s strani morja. V Bizerti se nahajajo podmornice in hidroplani kakor tudi več križark in rušilcev, ki so bili poslani iz Toulona za okrepitev hizertske morske baze. Razen tega so po vseh točkah obalo razvrščene čete že v utrjenih krajih, kakor tudi v krajih, ki sc šele sedaj z vso naglico utrjujejo. Tudi so na rtih postavljene dobro skrite radio postaje. Večina čet so črnci iz Senegala, dočim domačini delajo utrdbe.
20 milijard za orožje v italijanskem proračunu
Bojevite manifestacije v parlamenta
Rim, 15. decembra. Ministrski svet, ki se je zbral 14. t. m. v Palazzo Viminale pod predsedstvom Mussolinija, je odobril državni preračun za
1. 1939-40. Po tem preračunu so določeni skupni stroški na 29.316.008.926 lir, dohodki na 24 milijard 561.002.224 lir, torej je treba pokriti minus 4.755,006.701 lir. Za nadaljnji razvoj in pospešitev oborožitve italijanskih kopnih, pomorskih, zračnih vojni sil jo v tem preračunu določenih okoli 10 milijard lir (20 milijard dinarjev), to je dve milijardi in pol več nego do sedaj. To zvišanje utemeljuje ministrski svet z neobhodno nujnostjo mednarodnega položaja. Spričo visokih številk, ki jih izkazujejo v tem pogledu preračuni tako zva-nih velikih demokracij, jo, kakor pravi poročilo vlade, več kot naravno, da italijanski fašizem pred tem dejstvom ne zapira oči in da stori vse. da zagotovi svete pravice italijanskega naroda, ki mora biti pripravljen za vsak primer.
Zelo so zvišane tudi potrebščine za javna dela v znesku 1 milijarde in pol, ki se bo potrošila v prvi vrsti za avtomobilsko cestno omrežje ter za nove brodogradnje trgovske mornarice. Za pospeševanje kmetijstva, velikopoteznih bonifikacij in regulacij ter za notranjo kanalizacijo je določena 1 milijarda lir, za italijansko Afriko pa vsota, ki je blizu 2 milijardam. Velika vsota je v resoru za kmetijstvo doiočena za hidroelektrifika-cijo dežele.
Značilna razprava
v novi praški skupščini
Oster napad poslanca Cernija na Francijo
Praga, 15. dec. b. Po enourni debaii je okrnjeni češkoslovaški parlament sprejel 6noči z 148 proti 16 glasovi zakon o posebnih pooblastilih in tako dal predsedniku vlade pravico, da lahko potom dekretov izvede nadaljnje spremembe obstoječe ustave. Debata je bila zelo živahna in zelo jasna slika sedanjega stanja.
Prvi je govoril zastopnik preostale madžarske manjšine na Češkoslovakem grof Esterhazy, ki jc odklonil zakon o pooblastilih ter poudaril, da se bo madžarska narodna manjšina na Češkoslovaškem še naprej borila za 100% izpolnitev njenih pravic. Dogodki zadnjih mesecev naj bodo dokaz, kako nevarna je nezadovoljnost narodnostnih skupin v kaki državi.
Za češkoslovaško narodno zedinjeno stranko je govoril poslanec dr. Černi, ki je zahteval, da se uvede preiskava o razlogih narodne katastroje. Zagovarjal je tudi prijateljstvo z Nemčijo, ker je to potreba zgodovine. V najtežjih trenutkih smo izgubili svoje prijatelje. Leta 1870. smo bili edini narod, ki je v češkem parlamentu pred vsem svetom manifestiral svoje simpatije za Francijo. Leta 1938. se v francoski poslanski zbornici ni našel en sam poslanec, ki bi se spomnil naše manifestacije v 1. 1870. Zaradi tega spreminjamo organizacijo naše notranje in zunanje politike načelno in dosledno.
Nato so govorili še izvenstrankarski poslanec inž. Švarc, bivši fašistični poslanec Stribny, ki je zelo ostro kritiziral politiko slovaške vlade. Ob njegovem govoru je ministrski predsednik slovaške vlade dr. Tiso večkrat udaril s pestjo ob mizo in ga ostro zavrnil.
Za njim je tudi opozicijski poslanec delavske 6tranke inž. Nečaks kritiziral režim slovaške vlade, zlasti pa volivni sistem, ki ne dopušča postavitve druge kandidatne liste. Ko je Nečaks dejal, da so volitve na Slovaškem brez vrednosti, je dr. Tiso skočil proti predsedniški mizi in zahteval, da se ga vnese v listo govornikov. Po kratkem razgovoru s predsednikom Beranom pa je dr. Tiso od svoje zahteve odstopil in prepustil poslancu slovaškega kluba Čavojskemu, da odgovori na izvajanja Nečaksa pozneje.
Poslanec nemške manjšine dr. Kundt je zavzel nevtralno stališče ter je dejal, da je nemška manjšina na Češkoslovaškem pod vodstvom kanclerja Adolfa Hitlerja.
Bivši minister Rašin je ostro kritiziral proti-judovsko politiko ter opozoril na škodljive posledice, ki bi jih lako imela ta politika za Češkoslovaško, zlasti za njen izvoz v demokratske države. Po končani debati je bilo glasovanje z gornjim izidom.
uspehe svoje letošnje manjšinske politike začela z Litvo trgovinska pogajanja, ki naj gospodarske odnose med obema državama popolnoma preurede, to se pravi, da naj Litvo več ali manj spravijo pod gospodarsko odvisnost Velike Nemčije.
V spor so se vmešale tudi velesile v toliko, ker so svoje dni samoupravni pravilnik sopod-pisale in imajo danes pravno možnost, da protestirajo, če bi se brez njih kaj spreminjalo. Ostalo bo pri protestu, tem bolj, ker Nemčija ozemlja noče zas«sli. Le Anglija ima druge koristi pred očmi. Anglija si je s trgovinsko pogodbo Litvo | v gospodarskem oziru osvojila. Litva je bila za
Anglijo ludi zelo ugodna postojanka na Baltiškem morju, od koder je nadzirala vse ostale baltiške državice. V sedanjem položaju, ki je nastopil za-radii memelskega prepira, pa je več kakor gotovo, da bo Anglija izgubila vse prednostne pravice in da bo na njeno mesto sedla Nemčija, ki je tudi spoznala važnost Litve ne toliko zaradi svoje baltske politike kakor v zvezi z nemškimi r.ačrti, rla se v bližnji bodočnosti izvede od severa in od juga (z, Baltika in skozi Ukrajino) na sovjetsko Rusijo naval, ki bi mu morala podleči.
V tem leži vsa pomembnost prepira, ki je nastal v tej mali deželici, a ki je dobil svetovni odjek.
Avtonomna podjetja države so deloma aktivna, deloma popolnoma izravnovešena. Isto velja za železnice, ki se bodo popolnoma elektrificirale. Glede izravnave preračuna 1939-40, v katerem je tudi določena vsota za dela na svetovni razstavi 1942, bo sklepal ministrski svet 16. t, m.
Vsote, ki so določene za pospešeno oborožitev in sicer 4 milijarde za kopno armado, 8 milijarda in pol za mornarico in 2 milijardi in pol za letalstvo, so kajpada v inozemstvu zbudile veliko pozornost.
Rim, 15. decembra. Včeraj se je zaključilo zasedanje poslanske zbornice, ki se ne bo več zbrala, ker se bo sklicala prihodnjič že nova zbornica, ki bo sestavljena po novi postavi kot korporativno zastopstvo vse Italije. Zadnja seja stare zbornice je imela zelo slovesen značaj in je posebno podčrtala pripravljenost italijanskega naroda za bodoče dogodke.
Predsednik zbornice je najprej predlagal ova-cijo kralju. Poleni je zbornica priredila navdušeno minifestacijo Mussoliniju, nakar je predsednik Co-stanco Ciano imel zaključni govor. Dejal je, da bodo zastopniki italijanskega naroda sledili svojemu vodji kadarkoli in kamorkoli jih bo poklical, naj bo to v parlamentu ali pa izven njega. (Burno ploskanje.) Nato pa se je spomnil postave, ki je bila sklenjena na predidoči seji, da bodo nanierč v primeru vojne vsi poslanci fašistične stanovske zbornice brez ozira na svojo starist, ali na svoje zdravje, čeprav bi bili že proglašeni za invalide, imeli to pred-praviro, da bodo takoj kot prvi poklicani pod orožje in sicer v prve okope.
Nato se je zbornica razšla med viharnimi manifestacijami kralju, vodji in Italiji.
Sporočilo sv. očeta Ukrajincem v Galiciji
Lvov, 15. decembra. AA. (Pat.) Apostoluki nuncij msgr. Cortesi, ki se je te dni mudil v Lvovu, je dal pred svojo vrnitvijo v Varšavo časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da je dobil od sv. očeta nalogo, naj rnztolmafi očetovsko skrb sv. očeta za to verno pokrajino. Vladar Cerkve jo vznemirjen zaradi nasprotij, do katerih je prišlo med prebivalstvom tega kraja. Sv. oče je pozval posameznike in vse narode, naj na oltar splošnega miru žrtvujejo vse mržnje in da v tem smislu najdejo tudi sporazum.
Varšava, 15. decembra. AA. (Štefani.) Sveta stolica je uradno posredovala za pomiritev Poljakov in Ukrajincev, med katerimi so zadnje čase vzplamteli resnejši spori, ki so se pa povečali po intervenciji grško-katoliškega nadškofa metropo-lita Soptirkcga v korist Ukrajincev. Papeški nuncij msgr. Knrtesi je bil te dni v Lvovu, kjer je osebno po nalogu sv. stolicc skušal pomiriti Poljake in Ukrajince. V zvezi s to intervencijo je bilo za tisk izdano sporočilo, ki pravi, da sveta stolica s precejšnjo vznemirjenostjo opazuje škodljiva nasprotja, ki ločujejo prebivalce Poljske. Sveta stolica poziva svoje vernike, naj najdejo pravo pot za sporazum in poravnavo,
Sovjeti se boje
za svoje Ukrajince
Praga, 15. decembra. Poslanik sovjetske Rusije je vložil pri ministrstvu za zunanje zadeve protest moskovske vlade zaradi pisanja češkega tiska, ki se zavzema za ustanovitev neodvisno Ukrajine in za osvoboditev Ukrajincev izpod ruskega in poljskega jarma.
Dunajska vremenska napoved: Zmanjšanje oblačnosti, najbrž sneg, mrzleje.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno.
Zeinunsk.i vremenska napoved: Prevladovalo ho hladno, oblačno in deževno vreme, V planinskih predelih bo bržkone padal sneg.
Španija gre v tretjo vojno zisno
V Španiji se prične zima zelo pozno, navadno šele okrog božiča. Nien pričetek se javlja s 6ilnim deževjem na obalah in z velikimi snežnimi viharji na visokih planotah v notranjosti. Letos je že tretja zima, ki jo bo nesrečna Španija morala preživeti v vojni, Kakšno je stanje v obeh taborih?
Gotovo je rdeča Španija v teh letih izvežbala veliko armado, ki je sedaj disciplinirana in sposobna pravega vojskovanja. Toda vedno bolj se javlja pomanjkanje živeža. Po nekaterih vesteh se pomanjkanje živil čuti tudi že pri rdečih četah na bojišču. Pač pa ie na splošno dobro preskrbljeno za vojni material, ker je zlasti v Kataloniji tako močna vojna industrija, da lahko z vsem potrebnim oskrbi čete na bojiščih. Razen tega pa ljudska fronta tudi iz inozemstva more dobiti orožja kolikor hoče, oziroma boljše, kolikor ga more plačati. Politične razprtiie v rdečem taboru trajajo dalje, vendar niso tolikšne, da bi prišlo do odkritega preloma med posameznimi strankami. Vendar je značilno, da je bil Prieto, ki velja za voditelja socialistov in poleg predsednika Negrina za najmočnejšo osebnost v vladi, odposlan pod neko prazno pretvezo v Chile.
Zunanje politični položaj rdeče Španije pa te precej slabši kot pred nekaj meseci. Nedavno sta iz odbora za nevmešavanje v špansko državljansko vojno izstopili Belgija in Švedska. Belgija je razen tega imenovala tudi svojega posebnega zastopnika v Burgosu. V zunanji politiki je barcelonska vlada vedno" boli osamljena in je očitno, da vse pomembnejše evropske države polagajo večjo važnost na dobro razmerje z generalom Francom. Ako Anglija in Francija generalu Francu nista hoteli priznati pravice vojujoče sc države, nista tega storili iz simpatij do Negrinove vlade, ampak radi njune splošne politike, radi katere zaenkrat še nočeta dati te svoje karte iz rok. V resnici pa je zanimanje za rdečo Španiio v Evropi zelo padlo.
Kar tiče nacionalistične Španije, se je tudi tu v zadnjem času pričelo javljati pomanjkanje nekaterih potrebščin. Prebivalstvo si gotovo želi konca vojne. Zelo mnogo jih je, ki imajo svojce na rdeči strani in trepetajo za njih usodo. Mno.rfi bi se tudi radi vrnili k svojemu delu v Madrid. Valencno ali Barcelono ter druga važna industrijska središča, ki so še vedno pod rdečo vlado. Vendar je vkljub temu zaupanje v Franca v končno zmago neoma-jano in tudi temu odgovarjajoča požrtvovalnost prebivalstva.
Franco je sedanji odmor na bojiščih porabil v to, da je pričel obširno preosnovo svoje armade.
V etodnevni bitki v kolenu reke Ebra se je namreč izkazalo, da Francova armad ni dovolj trdno organizirana in da ji v odločilnih trenutkih pogosto manjka ona prožnost, ki vodi končno do zaželje-nega uspeha. Kolikor je do »edaj znano, je bila reorganizirana vsa armada v Kataloniji in v srednji Španiji do Madrida. Za srednjo in južno armado pa še manjkajo poročila.
Rdeča Španija pričakuje nove Francove ofenzive. Seveda vlada veliko zajiimaje, kje se bo pričela. Zaenkrat ni mogoče le nič gotovega reči. Vendar pa se iz nekih znakov sklepa, da bo Franco vendarle hotel prodreti proti Barceloni in uničiti rdečo severno armado, o kateri je prepričan, da mu bo prvi hip zopet padla v hrbet, kakor hitro se bo lotil kake obširneje akcije pred Valen-cijo ali Madridom.
Toda sedanje vremenske razmere niso prav nič ugodne za vojevanje. Razen tega je bitka ob Ebru Francove zaloge streliva tako izčrpala, da še nekaj časa ne bo sposobna za kako večjo vojno akcijo. Radi tega je verjetno da v prihodnjih tednih še ni pričakovati kakšnih večjih boiev na španskem polotoku.
Rdeča Španija izčrpana
Saragossa, 15 dec. Zaradi dolgega odmora na fronti, za katero se general Franco pripravlja za zadnji udarcc proti marksistični republiki, vlada v rdeči Kataloniji velika nervoznost in vznemirjenost. Katalonsko kmečko prebivalstvo zahteva, naj se sklene z narodno armado mir. Na čelu mirovnega gibanja ie znani marksist Besteiro, ki je predsedniku republike Azani predlagal, naj odstavi Negrina in sestavi tako vlado, ki bi mogla takoj začeti pogajanja z generalom Francom. Republikanska Španija je tudi finančno tako izčrpana, da je morala vlada v zadnjih štirih tednih zopet prodati 117 umetnin iz slovečega madridskega muzeja del Prado, da plača vojne dolgove. Besteiro pa se upira najbolj Negrin sam, kakor tudi vrhovni poveljnik rdeče armade Miaja in politik Casado. Negrin je sklenil, da se vojuje dalje, v prvi vrsti iz strahu pred komunisti, ki so izjavili, da se bodo popolnoma polastili vse oblasti, če bi Negrin odnehal.
Vrhovno poveljstvo republikanske armade namerava akcijo na kordovski fronti, ker se zbirajo večje množice armade pod poveljstvom generala Matallana, na katerega postavlja sedaj Negrinova vlada vse svoje upanje.
Jnsarske zvezde, ki so mrkniie
JNS je likvidirala ter je |e konec. Pokončale so jo volitve dne 11. decembra. Nič ni njenim vodjem pomagalo, da io zopet enkrat zavrgli vsa svoja načela, zaradi katerih so druge metali po ječah, kljub temu, in morda zaradi tega še bolj, so bili od ljudstva obsojeni
Usoda dravobanskega krila te stranke je znana.
Dr. Kramer skupaj t socialisti v Ljubljani ni dobil več ko eno boro desetinko vseh ljubljanskih volivcev. Razmeroma le malo manj je dobil nekdaj v predvojnih letih častitljivi ljubljanski obrtnik, ki je za šalo kandidiral v občinski svet s programom, da bo ljubljansko meglo pobasal v vreče in jo tako odpravil. Torej politika ljubljanske kazine je na Slovenskem likvidirana.
Prav tako je likvidirana JNS po vsej državi. Le oglejmo si malo številke, kjer so si vodje te nekdaj tako nasilne stranke upali pokazati. Velja Popovič je bil zloglasni notranji nvnister te stranke in tistega zasovraženega režima. Ta mož je kot voditelj JNS kandidiral sedaj v temniškem okraju v Srbiji, v mo-ravski banovini. Tam je prišlo na volišče 6834 volivcev, JRZ je dobila tem 5505 glasov in opozicijski kandidati Mačkove liste 1325 glasov, Velja Popovič pa je med njimi dobil zgolj 330 glasov, torej razmeroma še malo manj ko dr. Kramer v Ljubljani. Kajpada je mož s tem izginil s političnega pozorišča.
V okraju Negotin v moravski banovini je kandidiral Peter Živkovič, sam šef JNS, ki je tamkaj doma, Pa 'e od 10.000 glasov dobil !e 3411 ter ni bil izvoljen. Po ostanku in volivni sreči bo ta mož priiel v skupščino v bosanskem okraju Kotor Varoš v vrbaski banovini, kjer ie dobil iz ostanka 1383 glasov svoj mandat. S takimi številkami se morejo dandanes postavljati voditleji JNS.
Druga taka jnsarska zvezda žalostnega spomina je Bogoljub Jeftič, ki je kandidiral v Požarevu. Tam je volilo 14.163 volivcev, a le 1948 jih je bilo, ki so se zmenil- za Jeftiča, vsi drugi so ga odklonili.
Naslednji v tej družbi je glasoviti Jovan Banjanin, ki je izrazit uničevalec Slovencev. Njega je doletela ista usoda. Kandidiral j« v zetski banovini, in sicer v okraju Plevlje Tukaj je glasovalo 6722 volivcev, od katerih pa je Banjanin dobil le borih 289 glasov. Pa nikar misliti, da je Banjaninu njegove glasove kdo ukradel! V tistem okraju je namreč opozicija dobila večino, in sicer 3494 glasov proti 3223 vladnim, pa so opozicijski volivci sami Banjaninu, voditelju JNS, dali tako brco. Saj jo ie zaslužili
Glasoviti Milan Božič je v Sremskih Karlovcih od 9541 glasov dobil le 101 glas!
Sokol na Slovaškem razpuščen
Bratislava. 15. decembra, c. Slovaška vlada je na vsem Slovaškem razpustila vsa sokolska in socialistična telovadna in športna društva. Vse premoženje teh društev pripada poslej odsekom lllinkove garde.
Chamberlain bo govoril spel v ponedeljek
London, 15. dec. b. INS poroča, da ho angleški ministrski predsednik Chamberlain v ponedeljek 19. deccmbra še enkrat govoril v poslanski zbornici o zunanji politiki ter bo na široko orisal polofaj V 'Evropi in stališče britansko vlade .do raznih zunanje političnih problemov. Pričakujejo, da se bo Chamberlain v glavnem bavil z odnosi med Italijo m Francijo, ki so se poslabšali vsled nedavnih dogodkov v Tunisu in na Korziki.
Eden - vodja mladih konservativcev
London, 15. decembra, c. Mlajši konservativni poslanci, ki ne odobravajo vladne zunanje politike, so sklenili izstopiti iz konservativnega poslanskega kluba in pod Edenovim vodstvom ustanoviti lastni parlamentarni klub. Klub bo v parlamentu posebno kritiziral Chamberlainovo politiko napram Italiji in Nemčiji.
. Plevicka — 20 let robije
(Glej poročilo o procesu na 6. strani!)
Pariz. 15. decembra. TG. Danes je bila razglašena sodba v zadevi Skoblin-MUller ter je bila ga. Skoblin (Plevicka) obsojena na 20 let težke ječe in 10 let izgnanstva. S tem je zaključena afera, ki je v ruskih političnih krogih v Parizu povzročila toliko vznemirjenja in prahu ob času, ko je neznanokam izginil general Muller, katerega so bržkone umorili sovjetski agenti.
V Nemčiji bodo uredili tudi »cigansko vprašanje«
Berlin, 15. dec. AA. Havas: Kakor sc ie zvedelo, jc nemška vlada sklenila sedaj UTediti tudi t Pozvano »cigansko vprašanje«. Vodja nemške policije je odredil, da morajo vsi cigani in njihovi sorodniki pri policiji vložiti svoje družinske podatke, da bodo nato lahko ugotovili stopnjo čistosti njihove krvi. Ciganske skupine, ki krožijo po Nemčiji, bodo razpustili, vsekakor pa ne bodo mogli ostati v obmeinih okrajih. Ciganov pa ne bodo podili iz mest, ki imajo več kot 500 000 prebivalcev, da ne bi preveč obremenili kmečkega prebivalstva.
Schacht v Londonu
London, 15. dec. AA. Reuter: Hjalmar Schacht,
predsednik nemške Narc.dne banke, je bil včeraj na kosilu v spodnji zbornici. Kosilo je priredilo nekaj njegovih prijateljev. O samem obisku pa ne dajejo v Londonu nikakih zanesljivih točnih obvestil.
Imena novih poslancev
Usta JRZ dobi 304 poslance, opozicija pa 64
Zarota v Bagdadu
Bagdad, 15. dec. AA. Havas: Policija je prijela večjo število oseb zaradi zarote proti državi. Vsi aretirani pripadajo okolici bivšega diktatorja generala Behira Sidkija. ki je padel kot žrtev atentata v Mo*o1u julija lanskega leta. Vse aretirane osebe so bile konfinirane. Med njimi se nahaja tudi bivši minister za narodno obrambo Mabmut šejk, bivši pribočnik ubitega diktatorja Ali Hal s in bivši vojni ataše v Londonu polkovnik Hakir-Vadi.
Ali bo Madžarska zapustila ZN
Budimpešta, 15. dec. AA. Havas: Ker so nekateri listi objavili vest, da bo Madžarska kmalu izstopila iz Zvezo narodov, pristojni krogi izjavljajo, da to vprašanje ni aktualno. Vendar pa dostavljajo, da se madžarsko staliče lahko spremeni, če bi okoliščine to zahtevale.
Ncw Delili. 15. decembra, h. V Vazlrl stnnu je prišlo do novega napada vstašev na taborišče angleške vojske. Razvila se je huda bitka. Ki se jc končala s porazom upornikov. Več vstašev je mrtvih, mnogo pa ranjenih.
Na podlagi volivnega zakona, ki ga je bil naredil Zivkovič, da bi z njim potlačil opozicijo, dobi tista državna lista, ki je v vsej državi dobila večino, takoj dve tretjini vseh mandatov, tudi v tistih banovinah, kjer je morda kaka druga lista dobila veliko večino. Ža Slovenijo to danes ne prihaja v poštev, ker bi JRZ tudi po kakem drugem volivnem redu dobila vse mandate. Pač pa bi bila opozicija, ko bi bila zmagala drugod v državi, lahko dobila 17 mandatov od 29. Ker pa je JRZ v vsej .drŽavi dobila večino, dobi JRZ v Sloveniji vse mandate, ker nobena druga 6tranka na.Slovenskem v nobenem okraju nima absolutne večine.
Po vsej državi dobi JRZ poleg nosilca dr. Stojadinoviča še 303 poslance, opozicija pa poleg dr. Mačka še 67 poslancev.
,	Slovenski poslanci so:
Za okraj Brežice Josip Tratnik, za Gornji grad Martin Steblovnik, za Dolnjo Lendavo dr. Franc Klar, za Konjice dr. Makenm Sevšek, za Laško Mirko Bitenc, za Ljutomer Franc Snoj, za Maribor levi breg Franc, Žebot in Joeip Špindler, za Maribor desni breg Franc Koban, za Mursko Soboto Franc Bajlec, za Dravograd Karel Gajšek, za Ptuj Marko Kranjec, za Slovenj Gradec Iv.Theuer-schuh, za Celje Alojzij Mihelčič, za Šmarje dr. A. Ogrizek, za Ljubljano mesto dr. Anton Korošec in Pavle Masič, za ljubljansko okoliko dr. Anton Ko-, rošec in Miloš Stare, za Kamnik Janez Štrcin, za Kočevje Alojzij Rigler, za Kranj Janez Brodar, za Krško dr. Miha Krek, za Litijo dr. Jože Lavrič, za Logatec Franc Gabrovšek, za Novo mesto dr. Franc Kulovec, za Radovljico dr. Albin Šmajd, za Škofjo Loko Ivan Dolenec.
Poslanci savske banovine:
V savski banovini dobi po volivnem zakonu na podlagi volivnega izida JRZ 45 poslancev, združena opozicija pa 81.
Poslanci JRZ so: za okraj Korenica fin. minister Dušan Letica, za Gospič Josip Cvetič, za Gračac dr. Uroš Trbojevič, za Otočac dr. Milelič, za Brinjo dr. Vekoslav Miletič, za okraj dolnje-lapaški Stevo Radjenovič, za Slunj Svetozar Dre-novac. za Vojnik dr. Milovan Grba, za Ogulin Dju-ro Mikašinovič, za Sušak dr. Niko Mikuličič. za Krk dr Dinko Roki, za okraj krbovski Sava Jak-šič, za Kastav Luka Kostrenčič, za mesto Zagreb iin ž. Nikola Kabalin. Dragotin Grgič, Dragotin Domanjko, Franjo Kukuljevič, za okraj Glinja Bogdan Ercegnovac, za Kostanjico dr. Djordje Markovič, za Virginjmost dr. Radivoie Vorkapič, za Petrinjo dr. Simeon Trumič, za Sisak Stanko Dragosavljevič, za Karlovac Zvonimir čelikovič, za Čakovec dr. Bogdan Stopar, za Varaždin dr. Bogdan Stopar, za Prelog dr. Lavoslav Hanžek, za Ludbreg Djuro Crkljekica, za Ivanjec Stjepan Novakovič, za Krapino Milan Dobrovoljac., za Klanjac Milan Dobrovoljac, za Grubisno polje Dušan BubiČ, za Bjelovar dr. Stjepan Bubič, za Ga-rešmico Vasilij Dragaš, za Koprivnico Adam Marin. za Bljelovar Ante Kovač, za Pakrac Ignacij Titvara, za Vinkovce dr. Paja Šumanovac. za Da-ruvar Toma Radosavljevič, za Slavonski Brod dr. Dragan Damič. za Okiičane Djuro Mika&inovič, za Vukovar Miloš Vidakovič, za Osijek Nikola Kabalin in Djura Jankovič, za Slatino Života Mila-novič. za Našice dr. Milan Stijič.
Združena opoziciia pa v tej banovini dobi tehle 31 poslancev: za okraj Perušič Ivan Signr-niak, za Rab dr. Jovan And res, za Sonj Matija Moguš, za Udbino Sava Mamula, za Delnice dr. Ivan Subašič. za Novi Grga Hečimovič, za Crikve-nico Franjo Borič, za Čabar dr. Ante Cividini, za Veliko gorico Ivan Robič, za Dugo selo Nikola Srdovič, za zagrebško okolico Franjo Malčič, za Jastrebarsko Franjo Novosel, za 1'isnrovino Karlo Mrak. za Samobor Jure Špnnovič. za Sv. Ivan Ze-lina Andriia Papa, za Dolenjo Stubico Jure Kein-pelja. za Zlatar dr. Josip Torbar. za Novi Marof dr. Tomo Jančikovič. za Pregrad Malo Domovič, za Diurdjevo Tomo Voljkovič, za KriževCe Luka Jekovič, za Kutino Mio StupaTič, za čazmanski okraj Andrija Pavlič, ?n Požego dr. Emil Tanan, za Županje Anion Bahič, za Novo Gradiško Josip Palajič, za Novsko Ignjat Terihaj, za Valpovo dr.
Štefan Hefer, za Virovitico Martin Mesaroš, za Dolnji Miholjac dr. Ivan Majcen, za Djakovo Stipe Balentovič.
Poslanci primorske banovine:
V	tej banovini dobi vladna 6tranka JRZ 14 poslancev, opozicija pa 10.
Vladni poslanci so: za Knin dr. Niko Novakovič, za Benkovac dr. Vuk Vujasinovič, za Ši-benik dr. Slavko Grubišič, za mesto Split dr. Vlado Matošič, za Sinj Miloš Tripalo, za splitsko okolico Niko Čipiko, za Makarsko Ante Maštrovič, za Korčulo Joahim Kunjašič, za Bugojino dr: Mrlnn Ulmanski, za Konjic dr. Hifzija Gavran Kapeta-tiovič, za Mostar Husein Cimič in Jovan Radulovič, za Stolac Avdo Rizmanbegovič.
Združena opozicija pa bo imela tele poslance: Biograd na moru Josip Silobrčič, na Braču Ivan Mladineo, Imotsko dr. Mihovilo Vukovič, Metko-vič dr. Niko Bjelovučič, v Preki dr. Karlo Žunje-vič, na Hvaru dr. Josip Perkovič, v Tomislav gradu dr. Jore Šutej, v Livnem Ivan Čelan, v Lju-buškem dr. Bariša Smoljan, v prozorskem okraju dr. Jakob Grgurič.
Poslanci vrhaske banovine:
V	tej banovini dobi JRZ 20 poslancev, združena opozicija pa 6.
Poslanci JRZ iz te banovine so: za mesto Banjaluka dr. Peter Kostič, za okraj Banjaluka Dušan Miloševič,. za okraj Dragačac dr. Džafer Kulenovič, za Bos. Gradiško Dušan Suhotič, za Gračanico dr. Efendič, za dvorski okraj Milan Durman, za Dervento Lazar Crlič, na Bosanski Novi Franjo Cerič, za Prijedor Bogdan Maljuš, za Prnjavor dr. Peter Kostič, za Teslič Milan Gnja tovič, za lešanj Bečir Džonlagiš, za sanski okraj Branko Miljuš, za cazinski okraj Nurija Pozderac, za Ključ Milan Mijič, za Bosansko Grahovo Bogoljub Kujundžič, za Krupo Fetah Krupič, za Jajce ! Simo Marjanac, za Glamoc Vojislav Stanišič, za okraj petrovski Dušan Novakovič.
Poslanci združene opozicije pa so: za Doboj i dr. Miloš Tupanjanin. za Dubico dr. Branko Cu brilovič. za Kotorvaroš Peter Živkovič, za Maglaj v Aleksander Jovanovič, za Bihač Abdul Abdulah 'Ibrahiniovič, za Mrkonjič grad Dušan Brankovič.
Poslanci vardarske banovine:
I Stranka JRZ ima v tej banovini 42 poslancev, združena opozicija pa 3.
I Poslanci JRZ so: za gališki okraj Branislav To-dorovič, za gornjepološki Ugrin Joksimovič, za gorski Damnjan TrbOsič, za gračaniški Milan Glavinič, za doVijepoloiki Stojadin Dimitrijevič, za Kačanik Zej-nelbeg Stracimir, za nerod:nski Ilijaz Babuševič, za podgorski dr. Vladimir Kostič, za Šarplanino Hadži Ljuba Paternogič, za žegligovski Milan Simonovič, za poljaniški Mladen Veličkovič, za preševski Ačim Popovič, za gnjilanski Živko Popovič, za Vlasotince Di-mitirje Popovič, za pčinjski Radomir Nakič, za leskovski Todor Tomič, za Boslij grad dr. Čira Popovič, za Jablanico Miloš Dragovič, za Kratovo Milan Strankovič, za masuriški Milutin Krstič, za Debar Radoslav D''mič, za morihovski Svetozar Tasič, za poreški Danilo Čurovič, za Strugo Stojan Krstič, za , Bitoli Jovan Altiparmakovič, za Ohrid Anastas Čor-bevič, za Prileo Jovan Šaikarevič, za Kičevo Živko Diordievič, za Kruševo Dušam Antoniievič, za mesto Skoplie Panta Jovanovič, za Dievdjelijo Dimitriie Re širovič, za okraj negot;nski Dušan Perovič, za Ovčje polje Mihajlo Kostič, za Radovico Metodii Cipuževič za okolico Skoplja Dratfutfn Matovič, za Carevo selo Peter Člberič, za Štio Mihajlo Kalamatijevič, za Stru-mico dr. MihaMo Stojanovič, za Kočane Voiislav Djordjevič, za Vcles Todor Živkovič, za Dojran Dioni zij Prodanovič, za Maleš Sima Andonovič.
Opozicija na dobi v tej banovini te-le tri poslan ce: v okraju Kriva Palnnka Stamenko Stošič, v pre španskem Velimir Andielkovič, v kavadarskem Ilija čulevič.
Poslanski drinske banovine:
V drinski banovini dobi JRZ 30 poslancev združena opozicija pa 6.
Poslanci JRZ so: za okraj čalnlca Tznipfhpg Gavran Kapetanovič., za Zenico Nezir Spahič, za višegrad Asim Šeremet, za Sarajevo dr. Mehmed
V	okraju Jaša Tomič je od 9375 oddanih glasov dobil JNSar Slavko Šečerov le 88 glasov kljub temu, da so drugi kandidatje opozicije v tem okraju dobili 4122 glasovi
V	okraju Kragujevac v Srbiji je kandidirala ie ena jnsarska zvezda, znani dr. Dragotin Kojič, ki sc ga je prijelo tudi ime »Lipicaner«. Ta mož je med 13.000 volivci tega okraja zbral na svoje ime le 836 glasov, vsi drugi so mu obrnili hrbet, ne la od vladnih, marveč tudi od opozicijskih vrst.
Malo več sreče je imel le znani bogataš Ilija Mi-hajlovič, ki je v orašačkem okraju od 7527 oddanih glasov dobil 2866 ter bo, kakor njegov šef Živkovič, z ostankom prišel v skupščino. To pa je tudi vse, kar se je ob potopu rešilo s potopljene jnsarske barke.
Pisali smo že o žalostni usodi, ki je zadela dr. Andjelinoviča v Splitu in v okolici, kjer je ta jnsarska zvezda med okroglo 30.000 volivci dobil na svoje častito jnsarsko ;me le kakih 600 glasov.
Tako je JNS žalostno likvidirala in njene zvezde so za vedno mrkniie! Tega dejstva ne spravi s sveta nobeno kazinsko zavijanje resnice. Pred obupanci zija strahotno pogorišče. Kdo bi se na podlagi vsega tega še mogel čuditi, če gospodje sedaj sebe in lahkoverne svoje pristaše, kolikor jih še imajo, tolažijo s tem, da si izmišljajo, kako imajo prav za prav oni večino in ne vlada. Navedene številke o porazu jnsarskih glav dovolj dokazujejo, kako prazni so vsi upi, da bi te zvezde še kdaj zasijale!
Glavni volivni odbor deluje
Belgrad, 15. decembra, m. Glavni volivni odbor je v narodni skupščini pričel s pregledovanjem volivnih listin o izvršenih volitvah v posameznih okrajih. Delo je razdeljeno v posamezne odseke. Odsek, ki pregleduje volivni material za upravno področje Belgrad, Žemun in Pančevo ter za posamezne okraje v dravski banovini, je danes pregledala material za Belgrad.
Osebne novice
Belgrad, 15. decembra, m. Z odlokom finančnega ministra je postavljen pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani v 10. skup. Julij Jesih.
Belgrajske novice
Belgrad, 15. decembra, m. Danes so se vrnili v Belgrad še ostali člani kraljevske vlade. Popoldne so vsi prisostvovali seji kr. vlade, ki ja pričela ob 5 popoldne in ob času, ko to poročamo, še traja.
Belgrad, 15. decembra, m. Ministrstvo za kmetijstvo je sklicalo konferenco sadjarskih strokovnjakov iz vse države. Konferenca je pričela _za-sedati danes v prostorih Srbske kmetijske družbe. Iz Slovenije sodelujeta na konferenci gg. Priol in Kafol. Na konferenci se razpravlja o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s pospeševanjem in obnovo sadjarstva. Prav tako bodo na konferenci razpravljali o definitivni redakciji zavoda o sadjarstvu in vinogradništvu, o pravilniku o renovi-ranju sadjarstva ter o unifikaciji sadjarske terminologije.
Belgrad, 15. decembra, m. Francoska industrija parfuma se je začela zanimati za nakup jugoslovanskih rož in dišečih rastlin. Zaradi tega je zaprosila glavno zadružno zvezo, naj pokrene vprašanje ustanovitve francosko - jugoslovansko zbornice,"TU bi"p6špfeš£va1a hakup tfeh rož in dišečih rastlin za potrebe francoske industrije parfuma.'1131	:'«*•>*>•*»»«*>»	. ,
Drobne novice
Bukarešta, 15. decembra, b. Iz vladnih krogov poročajo, da bo bivši ministrski predsednik Vajda Voevod imenovan za novega poslanika v Berlinu.
Chust, 15. decembra. A A DNB. V Chustu je bil ustanovljen romunski generalni konzulat. Za generalnega konzula je bil imenovan Savareanu, ki je bil do sedaj konzul v romunskem poslaništvu v Pragi.
Rim, 15. decembra. AA. DNB. Tisk posveča veliko pozornost naredbi tajnika fašistične stranke, Staraceja, da fašisti ne smejo biti člani itali-jansko-francoskega združenja bivših bojevnikov ter italijansko-francoske parlamentarne skupine.
Jeruzalem, 15. decembra. A A. DNB. Pristanišče Haife je zaprto. Dostop je dovoljen samo osebam, ki imajo posebne legitimacije.
Budimpešta, 15. decembra. AA. Havas. Po glasovih in vesteh, ki krožijo v Budimpešti, namerava prosvetni minister grol Teleky odstopiti.
Spaho in dr. Branko Kaludjerčič, za Visoko dr. Šefkija Behrnen, za sarajevsko okolico dr. Savo Besarovič, za Žepče Džafer Kulenovič, za Roga-tico dr. Hifzija Gavran Kapetanovič, za Tuzlo dr. Mehmed Spaho, za Bijelino Ljubomir Pantič, za Zvornik Husein čumovič, za Kladanj Avdo Salih-begovič, za Srebrenico Izmet Betkaševič, za Brčko Stevo Maksimovič, za Azbukovo Tihomir Vasič, za kolubarski okraj Andjeiko Mihajlovič, za podgorski okraj Djura Jankovič, za radževski okraj Uroš Nedeljkovič, za jadranski okraj Dimitrije Pavlovič, za Mačvo dr. Mladen Miloševič, za pocerski okraj Ilija Popovič, za temnavski okraj dr. Jovan Miuš-kovič, za valjevski okraj Dragomir Saniokresovič, za zlatiborski Sreten Kuzeljevič, za ljubiški Vojko čvrkič, za moravški dr. Božidar Spasovič, za ra-čanski Miloje Rajakovič, za Užice dr. Cvetko Zo-tovič, za črnogorski okraj Jakob Tomič, za grada-čevski Radomir Cvijovič, za ariljski okraj Vojko Novitovič, za trnjavski Svetolik Štankovič.
Poslanci združene opozicije pa so: za Fojnico dr. Niko L.iubičič, za Travnik Anton Matkovič, za Vtasetince dr. Miloš Tupanjanin, za okraj pasavo-tamnavski okraj Milorad Markovič, za posavski Vojislav Lazič, za požeški Milivoje Ilijič.
Poslanci zetske banovine:
V tej banovini dobi JRZ 26 poslancev, združena opozicija pa 6.
Poslanci" JRZ so: za okraj Berane Zarija Joksimovič, za Priboj Milan Džekovič, za Andrijevico Novica Popovič, za Bijelo polje Jusut čorovič. za Mileševo Muhamed Hašimbegovič, za Plevlje Šef-kiia Salmanovič, za Novo varoš dr. Slobodan Pu-rič, za Gatac Veljko Višnjevac. za Trebinje Savo Danilovič. za Nevesinje Uroš Doder, za ljubinjski okraj Slavko Radkovič, za Bar Djuro čeovič, za mesto Cetinje Lale Zuber, za Fočo Izmet beg Gavran Kapetanovič. za Nikšič Jovan Radulovič, za Boko Kotorsko Djuro Draškovič, za Podgorico Ne-šo ščepovič, za okraj podrimski Mustafa Durgu-tovič. za Studenico Velimir Kursulič. za Djakovico dr. Ljuba Popovič, za Peč Miro Protič. za Deževo Tihomir Šarkovič. za Drenico Asim Ljuža. za okraj istočki Aden Marmulakovič, • za štavički Tihomir šarkovič. za Kosovsko Mitrovico Momčilo Jankovič, za Sjenico Miloš Atanackovič.
Poslanci opozicije pa so: za okraj SavniSki Mihajlo Ačič, za Kolašin Triko Žigič, za Bileče dr. Lazar Markovič, za Danilovgrad Pavlo Jovovič, za dubrovniški Roko Mišetič, za cetinjsko okolico dr. Sekula Diljevič.
Naši izseljenci v Holandiji
so lepo proslavili 20 letnico Jugoslavije
Hoensbroek, decembra.
Letošnji 4. december bo ostal vsem izseljencem v lepem spominu. Bil je to za nas eden najlepših dnevov, kar smo jih sploh imeli dosedaj v Holandiji, saj je bila ta dan naša proslava zedinjenja ne le najlepša, ampak tudi pomembna za vse izseljence, ki so pokazali svojo veliko vdanost in ljubezen do naše domovine Jugoslavije.
Proslavo je organizirala Zveza jugoslovanskih društev sv. Barbare v Holandiji v središču tukajšnjega rudniškega revirja v Heerlerheide. Malo pred deveto uro sta prispela pred cerkev g. dr. Miličič, jug. generalni konzul iz Rotterda-ma, g. Škerjanc, vicekonzul iz Rotterdama in g. H. Dupont, konzul iz Heerlena, kjer sta jih pozdravila g. J. Hladin, predsednik zveze ter g. R. Selič, tajnik zveze. Ob 9 dopoldne je bila v cerkvi sv. Gerarda pri Heerlerheide slovesna služba božja, ki jo je daroval g. p. Remec S. J., ki se nahaja v Valkenburgu, medtem ko je pater Teotim vodil cerkveno petje. Naši društveni pevski zbori so prepevali lepe slovenske pesmi. Pater Remec je imel tudi krasen cerkveni govor o našem narodnem prazniku.
Po slovesni službi božji smo se podali v veličastnem sprevodu po ulicah Heerlerheide, v dvorano, kjer je bila častna akademija. Lep je bil pogled na velik sprevod: spredaj je igrala godba in lepe zastave društev sv. Barbare iz Brunssuma, Heerlerheide, Lutterade, Eygelshofena in Hoens-broeka so vihrale med korakajočo množico. Velika dvorana, kjer je bila akademija, je bila do zadnjega kotička polna. Oder je bil preprežen z velikimi jugoslovanskimi zastavami in ves v zelenju, v sredini velika slika našega mladega kralja Petra II.
Ko je predsednik zveze g. J. Hladin otvoril
akademijo, je vsa dvorana zapela narodno himno in se je začel razvijati obširen program proslave pod vodstvom g. R. Seliča, tajnika zveze. Sodelovala so pri proslavi vsa društva sv. Barbare v Holandiji. Najprvo je seveda nastopila naša mladina s primernimi deklamacijami, nakar so sledili nastopi pevskih društev: pevska društva sv. Barbare Lutterade, Eygelshoven pod vodstvom patra Teotima, pevsko društvo Zvon iz Heerlerheide pod vodstvom gdč. Slavice Zaje, pevsko društvo Slavček iz Chevremonta pod vodstvom g. Belinca Fr. in pevsko društvo iz Nieuvenhagena. Dalje so nastopili naši slovenski muzikanti, brata Franc in Edi Markon iz Hoensbroeka, ter violinist Rudi Ravnikar iz Chevremonta, nadalje tamburaški zbor iz Lutterade pod vodstvom g. Gabra in citraški klub iz Lutterade. Nastopila pa je tudi naša mladina iz Heerlerheide, ki je pod vodstvom mladega J. Kocjana zapela nekaj slovenskih pesmi, ter mladina iz Nieuvenhagena, ki je zaplesala kolo. Pa tudi naši bratje Hrvati, ki so v Heerlerheide, so pokazali z udeležbo, da se zavedajo, da je Jugoslavija naša skupna domovina. Podarili so g. dr. Miličiču lepo sliko v spomin. Mnogo jih je bilo navzočih v narodnih nošah. Buren aplavz je šel po dvorani, ko je tajnik zveze g. R. Selič prečital vdanostno brzojavko Nj. Ves. kralju. Nato je imel krasen slavnostni govor g. pater Remec, nakar je spregovoril še g. dr. Miličič, generalni konzul iz Rotterdama. S petjem narodne himne smo končali to eno najlepših naših proslav.
Zelo hvaležni smo izseljenci, da nam je kralj, vlada poslala sem tako dobrega zastopnika v osebi g. dr. Miličiča, ki ima za naše jugoslovanske izseljence tako odprto srce in nam njegov idealizem daje novega poguma in ljubezni do našega kulturnega dela, ki ga opravljamo v čast naši domovini. — Izseljenci v Holandiji.
Nove maše okrog božiča
Letos bo v ljubljanski škofiji ta posebnost, da bodo nove maše tudi okrog božiča. Doslej 60 bile namreč vedno vse nove maše v juliju. Jutri, na kvatrno soboto ob 7 zjutraj, bo posvečenih v ljubljanski stolnici 9 bogoslovcev petoletnikov in 3 gg. lazaristi. Ostali bogoslovci petoletniki bodo posvečeni v juliju prihodnjega leta.
Po posvečenju v soboto 17. decembra odidejo "gg. novomašniki takoj domov, kjer bodo peli nove maše nekateri takoj drugi dan v nedeljo, drugi na božič, tretji pa na praznik sv. Štelana.
Po datumih in po krajih se razdele nove maše takole: Bastič Štefan 26. dec. v Horjulu (novomaš-ni pridigar g. dr. Anton Zdešar, Bukovec Janez 18. dec. v Fari pri Kočevju (g. Jože Gregorič), Gla-
vač Franc 25. dec. v Beltincih v Prekmurju (g. prof. Ivan Tomažič), Kljun Janez 18. dec. v Ribnici (g. dekan Anton Skubic), Kupljenik France 26. decembra v Št. Jerneju (g. dekan Ivan Golob), Len-ček Lado 26. dec. pri Srcu Jezusovem v Ljubljani (g. univ. prof. dr. Ignacij Lenček), Luka Andrej 6. januarja v Horjulu (g. prof. Ludvik Čepon), Ma-kovec Andrej 26. dec. v Sv. Vidu nad Cerknico (g. kaplan Janez Oražem), Mavec Jakob 18. decembra na Igu (g. spiritual dr, Janez Kraljič), Skvarča Ivan 18. dec. na Vrhniki (g. kaplan Stanko Skvarča), Vidmar Anton 26. dec. v Brusnicah (g. kan. Ivan Sesek), Vukšinič Anton 18. dec. v Metliki (g. dr. Alfonz Levičnik).
Volivni izidi po državi
Vardarska banovina
V vardarski banovini je z mestom Skoplje 45 »olivnih okrajev, med katerimi je JRZ v 42 dobila absolutno večino glasov. V 3 okrajih te banovine je zmagala opozicija. V naslednjem navajamo izide:
Okraj gornjopološki: JRZ 6068, opozicija 310,. Ljotič 0. — Okraj galički: JRZ 4329, opozicija 1, Ljotič 0. — Okraj gorski: JRZ 2009, opozicija 21, Ljotič 0. — Okraj Gračanica: JRZ 10.445, opozicija 347, Ljotič 6. — Okraj donjepološki: JRZ 11.561, opozicija 1746, Ljotič 0. — Okraj kačanski: JRZ 2411, opozicija 104, Ljotič 0. — Okraj nerodimski: JRZ 6460, opozicija 1220, Ljotič 0. — Okraj podgorski: JRZ 3461, opozicija 243, Ljotič 1. — Okraj kruševski! JRZ 4193, opozicija 671, Ljotič 0. — Okraj zmorihovski: JRZ 2088, opozicija 671, Ljotič
0.	— Okraj Ohrid: JRZ 5914, opoz. 860, Ljotič 111. Okraj Prilep: JRZ 5055, opozicija 3815, Ljotič 3. Okraj Kratovo: JRZ 2517, opozicija 1683, Ljotič 1. Okraj Kriva palanka: JRZ 3960, opozicija 2790, Ljotič 0. — Okraj nasurički: JRZ 2162, opozicija 1838, Ljotič 1. — Okraj Debar: JRZ 2621, opozicija 312, Ljotič 1. — Okraj porečki: JRZ 2592, opozicija 859, Ljotič 0. — Okraj prespanski; JRZ 3262, opozicija 859, Ljotič 0. — Okraj Struga: JRZ 3330, opozicija 2077, Ljutič 0, — Okraj Bitolj: JRZ 8057, opozicija 3718, Ljotič 17. — Okraj Kičevo; JRZ 4463, opozicija 1668, Ljotič 0, — Okraj Veles: JRZ 4091, opozicija 4.094, Ljotič 0. — Okraj Dojran: JRZ 1901, opozicija 375, Ljotič 0. — Okraj Gjev-gjelija: JRZ 2357, opozicija 1150, Ljotič 1. — Okraj Kavadar: JRZ 2614, opozicija 1984, Ljotič 3. — Okraj Kočane: JRZ 4466, opozicija 1391, Ljotič 1. Okraj Maleš: JRZ 1921, opozicija 1157, Ljotič 3. — Okraj Negotin: JRZ 1931, opozicija 145, Ljotič 0. Okraj Ovčjepolje: JRZ 3725, opozicija 492, Ljotič
1.	— Okraj radoviški: JRZ 3966, opozicija 49, Ljotič 0, — Okraj Skoplje: JRZ 7242, opozicija 4088, Ljotič 21. — Okraj Strumica: JRZ 5565, opozicija 1235, Ljotič 0. — Okraj Carevo selo: JRZ 2523, opozicija 371, Ljotič 2, — Okraj štip: JRZ 3668, opozicija 356, Ljotič 2. — Okraj Šarplanina: JRZ 7794, opozicija 799, Ljotič 1. — Okraj Bosiljgrad: JRZ 3654, opozicija 214, Ljotič 0. — Okraj Vlaso-tinci: JRZ 10.060, opozicija 836, Ljotič 5. — Okraj gljilanski: JRZ 16.915, opozicija 376, Ljotič 11. — Okraj žegligovski: JRZ 6896, opozicija 6230, Ljotič 1. — Okraj Jablanica: JRZ 4523, opozicija 6566, Ljotič 0. — Okraj Leskovac: JRZ 7931, opozicija 6860, Ljotič 7. — Okraj poljanički: JRZ 3259, opozicija 1782, Ljotič 6, — Okraj Preševo: JRZ 6812, opozicija 2657, Ljotič 0. — Okraj pčinjski: JRZ 8432, opozicija 2328, Ljotič 6.
Vseh skupaj je JRZ v vardarski banovini dobila 226.716, opozicija 74.977, Ljotič pa 133 glasov.
V	seznamu gorenjih izidov iz vardarske banovine pa ni vštet izid iz Skoplja, ki smo ga že objavili.
V	vsej tej banovini je JRZ dobila 75.11% glasov.
Moravska banovina
Iz te banovine smo prinesli že nekaj izidov, vendar večine še ne. V tej banovini je JRZ dobila vsega skupaj 248.733 glasov (75.98 odst.) opozicija 77.818 (23.77 odst.), Ljotič pa 802 glasova (0.24 odst.). V naslednjem slede še manjkajoča poročila:
Okraj Golobački: JRZ 3295, opoz. 664, Ljotič 72.
Okraj Zaječar: JRZ «907, opoz. 4974, Ljotič 4.
Okraj Krajinski: JRZ 3963, opoz. 1283, Ljotič 1.
Okraj Boljevac: JRZ 5180, opoz. 2938, Ljotič 1.
Okraj Ključ: JRZ 4050, opoziciia 592, Ljotič 8.
Okraj Brza Palanka: JRZ 3913, op. 834, Ljotič 1.
Okraj Zaglavski: JRZ 7827, opoz. 2112, Ljotič 0.
Okraj Negotin: JRZ 6768, Peter Živkovič, ki je bil edini Mačkov kandidat v tem okraju, je dobil le 3411 glasov, Ljotič 12.
Okraj Porečki: JRZ 3523, opoz. 250, Ljotič 1.
Okraj TimoJki: JRZ 2318, opoz. 1962, Ljotič 3.
Okraj Prokuplje: JRZ 9647, opoz. 3505, Ljotič 77.
Okra! Trstenik: JRZ 9041, opoz. 1294, Ljotič 15.
Okraj rasinski: JRZ 17.470, opoz. 1641, Ljotič 77,
Okraj Vučitrn: JRZ 4321, opozicija 242 (teh 242 glasov je dobil Adam Pribičevič), Ljotič 2,
Okraj labsld: JRZ 6166, opozicija 699, Ljotič 4. Okraj Ražanj: JRZ 5937, opozicija 407, Ljotič 13. Okraj Žiča: JRZ 8697, opozicija 3920, Ljotič 43. Okraj kosanički: JRZ 3676, opoz. 1362, Ljotič 13, Okraj kosaniški: JRZ 3676, opoz. 1362, Ljotič 0. Okraj Dobri: JRZ 5455, opozicija 4171, Ljotič 13. Okraj Kopaonik: JRZ 4632, opoz. 11, Ljotič 13. Okraj Banja: JRZ 4784, opozicija 1869, Ljotič 2. Okraj NiS: JRZ 11.179, opozicija 4147, Ljotič 118. Okraj moravski: JRZ 4059, opoz. 3166, Ljotič 4. Okraj Aleksinac: JRZ 3880, opoz. 2850, Ljotič 16. Okraj Bela Palanka: JRZ 3986, op. 1307, Ljotič 2. Okraj mesto Niš: JRZ 6341, op. 1497, Ljotič 46. Okraj lužički: JRZ 6339, opozicija 600, Ljotič 2. Okraj svrljiiki: JRZ 4254, opoz. 1991, Ljotič 1. Okraj Caribrod: JRZ 3610, opoz, 1013, Ljotič 2. Okraj nišavski: JRZ 8504, opoz. 6605, Ljotič 10. Okraj komoljski: JRZ 3159, opoz. 2301, Ljotič 6. Okraj župski: JRZ 4953, opozicija 116, Ljotič 7.
Vrbaska banovina
Poleg izidov, ki smo jih iz vrbaske banovine že prinesli, moramo podati še ta le poročila:
Okraj Maglaj: JRZ 1.219, opozicija 2.520, Ljotič 1. Okraj Prnjavr: JRZ 3492, opozicija 3734, Ljotič 5. Okraj Teslič: JRZ 3.492, opozicija 1.686, Ljotič 3. Okraj Gračanica: JRZ 3.520, opozicija 2.279, Ljotič 0.
Okraj Bosansko Grahovo: JRZ 2883, opozicija 2.790, Ljotič 90.
V tej banovini je dobila vlada vsega skupaj 107.421 glasov, opozicija pa 101.873, Ljotič pa 1071. V odstotkih vlada 51.06, Mačkova opozicija 48.43, Ljotič 0.51 odstotka.
žalosten polom opozicije v Slovenski Bistrici
V slovenskem podeželju izlepa ni bilo mesta, ki bi bilo tako izpostavljeno Kramarjevi volivni ofenzivi, kakor je bila Slovenska Bistrica, rezidenca Kramerjevcga svaka in njegovega ožjega sodelavca dr Pučnika. Na tukajšnjih zgodovinskih tleh, kjer se je nekoč rodila v plemenitem vinskem razpoloženju znamenita pohorska deklaracija, je postavila dravobanska JNSarija za kandidata enega svojih najtežjih kanonov, dr. Pirkmajerja. Drugi na Mačkovi listi je bil socialistični prvak Petejan, ki naj bi potegnil delavstvo iz industrijskih obratov v tukajšnjem okraju. Tehnično sodelovanje opozicije je bilo na višku, na predvečer volitev je bilo celo razbitih nekaj šip na hiši predsednika tukajšnje krajevne organizacije JRZ. Vse so bili dobro pripravili, le volivcev so imeli mnogo premalo. Zanimivo je bilo gledati, kako so stopali pred volivno komisijo nekdanji in sedanji staroste ter drugi sokolski funkcionarji ter izgovarjali ime tistega Mačka, ki je nekaj dni poprej izdal v Zagrebu znani prvodecemberski proglas. Tudi gornjebistriška tovarna bakra je žrtvovala opoziciji večino oddanih glasov, uradniških in delavskih. Ko je pristopilo slednjič še par Nemcev, da 6e sklonijo pred odprtim grobom JNS, jc bil pogreb končan.
Omenili bi še, da se je v zadnjih dneh neka-term žalujočim ostalim v spanju oglasila pokojnica
Puhlmannoi Ca j
ublažuje kašelj!
Dobiva g« v vseh lekarnah. <)rig. zavitek 125 e Din 37'-
OrI. reg. br. 1503)1036 i
preko svoje ljubljanske 48,5 m radio postaje z vestjo, da je zmagala kljub premalemu Številu dobljenih glasov.
Okna razbijajo
Pri Sv. Barbari v Halozah so združeni nasprotniki pri nedeljskih volitvah dobili kljub silni agitaciji, grožnjam, lažem in obrekovanju komaj 40 glasov, JRZ pa nad 470. Izid volitev je čisto po-paril naše nasprotnike in zvečer so se žalostni in potrti podali domov. Kmalu po polnoči pa so napadli hišo posestnika Janeza Emeršiča v Paradižu in hoteli pobiti šipe na oknih. Ker pa so začutili v hiši več ljudi, so zbežali. Ubili so samo eno šipo. Antonu Zula, posestnikovemu sinu pa so isto noč pobili na štirih oknih devet šip s kamenjem, ki 60 ga metali skozi okna na spečo družino. Emeršič in Žula sta bila pridna agitatorja za JRZ. Dva napadalca sta že znana in sta tudi priznala. Oba 6ta mačkovca.
Dijaško podporno društvo v Ljubljani
Ko smo dobili Slovenci po prevratu lastno univerzo, se je marsikomu odvalii od srca težak kamen: Slovencem so se začeli obetati lepši časi, saj je slovenska kultura dobila s tem možnost, da se še lepše in samostojneje razvija. Nadalje pa je bilo s tem slovenskemu človeku omogočeno, da je svoje fakultetne študije mogel nadaljevati doma, še več, to je omogočalo marsikateremu socialno slabše stoječemu slovenskemu študentu, da je študirati sploh mogel.
Slovenci smo majhen narod, naša inteligenca je povečini kmetskih in siromašnih staršev. Naš študent se mora vedno boriti za obstanek, bodisi na srednji ali na visoki šoli. Instrukcije ali še kak drug način ubijanja za kruh mu največkrat pripomore do njegovega cilja. Koliko trpljenja je združeno s tem, koliko samopremagovanja! Koliko jih pri tem podleže in kolikim je na ta način omogočeno študirati res tisto, za kar imajo največ zmožnosti. Vse to se je začelo bridko čutiti tudi pri nas v Ljubljani. Štipendije, ki so bile na razpolago nekaterim našim študentom za časa Avstrije, so ostale izven domovine, in še do danes, ne samo po naši krivdi, niso doma. Slovenski visokošolec je bil brez vsakih podpor, prepuščen lastni usodi. Zlasti so bili s tem prizadeti naši katoliški študentje.
V	takih okoliščinah se je moralo misliti, kako bi se temu odpomoglo. Skupina katoliških akade-dikov z dr. Kulovcem, prof. Remcem in dr. Mate-ličem na čelu se je dne 15. septembra 1922 sestala v Akademskem domu na Miklošičevi cesti; to je bila prva seja pripravljalnega odbora. Naloga tega pripravljalnega odiiora je bila ustanoviti podporno društvo za slovenske katoliške akademike, ki bi moralo predvsem skrbeti za inenzo. Priprave so hitro napredovale: častno predsedstvo sta prevzela prevzvišeni g. knezoškof dr. A. B. Jeglič in minister dr. A. Korošec, akademiki so izdelali podroben načrt za organizacijo menze, za pobiranje podpor, predvsem v naturalijah, in še vse ostalo. Zupnim uradom in občinam so poslali posebno okrožnico, prav tako so prinesli časopisi oglase, za celotno delo se je organizirala vsa slovenska javnost. Delo je šlo lepo od rok: s 16. oktobrom istega leta se je menza že osnovala, saj so nabrali v razmeroma kratkem času lepo vsolo 130.000 kron. Potreba po takem društvu se je najbolj pokazala v tem, da je društvo štelo do konca 1922 že okoli 125 članov, ki so imeli deloma znižano, deloma popolnoma brezplačno hrano. Menza je dobila svojo streho v Marijanišču.
V	takih prilikah je prišlo do ustanovnega občnega zbora »Dijaškega podpornega društva — kakor se je društvo začelo imenovati — dne 16. decembra 1922. Predsednik pripravljalnega odbora dr. Kulovec je mogel z zadovoljstvom ugotoviti, da je prizadevanje in trud pripravljalnega odbora bogato nagrajen: Slovenski narod je razumel težki položaj slovenskega katoliškega viso-košolca in se velikodušno odzval, tako da je društvo za eno leto z vsem preskrbljeno. Do takrat so namreč prejeli živil in podpor v vrednosti 400 tisoč kron, kar bi zadostovalo za ta čas.
»Dijaško podporno društvo« je začelo z delom
Danes nepreklicno zadnjikrat I
Ob 16., 19. in 21. nri Kriminalni film napetih senzacij
Glavna priia
Svetislav Petrovič in Sybilla Schmitz
KINO UNION
Tel. 22-21
Važnost rib za prehrano Trsta
Stremljenje po gospodarski avtarkiji zadene polagoma vsa področja narodnega gospodarstva od premoga, kovin in tkanin do živil. Avtarkična država se skuša osamosvojiti povsod in zato vedno išče novih virov gospodarske moči. V Italiji so v avtarkično politiko vpregli tudi ribištvo.
Zanimivo je, kašno vlogo imajo ribe in druge užitne morske živali v prehrani velikih obmorskih mest, kot je Trst. V Trstu so pred kratkim objavili statistične podatke za tri leta (1932—1934). Iz njih izhaja, da so Tržačani v omenjenih letih použili 8,317,950 kg rib, torej letno 10 kg na vsakega prebivalca. Najvcžji konzum je bil 1. 1934 (nad tri milijone kg). Uživanje rib se torej veča. Domači ribiči pa ne nalovijo dovolj rib za potrebe tržaškega mesta; kar manjka, pripeljejo iz Kvarnerskega zaliva. V Trstu in okolici se zlasti bavijo z ribjim lovom prebivalci Barkovelj, Kontovelja, Sv. Križa in Skednja Hudo konkurenco jim delajo ribiči iz Chiogge (čožoti). Ko je bil Trst še v Avstriji, so se na morju bile med domačimi ribiči in čožoti prave bitke za boljša mesta. Motivi iz teh napetih razmer na morju so zašli tudi v slovensko slovstvo (Aškerc, Bevk). Vobče v Tržaškem zalivu ni mnogo rib, ker jih živahen promet odganja. Tudi sicer niso dani vsi pogoji za ribe. Drugače je ob istrski obali, kjer ribiči večkrat doživijo obilen ribji lov. Posebno veliko zajamejo sardel, katere konzervirajo v Isoli ter jih izvažajo tudi v inozemstvo.
V Trstu prodajajo ribe na osrednjem ribjem trgu, ki so ga zgradili že 1, 1913, a tudi na manjših tržiščih, ki jih je 17. Cena ribam je zelo različna in gre od 95 stotink do 17 lir za kilogram, kakršna je pač vrsta ribe. Jegulja zelo spreminja ceno, ki je od 5.95 lir do 9.10 lir za kg. Revnejši sioji segajo po ribah z nižjo ceno, koi so sardcie (2.50 do 3.20 lir za kg), makrele (3.50 d<% 6.35 lir
za kg) itd. Mnogo 6e užije tudi rakov in podobnih živali.
V vseh italijanskih obmorskih mestih se je začela propaganda za uživanje rib, češ da bo večje povpraševanje prineslo živahnejšo proizvodnjo in nižje cene. Vsekakor je dobro pripravljena dobra riba res vredna vsake pohvale in priporočila.
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
_Ogl reg. S br. 30474/35._
Huda avtomobilska nesreča
Iz Sombora poročajo: Na mednarodni avtomobilski cesti se je zgodila huda nesreča. Zivino-zdravnik Kačanski se je peljal z dvema prijateljema v Sombor. Šofiral je sam. V bližini Bačke Topole je avto vozil s hitrostjo 90 km na uro. Na nekem ov-inku je privozil nasproti kmečki voz, na katerem je kmet zaspal. Konja sta se splašjla. Da ne bi zadel v voz, je Kačanski zavozil z avtom proti obcestni grapi. Prav tam pa je stal kilome-terski kamen, ob katerem se je avto razbil in pokopal pod 6eboj vse tri potnike, šele kasneje je prišla pomoč. Kačanskega so izvlekli hudo poškodovanega na prsih in glavi. Eden izmed njegovih prijateljev je dobil hude notranje poškodbe in se bori s smrtjo, drugi prijatelj pa je tudi ranjeni in nezavesten.
in to z uspešnim delom. Proračuni so postajali iz leta v leto večji, število članov je naraščalo. Vse to je samo pričalo, kako potrebno je to društvo. Odbori so imeli težko delo, da so poskrbeli za potrebna denarna in druga sredstva. Dohodki so prihajali največ v obliki naturalij za kuhinjo, dalje tudi s pobiranjem po nabiralnih polah ter še z drugimi darovi. Vendar se je kmalu opazilo, da to, po tedanjem obsegu podpiranja, ne bo moglo več dolgo časa zadostovati. Nujno je bilo poiskati nov vir dohodkov: začelo se je misliti na izvedbo velike loterije. Spet je bilo treba krepko pljuniti v roke in delati, delati. Pri tej loteriji je sodeloval skoraj ves slovenski narod. Poleg akademikov samih so pomagali pri razprodaji srečk še župni uradi, prav tako občinski, zlasti pa člani in članice »Orla«, Marijine družbe, časopisi in premnogi požrtvovalni posamezniki. Trdemu in vzLrajnemu delu je sledil moralen in gmoten uspeh, kakor ga pač nihče ni pričakoval: čisti dobiček pri loteriji sami je znašal 397.781.40 din. Če še k temu prištejemo ostale društvene dohodke leta 1926, vidimo, da je društvo razpolagalo z dokaj ogromnim premoženjem v znesku 423.194.96 din, kar bi zadostovalo nekako za dobo pet let, če bi se dotedanji redni letni dohodki ne zmanjšali in število članstva preveč ne naraslo.
Nekaj časa je še šlo, toda nastopilo je poslabšanje v svetovnem gospodarstvu, ki je tudi naše društvo zelo zadelo. Dohodki so se stalno krčili, kar je imelo za posledico, da so zle učinke gospodarskega zastoja jeii čutiti tudi naši akademiki, in to predvsem gmotno najslabše situirani. Odbori so se s skrbjo vpraševali, kaka bo bodočnost, ko bo ta kapital izčrpan. Nazadovanje se je kmalu začelo opažati tudi na društvenem prometu: prej je znašal letni proračun 200.000 din in še več, zdaj pa je stalno padal. Poskus dvigniti društveno gmotno stanje z nabiralnimi akcijami, to se pravi, potrkati na dobra srca naših gg. starešin, preč. gg. duhovnikov in drugih dobrotnikov, tako zlasti naših denarnih zavodov in zadrug, se ni obnesel prav iz istih razlogov. Vse to je najbolj občutilo članstvo samo, ki se, hočeš nočeš, mora odpovedati podporam, tako da je število članstva moralo pasti, čeprav so bile potrebe vedno večje.
V	tem času je začela z delom Ljudska in dijaška kuhinja v novo urejenih prostorih Ljudskega doma v Streliški ulici. Akademiki so dobivali hrano za 6—8 din dnevno, kar je bilo »Dijaškemu podpornemu društvu« v precejšnje olajšanje in to tembolj, ker je odbor DPD začel čim jasneje spoznavati, da lastne menze ne bo mogel več dolgo vzdrževati. K temu je še prišla odpoved prostorov v Marijanišču, ki so rabili te prostore za lastno uporabo. Zato je stopil odbor v stik s predsednikom Ljudske in dijaške kuhinje in rezultat teh razgovorov je bila likvidacija menze »Dijaškega podpornega društva« v Marijanišču do konca šolskega lela 1931. Društveni inventar se bo deloma prodal, deloma shranil za eventuelne boljše čase, preostanek živil je bila pripravljena prekupiti Ljudska in dijaška kuhinja, prehrano akademikov pa bo prevzela v lastno režijo kuhinja sama za dnevno plačilo 6 din, kar so bili za tisti čas vsekakor še najboljši pogoji, saj je DPD prav tako moglo prevzeti celo ali le delno doplačevanje.
Tako je bilo DPD primorano likvidirati ustanovo, samostojno menzo, ki je omogočala študij večini slovenskih katoliških akademikov. Vendar bi bil drugačen izhod združen z velikimi denarnimi žrtvami, kar pa društvo v tistem času ne bi zmoglo in je bila taka rešitev pač najprimernejša. DPD jo še kljub temu ostalo, čeprav je bil njegov delokrog in njegova važnost ter pomen znatno zmanjšan. Društvo se je polagoma nekoliko spremenilo: svoje člane je začelo podpirati največ z denarjem, kolikor ga je seveda bilo na razpolago iz nabiralnih akcij in drugih darov.
Tako nalogo ima društvo še danes. Svojim članom prispeva v rednih mesečnih In izrednih podporah za hrano, za stanovanje, za obleko in obutev. Pri tem se odbori ozirajo največ na gmotno stanje prosilca, dalje na študijskih uspeh in morebitne druge življenjske okolnosli. Društvo so vodili in ga še vodijo na občnih zborih izvoljeni odliori za dobo enega poslovnega leta, ki traja od decembra do decembra drugega leta. V društvih so vedno sodelovali tudi g. starešine, ali v upravnem ali v nadzornem odboru, da je moglo društvo tembolj nuditi garancijo za vestno in pravilno delovanje odbora. Letošnje leto so se izvedle nekatere potrebne reforme v društvu, tako na pr., da se doseže čim ožje sodelovanje med akademiki in slovenskimi katoliškimi starešinami, kar bi utegnilo biti društvu le v prid: v upravnem odboru sta dve starešini poleg treh akademikov, v nadzornem pa prav tako dva poleg enega akademika.
V	teh dneh jo DPD zopet potrkalo na srra svojih starih in novih dobrotnikov. Vemo, da ste se nam že večkrat odzvali, zakar so vam vsi podpirani od srca hvaležni, prosimo vas pa, dn nam svoje pomoči ne odrečete tudi za naprej. Skoraj vsi naši dohodki pridejo le od vas Razumeli boste, zakaj smo toliko navezani na svojo dobrotnike in zakaj bi radi pritegnili v la krog Čim večje število. Če bi se namreč vsak, na katerega se obračamo, odzval le z malenkostjo, bi nam bilo zelo pomagano, vam pa se mnogo ne bi poznalo. Zato še enkrat: Vse dobrotnike prosimo, da se našim prošnjam odzovejo in lako podprejo delo slovenskih katoliških akademikov na univerzi ter iako vzgojijo narodu slovensko katoliško inteligenco,
Drobne novice
Ljubljana
Koledar
Petek, 16. decembra: Aihina, Evzebij.
Sobota, 17. decembra: Lazar.
Novi grobovi Smrt vzorne krščanske matere
Selce nad Škofjo Loko.
Danes je umrla v starosti 81 let v Selcah nad Škofjo Loko spoštovana krščanska mati gospa Marija Megušar. Pokojnica je bila ena izmed tistih slovenskih kmečkih žena, ki se je prav vsa posvetila službi Bogu in svojim otrokom. V srečnem zakonu s svojim možem Francem se jima je rodilo 9 otrok, izmed katerih sta dva umrla v rani mladosti, vsi ostali pa so sedaj dobro preskrbljeni. Leta 1914 je umrl mož. Žalovala je zelo po njem, vendar je bila ona izmed tistih močnih in krepostnih žen, ki je v svoji boli našla tolažbe in moči pri svojem Bogu. In tako je vztrajala dalje in se žrtvovala za svoje otroke. Posebno je ljubila svojega sina dr. Antona, odvetnika v Kranju. Posestvo doma v Selcih je po njej prevzel že pred leti sin Matija, ki je spoštovan župan v Selcih. Na domu je tudi hčerka Angela, ki se je v materini bolezni vsa posvetila njej in ji je nad vse skrbno stregla. Sin Franc je postajenačelnik v Kamniku. Hčerka Ivanka pa je ludi dobro poročena v Škofji Loki. Pa tudi vsi ostali otroci imajo dobro eksistenco. Šele sedaj, ko je dobra mati videla, da bodo vsi njeni otroci hodili po njenih krščanskih stopinjah in da so vsi preskrbljeni, se ji je zdelo, da lahko mirno leže v grob. Pogreb blage pokojniee bo v soboto 17. decembra ob 9 dopoldne v Selcih. Naj v miru počival Žalujočim naše globoko sožaljel *
'4- Smrt Vrančičeve matere. V sredo ob 5 zvečer je v Dolu pri Ljubljani umrla mati znanega našega prosvetnega delavca Rudolfa Vrančiča. Prav ona, Marija Vrančič, je bila, ki je svojega 6ina s svojim zgledom in nasvetom vzgojila tako, da je svoje prosvetno delo radevolje posvetil Rokodelskemu društvu in domu. Ko nam umirajo druga za drugo te naše vrle žene iz Krekove nedavne dobe, le želimo in upamo, da bodo in so že na njih mesto stopile druge, ki bodo z enako iskrenim umeva-njem in požrtvovalnim delom skrbele in živele za blagor naših slovenskih družin. Blago pokojnico naj Bog oblagodari z nebeškimi plačili, da bo kakor prej tudi poslej svojim dragim zvesta pomoč in priprošnja. Vsem preostalim bodi izrečeno tudi naše sožalje.
Osebne novice
— 80 letnir« svojega rojstva obhaja te dni g. Blaž Jurko, šolski upravitelj v pokoju v Vojniku pri Celju. Kakor nam sporoča, »bere «Slo-vancav že od leta 1874 in ga bo bral, dokler ga ne bo zagrnila lopata.« K redkemu življenjskemu jubileju mu iskreno čestitamo z željo, da bi še dolgo vrsto let zdrav in vesel bral »Slovenca«.
— Vreme. Evropa: Hladni val z mrazom — 39 stopinj na skrajnem severovzhodu Evrope. Prekriva vso severno polovico Rusije in se spušča v smeri Črnega morja, Balkana in srednje Evrope. Njegov vpliv se očuti nad Ukrajino, v območju Karpatov in nad Nemčijo, kjer prihaja v dotiko z nekoliko toplejšim zrakom in povzroča močno pooblačitev in sneg. Nad ostalim delom kontinenta vlada pretežno oblačno in toplejše vreine ter megleno. — Jugoslavija: Deloma oblačno na vzhodnem in južnem delu države. Oblačno in megleno v ostalih delih kraljevine z dežjem v zahodnih krajih. Toplota se je znižala v donavski, moravski in vardarski banovini, a zvišala v ostalih delih. Najnižja toplota v Beli cerkvi — 4, najvišja v Dubrovniku 16 stop. — Napoved za danes: Prevladovalo bo oblačno in hladnejše vreme po vsej državi. Deževalo bo po vsej državi, posebno v južnih krajih. — V planinskih krajih sneg.
VINfO V STEKLENICAH
GORNJA RADGONA
—	Tatvina v župnišču v Šoštanju. V noči od torka na eredo je obiskal župnišče v Šoštanju neznan zlikovec in vdrl v shrambo za živila. Tamkaj se je najedel mesa in kruha ter odnesel nekaj dinarjev, iki so bili namenjeni za brezposelne. Poleg tega je odnesel tudi par ženskih čevljev. Drugače pa je bil skromen, kajti bilo je vsakovrstne obleke na razpolago, a je ni odnesel. Iste noči je bil poskusen vlom tudi v gostilno Ješovnik Viktorja, a ee vlom ni posrečil.
—	Zagreb bo dobil zavod za proučavanje ln zdravljenje raka. Zagrežko društvo za boj proti raku je že del j časa zbiralo prispevke, da bi kupilo večjo množino doslej najuspešnejšega zdravila proli raku: radija. Društvo je že dobilo tudi zemljišče za zgradbo zavoda za proučevanje in zdravljenje raka in sicer na Šalati. Začelo bi takoj graditi, pa še nima dovolj sredstev. Vendar je upanje, da bo mogoče v najkrajšem času staviti na razpolago 2 milijona dinarjev za začetek zgradbe. Tako bo tudi Zagreb dobil ta potrebni zavod, kakor ga imata že Ljubljana in Belgrad.
—	Odda se s L februarjem: 1. mesarija s hlevom, klavnico in prodajalno v Žužemberku, mesečna stanarina 300 din. 2. Pritlična hiša s 3 prostori in prostornim vrtom na Senovem pri Raj-henburgu za mesečno stanarino 200 din. 3. Dvoriščna delavnica za malega obrtnika, čevljarja, krojača ali podobno za mesečno stanarino 200 din na Zaloški cesti 15 v Ljubljani. Poizve se v Ljubljani na Kongresnem trgu 2 v konzumu.
—	Bukev ubila dečka. V bližini Križevcev je bil 11-letni Tomo Vukovič s svojim očetom v gozdu, kjer eo podirali bukve. Ko je oče podsekal veliko bukev, ee deček ni pravočasno umaknil; drevo je padlo nanj ter ga na mestu ubilo.
I
Samo i« dane«! — Čudovite prigode lažnega milijonarja v krušni zimskosportni komediji
Trojica v snegu
KINO MATICA 31-34
oh 16, lfl. in al. url! Tednik - Kulturni
—	Gg. cerkvene asistente Zveze mladih katoliških delavcev vabimo na študijski sestanek, ki 1)0 dne 21. decembra t. 1. v Rokodelskem domu ob 9 dopoldne. — Sofijski ordinariat.
—	Izpremembo radbinskega imena v Štrucl je dovolila kraljevska banska uprava dravske banovine Mariji Rainiš, rojeni v Gradcu in pristojni v občino Sedlarjevo, okraj Šmarje pri Jelšah.
—	2e nekaj let kraljeva banska uprava izvaja uspešno akcijo za razširjenje naše domače štajerske kokoši s tem, da vsako spomlad dobavlja va-Jilna jajca v kokošjerejskih središčih in jih oddaja po znižani ceni naročnikom. To akcijo bo kr. banska uprava izvajala še v večjem obsegu prihodnjo spomlad. Naša domača štajerska kakoš jc že od strokovnjakov in od rejcev samih priznana kot najboljša kmečka kokoš, ki edina ustreza našim gospodarskim in krajevnim razmeram. Z detbavo va-lilnih jajc si lahko vsak kokošjerejec z malimi stroški nabavi prave gospodarske kokoši. Naročila za valilna jajca zbirajo občine, kmetijske organizacije in šolska vodstva. Naročniki plačajo za komad 1 din, in sicer takoj pri naročilu, a najkasneje do 20. januarja 1939. Natančnejša navodila se dobijo pri ustanovah, ki naročila sprejemajo.
Boljši oid
lažje delo in večja sposobnost i pravilno pomerjenimi očali od
—	Za božičnico smo prejeli že več daril. Žup-ni urad v Mekinjah nam je poslal lepo zbirko knjig in nakazal 10 din. V gotovini sq nam poslali še: prosv. inšpektor g. \Vcster Josip iz Ljubljane 30, in ga. Lazič Jela iz Belgrada 100 din. Darovalcem se v imenu bolnikov iskreno zahvaljuje uprava obče državne bolnišnice v Ljubljani.
—	Slovenska Straža na Kočevskem prosi kakega obrtnika, da bi vzel v učenje 16 letnega, krepkega fanta, Miheliča Franca, iz slovenske družine na Kočevskem. Oče se ie smrtno ponesrečil, vdova brez premoženja se preživlja kot služkinja; iant-sin se želi izučiti v ključavničarski, mizarski aH kateri koli obrti. Prosimo kako slovensko obrtniško družino za pomoči
—	Izlet Zveze za tujski promet v Sloveniji v Dubrovnik in Sarajevo bo v času od 22. do 30. dec. Cena 1.100 d;n. Sporedi na razpolago v vseh bilje-tamah »Putnika«.
—	Učiteljsko zborovanje v Litiji. Okrajno učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto 17. t. m. ob 9 na litijski ljudski šoli. I'o zborovanju sledi ogled litijske predilnice.
_ Mednarodna zveza mest in krajevnih oblasti v Bruxellesu naznaja, da priredi v dneh od 4. do 9. septembra 1939 v Liege-u konterenco, ki bo razpravljala o rečnih lukah. Podrobne podatke dobe interesenti pri Union internationalc des vilic« et pouvoirs locaux, Bruxelles, 3bis, Rue de la
regence.	..........,
—	Trgovina z vinom v Dalmaciji je zadnje dni oživela. Največ v Dalmaciji kupljenega vina je izvoženega v notranjost države, precejšnje količine pa tudi v Nemčijo in Češkoslovaško. Trgovci iz inozemstva, posebno iz. Prage, se še vedno zelo zanimajo za dalmatinska boljša kvalitetna vina.
—	Tovarno za aluminij v Dalmaciji bodo razširili. Poročali smo že, da bodo tovarno za aluminij v Lozovcu v Dalmaciji povečali. Zgradba tovarne za proizvajanje aluminijskega dioksida, ki eo ga doslej uvažali iz Slovenije, bo dograjena v začetku prihodnjega leta. Potrebne stroje so naročili v Nemčiji. V tovarni nameravajo zgraditi več novih peči. Obenem grade moderno kalorično centralo za to tovarno. Stroji za kalorično centralo so naročeni na Švedskem in bodo montirani prihodnje leto.
—	Ostro kaznovan vlomilec. Peter Opačič, doma pri Kninu, je zagrešil več vlomov v Šibeniku in okolici. Za svoje grehe je bil obsojen na tri leta in pol robije. Ko bo to kazen prestal, bo šel za tri leta v prisilno delavnico.
—	Maščevanje odpuščenega rudarja. V premo-gokopu v Koprivnici je bil zaposlen 40-letni rudar Mijo Blažekovič. Ker je neredno prihajal na delo, je bil odpuščen Zaradi tega je Blažekovič sklenil, da se bo maščeval nad rudarskim nadzornikom Martinom Terekom. Ko je bil Terek zjutraj ob 7 v pisarni, je nenadoma prišel Blažekovič in ustrelil s puško na Tereka. Krogla je prebila Tereku želodec. Prepeljali eo ga hitro v bolnišnico, kjer ee bori a smrtjo. Blažekovič, ki je že več let sedel v ječi zaradi uboja, je pobegnil.
—	Nobena gospa ne sme pozabiti, da je »Oven« odlično terpentinovo milo domač izdelek! Zato ga vedno zahtevajte pri svojem trgovcu!
—	Veliko razburjenje v Križevcih zaradi steklega psa. Pretekli torek je nastala v Križevcih prava panika zaradi steklega psa, ki se je pri-tepel v mesto. Pes je že dopoldne ogrizel tri otroke in eno odraslo osebo ter več psov. Pes je1 popade! še več oseb, pa jih ni ogrizel, keT eo imele debelo zimsko obleko. Pričel 6e je velik lov. na steklega psa, ki pa je pobegnil iz mesta ter ga še niso pobili. Ogrizene osebe eo poslali v Pastorjev zavod v Zagreb.
—	4-lotni otrok se je po nesreči ustrelil. V Subotici ee je zgodila v stanovanju železniškega uradnika Petroviča huda nesreča. 4-letni Tibor1 Parvan, ki je bil na obisku pri Petrovičevih, je našel v predalu nočne omarice revolver. Začel se je z njim igrati, naenkrat je počil strel in malček ee je zgrudil na tla. Nesli so ga hitro k zdravniku, pa je med ordinacijo umrl. Policija je ugotovila, da sta bila v sobi, kjer se je otrok igral, gospa Petrovičeva in neki gost, ki pa nista opazila, da je otrok vzel revolver. Šele ko je počil 6trel, sta videla, kaj se je zgodilo.
—	Pod vlak je skočila pri Varaždinu 18-letna tovarniška delavka Katica Krivec. Kaj je dekle vedlo v smrt, ni znano.
—	Izvoz rib v Češkoslovaško. Iz Šibenika je bila poslana v Češkoslovaško velika količina slanih sardel.
Jesenice
Seja zaupnikov JRZ. Drevi ob 8 v Krekovem domu zaključni povolilni sestanek zaupnikov JRZ v običajnih prostorih. Polnoštevilno.
Tatarske novice v zvezi s porazom ^ri volitvah razširjajo tudi na Jesenicah poraženi nasprotniki. Po zgledu JNSarjev v Ljubljani so se tudi tu podali na to polje gospodje iz boljše družbe.
Tržič
Na tržiški meščanski Soli bo z januarjem začetek
večernega gospodinjskega tečaja za delavska dekleta v starosti od 15 do 30 let. Tečaj bo brezplačen, z obvezo, da bodo udeleženke vztrajale do konca tečaja. Prijave sprejema ravnateljstvo meščanske šole ir. siccr samo v soboto, 17. t. m. ves dan in pa v nedeljo, 18. t. m. dopoldne.
1 Mašniško posvečenje. Jutri, na kvatrno soboto, bo v ljubljanski stolnici ob 7 zjutraj podelil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman red maini-škega posvečenja devetim diakonom ljubljanske škofije in trem diakonom družbe misijcuiarjev družbe Vincencija Pavelskega.
I Sodobna slika Palestine zanima vse one, ki zasledujejo judovsko vprašanje in arabsko vsta-ško gibanje. Skoraj bo že dve leti, odkar divja med tema dvema taboroma boj v Palestini. Malokomu ee je posrečilo na licu mesta proučevati tudi naseljevanje Judov, kakor ee je to posrečilo predavatelju g. univ. prof. dr. Andreju Snoju, ki nam bo s pomočjo skioptičnih slik razložil tudi svoje vtise cionistii.čnega gibanja v Palestini. Brez dvoma bo to predavanje eno najbolj aktualnih in zanimivih v tej sezoni. Predavanje bo drevi ob 8 v beli dvorani hotela Union.
1 Družabni večer priredi Oficirski dom v Ljubljani v soboto 17. decembra v »Zvezdic. Začetek ob 21. Obleka po volji. Rezervni oficirji in prijatelji vabljeni. — Uprava.
1 Pogreb pokojne Pavle Dietzove, soproge inšpektorja Antona Dietza, v sredo 14. t. m. popoldne je pričal, da je ženi in materi, ki se vsa izzivi v 6vajem družinskem 6tanu, vsak čas zagotovljen časten spomin. Pokojnico je pokopal stolni kanonik Josip Vole ob asistenci obeh stolnih vikarjev in obilni udeležbi pagrebcev iz vseh stanov. To neprestano ihtenje med solzami družinskih članov in sorodnikov ter to številno spremstvo prijateljev je pokazalo, kako težko je slovo za vselej od matere in žene, ki je bila velika v ljubezni in močna v trpljenju. Čeprav se vernemu srcu vidi, da taka duša ne potrebuje več naše molitve, marveč le mi njene priprošnje, se bo vendar za pokojnico, poleg drugih sv. maš, odpravila zadušnica za sedmi dan po njeni smrti v ponedeljek, 19. t. m., ob pol 8 v ljubljanski 6lolni cerkvi, na kar še 6 posebno prošnjo opozarjamo sorodnike, znance in prijatelje.
KINO SLOGA - telefon 27-30
Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri:
CHARLIE CHAN NA DIRKAH
Dodatek: R. Wagner, »Tannhauser« — uvertura.
1 Združenje jugoslovanskih inženirjev In arhitektov - sekcija Ljubljana, pTiredi v soboto dne 17. t. m. ob 15 popoldne ogled del in naprav pri betoni ran iu konstrukcij »Doma službe Bata«, člani in vpeljani gosti vljudno vabljeni.
i Josip Vidmar govori jutri, v soboto ob 18.30 v knjigarni Akademske založbe, Šelenburgova 4, palača Croatie, dvorišče, o IV. zvezku Zupančičevih del.
1 Združenje brivcev obveSča cenj. občinstvo, da
bodo brivnice in frizerski saloni v nedeljo, 18. dec., v Ljubljani dopoldne odprte.
1 Zimske suknje kradejo. Vseučiliškemu asl-sentu dr. Svetozarju Ilešiču je bila iz neke kavarne ukradena temnomodra zimska suknja, vredna 1700 dinarjev. — Zlatarju černetu Ludviku iz Wolfove ulice je bila v neki kavarni ukradena 1100 din vredna suknja. — Z dvorišča v Cerkveni ulici je neznan tat odnesel temnosiv suknjič, vreden 500 dinarjev. — Iz neke gostilne na Miklošičevi cesti je tat ukradel črno zimsko suknjo kurjaču Martinu Toplaku. — Mariji Jagodičevi je pa iz stanovanja v Predovičevi ulici zmanjkalo več moških srajc in drugega perila.
1 Tudi napisne table niso varne. V noči od srede na četrtek je nekdo odtrgal napisno tablo, ki je bila pritrjena pri Severjevi trafiki v Šelen-burgovi ulici in ki je opozarjala na prodajo banovinskih kolkov. Kaj bo tat počel s tablo, smo res redovedni.
1 Aretiran je bil mizarski pomočnik A. D. zaradi neke manjše tatvine. Ko so preiskali njegovo stanovanje, so našli tudi 500 dinarjev vreden fotografski aparat znamke »Voigtlander« in nekaj bakrene pločevine. A. D. se je izgovarjal, da je aparat kupil od neznanca na kolodvoru, enako tudi pločevino. Skoraj gotovo pa je oboje nekje ukradel.
RADIO: Unic — Fornett — Saba
Izbirajte najcenejše med najboljšim! — Nemške in francoske tipe »Super« radio aparatov Vam nudi
RADIOTEHNIK ŠETINA FRANC
LJUBLJANA, Povšetova ulica 46.
1 Črn plašč in suknjič je prodajal znani tat
sukenj Franc Strgar. Pri tem poslu pa ga je v Kolodvorski ulici zasačila policija in ga aretirala. Strgar je priznal, da je oboje ukradel v kleti nove stavbe v Fugnerjevi ulici, kjer imajo spravljeno obleko delavci. Policija je preiskala Strgar-jev dom na Rudniku in našla tam celo zaiogo ukradenega perila, ki je izginilo pred dnevi z voza perici Rozi Kirnovi na Ižanski cesti. Perilo je bilo vredno nad 3000 dinarjev. Strgar je bil že desetkrat kaznovan. Sedaj bo imela Ljubljana ne^ kaj časa mir pred njim.
Gledališče
Drama. Petek, 16. dec. ob 15: »Potopljeni svet«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Izven. — Sobota, 17. decembra: »Dobrudža 1916«. Red B. — Nedelja, 18. dec. ob 15: »Brezov gaj«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Žene na Niskavuoriju«. Izven. Znižane cene.
Opera. Petek, 16. decembra, zaprto. — Sobota,
17.	dec.: »Ljubavni napoj« (»Kapljice za ljubezen«). Gostovanje tenorista Christy Solarija. Red A. — Nedelja, 18. decembra, ob 15: »Roxy«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Gioconda«. Gostovanje Vere Maj-dičeve. Premierski abenma.
Prireditve In zabave
Prosvetno društvo Trnovo uprizori v nedeljo
18.	decembra ob 8 zvečer na društvenem odru ljudsko dramo v petih dejanjih »Prababica«. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne.
Opozarjamo na že javljeno interno produkcijo drž. konservatorija v proslavo 60-ega rojstnega dne slovenskega skladatelja Antona Lajovica, ki jo izvajajo gojenci konservatorija danes ob 17 v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulioi.
Opozarjamo na I. javno produkcijo gojencev drž. konservatorija. ki bo v ponedeljek 19. dec. ob 18 in en četrt v veliki filharmonlčni dvorani. Produkcija bo v proslavo 20 letnice kraljevine JugO' slavijo. Natančni spored produkcije javimo pravočasno.
Frančiškanska prosveta M. O. ▼ Ljubljani priredi
v nedeljo, 18. decembra ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani »Božični večer« s pestrim sporedom. Na programu je med drug:m pravljica »Kraljevič dvomi norček« in pa božični prizorček »Čudežna cvetka« Otroci do 6. leta starosti v spremstvu staršev vstopnine prosti.
Ruski dramski krožek priredi dne 18. decembra
ob 20.15 dramski večer v frančiškanski dvorani. Na sporedu so tri enodejanke. Predprodaja vstopnic bo v frančiškanski dvorani dne 16. t. m. od 18—20 in
TRGOVSKA PRIREDITEV
7. januarja 1939
TRGOVSKI DON
18. t m. od 10—12 ter eno uro pred pričetkom predstave. — Vabimo k obilni udeležbi!
Sestanki
Fantovski odsek Trnovo ima drevi ob 8 evoj redni sestanek, na katerem bo zanimivo predavanje o našem velikem pisatelju Ivanu Cankarju.
Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica ima svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 17. decembra t. 1. ob 20 zvečer v gostilni pri »Mraku«, Cesta 29. oktobra. Člani vabljeni.
Kino
Zvočni kino Vič: Zaradi ogromnega zanimanja za velefilm »Dama s kamelijami« prva prestava že danes ob pol 9 zvečer. V glavni vlogi Greta Garbo in Robert Taylor. Za dodatek zvočni tednik.
Poizvedovanja
Našla se je desna moška usnjata rokavica. Dobi se v podr. »Slovenca«, Miklošičeva c. 5.
Maribor
m Otrok padel v skal vrele vode. 20 mesecev stari Zvonko Brumen na Teznem pri Mariboru se je priplazil do škafa vrele vode, katero je mati pripravila za kopanje. Okoli škafa se je tako dolgo Zvonko igral, da je padel v škaf. Vroča voda ga je tako opekla, da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico, kjer pa je umrl.
m Opozorilo. V zvezi z volitvami in njenimi izidi gotovi ljudje širijo zlohotne vesti, s katerimi skušajo ustvarjati zmedo. Mariborčane pozivamo, naj vsakega, ki bi širil take govorice, takoj prijavijo policiji, ki bo že znala preprečiti širjenje vseh neresničnih in zlohotnih vesti.
m Katoliška mladina priredi v nedeljo, dne 18. dec. v Domu v Cvetlični ulici svojo božičnico. Pričetek popoldne ob petih.
m Mesarske prodajalnice bodo na zlato nedeljo odprte. — Meso se bo prodajalo tudi na stojnicah.
m Odmevi obiska madžarskih zdravnikov in
časnikarjev. V letošnjem poletju so na povabilo mariborske Tujsko-prometne zveze naše kraje obiskali madžarski zdravniki in časnikarji, ki jih je vodil znani prijatelj naših krajev zdravnik dr. GySzo Balasz. Ta zdravnik je sedaj v svojem domačem mestu Pecsu priredil uspelo skioplično predavanje o lepotah Slovenije in njenih zdraviliščih, o katerih bo izdana posebna brošura v madžarskem jeziku. Kakor kaže, taki obiski našemu tujskemu prometu mnogo koristijo.
m Žrtev neznanega avtomobilista. Včeraj v jutranjih urah so na cesti v bližini Sv. Lenarta našli hudo poškodovanega in nezavestnega 14 letnega posestniškega sina Konrada Vogrinca iz Zg. Porčiča. Fant se je zvečer peljal s kolesom proti domu. V bližini Sv. Lenarta ga je dohitel neki avtomobil in treščil v kolesarja. Ne da bi se zanj zmenil, se je odpeljal naprej in pustil na cesti ležati mladega kolesarja, ki si je pri padcu prebil lobanjo in dobil hude notranje poškodbe.
m Lubejeva zopet nastopi. Mariborska opereta bo v božičnem tednu dajala izvirno opereto »Vse za šalo«, katere libreto je napisal igralec Danilo Gorinšek, uglasbil pa kapelnik vojaške godbe kapetan Jiranek. Pri vseh predstavah bo nastopila nekdanja članica mariborske operete Marica Brumen-Lubejeva.
m Mestni turistični urad, ki opravlja posle mestnega turističnega odbora, ima svojo pisarno na Slomškovem trgu 11, pritličje, levo. Tel. št. 27-36. Ta urad izdaja potrdila o bivanju za vozno olajšavo, do katere imajo pravico tujci po § 11 potniške tarife.
m Važne točke dnevnega reda prihodnje občinske seje. Na prihodnji seji mestnega sveta, ki bo 20. decembra, bodo med drugim občinski očetje razpravljali o programu za postopno ureditev cest v Mariboru v prihodnjih letih, o cestnih de-lik, ki bodo opravljena v prihodnjem preračun-skem letu, o zgraditvi remiz in skladišč v Strmi ulici, o kanalizaciji Oreškega nabrežbja med Klav-niško in Kejžarjevo ulico, o zgraditvi otroškega igrišča v Magdalenskem predmestju in o prispevku, ki ga mora občina plačevati za vzdrževanje mestne policije v Mariboru.
m Smrtna kosa. Na Ptujski cesti 74 na Teznem je umrl 70 letni posestnik Anton Majhenič. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožaljel
m Predrzna tatova pred sodniki. Včeraj sta se pred malim 6enatom mariborskega sodišča zagovarjala 22 letni Franjo Hutinski in 21 letni Štefan Cestar, ki sta oba doma nekje s Hrvaškega, več^ let pa sta že zaposlena v Loperšicah pri Ormožu. Obtožnica dolži oba več drznih tatvin, ki sta jih izvršila v Loperšicah. Oba obdolženca sta orožnikom tatvine in vlome priznala, pred sodniki pa sta vse tajila in se izgovarjala, da sta priznala orožnikom le zato, ker sta se bala, da bosta tepena. Hutinski je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora, Cestar pa na 10 mesecev strogega zapora.
m Zaradi prenagle vožnje. Včeraj sta 6e pred sodnikom poedincem zagovarjala Emanuel Mister iz Zagreba in Henrik Rajh iz Murske Sobote, ker sta meseca maja zaradi prenagle vožnje trčila s svojima avtomobiloma, v katerih je bilo več potnikov. K sreči se potnikom ni nič zgodilo, le oba avtomobila sta bila nekoliko poškodovana. Mister je bil obsojen na 1 mesec zapora, pogojno lia 1 leto, Raich pa je bil oproščen.
m Tat na podstrešju. Upokojena ufHteljica Marija Ježovnik je prijavila policiji, da ji je nekdo iz podstrešja v hiši na Gosposvetski cesti 17 ukradel več nemških in slovenskih knjig, par moških škornjev, par čevljev in tamburico. Škode ima 2000 dinarjev.
m Šc vedno tatvine perila. Gostilničarki Tereziji Gračnerjevi na Frankopanovi cesti 29 je nekdo z verande v I. nadstropju ukradel razno otroško obleko, ki ee je tain sušila. Sumijo, da je kradlo mlado dekle, ki se je okoli verande smii-kalo. Podnajemnici Elizabeti Vek na Koroški cesti 95 pa sla bila iz omare na podstrešju ukradena dva pernata podzglavnika.
GledalISCe
Petek, 16. decembra: Zaprto.
Sobota, 17. decembra ob 20: »Kralj na Betajnovi«.
Red C.
Nedelja, 18. dec. ob 15: »Prevara«. Znižane cene. Ob 20: »Hudičev učenec«. Znižane cene.
Naše ceste
Iz statističnega letopisa za 1937 posnemamo naslednje podatke o našem prometu v tein letu v primeri s prejšnjimi leti:
Dolžina cest.
Kopna dolžina državnih in banovinskih cest v naši državi znaša 1.917 km, od česar odpade na državne ceste 10.241 (10.186) km, od tega zopet na državne ceste v naši banovini neizpremenjeno 016 km, na banov, ceste I. vrste 15.440 (15.348) kilometrov, od tega v naši banovini 1199 (1199)) kilometrov, na banovinske ceste II. vrste v vsej državi 16.237 km (16.523) km, od tega v naši banovini 2889 (2969) km. Skupno je banovinskih cest v vsej državi 31.677 (31.879) km, od tega v naši banovini 4088 (4167) km. Dolžina cestnega omrežja je znašala lani (v oklepajih podatki za 1936): dravska 4783 (4704), drinska 4588 (4773), donavska 6467 (6465), moravska 4690 (4525), primorska 2662 (2667), savska 7704 (7704), vardarska 4400 (4285), vrbaska 2670 (2677), zetska 3976 (4127) in Belgrad 57 (57) km.
Vozila.
število tovornih avtomobilov v naši državi je lani naraslo od 2658 na 3073, od tega v naši banovini od 690 na 707, nadalje je padlo v vsej državi število poltovornih avtomobilov od 451 na 380, od tega v dravski banovini od 84 na 62. V večjem obsegu je naraslo število osebnih avtomobilov, in sicer v vsej državi od 10.687 na 12.197, od tega v naši banovini od 2011 na 2174. Tudi število motociklistov se je znatno povečalo: v vsej državi od 4427 na 5202, od tega v naši banovini od 1515 na 1866.
Statistika prinaša tudi podatke o številu bi-ciklov. Število biciklov je v naši državi naraslo od 225.083 na 279.767. Pripomniti je, da je pred letom 1934 znašalo število biciklov v državi samo 180.271. Po banovinah se razdeli število biciklov sledeče (1937, podatki za 1936 v oklepajih): dravska 113.363 (109.859), drinska 4734 (3508), donavska 94.993 (55.083), moravska 5.075 (3.438), primorska 4332 (3150), savska 46.663 (35.052), vardarska 5789 (4060), vrbaska 3828 (3407), zetska 1810 (1489) in Belgrad 9180 (6037). Največji prira-
Zveza industrijcev
V torek, dne 13. decembra je bila seja uprave Zveze industrijcev pod predsedstvom g. Praprot-nika. Iz predsedstvenega poročila posnemamo, da je bila ta mesec v Zagrebu skupna seja metalur-gične industrije iz naše in savske banovine, po kateri 6o zastopniki industrijcev predložili trgovinskemu ministru zahtevo, da se z uvedbo kontrole uvoza zaščiti metalurgična industrija pred dumpin-gom inozemske konkurence in na ta način prepreči uvoz onih metalurgičnih proizvodov, ki jih v naši državi proizvajamo v zadostnih količinah in v odgovarjajoči kakovosti. Glede sistema zbo.rnic je posneti, da Zveza industrijcev o tem sploh ni razpravljala in da 60 vse druge časopisne vesti o tem popolnoma netoče.
Glavni tajnik g. dr. Adolf Golia je podal tajniško poslovno poročilo, iz katerega je razvidno, da se je zaposlenost f.el^ .nckplik^ ^boljnata in da je pričakovati v prihodnjem letu' povečanje zaposlenosti in sicer v zvezi izvajajjijgiji, jaynih,4fd iz štirimilijardnega notranjega posojila. Naša izvozna industrija trpi slejkoprej radi tega, ker so možnosti izvoza omejene radi raznih uvoznih omejitev in kontingentov. Nato navaja dela kr. vlade na polju zunanje trgovinske politike, posebno očrtuje rezultate pogajanj z Italijo in Nemčijo. Zaradi težkoč, ki jih imajo zadnje čase industrijska podjetja pri plačilu nabav surovin iz neklirinških držav, je morala intervenirati tudi Zveza industrijcev, da prepreči radi formalnih predpisov nastale motnje v obratovanju radi pomanjkanja surovin. Zveza industrijcev si prizadeva, da bi Narodna banka dajala angleSke funte po uradnem tečaju tudi za nabavo drugih važnih surovin, ne samo bombaža in volne. Zveza je uspela, da pridejo množinski lesni izdelki v seznam predmetov, ki uživajo izvozne premije iz tkzv. kavinega fonda. Končno omenja, da so delavske organizacije vložile na bansko upravo predlog za izpremembo odredb o določitvi minimalnih mezd in bo banska uprava v bližnjem času sklicala tozadevno razpravo.
Poročilo o davčnih vprašanjih je podal tajnik g. Albert Koser.
Končno je uprava Zveze industrijcev odobrila sklep odseka lesne industrije glede pobiranja 25% do,klade na članske prispevke podjetij lesne stroke radi kritja posebnih stroškov tega odseka.
Kje je holandsko zlato
Pariz, 15. dec. AA. Havas: »Petit Parisien« prinaša iz Londona vest, da je holandska narodna banka začasno spravila iz Holandije v tuje države
in promet
stek beleži vsekakor donavska banovina. Tudi v savski banovini je prirastek znaten, kakor tudi v Belgradu. Največje število biciklov je zbranih v treh banovinah: dravska, savska in donavska. Sam Belgrad nima niti toliko biciklov kot Ljubljana, čeprav šteje nad 400.000 prebivalcev, dočim jih ima Ljubljana komaj 86.200 (po stanju na koncu leta 1937).
Naša statistika prinaša tudi podatke o vprež-nih vozeh. Iz njih je razvidno, da smo imeli v vsej državi obrtnih vozil 22.328 (21.721), kmetskih 800.925 (819.232), osebnih voz pa 897.297) (902 tisoč 403). Od tega je bilo v naši banovini 1375 (584) obrtnih vozil, 67.464 (75.156) kmetskih in 73.443 (82.287) osebnih vozil z živalsko vprego.
Avtobusni promet.
V	medkrajevnem avtobusnem prometu smo imeli lani 331 linij v dolžini 16.754 (16.527) km, od tega v dravski banovini 66 (66) na 2478 (1921) kilometrov. Avtobusne linije v vsej državi so s 582 (533) vozili, od tega v dravski banovini 116 (94) prevozile 3.15 (1.9), od tega v naši banovini 1.5 (0.55) milijonov potnikov.
Promet v mestih.
V	mestih je v naši državi avtobusni promet uveden na 53 linijah v dolžini 678 (181) km, od tega v naši banovini na 13 (14) linijah v dolžini 102 (51) km. Prevoženih je bilo v vsej državi 6.84 (6.03) milij. potnikov, od tega v Sloveniji 0.6 (0.8) milij. potnikov.
Tramvaje ima v naši državi 9 mest (Belgrad, Dubrovnik, Ljubljana, Niš, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Subotica in Zagreb). Dolžina prog je znašala lani 136 km, od tega v Ljubljani 16 km. Število prevoženih potnikov je v vsej državi naraslo od 112.77 na 122.9 milij., od tega pri ljubljanskem tramvaju od 6.15 na 7.08 milijonov. Največ potnikov ima belgrajski tramvaj: lani 56.3 (1936 pa 52.4) milijona; za njim pa zagrebški: 43.66 (40.06) milijona. Dohodki od tramvajskega prometa so narasli od 1936 na 1937 v vsej državi od 128.5 na 137.9 milij. din, od tega v Belgradu od 64.4 na 68.3, v Zagrebu od 37.1 na 41.0, v Ljubljani pa od 7.33 na 8.05 milij din.
po pogajanjih z Nemčijo, ki so zanjo življenjskega pomena, in zato ne more priti do pogajanja z našo
državo, Zato je bila sedanja pogodba podaljšana do 31. januarja 1939, v januarju pa bodo tudi že nova pogajanja.
Akontacija na dividendo borskih rudnikov bakra. Kakor vsako leto ob tem času objavlja borski rudnik bakra, da bo delil akontacijo na dividendo družbe za skoraj preteklo poslovno leto. Akontacija znaša letos po vrsti delnice od najmanj 25.21 franka do 33.80 (lani 26.30—35 frankov) na delnico.
Vloge pri francoskih hranilnicah. Caisse nationale d'epargne beleži v oktobru povečanje vlod za 87,3 milijona frankov, ker so znašale vloge 1.599.5, dvigi pa samo 729.2 frankov.
Borza
Dne 15. decembra 1938.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 237.20—238.80.
Nemški čeki so se v Ljubljani okrepili na 14.23 do 14.43, v Zagrebu na 14.2250—14.4250, v Belgradu pa so ostali neizpremenjeni na 14.20—14.40.
Grški boni so beležili v Zagrebu 39.15—39.45, v Belgradu 37.15—37.85.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3.244.630 din, v Belgradu pa 12.272.000 d!n. V efektih je bilo prometa v Belgradu 2.866.000 din. ne.c-D.P7ii- en atx rdgovc um lhwy bfskpz
Ljubljana. — Tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold. . , . 2359.66—2410.26 Berlin 100 mark	1765.52—1779.40
Bruselj 100 ..........i 742.70— 747.76
Curih 100 frankov ...... 996.45—1003.52
London 1 funt	205.61— 207.66
Newyork 100 dolarjev i « ■ , 4377.26—4413.57 Pariz 100 frankov . a a a i > 115.57— 117.01 Praga 100 kron , , , , , , , 150.43— 151.54 Trst 100 lir . , , , , , , . 230.95— 234.03
Ziirich, 15. dec.: Belgrad 10, Pariz 11.635, London 20.68, Newyork 442.375, Bruselj 74.525, Milan 23.30, Amsterdam 240.30, Berlin 177.50, Stockholm 106.55, Oslo 103.925, Kopenhagen 92.325, Praga 15.10, Varšava 83.15, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3,25, Helsingfors 9.12, Buenos Aire6 100.—.
ČAJNO MASLO ... . . 1 kg 26 din NAMIZNO MASLO......1 kg 24 din
paketirano 125 in 250 gr„ razpošilja po povzetju
»MARG0« — MARIBOR II
Zavoj in poštnina se zaračunata.
Celje
c V zavodu šolskih sester bo v nedeljo, 18. dec. ob pol 4 popoldne dobrodelna božična akademija. Nastopili bodo tudi mali harmonikarji.
c Brivski in frizerski lokali bodo na zlato nedeljo, 18. decembra dopoldne odprti.
c V Gosposki ulici je umrl 15. decembra dopoldne 75 letni čevljarski mojster Josip Potnik. Bil je več desetletij uslužben pri mestnem Pogrebnem zavodu. Pogreb bo v soboto od doma, v Gosposki ulici, na mestno pokopališče. Naj v miru počiva.
o Ker so poučeni, jih grize vesL Celjski neznatni listič »Nova doba« nam očita, da nismo dovolj poučeni o delih in proračunu mestne občine celjske, ker jo bodejo v oči številke in dejstva, ki smo jih navedli. So pa najbrže bolj poučeni nasprotni krogi ali bolje, bili so bolj poučeni, ko so pred leti gospodarili celjski občini. Člankar »Nove dobe« niti ne ve, kje je Zavodna, ker sprašuje, če jc morda to kakšna reka, ali kaj. Spotika se nad malenkostno napako, ki se je vrinila v »Slovenca«, kjer bi moralo biti namesto 1000 m — 100 km, in nas uči, kakšna je razdalja med južno Srbijo in Celjem. To je pač stvarna kritika člankarja »Nove dobe«. Stvarni kritiki pa bi spadalo tudi poročilo o delu prejšnjega občinskega odbora, da bi primerjali dela in nato ugotavljali. — Sicer pa to lahko storimo. Vest »naprednih« krogov je v zadnjem času postala tako ostra ter neusmiljena, da goni te reveže po Vodnikovi ulici in po zahodnem delu Ipavčeve ulice, kjer gledajo, kakor pravijo, kako brizga blato hišam do oken. Kam bo tirala neusmiljena vest te ljudi potem, ko bo še to popravljeno? Morda v »reko« Zavodno?
c Za 10.000 din zlatnine ukradene na poštL Zla-tarka ga. Davidovac iz Ozke ulice v Celju je poslala v ponedeljek škatlico zlatih ovratnih verižic neki tvrdki v Zagreb na ogled. Verižice še niso bile popolnoma izgotovljene. Ko je tvrdka v Zagrebu prejela zavojček, je ugotovila, da manjka 55 komadov verižic iz belega zlata in ena verižica iz rumenega zlata, v vrednosti 10.000 din. Takoj se je ugotovilo, da je bilo to ukradeno na pošti. Oblasti so začele najširše preiskave. Ker so verižice brez zaponk in jih bo moral tat dati že v izdelavo, ie možno, da bo kmalu prišel v roke pravice.
Ptu)
Pojasnilo. Pooblaščeni smo javnosti sporočiti, da so volivni akti iz ptujskega okraja bili v redu predloženi volivnemu odboru v Belgradu. To pojasnilo objavljamo, ker so se ponekod razširile neresnično vesti o aktih, ki so bili odposlani volivnemu odboru v Belgrad.
Kaj je z incidentom pri Sv. Vidu pri Ptuju. Te dni se širijo vesti, da je bil incident pri Svetem Vidu pri Ptuju, kjer je prišlo do obračunavanja starih računov političnega značaja. Iz zanesljivega vira smo dobili sledeče pojasnijo, ki ga objavljamo: Brodnjak Alojz iz Dravinjskega vrha je okoli pol 11 prišel s Haloz, bil je nekoliko dobre volje. Po poti je klical: Živijo dr. Korošec! KO je ptilel na volišče, je bila tam postavljena
ArJxfak F.ra»M*
Meti njima se je hitro začeT prepir zaradi nekih
starih zadev. Občinski tajnik g. Majhen Franc je potegnil oba narazen in peljal Brodnjaka straii. Brodnjak se mu je iztrgal iz rok in šel nazaj k Belšaku in mu dal klofuto brez vsake besede. Belšak mu jo je vrnil, ker pa je bil Brodnjak vinjen, je padel na glavo nazaj in dobil pretres možganov, tako da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. V tem je vsa resnica. Ni bil to noben političen napad, ampak je vzrok staro osebno sovraštvo.
Napad. 39 letno Nežo Vodušek, posestnikovo hčer iz Maclja, občina Djurmanec, je 11. t. m. zabodel z nožem v trebuh Grabrovec Alojz iz Malja. Napadel je tudi njeno mater. Vzrok so neke osebne zadeve in nesporazumi med Voduškovim in Grabrovcem. Voduškovo, ki ima smrtnonevarne poškodbe, so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
POCENI BLAGO
lepo božično darilo že od 5 din naprej, pa tudi
boljše kvalitete dobite pri TRPINU, MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 15.
Ptujski svinjski sejem 14. decembra. Prignanih je bilo 92 svinj in 38 prascev, skupno 130 komadov, od tega prodanih 55 komadov. Cene: prasci od 6—12 tednov stari 50—135 din za komad, pršutarji 7.25 do 7.75 din, debele svine 8—8.50 din in plemenske svinje 7—7.25 din za kg žive teže. Prihodnji svinjski sejem bo 21. decembra.
vse svoje zlato. Kraj', kjer se to zlato nahaja, drže v tajnosti. Leta 1938 je bilo iz Narodne banke poslanega v tujino za 148 milijonov forintov zlata. Zlato so poslali v tujino ne toliko iz bojazni pred kako vojno, kakor pa zaradi sigurnosti, da bo Ho-landija lahko razpolagala s kapitalom za primer krize.
Amsterdam, 15. dec. AA. Havas: Zaradi vesti nekega angleškega lista, da je Holandska narodna banka prenesla svoje zlate rezerve v tuje države, je ho.landski tiskovni urad objavil sledeče:
Vest tega lista je delno netočna. Centralna banka je imela stalno gotovo količino zlata v tujini. Točno pa je, da 6e je ta rezerva od januarja 1937 znatno povečala. Tako je znašala zlata rezerva Holandske narodne banke v tujini 28. novembra t. 1. 352 milijonov goldinarjev, medtem ko znaša skupna zlata rezerva 481 milijonov goldinarjev. Tiskovni urad pristavlja, da merodajni krogi radi postrežejo s pojasnili, zakaj se to dogaja. Tiskovni urad pravi, da hoče vlada tako imeti v tu-> jini potrebne zneske, da bi mogla v slučaju potrebe nakupiti zadostno količino hrane, ★
Izvoz ovsa za svobodne devize. Minister financ je dne 13, decembra odredil, da 6e izvoz ovsa lahko izvršuje le za svobodne devize.
Jugoslovansko-madžarska zvezna tarifa. Dne
1. jan. 1939 stopi v veljavo nova jugoslovansko-madžarska zvezna tarifa za prevoz blaga in žive živine v prometu med jugoslovanskimi in madžarskimi tarifami.
Tovarna zidne in strešne opeke Ljubljanske kreditne banke v Sisku. Ljubljanska kreditna banka ima v Sisku tovarno zidne in strešne opeke, ki jo je sedaj registrirala kot samostojno podjetje pod tvrdko Tovarna zidne in strešne opeke Ljubljanske kreditne banke v Sisku. Za tovarno podpisujejo gg. Jiroušek Veno in Jerman Ivan ter kot pooblaščenec g. Mirko Vadnjal.
Banovinsko električno podjetje savske banovine B. E. P. v Zagrebu. Izbrisan je član uprave Mošinski Ivo, načelnik fin. oddelka banske uprave, vpisani pa so člani ravnateljstva Peter Benzon, načelnik upravnega oddelka, ing. Mutimir Kodžič, načelnik tehničnega oddelka in Zvo.nimir Bogdano-vič, načelnik fin. oddelka banske uprave v Zagrebu.
Trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. Kot je
znano, poteče naša trgovinska pogodba s Češkoslovaško dne 31. decembra letos. Tako je bilo računati, da se bodo še letos začela pogajanja med našo državo in Češkoslovaško za sklenitev nove pogodbe. Vendar je Češkoslovaška zavzeta sedaj
Vrednostni papirji
Ljubljana: Državni papirji: 7% invest. posojilo 97—99, agrarji 59—61, vojna škoda promptna 465 do 468, begluške obveznice 89—90, dalm. agrarji 88.75—89.75, 8% Blerovo posojilo 96.50—97.50, 7% Blerovo posojilo 89—91, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 97—98. — Delnice: Narodna banka 7.600—7.800, Trboveljska 180—190,
Belgrad; Državni papirji" 7% invest. posojila 99.50 blago, vojna škoda promptna 464.50—465.50 (467.50, 465.50), begluške obveznice 88.50—89 (89), dalm. agrarji 87.75—88 (88.50, 88), 4% sev. agrarji 57.25 blago (57.25), %% Blerovo posojilo (96), 7% Blerovo posoj. 89.50—90.25 (90.50, 90). — Delnice: Narodna banka (7.800).
Zagreb: Državni papirji: 7% invest. posojilo 99 blago, agrarji 61 blago, vojna škoda promptna 470 blago, Begluške obveznice 90 blago, dalm. agrarji 88—90, 4% sev. agrarji 60 blago, 8% Blerovo posojilo 96—96.50 (96, 96.50), 7% Blerovo posojilo 90—91 (90.50), 7% Stab. tčrsttfilo 97—99.
Osješka livarna 160 denar, Jadranska plovba 350 denar.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica, srem. 79—80 kg 2% 149— 151, slov. 79—80 kg 2% 150—152. — Oves, bač. srem. lad. 155—160. — Koruza, bač. sušena pariteta Indjija in parit. Vršac 108-110. — Otrobi, bač. srem. ban. juta vreče 90—98. Tend, neizpre-menjena. Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
V Brežicah dne 7. decembra 1938. Voli I. vrste 5 din, voli II. vrste 4.50 d;n, voli III. vrste 3.50 din; telice I. vrste 4.50 din, telice II. vrste 4 din, telice III. vrste 3 din; krave I. vrste 4 din, krave II. vrste 3.50 din, krave III. vrste 2 din; teleta I. vrste 5.50 din, teleta II. vrste 4.50 din; prašiči špeharji 9 din, prašiči pršutarji 8 din za 1 kg žive teže.
Goveje meso I. vrste 12 din, goveje meso II. vrste 10 din, svinjina 16 din, slanina 17 din, svinjska mast 20 din, čisti med 16 din, goveje surove kože 8 din, telečje surove kože 12 din, svinjske surove kože 4 din za 1 kg.
Pšenica 150 d'n, ječmen 140 din, rž 145 din, oves 150 din, koruza 115 din. fižol 225 din, krompir 80 din, seno 55 din, 6lama 25 din, jabolka I. vrste 350 din, II. vrste 300 d:n za 100 kg.
Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4.50 din za 1 liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 7 din za 1 liter. — Mleko liter 1.50 din.
KULTURNI OBZORNIK
Anton Tomaž Linhart: Izbrano delo
Uredil Alfonz Gspan. »Cvetje« št. 14, str. 238.
V zbirki »Cvetje iz domačih in tujih logov«, ki jo izdaja Mohorjeva družba pod vodstvom prof. Jakoba Šolarja, je kot 14. zvezek izšlo Izbrano delo prvega slovenskega dramatika, zgodovinarja in razsvetljenca Aniona Tomaža Linharta. Tako je »Cvetje« zopet storilo veliko delo v populariziranju naših slovenskih klasikov ter dalo naši šoli lep izbor — deloma poslovenjen — enega najstarejših slovenskih pisateljev, ki smo ga poznali sicer 6amo jio igrokazih »Županova Micka« in »Veseli dan ali Matiček se ženi«, nismo pa imeli podrobnejšega pogleda v njegovo nemško pesništvo niti v zgodovinopisje ter ne v njegovo dramatsko delavnico. Vse to nudi zdaj ta izbor, ki ga je uredil in priredil mladi slavist prof. Alfonz Gspan, ki tudi 6icer jiodrobneje raziskuje prav Linhartov odnos do francoske komedije. V tem Izbranem delu je Gspan po Linhartovem življenju najprej točno in razvidno opredelil Linhartov čas, ki ga karakterizira razsvetljenstvo na eni strani, to je odklon'od baročne duhovnosti, sploh od razodete vere, od Boga v človeka in razum, kar je na drugi strani vplivalo tudi na značaj umetnosti, ki se je tedaj največ izživljala v klasicizmu. Iz širokega svetovnega kroga je zožil to nihanje duha na Dunaj in na Ljubljano Linhartovega časa ter je v to okolje postavil razvoj in delo Linharta samega. V nadaljnem podaja razvojne peripetije Linharta, kako se odloči, da izstopi iz stiškega samostana, kako se na Dunaju popolnoma preda novemu svobodomiselstvu in se udejstvuje v nemškem kulturnem delu (drama Miss Jenny Love), kar nadaljuje še v Ljubljani (Blumer. aus Krain), dokler ga Zoisov krog ne preusmeri v slovensko orientacijo. Tako je postal liajagilnejši član nove Akademije operosorum in
se je lotil spisovanja kranjske zgodovine (»Versuch einer Geschichte von Krain«), v kateri je prišla do izraza slovenska prerodna miselnost bolj kot v katerem koli drugem delu naših preroditeljev. S to zgodovino smo Slovenci dohiteli zapadno kulturo, kakor smo jo tudi z dvema igrokazima »Županova Micka« in »Veseli dan ali Matiček se ženi«. V posebnem poglavju ugotavlja Gspan, da je »Zupanova Micka« samo prevod Richterjeve »Feldmtihle«, dočim je »Veseli dan« že prava Linhartova priredba Baumarchaiseve »La folle journee, ou le mariage de Figaro«. Natančno označuje Gspan, kaj je Linhartova zamisel pri tej priredbi in kateri prizori so potekli izključno iz njegove dramaturške roke, kakor tudi, v čem je pomen tega dela za slovensko dramatiko. Po natančnem razboru notranjega dejanja v igri 6ami, s grafikonom in protidejanji, mu uspe natanko določiti značaj igre, pa tudi slovenske motive (pozorišče grad Brdo pri Kranju). Tako je odprl vrata v delavnico Linhartovo, iz katere se je rodil temelj slovenskega odrskega jezika in odrskega udejstvovanja sploh. Da pa bi »Izbrano delo« pokazalo celotno podobo Linharta - razsvetljenca, je označil tudi njegovo korespondenco z drugim, prav takim duhovnim revolucionarjem M. Kuraltom.
To problematiko je postavil in rešil Gspan v svojem literarnem uvodu, ki priča, s kako natančnostjo in vestnostjo se je poglobil zlasti v primerjavo Linhartovih iger z izvirniki. Izbor sam pa, ki sledi, vsebuje naslednja dela: 1. Osem odlomkov Linhartovega »Poskusa zgodovine Kranjske«, in sicer njegov značilen predgovor ter nekaj pri-godb, ki 6e nanašajo na Emono in Slovence. 2. Nekaj prizorov iz igre »Županova Micka«, in sicer doslovno po izvirniku tudi kar se tiče pisave (v bohoričici). 3. Celotno igro »Veseli dan ali Matiček se ženi« v današnji pisavi in priredbi. 4. Nekaj odlomkov iz Linhartovih pisem Kuraltu, ki so zelo zanimiva za njegovo miselnost ter njegovo razmerje do Akademije. Prav zato pn bi ludi želel, da bi prirejevalec uvrstil v »Izbrano delo« ludi prevod Linhartovega govora na prvi eeji prenov-
ljene Akademije, ki bi prav danes ob novi slovenski akademiji prišel vnovič do veljave. Linhartovo nemško pesništvo pa karakterizira v zbirki začetek Turnirja med Pegamom in Lambergarjem, ki ga je v opombah v duhu tedanjo klasicistične poezije poslovenil prof. A. Sovre.
Obširen in poučen je komentar in opombe, kjer so razjasnjena vsa imena in vsi težji pojmi iz uvoda, kakor tudi iz teksta in ki je daio prireditelju veliko napornega dela. Na koncu je dodan še slovarček znanih in v knjižni rabi nedovoljenih oblik, izrazov iz germanizmov pri Linhartu, ler vprašanja za dijake, ki pomagajo dojeti v vsej obširnosti in pomembnosti problem Aniona Tomaža Linharta v slovenski in svetovni kulturni zgodovini.
Tako more »Cvetje« in prireditelj sam z zadovoljstvom gledati na uspelo delo, ki bo postalo neobhodno potrebno pomagalo v naši šoli dijaku, kakor tudi izobražencu, ter je obenem tudi lep dokaz delavnosti mlajšega slovenskega slavističnega rodu iz šole prof. Prijatelja in dr. Kidriča. td
Ave maria Koledar za 1939. Iz Amerike smo dobili 26. letnik Koledarja Ave Maria, katerega izdajajo slovenski frančiškani v Lemontu. Ta ietnik je uredil p. Bernard Ambrožič OFM. — Ogromno dobrega je že storil za naše slovenske izseljence v USA ta koledar. Leto za leto prinaša zelo veliko lepe tvarine, ki ima namen ohranjati v naši ameriški Sloveniii slovenskega duha, vero in jezik našega naroda. Posebno zanimiv in lepo urejen je letošnji letnik. 2e uvodne besede urednikove režejo kakor z nožem v slovensko izseljensko dušo In jo vžigajo kakor ogenj za vse svete ideale slovenskega naroda. Te besede bodo veliko pomagale, da se bo umirajoča amerška Slovenija znovS prebudila in pokrepila v svojem slovenstvu, da se bodo zrahljane vezi ljubezni med nami in njimi okrepile in obnovile. Urednik z velikim zadoščenjem podčrtava zlasti lepe uspehe delovanja naše Družbe sv. Rafaela za novo zbližanje vseh slovenskih src širom sveta v eno narodno 6kupno6t. Po
zaslugi te družbe, pravi, »smo slovenski izseljenci postali iz »izgubljencev«, za kakršne nas je dolga leta naša mati domovina smatrala, »izseljenci«. Beseda »izseljenci« je prinesla nove toplote iz domovine v tujino, iz tujine v domovino. Čut narodne zavesti med izseljenci je mogoč šele sedaj, ko so se »izgubljenci« pretvorili v »izseljence«, ko je izseljenstvo Jugoslaviji postalo — deseta banovina.«
Glavni članki koledarja so: »Ob stoletnici škofa Trobca«, p. Bernard; »Ob jubilejnih dneh ameriške ustave«, p. Hugo; »Very Rev. Severin Gross OSB, dr. j. L. Zaplotnik; »Baraga — vzor posvečene naravne ljubezni«, p. Hugo; »Današnji položaj sv. katoliške cerkve«, rev. Evstahij; »Vele-kapitaliet- apostol«, p. Hugo; »Slovenci v Ameriki pred Baragom,« p. Hugo; »Iz zgodovine župnije sv. Elizabeta v Duluthu«, rev. J. Sholar; »Delavec — prvi apostol delavstva«, p. Hugo; »To in ono iz Brazilije«, Matevž Leskovec; »Ptica, čebelica, pajek in Bog«, Andrej Tomec; »Deset l«t v Ameriki«, šolska sestra; »V spomin veliki izseljenski materi-pesnici«, p. K. Zakrajšek. Poleg teh člankov so še življenjepisi rev. J. Plevnika, rev. Ivana Smoleja, »Ivan Rezek — srečni trpin«, sestre Dominike Grčar, rev. Frančiška Rant, rt. rev. J. L. Zaplotnika, »P. Kazimir šestdesctletnik«, Frančiška Drašlerja in dveh ameriških slovenskih novo-mašnikov. Koledar krase mnoge zelo posrečene slike. — Koledar bi zaslužil, da bi ga dobila vsaka slovenska hiša. (Nekaj iztisov ima na razpolago pisarna Družbe sv. Rafaela po 30 din.)
Prva knjiga o zunanji politiki prejšnjega režima v Češkoslovaški. _ Napovedana je prva knjiga dokumentov zunanje politike Ma«arykovcga in Be-neševega režima na Češkoslovaškem, ki bo pomenila ludi prvo kritiko te smeri. Naslov knjigi bo: »S krvjo in železom fe nastala čsl. samostojnost.« Na 364 straneh bo objavljenih 20 fotografij ter 280 originalnih tekstov diplomatskih dokumentov iz --inozemskih arhivov. Za knjigo vlada že sedaj veliko zanimanje ler e* bo pošiljala samo prednaroc-nikom. Naročila sprejema pisarna dr. A. Kalin, Praha VII, Malirska 9.
Prazno življenje boljševiške vohunke
Pod »ljudsko fronto« je GPU po Parizu na široko razpredla svoje mreže in preganjala častnike bele armade
Proces proti pevki Plevickaji je zastal ob novih odkritjih
Lansko leto septembra meseca je iz Pariza izginil ruski emigrant general Milller, voditelj ruske emigrantske organizacije. Policija je. najprej zaslišala generala Skoblina, s katerim 60 generala Miillerja vicLli še zadnji večer, preden je izginil iz človeške družbe. Po zaslišanju pa je tudi general Kkobliu izginil in nikdar več ni bilo nobene sledi o njem. Osem let prej pa se je na prav tako skrivnosten način izgubil general Ku-tjepov. Vsa javnost s policijo vred je slutila, da ima tu vmes svoje prste GPU, ki po pariških agentih skrbi, da nasprotniki Stalinovega režima po Evropi, ki motijo njegovo politično mrežo, sproti izginjajo s sveta. Toda kdo so ti agenti, ki sredi Pariza izvajajo obsodbe, ki so padle v pisarnah GPU v Moskvi? Z neko skrivnostno ladjo v pristanišču Lo llavre, ki je jio vsakem takem dogodku odpeljala na odprlo morje in izginila v neznano smer, se končujejo vsi sledovi. Toda javnost je razburjena, ker slednjič nihče ne ve, kdaj se bo zameril Kominterni in po vsakem GPU lahko na ta način iztegne roko!
Ko je izginil general Skoblin, je policija prijela njegovo ženo, ugledno damo iu duhovito dru-žabnico Nadjo Vasilijevno Plevickajo, ki je zlasti slovela kot pevka ruskih narodnih pesmi. Sukala se je veliko v ruskih emigrantskih krogih v Parizu, bila je središče družbe nekdanjih častnikov carske armade, s svojim možem, ki je bil usluž-ben v pisarni organizacije pod vodstvom generala Miillerja, je skoraj sleherno leto odjx>tovala kam na sever, v Skandinavijo — v vsem življenju teh dveh se jo poznalo, da denarja ne primanjkuje. Ti krogi so seveda veliko politizirali in snovali načrte za vstajenje Rusije. Ko pa so »niadame Skoblin-Plevickajot na policiji vprašali, s čim se peča in s čim sta z možem mogla razmeroma tako sijajno živeti, je vztrajala na tem, da ona živi samo za rusko narodno pesem, s katero poživlja družbo nekdanjih carskih častnikov, politika pa da ji je povsem neznana obrt. Pri preiskavi na njenem stanovanju pa je policija našla obsežno korespondenco, iz katere je bilo razvidno, da je imela aretiranka že dolgo dobo mnoge politične niti v rokah in da ji je vse skupaj — njen poklic kot pevke in njen mož — le krinka, s katero je pred oblasti, pred družbo in pred možem prikrivala svojo pravo vlogo. Podani so bili prvi migljaji, da je bila ta žena nekaka voditeljica GPU za Pariz — in ga. Skoblin-Plevickaja ni več prišla iz preiskovalnega zapora, v začetku jirejšiijega tedna pa se je proti njej
daj je kazala, da bo dobra pevka in — da se nikdar ne bo oprijela resnega dela, preveč jo je veselilo pohajkovanje. Kot 12-letno dekletce je že pobegnila z doma in se preživljala s tem, da je |x> vaseli — pred cerkvami, na sejmih — prepevala. Policija jo je prijela in spravila v zavod
Gospa Skoblin — Nadja Vasiljevna Plcvickaja na poti k razpravi.
pričela razprava, ker jo je državno pravdništvo obtožilo mnogih prej navedenih zločinov.
V teku preiskave, ki se je vlekla skozi vse leto, in še bolj tekom razprave pa je jirišla tudi na dan vsa preteklost te nemirne ženske, ki jo je pustolovska kri pehala iz ene skrajnosti v drugo. Doživljaja je razkošje carskega dvora, pa tudi najnižje beznice, kar jih je Rusija poznala pred in po revoluciji. Ob razpotju Rusije je bila na strani belili in rdečih, jiovsod je šla za nekim s\ojim nejasnim ciljem, da se izkaže, da se na-vžije slasti nevarnosti, zank in spletk, da zmagoslavno pomiluje moško udrihavost, ki pa 6e pred lepo žensko jiovesi kakor mokra cunja in ni več ne značaja, ne čednosti, ludi ne — tajnosti. Tajnost in nepremakljivost je bila samo ona, ki se ji življenjska pot zaključuje pred pariško poroto.
»Obnoviteljica nove ruske narodne pesmi«, kakor jo imenujejo v umetniških krogih, se je rodila leta 1880 v jugozahodni ruski pokrajini Kursk kot hči manjšega posestnika. Ze zelo zgo-
Nekdanji francoski notranji minister Dormoy, ki je pod ljudsko lronlo »pohodil« vse sledi v tej skrivnostni aferi.'— Policijskega uradnika, ki je službeno sporočil,' da je sovjetski parnik »Maria llljanova« brez prijavi žn pusti I pristanišče v Le Havre, je takoj Odpustil iz' službe. Zato je sedaj tako težko izslediti, kolikšno moč in kakšne zveze je GPU imela v Parizu.
za vzgojo zanemarjenih otrok. Dve leti je strpela, jiotem pa ušla. Policija jo je znova ujela in potisnila nazaj na uradno pot vzgoje in poboljšanja. Tako je čepela in pretuhtala v tem zavodu vsa leta do svojega 20. leta. Tedaj pa je v bližino zavoda zašel potujoči cirkus in — jiotegnilo jo je ven. Pridružila se je cestni pevski trojici in z njo pela jx> cestah, beznicah in pela o prostrani Rusiji, o Volgi »ruski reki«. Romantika od ničesar omejenega, nikamor usmerjenega življenja se je začela... Na teh potih jo najde plesalec Plevicki in sta se poročila. S tem je prej neznana pocestna pevka dobila prvo legitimacijo, s katero je mogla v družbo za eno stopnjo višje: dobila je ime, ki ga je ohranila preko vseh iz-premenib, ostala je Nadja Vasiljevna P 1 e v i c k a j a. Prvi mož jo je pripeljal v Moskvo, kjer je nekdanje kmečko dekle čimdalje bolj izgubljajo prah ceste in se kmalu udomačilo na parketu. V Moskvi se je znašla s slavnim pevcem Sobinovim — poročila se je z njim, se od prvega ločila in z drugim odšla v carski Pe-trograd, kjer jo je Sobinov vpeljal v dvorsko družtio. Tu že nihče več ne ve, odkod je doma, kakšna je njena preteklost — mlada je, lepa in duhovita in pevka, to je ves njen kapital, ki ga pridno nalaga. Njen drugi mož bi ji preskrbel, da bi se v carski operi izobrazila in izpopolnila v petju, toda Nadja Vasiljevna Plevickaja tega ne inara, hoče ostati ljudska pevka, nevezana ne na note ne na dirigenta. Kmalu se loči od drugega moža in se poroči z grenadirskim častnikom Levitskim. Začno se leta sijaja, velikih prireditev in reprezentance, v katerih je Plevickaja zaslovela po vsej Rusiji. Ob vojni je odšla kot bolniška strežnica na fronto, kjer je častnikom po bolnišnicah prepevala ruske pesmi.
Pride revolucija. Njen mož Levitski se pridruži rdečim. Zena je povsod z njim, saj je ko-munistka po duši in srcu in jk> življenju. Novembra leta 1919 pa beli ujamejo oklopni vlak rdečih in Levitski s svojo ženo pade v ujetništvo vojakom slavnega Kornilovega regimenta, ki ga vodi mlad častnik. Skoblin. Tu se zvežejo pota
Sklobina in Plevickaje. Še v beli armadi je Skoblin hitro napredoval in se kot generalmajor poročil z 10 let starejšo Nadjo Plevickajo, nekdanjo svojo ujetnico. Po razpadu bele armade se oba zatečeta v emigrantstvo in prideta v Pariz. Družba pa kmalu spozna, kakšno je razmerje v tem paru in generala Skoblina se prime ime »general Plevickaja«; ves je pod vplivom svojo neprera-čunljive žene, ki jo pozna tako, kakor se mu je pač sama predstavila.
Odkar je izginil voditelj ruske emigracije v Parizu, general Kutjepov, je na njegovo mesto stopil general Muller, ki si je za svojega sodelavca kmalu prevzel generala Skoblina. Skoblin je imel nalogo vzdrževati zveze s Sovjetsko Rusijo, da bi njihova organizacija v Parizu bila vsak čas točno obveščena o stanju v posameznih pokrajinah in da bi mogla posegati tudi vmes in tako vplivati na razvoj v Sovjetski Rusiji. Pa so izginili Kutjepov, Mtiller in za njim Skoblin, pozneje pa še trije drugi agenti. Ostala je le še N. V. Plevickaja, ki stoji pred sodiščem.
Nova odkritja v procesu proti boljševiškemu vohunstvu
V razpravi proti ge. Skoblin, ali z drugim imenom Nadji Vasiljevni Plevickaji. se mreža sovjetskega vohunstva čim dalje bolj razpleta. Obtoženka vsako zvezo z GPU odločno in začuda niirnodušno taji, čeprav številne priče to skoraj neizpodbitno dokazujejo. Tako je vdova po generalu Kutjepovu pred sodiščem izjavila, da ji je obtoženka sama pripovedovala, kako se je v Rigi Sešla z agenti GPU in je bil njen tnož Skoblin tudi zraven.
Zadnja priča pa je bil nekdanji polkovnik v ruski armadi, sedaj taksi-šofer v Parizu, Savin. Ta je izjavil, da sta generala Miillerja in morda prej že tudi generala Kutjepova odpeljala general Chatilov in Kolpitin. ki sta sicer oba spadala v emigrantsko, boljševiškemu režimu nasprotno družbo. Kritični večer je namreč Savin pred neko kavarno na ulici Chanips Elys6e videl nekega grofa Mendez de Sevilla, ki je s prej omenjenima prišel z močnim avtomobilom, v katerega je potem sedel tudi general Muller. S to pričo je bila zadnja razprava prekinjena in ni še mogoče slutiti, kdaj se bodo vse okoliščine toliko pojasnile, da bo mogoče izreči sodbo.
r
Sovjetski parnik »Maria llljanova«, ki je na večer 22. septembra 1037 (ko je izginil general Muller) natovoril v pristanišču Le Havre velik lesen zaboj, nato pa odplul, ne da bi svoj odhod prijavil pristaniški oblasti, kakor je predpisano. Kljub temu, da tako ravnanje pomeni zelo težko kršitev pristaniškega reda, takratna »ljudska fronta« ni nič ukrenila., da bi imela zanesljiv vpogled v gibanje ladij po pristaniščih. Splošno domnevajo, da je ta parnik odpeljal truplo generala Miillerja.
Po muzeju usnjenih izdelkov
Najstarejši ohranjeni čevelj je star okrog 6000 let
Mesto Offenbach v Nemčiji ima muzej, kakrš nega ni na svetu: muzej usnja, oziroma usnjenih izdelkov. Ustanovil ga je voditelj tamošnje umetno obrtne šole prof. dr. Hugo Eberhardt. Muzej je bil ustanovljen že leta 1917, v nove prostore — nekdanji paviljon za velesejem — pa je prišel leta 1928 in danes so v njem že zbrani dragoceni predmeti, ki kažejo mnogovrstno porabo usnja. V lepem redu in smotreno razvrščenih skupinah je tu razstavljenih 15.000 predmetov v nekaj nad 500 omarah v 28 sobah.
Težko je opisati, kako se posamezne zgodovinske dobe zrcalijo v porabi usnja. Človek se je usnja posluževal že v davnih dobah in se ga jToslužuje še danes, zato je v tem razvoju lepo ogledalo kulture. Ne samo čevlji in rokavice — to je le skromen oddelek muzeja — ampak tudi | skrinjice, pasovi, dragocene platnice, pokrivala, : celo steklenice iz usnja in nakit moreš tu videti I od na jpreprostejših oblik do naj razkošnejših.
Mašna obleka iz usnja, slike na usnju, pisemske ovojnice, daljnogledi, sedla iz raznih delov zemlje in raznih dob — to sc stvari, ki spadajo k pravim zakladom muzeja, zlasti ker so nekateri predmeti okrašeni z dragocenimi kanini ali pozlačeni, kakor se je rad razkazoval zlasti srednji vek.
Kakor v splošnih muzejih za živali, tako je v tem muzeju povprečen obiskovalec še najbolj dovzeten za zbirko čevljev, ki je res zelo popolna. Ob celih stenan stoje po predalih obuvala vseh narodov in vseh časov. Tu so tudi najstarejši doslej znani čevlji: par otroških čevljev iz nekega groba pri Gebelah v Egiptu, nekako iz dobe 4000 pred Kr., stari so torej že blizu 6000 let. Da so stari Egipčani že dobro znali ravnati z usnjem, kažejo lepi rdeči sandali. Poleg teh usnjenih izdelkov iz egijitovske dobe je še več pasov z egiptovsko pisavo, s katerimi so bile opasane mumije. Iz Japonske so tu ženski čevlji za stinjene
Prijetno presenečenje
»Poglej jo no, sedaj je pa naša mačka po dolgem času spet prišla nazaj. Kje se je tako dolgo potikala?«
noge (da so manjše in — lepše), iz Kitajske čevlji z visokimi podstavki. V tej zbirki so tudi obuvala iz Indije, Tibeta, Perzije, Afrike, Amerike, polarnih krajev, iz Turčije, Balkana (tudi bosanske »nanule« vidiš tukaj), iz Grčije, Rusije, Ogrske in alpskin dežel (poročila ne fiovedo, ali je prof. Eberhardt našel tudi slovenske »cokle« in jih razstavil v tem muzeju).
Dragocenosti iz usnja so v posebnem oddelku. Tu so usnjeni okraski iz egiptovskih grobov, ščiti iz najstarejših dob, nožnice za bodala, kovčegi in šatulje kraljev in kraljic iz srednjega veka. Med temi je zlasti dragocena zbirka platnic iz knjižnic Franca I., Marije Stuart in Ludvika XlV. Seveda vsi ti predmeti niso izdelani samo iz govejega usnja, anipak iz usnja najbolj redke divjačine (los, samorog, slon, gazela, severni jelen). Iz Meksike, Afrike, Amerike, srednje Azije, z otokov Tihega oceana zo zbrani raznovrstni vsakdanji predmeti, pa tud bojni znaki in znamenja ravnanja s sovražniki, kakor mumificirane glave inaorskih poglavarjev, skalp Dakota-Indijanca in obleke Indijancev iz Severne Amerike iz jele-njega usnja. Ustanovitelj muzeja, že omenjeni profesor, je te predmete začel zbirati že 1. 1907, zato je — ob sodelovanju mnogih sodelavcev — zbral tako zbirko, ki je pač edinstvena na svetu.
2etev na zemlji — skozi vse leto, samo november in december sta »mrtva«
Bogata je zemlja in skoraj v vsakem Sašu človeku kaj prinaša, da ga preživlja. Zaradi različnih toplotnih pasov, ki dajejo letne čase, je žetev na zemlji v posameznih delih v kaj različnih časih. Teh časov je skupaj več kot tri četrtine leta in saipo v dveh rriesecih ni v nobenem kraju žetve. Oglejmo si ta koledar žetve na našem pla-<net<K'< t«qi»S sliboltjo hi oi .. >.'■' -nh
V Avstraliji, na Novi Zelandiji, v večjem delu republike Chile in v nekaterih pokrajinah Ar-gentinije žajnejo v januarju. V februarju žajnejo v Vzhodni Indiji in pas žetve se pomika proti 6everu in na zahod, kjer se konča v marcu. Mehika, Egipt, Perzija, Sirija žajnejo v aprilu, severni del Male Azije, Kitajska, japonska, Tunis, Alžir, Maroko in Teksas pa v maju. V juniju žajnejo v Kaliforniji, Španiji, na Portugalskem, v Italiji, na Grškem, na Siciliji in v nekaterih južnih pokrajinah Francije. V ostali Franciji, v srednji Evropi, v južni Rusiji in v večjem delu Združenih držav Severne Amerike žanjejo v juliju. V avgustu pridejo na vrsto Nemčija, Belgija, Nizozemska in Danska. V septembru je čas žetve za Švedsko, Škotsko, Norveško, večidel Kanade in Rusije. V najsevernejših delih teh predelov dozorijo zadnji pridelki, ki dajo sicer bolj skromno novino, šele v oktobru. Torej sta samo dva meseca v letu, november in december, v katerih na zemlji nikjer ni žetve ali kakršnihkoli že novih pridelkov.
Angleška mornarica napovedala boj revmatizmu
Znano je, kako se Anglija v zadnjem času trudi, da bi svojo armado in zlasti svojo slavno mornarico okrepila in besedi »gospodar morja« dala pomlajen pomen. Pri teh naporih vodstvo ni izpregledalo nobenega sredstva in ne skrbi samo za ladje, anipak ludi za mornarje. Na pobudo mornariškega ministrstva je bil te dni ustanovljen posebni odbor, ki ima nalogo z vsemi sredstvi boriti se proti revmatizmu v »mornarici Njegovega Veličanstva«. Na čelu odbora je osebni zdravnik angleškega kralja lord Horder, in pričakovati je, da bo v kratkem izdal navodila in nakazal pripomočke, ki bodo angleške mornarje varovali pred trganjem v sklepih — kakor jeklene plošče varujejo njihove »dreadnoughte« pred torpedi...
Potniki nekega velikega angleškega letala so 7. decembra nad londonskim letališčem pred pristankom preživeli nekaj mučnih minut, v katerih so že kar obračunali z življenjem. Letalo je bilo namreč tako, da je med poletom kolesje potegnilo v trup in pred pristankom se to kolesje ni hotelo sprožiti iz trupa ven, da bi bilo mogoče pristati. Nad 40 minut je letalo krožilo nad letališčem Croydon, moštvo je medtem poskušalo izklopiti kolesje, spodaj pa je bil že dirindaj: gasilske čete so drle skupaj z rešilnimi avtomobili in policija je obkrožala letališče, da bi ob nesreči, ki se je vsem zdela že neizbežna, vzdržala red. Potniki v letalu so opazovali vse to in jim seveda ni bilo lahko pri srcu... V tem trenutku igralka Fran-ces Maddux (na sliki levo) potegne iz kovčega steklenico likerja in vsa družba je pila na skorajšnje slovo od tega sveta. Medtem pa se je moštvu le posrečilo izklopiti kolesje in letalo je srečno pristalo. Potniki so nadaljevali svojo slavnost v hotelu, kjer pa so že pili — na življenje (tam je bila posneta tudi naša slika). — Vljuden, ne samo civiliziran Človek bi pa šel ob taki priliki tudi nekoliko v cerkev!
— Pri taprtjn, motnjah v prebavi vzemite •zjutraj na prazen žeioaec kozarec naravne »Frani-JoseU grenčice.
Srečna pasja družba.
Koncert Ljubljanske filharmonije
V	našem, z ozirom na simfonično umetnost tako zelo zaostalem glasbenem življenju, je koncert Ljubljanske filharmonije vedno velik praznik. Saj nam odpira pot k vrelcu najčistejše umetnosti in obenem najbolj vzvišene v kraljestvu tonskih oblik, pot do ono vrste tonskega življenja, kjer si išče lepota izraza y pojmom odmaknjenih, a kot veličastna reka polnih in nasičenih tonskih utripih, ki so tako zelo blizu nadsnovnemu življenju.
Tudi ta koncert, na katerem je nastopil kot gost-dirigent Lovro Matačič — tako dobro poznan Ljubljani že iz preteklosti — nam je oživil vrsto resnično lepih umetnin, plodov tujih in domačih skladateljev.
Čudoviti vstop v koncertno doživljanje..je pomenila »Passacaglia« Johana Sebastjana Bacha, tega nedosegljivega tvornega orjaka, ki se razpenja čez življenje zadnjih vekov, oprt z enim bokom na v večnost zamaknjeno srednjeveško gotiko, a z drugim dotikajoč se vse te prečudne, žalostne zmede naših dni kot vodnik iz nje v novo zarjo. Njegova Passacaglia je kot monumentalno svetišče, podrejeno nadosebnim zakonom oblikovne simetrije ter rastoče po nagibih koziničnega ravnovesja v pričevanje božanske biti; toda njega dano podobo je instrumentalno preslikal Goedicke po nagibih močnih, a mestoma (zvonovi!) že kar odbijajočih ee osebnih razpoloženj.
V	tišjo zamaknjenost je vodila Mozartova Simfonija v g-molu, kjer se skladatelj izpeva v prečiščenih melodičnih oblikah, v dosledno preprostih in jasnih harmonijah ter v pisanih, a enakomernih ritmih. V tej umetnini, ki je zvesta osnovni klasični simfonični obliki, čeprav ji je sila skladateljevega doživetja razmaknila podstave in jo potisnila v večjo razsežnost, zveni vse značilno razgibavanje skladateljeve duševnosti. V njej se druži z vdanostjo nadosebnim postavam osebna upornost in zanos, ki si pa vedno znova išče poti do soglasja z vesoljnim življenjskim utripom, v čemer je vprav ona značilnost Mozartove umetnosti, v kateri se človek vedno znova uteši in ubere v skladnost z usodnimi ukrepi in kjer mu ob vsaj trenutnem življenjskem soglasju zazveni v duši klic spomina iz otroških dni.
Nasproten temu umetniškemu izrazu je glasbeni značaj Modesta Petroviča Musorgskega, čigar duševnosti pristni odsev je simfonična pesnitev »Noč na golem brdu«. Te glasbene oblike niso več vtelešene potom navdiha iz čistega nesnovnega sveta, temveč 60 objele tvarno naravo in si osvojile njen odtis. Zato ži"i glasba Musorgskega vsa na zemlji, hodi po njej ln poje o vodah in skalah, o njivah, travnikih in gozdovih, o jutrih, dnevih in nočeh. In še poje o razpoloženjih, ki se vzbujajo v človeku, ko hodi po tej zemlji in vsrkava njeno žitje. Toda prav v teh razpoloženjih je ona skladateljeva veličina, ki ga dviga vedno znova iz oprijemljivega sveta v njega skrivnost in ki zasluti vedno znova ono tajno prabit, ki urejuje čutni svet. In dasi ima podana simfonična pesnitev svoje izhodišče v tvarni zemski podobi, uhaja vendar iz nje vedno znova v skrivnost življenja, jo ujema v tone ter prinaša v zavest začudenega človeka. Prav tu pa je največja lepota te simfonične podobe.
Ni dolg korak od stilne smeri umetnosti Musorgskega pa do poti, ki jo hodi naš slovenski simfonik Blaž Arnič. Prav po vzoru ruskih natu-ralistov je tudi on zagledan ves v zemljo in njen živi utrip. Le da ga z druge strani vabi vedno znova k sebi romantika zapada, In tako,#ta tudi izvedena dva stavka iz njegove simfonije »Dume« (Adagio, Scherzo), ki jo je oplodila Zupančičeva pesnitev, jasen odraz te umetniške miselnosti, ki 110 mara trudnega iskanja poti skozi trpka nerešena vprašanja sodobnosti, temveč je vsa razgledana v jasno dognanost glasbene umetnosti tain od Beethovna pa do Musorgskega. A v tem okviru je ta umetnost pristna in odkrita. In prvinska je. Kot da diha iz nje razorana gruda in oračev z njo, prav tako se podreja prirodnosti, od koder dobiva celo mestoma neko okorno preprostost. Dasi razkrije skladatelj tu i.i tam svoje vzore, se vendar giblje pri oblikovanju tonske snovi samo-vladujoče. Njegov navdih je močan in izrecno instrumentalen, zato je njegova simfonična barva sočna. Pri vsem zna graditi široke oblike, kar je izredna zmožnost in najsi je tir že uglajen. Grajen pa je v danem primeru močneje adagio kot scherzo, ki je kljub temu, da ima notranjo logiko, vendar nekoliko preraztegnjen. Tudi se ta zadnja oblika scherzu že odtujuje in bliža bolj kakšnemu capricciu. Iz vse te tonske snovi diha toplo čustvo in odkrit izraz umetnika, ki hodi po zemlji s široko dušo in izliva vanjo brez težkega razmišljanja vjete vtise s proinskim zanosom v nasičene tonske oblike.
Lovro Matačič, ki se z dirigentsko umetnostjo vedno bolj na široko utrjuje svoj sloves, je tudi na tem simfoničnem koncertu vzpostavil svojo izvajalsko sposobnost. Prednost njegovega oblikovanja je nekakšna prvinska nasilnost; svojstvo, ki poganja umetnine v živo valovanje in odtod razvnema poslušalstvo z neposrednim duševnim prijemom. Če slediš od umetnine do umetnine temu
oblikovanju tonskega izraza, opažaš, kako gradi dirigent predvsem na celoti; kako se večkrat kar drzno požene čez odtenke in kako prezre tudi zavestno kak podroben vtis, samo da ne izgubi na učinku arhitektonika večjih sestavnih plasti in celoto. Matačič ni toliko razmišljujoči filozof, ki bi se spuščal v globino vsake r»osani6zne glasbene misli in ji od tam skrbno gradil obraz, temveč je vse bolj umetnik prvinskih trenutnih duševnih vzponov, ki se ob podajanju zgoščujejo v niz utrinkov nagonske napetosti, ki daje umetnini neposredno njen vzj>on in prav tako zajame poslušalca.
V tem pravcu se je tokrat razgibal tudi orkester. V podajanju je bil prožen in je vneto sledil dirigentov i volji. Sorazmerno pretehtana barvitost instrumentalnih trakov se je lepo uveljavljala. Le tehnično ni bilo podajanje še dovršeno; popolnega soglasja ni bilo še v ritmičnem in intonančnem smislu. Orkestru samemu, ki je že itak ves utrujen od neštetih vaj in opernih predstav, tega res ni mogoče štet: v krivdo. Celo obratno se človeku razkrivajo številne izredne odlike, ki še vse spe v tem simfoničnem ansamblu, ki bi se pa utegnile zbuditi in razviti v posebno vrednoto, ko bi bilo na merodajnih mestih pravo razumevanje, ko bi se te sile vse močneje zgostile ob simfoničnem koncertnem podajanju in ko bi bili v tem smislu deležni posamezniki in celota primerne pažnje.
Koncert je bil sijajno obiskan in praznično razpoloženje je bilo še dvignjeno spričo toplega navdušenja, ki ga je bil deležen zlasti dirigent in še posebej skladatelj Arnič.	V. U.
Op. uredništva: Gornjo oceno smo prejeli takoj po koncertu, pa je zaradi preobilice gradiva nismo mogli prej objaviti.
S čajem odlično prija
PROIZVODI:
»I K A«
PROIZVODNJA VAFLA ZAGREB. VLAŠKA ULICA 101,
Spoti
Ljubljana : Jugoslavija (Belgrad)
V	nedeljo se bo odigralo 13. kolo državnega prvenstva ter bo v Ljubljani nasprotnik belo-zelenih športni klub Jugoslavija iz Belgrada. Po informacijah iz Belgrada se je Jugoslavija za to srečanje temeljito pripravila ter gre v borbo z vso odločnostjo, da si pribori obe točki in tako prekine niz neprestanih porazov na vročih ljubljanskih tleh. Ljubljana bo nastopila kompletna kakor v prejšnjih tekmah ter se obeta napeta in ostra borba, v kateri bodo prišli ljubitelji nogometne igre gotovo na svoj račun.
Ilirija je polagala račune svojega dela v zadnjem letu
Predsinočnjim je imela Ilirija svoj 28. redni občni zbor, na katerem je polagala račune svojega dela v pretekli poslovni dobi. Iz poročil vseh sek-cijskih načelnikov je izvenelo v glavnem tole: Ni takšnega napredka kakor bi lahko bil, če bi pomanjkanje denarnih sredstev tako ne oviralo njihovega dela. Kakor drugi klubi, tako trpi tudi naš najstarejši klub na pomanjkanju denarnih sredstev, brez katerih ni mogoče napraviti onega, kar bi se lahko, pa naj je še toliko idealizma in še toliko požrtvovalnih delavcev.
Svoja poročila so podali tajnik g. Baltesar, načelnik smučarske sekcije g. inž. Koudelka, za hokejsko sekcijo je poročal g. Pogačnik, za drsalno^. Betetto, za plavalno g. dr. Skaberne, za teniško g. dr. Murko, za zabljaško g. M. Ferlan in končno je sledilo še poročilo lahkoatletske sekcije. Po poročilu blagajnika in revizorjev so prešli zborovalci na volitve, pri katerih je bil zopet izvoljen za predsednika g. inž. Bloudek.
Nemčija : Poljska v telovadbi 691,2 : 657,8
V	Draždanih so se pomerili nemški in poljski telovadci v telovadnih tekmah, katerim je prisostvovalo nad 5000 gledalcev. Zmagali so Nemci z velikim naskokom točk in to kljub temu, da so nastopili z drugo garnituro. Med posamezniki je bil najboljši Nemec Hans Friedrich s 116.8 točkami. Tudi naslednjih pet mest so zasedli Nemci.
Težke borbe bodo letošnjo zimo v smučanju
Pri letošnjem svetovnem prvenstvu v smučarskih tekmah v Zakopanih bodo menda take borbe,kakršnih svet doslej še ni videl. Udarili se bodo v glavnem Norvežani in Finci in tudi Švedi bodo igrali zelo važno vlogo. K tem prvenstvenim tekmam pošljejo Norvežani 30 mož močno četo, ki je zelo dobro pripravljena in ki se hoče dobro odrezati. To je naša častna zadeva, pravijo Norvežani. Njihovi dolgoprogaši so že pričeli z ostrim treningom in najboljši med njimi se snidejo vsak teden na skupnem treningu. Že v dosedanjem treningu so toliko napredovali, da prav mirno gledajo nasproti prihodnjim prvenstvenim tekmam. In ravno tako se pripravljajo tekmovalci za druge discipline. Norvežani namreč niso nič
kaj zadovoljni z zadnjo svojo zimsko sezono in zato so se sedaj zagrizli in hočejo v letošnji zimi zamujeno nadomestiti. Oni se hočejo na vsak način revanžirati Fincem, ki so jim v pretekli zimi odnesli največ zmag. Zato se lahko trdi, da bo to zimo velik boj med Finsko in Norveško v smučarskih tekmah in bodo borbe, kakršnih doslej še ni bilo.
Najboljši evropski boksarji
Mednarodna boksarska zveza je sestavila jlisto najboljših evropskih boksarjev, ki takole izgleda:
Mušja teža: Urbinatti (Italija).
Bantam: Aurel Toma (Romunija).
Peresna teža: Dolhem (Belgija).
Lahka: Spoldi (Italija).
Welter: Wouters (Belgija).
Srednja: Christoforidis (Grčija).
Poltežka: Heuser (Nemčija). Težka: Sc».;neling (Nemčija).
Ljubljanskemu športnemu občinstvu
Motoklub »Hermes« je zaključil svojo letošnjo, Uspehov polno poslovno dobo. Njegovi vozači so v zvezi s prijateljskimi klubi pokazali Ljubljančanom, da ni na višku samo duševna kultura Slovencev, ampak da je na višku tudi športna. Z neštetimi dirkami smo dokazali,, da se da tudi v ittiajhnih, skromnih razmerah doseči nekaj velikega. —
Smatramo pa. da dirke same na sebi, same zase, še ne morejo dvigniti športne stopnje Slovencev do one višine, katera jim pripada. Spoznali smo, da je potrebna čim večja povezanost članstva in čim tesnejše in prijateljsko občevanje z ostalimi klubi; kajti, le s čim večjo povezanostjo članstva in s čim ožjim sodelovanjem se okrepi in raste Športna zavest. Spoznali smo, da je treba v ta krog aktivnih športnikov privesti tudi športno Ljubljano. —
Da pa te cilje ustvari, je Motoklub »Hermes« sklenil, da priredi veliko športno zabavo pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Natlačena Marka, ki se bo vršila v soboto 17. t. m. ob 20 v sjiodnji dvorani hotela Miklič. Danes vabimo vse športne klube, vso Ljubljano, da pride na našo prireditev in s svojo prisotnostjo dokaže, da je za najožje sodelovanje med športnimi klubi, da stoji športnikom ob strani in jim je pripravljena priskočiti vsak čas na pomoč, in na ta način dvigne športni nivo Slovencev do prave višine. En sam človek ne more napraviti ničesar, dva storita že lažje, a tudi trije ne morejo ustvariti tega, kar lahko ustvari vsa Ljubljana. — Ljubljančani, na svidenje v soboto 17. decembra!
Obvestila športnih zvez, klubov in društev
Lahkoatletska podzveza v Ljubljani (slulbeno). Sporočamo vsem klubom, da je občni zbor podzveze, ki bi moral biti dnu 18. t. m., preložen na nedoločen čas. Pan občnoga zbora bo pravočasno objavljen. — Predsedstvo.
Dolores Vieser:	2
Podkrnoški gospod
Roman. — Poslovenil Janez Pucelj.
»Na okopih v Bukarešti se sprehajali,« mu pade tovariš v popevko.
Ljudje na trgu postajajo:
»O lej, to mora biti pa Flegarjev Anderč!«
Trg s svojimi črnimi hišami se odpre.
»Tako, pa sva,« reče Anderč in proži prijatelju roko. »Sem radoveden, kaj poreko naši! — Prideš kaj k nam jutri?«
»Pojutrišnjem,« se zasmeje Nartej.
»Mamin fantek!« mu zakliče Anderč nazaj čez ramo.
Nartej vidi že, kako mu prijatelj v senci velike, mračne hiše togo skoči s konja in potrka na vrata. Tedaj naenkrat ves nejjočakan dleskne in požene konja v dir skozi grajska vrata, mimo špitala Svetega Duha, proti Goričici.
Ah, kako mehko boža sapica sem od jezera! Vigred prihaja. Belim oblakom se mudi. Drug za drugim izginjajo za zelenim gorskim slemenom. Na znamenju, ki stoji med mladimi brstečimi setvami in travniki, od zime golimi, se blesti sonce.
Nartij pa še pogleda ne privošči žareči palici svetega Lenarta, svojega patrona, ne gorečemu plašču svetega Frlorijana. Oprezuje tja čez proti gozdnemu obronku. Tam stoji hiša, težka in zastavna; rumeni zidovi se upirajo ob kolišče. V široko črnino rdečih vrat se za trenutek naslika trpoleča rdečina.
»Hajdi, Miško, beži!«
Miško noče več bežati. Truden je in mlad tudi že ni več. Pa ko se mu ujame v nozdrvi neBen vonj po hleva sončnem ogredju in zračnem vetru, poskusi vsaj pohlevno dirjati.
Ko zapojo podkve na okroglih kamenih na poti pred hišo, stoji mahoma Zavorja med vrati. Pritisne si roke na srce in jih potem nagloma razprostre, da bi si prižela glavo svojega plavo-lasega fanta na prsi. Pa ko skoči ta s konja ter zdaj tako stoji pred njo in ga hoče mati objeti, tedaj nenadoma zapazi, da jo je otrok prerastel. Tedajci se ji potočijo svetle solze iz oči in si skrije obraz Narteju ob mlado ramo.
Plaho ji položi Nartej rjavo lice na lase. Čuden drget mu seže v njegovo radost: »Mati« — — —
Tako nežna in majhna in drobna se mu zdi. Mislil si jo je vedno vse drugače! Je morda kaj
bolna?--
Pa zdajci ga prime Zavorja mladostno živahno za roko in ga pelje v hišo.
Tu stoji v veži še prav na istem mestu miza za družino in lepo izrezljani »Sveti Duh« plava na zaprašenem hodnem koncu nad njo. Veliki paternošter visi na pobeljeni steni in ilovnata tla so še prav tako hladna in gibka in gladka, kakršna so bila svoj čas. In zadaj, kjer se gre ven na prosto, so še jirav tiste hrastove duri, ki se je bil nekoč v hudi togoti zaletel vanje; zakrpane so z železnimi vezmi, skozi poko pa se bliska tanek sončni pramen v mrak.
»Da si le spet pri meni!« reče slednjič veselo mati.
Nartej jo pogleda. In spet mu seže gorjupo v srce. Manjša je kakor on —- — — in tanke gubice se ji rišejo v obraz, ki je lep od bolečin polne poduhovljenosti. Smeje se in oči ji sijejo, toda Narteja prevzame nenadoma čudno težko. Iz kuhinjice prilezeta oba stara. »Oo, Bog te sprimi, Nartej!« reče Tevža in Nanej se zaheheta:
»No, skoraj bi te več ne poznala. Tak malav-der kakor žrd!«
Poda mu koščeno roko in čudeč se, zašepeta-»Tak zal fant, tak zal fant — zlate lase in vesel obraz, o saj Nartej! Naj ti bodo vsi duhovi
nad zemljo in na zemlji in pod zemljo dobri duhovi — naj ti varujejo vsak lasek, naj te varujejo, kadar greš in korakaš, kadar ješ in spiš, kadar — — —«
»Ampak Nanej,« se zasmeje Nartej, »to bi me bilo knj čedno strah, če bi mi bili zmeraj vsi duhovi za petami!«
Gluha Nanej ga ne razume in dogovori svoj blagoslov do konca. Nartej strese še šapo Tevžu in-gre nato za materjo gori v izbo. Tam diši po nastlanih smrekovih bodicah.
»Če ti bo le še zadosti dobro?« vpraša mati Zavorja pol poredno, pol skrbno
»No, veste, naš fantovski brlog tudi ni bil prav na jbol jši I Čevlji so zvečer frčali na vse strani, da je omet letel od zida.«
»O, Marija, to je moralo biti ljubeznivo!« se zavzame mati in mu začne odpenjati usnjeni jopič.
»No, saj, posebno tiho ni šlo! — — — Pa nikarte tega, saj lahko sam!«
Sunkoma si potegne Nartej suknjič čez glavo in ga vrže na jiosteljo, da opraše posušeni blatni madeži rdeče vezene blazine. Mati ga vzamo skrbljivo v roke in meni:
»Ali hočeš, da ga umi jem ali namažen? Stare reči se ti ne bodo več podale — —«
»Čakajte, spodaj v torbi imam pražnjo obleko,« reče fant in hoče skočiti k vratom. Pa materino veselje ga prehiti:
»Ti jo prinesem jaz!« in že ji zadoni korak po veži.
V kolu poleg postelje stoji škaf za vodo. Pljusk, Nartej vtakne glavo do ramen v mrzlo vodo, si jo otira in prska in pri tem presliši, da je mati s torbo spet stopila v izbo.
»Ampak, Nartej,« zakliče mati, »saj boš še zbolel, kaj si si zmočil lase! Večer je že!«
»Jaz se ne prehladim, saj nisem dečelca!« se zasmeje fant in stresa z glavo, da Škropijo kapljice od nje.
»Tako, to je bilo nekaj!«
a
4L 7J2U
Kodak
FOTOAPARAT! BABY BROWNIE
Rox-kamera Iz baketita, Ima zapor za časovne ln trenutne posnetke — N posnetkov 4 x ( eni, kamera za mladci, skupno s trenil filmi
din 96'-KO DAK BOX 620
format I X J cm, za trenutne In časovne posnetke, tri zaslonke In optični Iskalce. Zelo solidna box-kamera, ki jo nudluio po propagandni ceni
din 98"— KODAK BULLET
kamera Iz bakellta, zložljiva potom polžastega zavoja, format 4 X C em
din 120'-JUNIOR 620
kvalitetna kamera t X S em, zelo poceni. Različne optike do 4.5, sprožllec na oklopu optični Iskalce, zapor do '/lto sek., solidna In Jaka konstrukcija
od din 480'— VOLLENDA 620
preelzno In solidno grnjenn kamera za naprednega amaterja, format 6 x » cm, z optiko 4.!> — Kodak, Schnelder aH Zetss objektivom, Compur zaporom do 'I»oo sek., sprožllec na oklopu, tzvedbn , v kromu
od din 1200'-DUO 620
Format 4 X I cm, za H posnetkov na Kodak filmu St. «20. Jake optike do 3.5— Kodak, Sclinoidcr ali Zelss objektiv, Compur zapor do >Uoo sek., sprožllec na oklopu Izvedba v kromu
od din 1350'-RETINA I Sn II
Izredno praktična kamera malega formata, precizna In kvalitetna Izvedba, vsi modeli imajo sprožilec na oklopu. avtomatični transport filma. Retlna I Ima lako optiko :i.5 In Compur zapor — a Retlna II celo do 1:2. Optike so: Kktar, Xenar, Tcssar in XeHon. — Retlna II Ima z objektivom vezani daljinomer ter napravo proti dvojnim osvetlitvam, izvedba jo v kromu
RETINA I od din 1350 -RETINA II od din 2500 -
Fllmanjo a Clne Ivodnk aparati je zabavno ln poceni. Amaterski aparati za anlmanje 8 mm filmov io
od Din 1900'-
S temi besedami odpne torbo in izvleče iz nje zelen suknjen jopič in ozke, žoltorjave hlače, naglo smukne vanje, medtem ko mati pospravlja umazano jezdno opremo.
Zavorja mora ogledovati svojega mladca: lo kakšen čvrst fant ti jel Z dvajsetimi leti zrasel kakor mlado drevo. Tak je stal svoj čas pred njo gospod Sebastijan. — — Njega je izgubila. To pa je njen otrok, njena last, njeno edino in vse. Ta bo vsevdilj ostal njen otrok, njega ne more izgubiti!
»Da si le spet pri meni!« ponovi tiho mati.
Nartej jo stisne za roko tako krepko, da jo zaboli. Vendar ji je tako slndko, ko čuti, kako okorno nežno ji stiskajo roko fantovi prsti.
Spodaj v veži je hladno. V veliki sobi poleg kuhinje pa je z vezenini hodnim prtom pogrnjena miza, polna pisane lončeno in svellc kositrne posode. Tu diši svinjska pečenka in iz vrča se kadi vreto vino; zlati kolački se kopičijo v slastno goro. Je čudovito, mahniti po vsrin tem: tako kakor mali, ti ne zna kuhati nihče!
Zavorja srkne od vina in mrvi kolaček. Vsa se je zagledala od veselja: kako mu gre v slast! Vedno spet obrnča sklede na najboljšo stran in posluša, kako ponosno pripoveduje njen fant.
Konfi Ahačič:
13
Jaka Spaka in čudodelna dlaka
Začela je prezirati svoje podložnike in zaničevala je njihovo vdanost. Pa tudi bogatim knezom in kraljem, ki so jo prihajali snubit iz bližnjih in daljnih dežel, se je le posmehovala. Naj so bila darila še tako dragocena in snubec še tako ugleden, kraljičina Marjetica se mu je s svojimi družicami le prevzetno rogala in iz njega norce brila.
Čeprav je bila kraljičina Marjetica zelo ošabna in neprijazna, je vendarle ljubila cvetje. Nekoč se sprehaja po polju in nabira rože. Prav nič ne pazi na pot in zagre na kmetske travnike. Na njih pase sivolasi pastir svinjo z mladiči. Starček je v senci zadremal, pujski pa se pode po trati in radovedno pritečejo do Marjetičine zlate vlečke. >Kaj pa to?« si misli pujsek in stopi na vlečko. ,
RADIOAPARAT!
nove tipe od 750 dinarjev naprej.
RADIO BANJAI - LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 20.
Programi radio Ljubljana:
Petek. m. decembra: 11 Šolska urn: Pojdimo pogledat Gradišnlco ali Vražjo jamo, najgiohokejše brezno Slovenije (k. Ivan Miohler) — 12 Iz raznih krajev (pl.) — lp.4.") Poročila — 13 Napovedi — 1.1.i' Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: O kolinah (Ka. Ivanka Simonič) — IS.211 Naše pevke (plošče) — IS.III Francoščina (g. dr. Slanko I.e-hcn) — 19 Napovedi, poročila — 10.30 Nac. nr — 18.50 10 minut 7,a planince: Iloz.ič v planinah (jar. Kveder Jane?.) — 20 Koncert Radijskega orkestra — 21.10 I. ura sonat. Klavir: gdč. Hertn Seifert, razlaga: g. S. Koporc. — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške pl.
Drugi programi:
Prlrk, /iS. dccembra: Belgrad: 20 Zagreli, 21 Kln-tmnd: X, Y. Z. — Zagreb: 30 Grške pesmi in plesi, 20.311 Tenor in gosli, 31.30 Zbor, 22.20 Plesna glasba — Sofija: 19 Opera — Varšava: 19 Pisan koncert, 21 Zbor. 21.15 Filh koncert — Budimpešta: 19.30 Opera — Dunaj: 19 Ileethovnov koncert, 20.10 Simf. koncert, 22.10 Plesna glasba — Berlin: 19 Odlomki iz pravljičnih oper, 20.10 Komorni koncert — Bratislava: 19.15 Koračnice in pesmi, 21 Slngcrji — Kriln: 19.10 Operetna in filmska glasba — Monakovo: 20.10 BTalimsove pesmi, 20.30 Sodobni skladatelji — Strassbourg: 21.45 Opereta.
iluibodobe
Likarico
za fino moško perilo takoj sprejmem. - Mlakar, šelenburgova ulica 4. (b
Knjigovodjo
tzvežbanega — sprejme tovarna čevljev na Gorenjskem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Knj!-govodja-bllanclst 19.36fi.
Čevljarja
prvovrstnega, s potrebnimi stroji, za najfinejša modna dela - sprejmem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sodoben« 19.411. (b
Dekle
za hišna dela se sprejme. Družina brez otrok. Plača dobra. Pismene ponudbe s fotografijo poslati: Dr. Nlkola Petrovič, le-kar, Kolarčeva ulica 1 -Beograd.	(b)
Stalno službo
dobi potnik ali upokojenec. Za prevzem evtomo-bila potrebno 4000 din ali zlatnina. Ponudbe poslati podružnici »Slovenca« v »Celju« pod zn. »Pošten« št. 19.422.	(b)
mm\
Frizersko vajenko
tn brivskega vajenca, po možnosti taka, ki sta se že učila te obrti - takoj sprejme Dorčec Ivan, Ljubljana, Dalmatinova ulica 13. '	(v)
[22SISD
Čebulo
razpošilja Miki Vladimir, Sv. Marjeta, p. Moškanjcl.
Štajerska jabolka
vedno na zalogi po nizki ceni prt Gospodarski' zvozi, Ljubljana, Tyrševa c.
VINA
prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73

Prvovrstni trboveljski
brez prahu
koks, suha drva
nudi
I. Pogačnik
BohorlCava S Telet on 20-38
Continental
pisalni stroj za dom in pisarno!
Samoprodaja:
Ivan Legat
Ljubljana — Maribor
Zaspala je v Gospodu, v sredo zvečer, dne 14. decembra 1938, naša nepozabna mama, gospa
Marija Megusar
Pogreb blagopokojne bo v soboto, dne 17. dccembra 1938, ob 9 dopoldne v Selcih.
Selca, dne 15. decembra 1938
Ivana por. Košir, Jožei, dr. Anton, Angela, Franc, Matija in Jakob Megušar, sinovi in hčere Košir Jožei, Magda roj. Muri in Marija Žumer, zet in sinahi Janko, Milica, Vinko, Marinka, Vladko, Marinka, Joško, Franci in Janez, vnuki in vnukinje
730
Y EPSEGA DARILA SI ne morete misliti l
Darilo ki Vam bo
To bo darilo, ki ga boste vse življenje nosili na srcu, ob katerem se boste često s toplim občutkom spominjali Nanjo in na Njeno dobro misel, da Vam je kot parilo izbrala ravno najizbranejše polnilno pero na svetu.
Garantirano popolno držalo z velikim zlatnim peresom s konico od dragocenega osmi-
MEHANIČNO GARANTIRANO DOVRŠEN
y
N O T T E R t D I U O, GUNDULICEVA ul 3, ZAGREB PRIMERNI SVINČNIKI Din. 150, 150
Dobavlja RADIOVAL ■ ' Ljubljana, Dalmatinova št. 13
mm
IŠČEJO:
Mirno sobo
išče akademik. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Januar« 19.413.	(s)
Stanovanja
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
s kabinetom, sončno, čisto, v centru, oddam solidni gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19.402.	(i)
II.MJBTOM
V Brežicah in okolici
so naprodaj hišo, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. • Pojasnila pri Inž. M 1 k I a u Otmar, Brežice.	(p)
V naši podružnici v Mariboru
dobile lahko vsa pojasnila glede inseratov!
Dolgo so sicer živeli, polnih 87 let, in mnogo so trpeli, vendar so nam še prezgodaj •umrli: ker so bili trikrat naša dobra mati, namreč mati, stara mati in prababica
— Marija Vrančič roj. Ude
Umrli so v sredo, dne 14. decembra 1938, ob petih zvečer.
Pogreb bo v petek, dne 16. decembra 1938, ob treh popoldne izpred Zavetišča sv, Jožefa na Vidovdanski cesti 9. Tja so se namreč prenesli zemeljski ostanki na mrtvaški oder iz Dola pri Ljubljani. — Svete maše zadušnice bodo opravljene v več cerkvah. — Molite zanjo tudi vi, dragi sorodniki, prijatelji in znancu
Dol — Ljubljana, 15. decembra 1938 Ana por. Pogačar, hči in Rudolf, sin, z ostalimi sorodniki
IZBIRA Ni TE2KA
kadar le treba določiti časopis v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval Ust, potom Katerega bo prišel zagotovo v stik e najširšimi kupnomočnlml sloji prebivalstva. In to jo naš dnevnik .SLOVENEC«, KI ga bere — posebno ob nedeljah — s malo Izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vns o uspehu prepriča.
ZAHVALA
VSEM, ZLASTI ONIM, KI STE PRISOSTVOVALI OB NAJBRTDKEJSI URI NJEGOVE LOČITVE IN ZANJ MOLILI, TER VSEM ONIM, KI STE SPREMILI NAŠEGA PREBLAGEGA, SKRBNEGA IN ZLATEGA PAPANA, STAREGA PAPANA, BRATA, STRICA IN SVAKA, GOSPODA
SEBASTIJANA TRAMPUŠA
DAVČNEGA UPOKOJENCA
NA NJEGOVI ZADNJI POTI, MIJ OKRASILI KRSTO S CVETJEM IN NAS TOLAŽILI V TEŽKI BOLI — IZREKAMO NA JPRISRCNEJŠO ZAHVALO. FRIPOROČAMO GA V POBOŽNO MOLITEV.
LJUBLJANA, SALVE, PRAGA, DNE 15. DECEMBRA 1938.
ŽALUJOČA HCI LUCIJA IN DRUŽINE: ING. ŠTRANCAR, DR. COSI, ING. LORENC.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenili