URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 50	Ljubljana, 5. decembra 1972 Cena 3 dinarje	Leto XXIX
377.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi So-.cialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o volitvah in odpoklicu članov predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije
Razglaša se zakon o volitvah in odpoklicu članov predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 27. novembra 1972 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 8. lio-vembra 1972.
St. 0211-1/72
Ljubljana, dne 27. novembra 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o volitvah in odpoklicu članov predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije
1.	člen
Člani predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije so predsednik skupščine SR Slovenije, ki je član pred-Sodstva po svojem položaju, in dva člana, ki se volita.
S tem zakonom se določajo načela postopka za vo-btve in odpoklic dveh članov predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki se volita.
2.	člen
Člane predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije voli in odpokliče skupščina SR Slovenije na skupni seji vseh zborov.
Za člana predsedstva je lahko izvoljen vsak občan, ki ima splošno volilno pravico.
^	3. člen
«
Kandidate za člana predsedstva predlaga in predug liste kandidatov sprejme republiška konferenca ®°cialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije na Sv°ji seji.
V predlog liste kandidatov je sprejet vsak kandi-'kd' za katerega je glasovala večina vseh članov re-bubliške konference Socialistične zveze.
4.	člen
Republiška konferenca Socialistične zveze pošlje predlog liste kandidatov vsem občinskim konferencam Socialistične zveze delovnega ljudstva.
<	5. člen ‘
Občinske konference Socialistične zveze obravnavajo na 'svojih sejah predlog liste kandidatov republiške konference in določijo svoje liste kandidatov.
Zaradi' določitve svoje liste kandidatov mora občinska konferenca glasovati o vsakem kandidatu, ki ga je predlagala republiška konferenca ter o morebitnih drugih kandidatih, ki jih na seji predlagajo člani občinske konference ob podpori najmanj deset drugih članov občinske konference.
V	listo kandidatov občinske konference Socialistične zveze je sprejet vsak kandidat, za katerega je glasovala večina vseh članov občinske konference.
Občinska konferenca Socialistične zveze pošlje svojo listo kandidatov republiški konferenci Socialistične zveze.
6.	člen
Po prejemu list kandidatov občinskih konferenc glasuje republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva o kandidatih, ki jih je sprejela v svojo listo najmanj tretjina občinskih konferenc Socialistične zveze; izmed teh je v listo kandidatov za člane predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki jo predlaga republiška konferenca Socialistične zveze, sprejet vSak kandidat, za katerega je glasovala večina vseh članov republiške konference Socialistične zveze.
7.	člen
V	listi kandidatov za člane predsedstva, ki jo predlaga republiška konferenca Socialistične zveze, mora biti najmanj toliko kandidatov, kolikor je treba voliti članov predsedstva. Če se po kandidacijskem postopku iz 3. do 6. člena tega zakona ne dobi najmanj toliko kandidatov za člane predsedstva kolikor jih je treba izvoliti, se kandidacijski postopek za manjkajoče kandidate ponovi.
8.	člen
Glasovanje o kandidatih v republiški konferenci in v občinskih konferencah Socialistične zveze je tajno.
O glasovanju se piše zapisnik, ki mora obsegati bistvene podatke o glasovanju po prejšnjem odstavku.
9.	člen
Republiška konferenca Socialistične zveze predloži listo kandidatov za člane predsedstva skupščini SR Slovenije najmanj 15 dni pred dnem, do katerega je
treba izvoliti člane predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Lista mora biti obrazložena; iz obrazložitve mora biti razviden potek opravljenega kandidacijskega postopka.
Listi je treba priložiti zapisnike glasovanja o kandidatih in pismene izjave kandidatov, da sprejmejo kandidaturo.
10.	člen
Volitve članov predsedstva se lahko opravijo, če je na seji navzoča večina poslancev vsakega zbora.
Pred pričetkom glasovanja lahko predstavnik republiške konference Socialistične zveze obrazloži predlog liste Socialistične zveže in navede razloge, ki so vplivali na izbiro kandidatov.
11.	člen
Glasovanje vodi predsednik Skupščine SR Slove- ,
nije.
. Glasuje se tajno ž glasovnicami.
Poslanec lahko glasuje za toliko kandidatpv, kot je treba izvoliti članov predsedstva.
12.	člen
Za člana predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije je izvoljen vsak kandidat, za katerega je glasovala večina vseh poslancev skupščine SR Slovenije, če pa je kandidatov več, kot se voli članov predsedstva, pa kandidat, ki je dobil oziroma kandidata, ki sta dobila največ glasov.
Če po načelu iz prejšnjega odstavka ni bilo izvoljeno zadostno število članov predsedstva, ker sta dva ali več kandidatov dobila enako število glasov, se glasovanje ponovi med temi kandidati.
13.	člen
Če po določbah iz prejšnjega člena ne pride do izvolitve toliko članov predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, kolikor jih je treba izvoliti, se za nepopclnjena mesta ponovi ves kandidacijski in volilni postopek.
14.	člen
Izid glasovanja objavi predsednik skupščine SR Slovenije na seji, na kateri je bilo glasovanje.
15.	člen
Skupščina SR Slovenije sporoči zvezni skupščini člane predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Slovenije.
16.	člen
Odpoklic člana predsedstva Socialistične federativne -republike Jugoslavije lahko predlaga vsak zbor skupščine SR Slovenije z večino glasov vseh poslancev zbora ali republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije na seji z večino glasov vseh članov republiške konference.
Pobudo, da naj posamezen zbor skupščine SR Slovenije predlaga odpoklic člana predsedstva, lahko da najmanj deset poslancev tega zbora.
Republiška konferenca Socialistične zveze lahko predlaga odpoklic člana predsedstva na lastno pobudo ali na pobudo najmanj tretjine občinskih konferenc Socialistične zveze.
17.	člen
Predlog za odpoklic mora obsegati ime in priimek člana predsedstva, ki naj se odpokliče, in razloge, zakaj se predlaga odpoklic.
18.	člen
Če da predlog za odpoklic zbor skupščine SR Slovenije, ga je treba predhodno poslati republiški konferenci Socialistične zveze, da da o njem svoje mnenje.
19.	člen
Skupščina SR Slovenije na skupni seji vseh zborov glasuje o tem ali se na dani predlog uvede postopek za odpoklic člana predsedstva. Če je odpoklic predlagal zbor skupščine SR Slovenije, se na skupni seji prečita tudi mnenje republiške konference Socialistične zveze.
Postopek za odpoklic se uvede, če je za uvedbo glasovala večina vseh poslancev skupščine SR Slovenije; v tem primeru se na skupni seji hkrati imenuje komisija vseh zborov skupščine SR Slovenije, ki ra'z-išče razloge za odpoklic in da najpozneje v 30 dneh ■ svoje poročilo z mnenjem skupni seji vseh zborov.
Če za uvedbo postopka za odpoklic ni glasovala večina -’s-eh poslancev skupščine SR Slovenije, se nadaljnji postopek ustavi.
20.	člen
Ko dobi skupščina SR Slovenije poročilo in mnenje komisije iz drugega odstavka prejšnjega člena, glasuje o odpoklicu na skupni seji vseh zborov.
Član predsedstva Socialistične federativne republi" ke Jugoslavije je odpoklican, če je za odpoklic glasovala Večina vseh poslancev skupščine SR Slovenije.
21.	člen
Glasovanje o tem ali naj se uvede postopek odpoklic (prvi odstavek 19. člena) in glasovanje q odpoklicu (prvi odstavek 20. člena) vodi na skupni seji vseh zborov predsednik skupščine SR Slovenije.
• Glasovanje po prejšnjem odstavku se lahko opra' vi, če je na seji navzoča večina poslancev vsakega zbora; glasuje se tajno z glasovnicami.
22.	člen
Skupščina SR Slovenije obv^fi zvezno skupščino o odpoklicu člana predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije.
23.	člen
Podrobnejše določbe o delu Socialistične zveze de' lovnega ljudstva Slovenije pri kandidiranju in odp°' klicu sprejme republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Podrobnejše določbe o delu skupščine SR Slovenije pri glasovanju in odpoklicu se sprejmejo s poslovnikom skupščine SR Slovenije.
24.	člen
Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o volitvah članov predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-166/71).
25.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
378.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične. republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj
Razglaša se zakon o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. novembra 1972.
St. 36-31/72
Ljubljana, dne 27. novembra 1972.
, Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
0 ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj
1.	člen
Občinska skupščina predpiše z odlokom merila za Ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stano-Vanjj ki se oddajajo v najem, ter način, kako se ugotovi njihova nova vrednost.
Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj se Ugotovi po stanju na dan 31. 12. 1971.
' 2. člen
Občinska skupščina upošteva pri določanju' meril to ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stano-
vanj:
—	vr$to in kakovost konstrukcije stavbe;
—	funkcionalnost stanovanja;
—	opremljenost stanovanja;
—	položaj stanovanja v stavbi;
—- starost stavbe;
—	druge elemente, ki vplivajo na uporabno vred-Uost stanovanja.
3.	člen
■ Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot Stodbeno celoto, ne glede na število uporabnikov staranja.
Vrednost stanovanja se ugotovi z ovrednotenjem elementov iz prejšnjega člena na podlagi točkovanja. Občinska skupščina predpisuje z odlokom za vsak posamezen element ustrezno število točk.
4.	člen
Vrednost stanovanja se izračuna tako, da se pomnoži s številom kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja s seštevkom točk, ki ustrezajo temu stanovanju in z vrednostjo ene točke (valorizacijska vrednost).
Za uporabno tlorisno površino stanovanja po prvem odstavku se šteje čista tlorisna površina sob, predspbp, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih prostorov stanovanja.
5.	člen
Občinska skupščina določi z odlokom valorizacijsko vrednost ene točke tako, da upošteva poprečno kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne stanovanjske površine, ki se je oblikovala na območju občine.
6.	člen 1
Kalkulativna gradbena cena po določbah tega zakona vsebuje:
1.	stroške za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela ter za vgrajeno stanovanjsko opremo po'obračun-ski tehnični dokumentaciji;
2.	stroške za izdelavo lokacijske dokumentacije in investicijske tehnične; dokumentacije, vključilo stroške za nadzorstvo nad izvajanjem del, stroške za priključke stanovanjske hiše na sekundarno' komunalno omrežje, stroške za zunanjo ureditev funkcionalnega zemljišča'stanovanjske. hiše, plačilo taks in stroškov v zvezi 2 odobritvijo investicijske tehnične dokumentacije in s pregledom dokončane stanovanjske hiše;
3.	odškodnino za dodeljeno pravico uporabe na zemljišču ter stroške za urejanje stavbnega zemljišča.
7.	člen	/
Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo ugotovljene vrednosti vseh stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjski hiši.
1 8. člen
Vrednost stanovanj v družbeni lastnini in vrednost stanovanj, ki sp kot posamezni deli stavbe v lasti občanov, ugotavlja organizacija za gospodarjenje s stanovanji. Vrednost najemnih stanovanj v družinskih stanovanjskih hišah v lasti občanov ugotavljajo njihovi lastniki.
9.	člen
. Pri ugotavljanju vrednosti stanovanj se upoštevajo vse spremembe, ki so nastale po izvršeni valorizaciji na dan 1. avgusta 1965 in ki vplivajo na vrednost stanovanja kot so: cjodatna opremljenost ter asanacije stanovanja, sprememba namembnosti prostorov in podobno ne glede na to, na čigave stroške so bije izvršene.
Spremembe iz prejšnjega odstavka se ugotavljajo in evidentirajo posebej.
10.	člen
Stroški ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini po določbah tega zakona se pokrivajo iz denarnih sredstev sklada stanovanjskih hiš.
11.	člen
Občine z medsebojnim dogovarjanjem skrbijo za usklajevanje osnov in meril pri vrednotenju stanovanjskih hiš in stanovanj.
12.	člen
Vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj, ki jih uporabljajo njihovi lastniki, se ugotovi v skladu z določbami tega zakona najpozneje do 31. decembra 1974. Organizacijo in način ugotavljanja vrednosti določi občinska skupščina z odlokom.
Vrednost stanovanjskih hiš se ne ugotavlja za kmetijske stanovanjske hiše, ki so oproščene davka od stavb, če se ne oddajajo v najem.
13.	člen
Ko začne veljati ta zakon,, preneha na območju. SR Slovenije veljati v skladu z 29. točko prvega odstavka 13. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51-287/71) temeljni zakon c ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov (Uradni list SFRJ, št. 34-608/65).
14.	člen
Ta Zakon začne veljati 1. januarja 1973.
379.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o stanarinah
Razglaša se zakon o stanarinah, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. novembra ,1972.
St. 36-43/72
Ljubljana, dne 27. novembra 1972.
I Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON . o stanarinah
1.	člen
Za uporabo stanovanj plačujejo imetniki stanovanjske pravice stanarino.
) /
Stanarina obsega:
1.	amortizacijo stanovanjske hiše;
stroške za investicijsko vzdrževanje stanovanja in stanovanjske hiše;
3.	stroške za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši;
4.	stroške za revitalizacijo obstoječih stanovanj;
5.	stroške upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši.
Imetnike stanovanjske pravice bremene poleg stanarine stroški za tekoče vzdrževanje stanovanja in stroški obratovanja stanovanjske hiše. Stroške obratovanja stanovanjske hiše plačuje imetnik stanovanjske pravice v višini dejanskih stroške-’’,
2.	člen
Sredstva iz amortizacije zagotavljajo kritje stroškov reprodukcije stanovanjskega sklada.
Amortizacijsko dobo za stanovanjske hiše predpiše občinska skupščina. Pri določevanju amortizacijske dobe irpošteva občinska skupščina poprečno dobo trajanja stanovanjske hiše glede na konstrukcijo stavbe ter kakovost materiala in vgrajenih elementov.
3.	člen
Stroški za investicijske vzdrževanje stanovanjske hiše obsegajo stroške, ki so potrebni za srednja in velika popravila stanovanjske, hiše in stanovanja.
Stroški za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši obsegajo stroške, ki so potrebni za redno uporabo in za manjša popravila stanovanjske hiše.
Stroški za revitalizacijo obstoječih starih stanovanjskih hiš in stanovanj obsegajo stroške za obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov in instalacij brez stanovanjske opreme.
Stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši obsegajo dejanske izdatke organizacije za gospodarjenje s stanovanji za upravljanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši.
Stroški obratovanja stanovanjske hiše obsegajo izdatke za osebne dohodke zaposlenih delavcev v stanovanjski hiši v družbeni lastnini (hišnik, snažilka, kurjač in podobno), za nabavo in vzdrževanje inventarja, delovnih sredstev in materiala potrebnega z3 obratovanje stanovanjske hiše ter za komunalne storitve.
Občinska skupščina z odlokom podrobneje določi, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše, za revitalizacijo stanovanja ter za' tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje po določbah prejšnjih odstavkov.
4.	člen
Stanarina je odvisna od vrednosti stanovanja.
Vrednost stanovanja se ugotovi po določbah zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50-378/72).
5.	člen
Višino stanarine določa organizacija za gospodarjenje s stanovanji oziroma lastnik stanovanja v skla' du z določbami tega zakona.
Občinska skupščina lahko z odlokom določi naj-višje stanarine, ki se smejo določiti za vse ali pa tudi samo za posamezne kategorije stanovanj.
Pri določanju mtjvišje stanarine po prejšnjem odstavku upošteva občinska skupščina poprečne stroške stanovanjske graditve, stroške za vzdrževanje stanovanjskih hiš in raven življenjskih stroškov.
6.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanji se sme prosto dogovarjati o višini stanarine za stanovanja, ki jih je kot investitor pridobila iz nestanovanjskih bančnih in drugih sredstev z namenom, da šfe bodo prosto oddajala, in za stanovanja, ki se uporabljajo v Poslovne namene (prosta stanarina).
'	7. člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanji oziro-, tna lastnik stanovanja spremenita stanarino, če sta modernizirala stanovanje ali vanj vgradila novo opremo.
8.	člen
Imetnik stanovanjske pravice, ki se ne strinja z določeno višino stanarine, lahko vloži pri pristojnem občinskem sodišču zahtevo za določitev stanarine. So-. dišče odloča o tej zadevi v nepravdnem postopku.
Vložitev zahteve po prejšnjem odstavku ne zadrži obveznosti plačevanja stanarine v višini, določeni s strani organizacije za gospodarjenje s stanovanji oziroma lastnika stanovanja.
9.	člen
Ce se je uporabna vrednost stanovanja zmanjšala brez krivde imetnika stanovanjske pravice in tudi ne ^ Zaradi amortizacije stanovanja za več kot 20 "/o, lahko imetnik stanovanjske pravice zahteva od organizacije za gospodarjenje s stanovanji oziroma od lastnika sta-hovanja sorazmerno znižanje stanarine.
Če je občinska skupščina odredila popravek vrednosti stanovanj, ker so se poprečne cene gradbenih del oziroma stroški vzdrževanja stanovanj zvišali za več kot 10 "/o od poprečne gradbene cene, določene na podžgi predpisov o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih biš in stanovanj, lahko organizacija 'za gospodarjenje s stanovanji oziroma lastnik stanovanja sorazmerno Zviša stanarino.
10.	člen
Občine z medsebojnim dogovarjanjem skrbijo za Usklajevanje osnov in meril pri določanju stanarine. 11
11.	člen
Stanodajalec, ki ne odda stanovanje v družbeni 'astnini po njegovi izpraznitvi ali dograditvi, je dolžan Plačevati organizaciji za gospodarjenje s stanovanji zhesek, ki ustreza višini stanarine, ves čas, dokler stanovanje ne odda.
12.	člen
Vrednost izboljšav v stanovanju in spremembe v njem, ki jih je imetnik stanovanjske pravice izvršil na Svoje stroške, se he upoštevajo pri določanju stana-Une.
13.	člen
Do ugotovitve vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj po določbah zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, plačujejo imetniki stanovanjske pravice akontacijo na novo stanarino.
Višino akontacije iz prvega odstavka tega člena določi občinska (skupščina Z odlokom.
14.	člen
Ko začne veljati ta zakon, prenehajo na območju SR Slovenije v skladu z 28. in 32. točko prvega odstavka 13. člena ilstavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51-287/71) veljati:
1.	določbe 31. in 32. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ^Uradni list SFRJ, št. 35-611/65 in 50-561/68);
2.	določbe 117. do 119. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 11-149/66 in 32-411/72).
15.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1973.
380.
Na podlagi drugega in tretjega odstavka 1. točke amandmaja Lil v zvezi s četrtim odstavkom 2. točke VII. amandmaja k ustavi Socialistične 'republike Slovenije in tretjo alineo 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije je republiški zbor skupščine SR Slovenije na predlog predsedstva skupščine SR Slovenije za izvolitev mandatarja za sestavo izvršnega sveta skupščine SR Slovenije ter na predlog mandatarja za izvolitev članov izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, na podlagi mnenja komisije skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja in. potem, ko je dobil mnenje zborov delovnih skupnosti' skupščine SR Slovenije na sfeji dne 27. novembra 1972 sprejel
ODLOK
o Izvolitvi predsednika in članov izvršnega sveta
skupščine Socialistične republike Slovenije
I
Za predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije se izvoli Andrej Marinc.
' /
Za člane izvršnega sveta skupščine SR Slovenije se izvolijo:
1.	Tomaž B i z a j 1
2.	Rudi Čačinovič
3.	Marjan Dolenc
4.	Zvone Dragan /	.
5.	Jože Florjančič
6.	Pavel Gantar
7.	Franc Kočevar
8.	dr. Aleksandra Kornhauser
9.	Boris M i k o š
10.	Jože. Novinšek
11.	JJarjan ■ O r o ž e n
12.	Franc R a z d e y š e k .
13.	Bojan Škrk
*	14. Miloš Š u 1 i n
15.	Zora Tomič
16.	Tone Tribušon
17.	Franjo Turk..
18.	Milovan Zidar
, , •
II
Izmed izvoljenih članov izvršnega sveta skupščine Socialistične republike Slovenije se imenujejo za podpredsednike:
Rudi Čačinovič
dr. Aleksandra Kor.nhauser
Tone T r i b u š o n.
III
Izmed izvoljenih članov izvršnega sveta skupščine SR Slovenije se imenujejo:
Tomaž B i z a j 1, za republiškega sekretarja za prosveto in kulturo;
Marjan Dolenc, za republiškega sekretarja za gospodarstvo;
Jože Florjančič, za republiškega sekretarja za finance;
Pavel Gantar, za republiškega sekretarja za delo;
Franc Kočevar, za republiškega sekretarja za narodno obrambo;
Boris M i k o š , za republiškega sekretarja za urbanizem;
, Jože Novinšek, za direktorja zavoda SR Slovenije za planiranje;
Marjan Orožen, za republiškega sekretarja za notranie zadeve;
i
Bojan Škrk, za republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo;
Zora Tomič, Za republiškega sekretarja za Zdravstvo ih socialno varstvo;
Franjo Turk, za sekretarja izvršnega sveta;
Milovan Zidatr, za republiškega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo.
Št. 0207-1/72
Ljubljana, dne 27. novembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
.	Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
381.
Na podlagi 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFRJ, 3. alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije ter v zvezi z določbo 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72), je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega Zbora dne 27. novembra 1972 sprejela
ODLOK
O soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji mednarodne konvencije za preprečevanje onesnaženja morja z oljem, ki je bila sprejeta 12. maja 1954 v Londonu in k sklepnemu aktu mednarodne konference o preprečevanju onesnaženja morja z oljem, ki je bil sprejet 13-aprila 1962 v Londonu
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji mednarodne konvencije za preprečevanje onesnaženja morja, z oljem, ki je bila sprejeta 12. maja 1954 v Londonu in k sklepnemu aktu mednarodne konference o preprečevanju onesnaženja morja z oljem, ki je bil sprejet 13. aprila 1962 v Londonu.
Št. 0100-11/72
Ljubljana, dne 27. novembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
\	382.
Na podlagi 4. točke XXXIV. in 1. točke XXXV-amandmaja k ustavi SFR Jugoslavije, tretje alinee pr* vega odstavka' XUIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije ter v zvezi z določbo 61. člena odloka o sprememljah in dopolnitvah poslovnika skup-ščine SR , Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72), ie skupščina Socialistične republike Slovenije na seji r®' publiškega zbora in na seji prosvetno-kultumega zbora dne 27. novembra 1972 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu za. ratifikacijo šestih sporazumov, sklenjenih v okviru evropskega znanstvenega iu tehničnega sodelovanja sveta Evropske skupnosti (EfiS)
Daje se soglasje k predlogu za ratifikacijo šestih sporazumov, sklenjenih v okviru evropskega znanstvenega in tehničnega sodelovanja sveta Evropske skupnosti (EES), ki sb bili podpisani 23. novembra 1971 v Bruslju, in sicer:
1.	Sporazum o izvedbi evropskega projekta o onesnaženosti. s temo »OBDELAVA USEDLIN V ODPLAKAH«. podpisan 23. novembra 1971 v Bruslju;
2.	Sporazum o izvedbi evropskega telekomunikacijskega projekta »ANTENE Z ZMANJŠANIMI PRVIMI BOČNIMI LISTI DIAGRAMOV SEVANJA IN Z MAKSIMALNIM G/T DOSEGOM«, podpisan 23. novembra 1971 v Bruslju;
3.	Sporazum o izvedbi evropskega projekta o onesnaženosti s temo »ANALIZA MIKROORGANIZMOV, KI ONESNAŽUJEJO VODO«, podpisan 23. novembra 1971 v Bruslju;
4.	Sporazum o ustanovitvi evropskega omrežja informatike, podpisan 23. novembra 1971 v Bruslju;
5.	Sporazum o izvedbi evropskega projekta o onesnaženosti »PROUČEVANJA FIZIKALNO-KEMlCNE-GA DELOVANJA S02 V ATMOSFERI«, podpisan 23. novembra 1971 v Bruslju in
6!. Sporazum o izvedbi evropskega projekta skupne akcije na področju metalurgije »MATERIALI ZA DESALINACIJSKE NAPRAVE«, podpisan 23. novembra 1971 v Bruslju.
Št. 0100-12/72
Ljubljana, dne 27. novembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
,	Sergej Kraigher 1. r.
383.
Na podlagi 4. točke XXXIV. in 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFR Jugoslavije, tretje alinee pr-vega odstavka XLIV amandmaja k ustavi SR Slovenije m četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije ter v zvezi z določbo 61. člena odloka o sPremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72), je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega 2bora in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 27. bovembra 1972 sprejela
ODLOK
0 soglasju k predlogu za ratifikacijo programa znan-stvenega in tehničnega sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo v letih 1972 in 1973
Daje se soglasje k predlogu za ratifikacijo progama znanstvenega in tehničnega sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo v letih 1972 in 1973, ki je bil Odpisan dne 16. marca 1972 v Beogradu.
Št.
384.
Na podlagi 4. točke XXXIV. in 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFRJ, tretje alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije ter v zvezi z določbo 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72), je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 27. novembra 1972 sprejela
ODLOK	. -	■
o soglasju k predlogu za ratifikacijo programa kulturnega sodelovanja in izmenjave med SFRJ in Francijo za leti 1972 in'1973
Daje se soglasje k predlogu za ratifikacijo programa kulturnega sodelovanja in izmenjave med SFRJ in Francijo za leti 1972 in 1973, ki je bil podpisan 16. marca 1972 v Beogradu.
Št. 0100-13/72
Ljubljana, dne 27. novembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
385.
Na podlagi 4. točke XXXIV, in 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFRJ,'tretje alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije ter v zvezi z določbo 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS/ št. 26-238/72), je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 27. novembra 1972 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu za ratifikacijo programa prosvetnega in kulturnega sodelovanja med SFRJ in Združenim kraljestvom Velike Britanije In Severne Irske za leti 1972 in 1973
Daje se soglasje k predlogu za ratifikacijo programa prosvetnega in kulturnega sodelovanja med SFRJ in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske za leti 1972 in 1973, ki je bil podpisan dne 18. februarja 1972 v Beogradu.
0100-14/72
ubijana, dne 27. novembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
Št. 0100-15/72
Ljubljana, dne 27. novembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik , Sergej Kraigher 1. r.
386.
Na podlagi 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFRJ in tretje alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije ter v zvezi z 61. členom odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72), je skupščina SR Slovenije na, seji republiškega zbora in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 27. novembra 1972 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu za ratifikacijo*načrta za sodelovanje med zveznim sekretariatom za delo in socialno politiko SFRJ in Ministrstvom za zdravje LR Madžarske v letih 1971, 1972 in 1973, ki je bil podpisan v Budimpešti dne 24. februarja 1972
Daje se soglasje k predlogu za ratifikacijo načrta za sodelovanje med zveznim sekretariatom za delo in socialno politiko SFRJ in Ministrstvom za zdravje LR Madžarske v letih 1971, 1972 in 1973, ki je bil podpisan v Budimpešti dne 24. februarja 1972.
St. 0100-16/72
Ljubljana, dne 27. novembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
387.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 20. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na. seji republiškega zbora dne 27. novembra 1972 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika vrhovnega sodišča SR Slovenije
Dolžnosti sodnika vrhovnega sodišča SR Slovenije se razreši Franc Sok s 30. 11. 1972.
Št. 111-13/72
Ljubljana, dne 27. novembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA OBČINE CELJE
1001.
Skupščina občine Celje je po 32. členu zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71) in po 139. členu statuta občine Celje na seji enotnega zbora dne 29. septembra 1972 sprejela
SKLEP
o sprejetju načrta civilne zaščite v občini Celje I II
I
Sprejme se načrt civilne zaščite v občini Celje, ki • ga je predložil svet za narodno obrambo skupščine občine Celje.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8-1/72-NO
Celje, dne 29. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Celje
Dušah Burnik, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1002.
Na podlagi 18. in 21. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, št. 29/66), 3., 6-, 10., 11. in 12. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4/67) ter 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 17/70) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. novembra 1972 sprejela
ODLOK
o ukrepih za pospeševanje živinoreje
1.	člen
Za pospeševanje živinoreje v občini Ljubljana Moste-Polje se poleg ukrepov, ki so predpisani z zveznimi in republiškimi zakoni in drugimi predpisi, uporabljajo tudi ukrepi, določeni s tem odlokom.
2.	člen
Register rejcev plemenske živine in register elifn® plemenske živine . vodi za območje občine Ljubljana
Moste-Polje Kmetijski zavod Ljubljana na osnovi posebne pogodbe, ki jo z njo sklene sklad za kmetijstvo.
3.	člen
Odbiranje (licenciranje) plemenjakov, ki plemenijo v naravnem pripustu se opravlja dvakrat letno in sicer jesensko osnovno in' spomladansko ižredno odbiranje (licenciranje). Odbiranje razpiše za kmetijstvo pristojni upravni organ, ki določi tudi komisijo za odbiranje plemenjakov.
4.	člen	■	,
Na območju občine Ljubljana Moste-Polje je prirodno osemenjevanje urejeno za območje KS — Klopce, Besnica in Lipoglav. Na vsem ostalem območju občine se opravlja oplojevanje krav in telic z umetnim osemenjevanjem.
Umetno osemenjevanje opravlja veterinarska postaja Posavje oziroma druga zato usposobljena strokovna organizacija, na osnovi posebne pogodbe, ki jo sklene z njo . sklad za kmetijstvo.
Za nabavo plemenjakov, ki plemenijo v prirodnem Pripustu skrbi sklad za pospeševanje kmetijstva, čigar last so tudi plemenjaki.
5.	člen
Posestniki oziroma lastniki krav in telic plačujejo za umetno osemenjevanje in pripuščanje plamenic bb izvršeni osemenitvi oziroma pripustu.
6.	člen
Odškodnina za izvršeno osemenitev oziroma pripust se plačuje na kraju samem.
Višino odškodnine za umetno osemenjevanje predlaga strokovna organizacija, ki opravlja te usluge v Potrditev organu, ki. je pristojen za cene, na podlagi Prejšnjega soglasja, ki ga da komisija za kmetijstvo in Sozdarstvo skupščine občine.
V odškodnini so všteti tudi stroški druge in tretje osemenitve tv primeru prigonitve).
Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo določi tudi ceno, ki jo plačujejo posestniki za naravni pripust P1 to ob prvem pripustu. Rejec plemenjaka in ose-PPenjevalec morata lastniku plemenice obvezno izdati Potrdilo o pripustu.
7.	člen
Sklad za pospeševanje kmetijstva pri skupščini obalne lahko na podlagi soglasja komisije za kmetijstvo P* gozdarstvo sofinancira del odškodnine za umetno ■Csernenjevanje. Višina prispevka se določi v skladu s sprejetim programom in finančnim načrtom sklada za vsako leto posebej.
8.	člen
Za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ pu po potrebi navodilo za izvajanje tega odloka.
9.	člen
Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje.
St. 320-44/72-1
Ljubljana, dne 24. novembra 1972.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
1003.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. novembra 1972 sprejela
ODLOK
o izgradnji dovozne ceste, od ceste XLIV do vrstnih hiš v Polju cesta XXXVIII
1.	člen
V Polju se zgradi dovozna cesta, od ceste XLIV prek zemljišč pare. št. 685/8, pare. št. 685/9, pare. št. 685/1, pare. št. 683/1, pare. št. 681/5, pare., št. 681/4, pare. št. 681/3, pare. št. 681/1, pare. št. 676/1 in pare. št. 677/5 ter se zaključi ob vzhodni meji zemljišča pare. št. 677/3 vse k. o. Slape.
2.	člen
Trasa dovozne ceste poteka skladno z delilnim načrtom k. o. Slape št. 3/246 z dne 3. 4. 1972, ki je izdelan na podlagi potrjenega zazidalnega načrta za MS 6 (Glasnik št. XII/7 z dne 1. 3. 1965).
3.	člen
S to odločitvijo je v skladu s 15. členom zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) ugotovljen splošni interes.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 464-29/72-1
Ljubljana, dne 24. novembra 1972.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
1004.
Na podlagi 93. člena statuta občine Ljubljana Mo-ste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. novembra 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji uprave skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
Odlok o organizaciji uprave skupščine občine Ljubljana Moste-Po'lje (Glasnik št. 2/69) se spremeni in’ sicer:
— V prvi alinei 4. člena se črtajo besede »dela in delovnih, razmerij, premoženjsko pravnih zadev«.
— V prvi alinei 5. člena se za besedo »obrti« dodajo besede »dela in delovnih razmerij«.
— V 6. členu se doda nova alinea, ki se glasi:
— opravlja vse tiste upravne, strokovne in druge naloge s področja premoženjsko-pravnih zadev, za katere je po veljavnih predpisih pristojen upravni organ občine.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-18/72-1
Ljubljana, dne 24. novembra 1972.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
1005.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. novembra 1972‘sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o delovnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratov
1.	člen -
Spremeni se zadnji odstavek 9. člena odloka o delovnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratov (Uradni list SRS, št. 42-861/72) in se glasi:
»Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje tudi od-govofna oseba delovne organizacije, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena«.
2.	člen
Spremeni se 10. člen odloka in se glasi:
»Z denarno kaznijo do 20 din se kaznuje za prekršek delovna organizacija ali zasebni obrtnik oziroma gostinec:
— če nima na vidnem mestu označenega obratovalnega časa.
Za prekršek iz tega člena izterja tržni inšpektor kazen na mestu dejanja«.
3.	člen
Spremeni se 11. člen odloka in se glasi:
»Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik ali samostojni gostinec, če stori kakšno dejanje iz 9. člena odloka«.
Drugi odstavek 11. člena se črta.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-12/72-4
Šentjur pri Celju, dne 16. novembra 1972.
Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Veber Ivan, inž. agr. 1. r.
1006.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 1. točki 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. novembra 1972 sprejela
ODLOK
o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Šentjur pri Celju
1.	člen
Za kritje izdatkov nastalih kot posledica elementarnih nezgod — nalivov dežja in drsenja zemljišč3 na cestah na območju občine Šentjur pri Celju v letu 1972 se uporabi 55.000 din sredstev rezervnega sklada občine Šentjur pri Celju.
Navedena sredstva se uporabijo za namene iz prvega odstavka tega člena brez obveznosti vračila.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
št. 400-68/72-3
Šentjur pri Celju, dne 16. novembra 1972.
Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Veber Ivan, inž. agr. 1. r.
1007.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 1. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7/72) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni, vestnik Celje, št. 20-194/64, 181249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. novembra 1972 sprejela
ODLOK
o' prispevku za uporabo mestnega zemljišča
1.	člen
V občini Šentjur pri Celju se za uporabo mestnega zemljišča plačuje prispevek po določbah zakona o prispevku za uporabo mesenega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7/72) in tega odloka za urbano naselje Šentjur in dele naselij Ponikva pri Grobelnem, Gorica pri Slivnici in Planina pri Sevnici.
2.	člen
Za mestno zemljišče po tern odloku se šteje zazidano in, nezazidano zemljišče, ki je komunalno opremljeno in leži v mejah urbanega naselja Šentjur in zazidalnih načrtov naselij Ponikva pri Grobelnem, Planina pri Sevnici in Gorica pri Slivnici.
Za komunalno opremljeno zemljišče se v smislu Prejšnjega odstavka šteje zemljišče, na katerem so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje in na katerem je urejena oskrba s pitno vodo ter električno energijo.
. 3. člen
Poleg primerov, določenih v 3. členu zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, ni mogoče Predpisati plačevanja prispevka za zemljišče:
a)	ki je po urbanističnem načrtu namenjeno za šport,'rekreacijo .in otroško varstvo,
b)	ki je zavarovano s posebnimi predpisi,
c)	ki ga uporabljajo zavodi in organizacije, ki se financirajo iz proračunskih sredstev,
č) za urejene zelene površine.
4.	člen
Prispevek mora plačevati tisti, ki,ima na zemljišču Pravico uporabe oziroma, ki je lastnik zemljišča ali stavbe oizroma dela stavbe na njem.
5.	člen
Prispevek se plačuje od m2 koristne tlorisne povr-šine in sicer:
a)	od površine stanovanjskih prostorov, ki jo osno-Va za določitev stanarine,
b)	pri obrtnih prostorih od tiste površine, ki se Psposredno uporablja za poslovno dejavnost, od zem-lišča pa takrat, če se uporablja v poslovne namene borišča, skladišča itd.),
' ' '
c)	pri delovnih organizacijah od tiste površine, ki neposredno uporablja za proizvodno dejavnost (vse
ažne površine) ter poslovni prostori in nezazidana
zemljišča, ki jih organizacija uporablja za proizvajalne namene ali je na njem pravica uporabe,
č) od nezazidanega zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni občinski organ izdal lokacijsko dovoljenje.
6.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se ne plačuje od - stanovanjskih površin, ki jih uporabljajo osebe, ki prejemajo družbeno pomoč.
Zavezanca iz prejšnjega odstavka tega člena oprosti plačevanja prispevka pristojni občinski upravni organ za komunalne zadeve z odločbo, na podlagi predloženih dokazil, oprostitev pa'velja za dobo enega koledarskega leta.
7.	člen
Mestno zemljišče, od katerega se plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča se glede na namen razdeli:
—	na poslovno kategorijo,
—	na stanovanjsko kategorijo.
8.	člen
Mesečni prispevek po tem odloku znaša:
a) za stanovanjske površine
—	na območju urbanega naselja Šentjur 0,25 din/m2
—	na območju naselij Ponikva pri Grobelnem Planina pri Sevnici in Gorica
pri Slivnici	0,20 din/m2
i . b) za m2 poslovnfe Ipovršine	0,20 din
c) za m2 nezazidalnega mestnega zemlj. 0,04 din
9.	člen
Zavezanci prispevka , so dolžni v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka prijaviti občinskemu upravnemu, oi’ganu za komunalne zadeve površine nezazidanih zemljišč, stanovanj in poslovnih prostorov ter zemljišč, ki se uporabljajo za poslovne namene, od katerih se po tem odloku plačuje prispevek.
Zavezanci prispevka so dolžni prav tako, v roku 30 dni 'sporočiti občinskemu upravnemu organu za komunalne zadeve vsako spremembo, ki bi vplivala na višino prispevka.
10.	člen	: I
^	I
Občinski upravni organ za komunalne zadeve mora z odločbo določiti mesečni znesek prispevka za upo-,rabo mestnega zemljišča, v obrazložitvi odločbe pa navesti elemente, na podlagi katerih ga je odmeril.
Zoper odločbo, s katero je občinski upravni organ odmeril prispevek, je dovoljena pritožba.
11.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se zbira 1 na posebnem računu SO Šentjur, ločeno po krajevnih skupnostih.
12.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se sme uporabljati samo za graditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje, in sicer:
—' za mestne ceste in ulice, trge, hodnike, pešpoti, dovozne poti, javne parkirne prostore in druge .mestne površine, namenjene za promet;
—	za zelene površine po zakonu o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS, št. 11-105/65);
—	za kanalizacijo po odloku občinske skupščine, če v ceni niso vsebovani tudi stroški za zgraditev kanalizacijskega omrežja za odplako atmosferskih in odpadnih voda;
—	za omrežje javne razsvetljave.
Poraba sredstev mora biti dokumentirana.
.	13. člen
Na ožjem gradbenem okolišu, za katerega je z odlokom občinske skupščine vpeljan prispevek za uporabo mestnega zemljišča, se ne glede na določbe prvega odstavka 2. člena tega odloka še naprej plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča, čeprav zemljišče ni zajeto z urbanističnim ali zazidalnim načrtom.
14.	člen
Za prekršek iz 9. člena odloka se kaznuje zavezanec:
—	fizična ali odgovorna oseba z denarno kaznijo do 300 din,
—	pravna oseba z denarno kaznijo do 3000 din.
15.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju urbanega naselja Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 23'69 in 20/70), odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju naselja Ponikva pri Grobelnem (Uradni vestnik Celje, št. 23 69 in 20'70), odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju naselja Gorica pri Slivnici (Uradni vestnik Celje, št. 23/69 in 20/70) in odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju naselja Planina pri Sevnici (Uradni vestnik Celje, št. 23/69 in 20/70). 16
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št. 420-1129/72-4
Šentjur pri Celju, dne 16. novembra 1972.
Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Veber Ivan, inž. agr. 1. r.
1008.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27-254/72) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249 67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. novembra 1972 sprejela
ODLOK
o pomožnih objektih in merilih za določitev zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta v občini Šentjur pri Celju
1. člen *
S tem odlokom se določajo pomožni objekti in merila za določitev zemljišča, ki so namenjena za no-malno uporabo že zgrajenih objektov na območjih, ki so po urbanističnem programu in načrtu ali zazidalnem načrtu namenjena za gradnjo po zakonu o razpolaganju z nezazidanimi stavbnimi zemljišči.
2.	člen
Za- pomožne objekte se štejtejo tile objekti:
. — kmetijski gospodarski objekti (hlevi, silosi in podobni objekti), ki se uporabljajo za druge namene,
—	nepokrita skladišča, sejmišča ter objekti ria njih, garaže, skladišča, podzemne kleti in stiskalnice.
—	razni gradbeni objekti, ki več ne služijo prvotnemu namenu,
—	hlevi in drugi gospodarski objekti, ki služijo za kmetijsko proizvodnjo v zazidalnih okoliših Šentjur, Planina in Ponikva;
—	objekti, ki se štejejo za pomožne objekte P°
1-	členu odloka o določitvi gradbenih objektov, ki se štejejo za pomožne objekte (Uradni vestnik Celje, št
2-	29/68).
3.	člen
Pri določitvi velikosti zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta, se upoštevajo tale merila:
—	namenska uporaba zemljišča po urbanističnem programu,
—	racionalnost zazidave,
—	praktična možnost izrabe prostora,
—	namenska uporaba zgrajenega objekta.
Velikost zemljišča, namenjenega za normalno up°' rabo že zgrajenega objekta, ob upoštevanju meril P° prejšnjem odstavku, znaša do 1000 m2.
Velikost zemljišča, namenjenega za normalno up0' rabo že zgrajenega objekta določi za vsak primer P°' sebej občinski upravni organ, pristojen za zadeve ur' banizma.
Ob upoštevanju meril po prvem odstavku te®s člena je dopustno odstopanje od površine, določen6 v 2. odstavku do 50 0/o.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-66/72-4
Šentjur pri Celju, dne 16. novembra 1972.
Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Veber Ivan, inž. agr. 1. r.
1009.
Na podlagi 27., 31. in 34. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253 72) in 126. členu statuta občine Šentjur Pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55'69) je skupščina občine Šentjur pri Celju, na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. novembra 1972 sprejela
ODLOK
0 kompleksni razlastitvi zemljišč, ki jih zajemajo potrjeni zazidalni načrti v občini Šentjur pri Celju
1.	člen
Z namenom, da se pospeši stanovanjska izgradnja ih povečajo stanovanjske površine, ki so potrebne za stanovanjsko graditev, ter komunalno opremljanje gradbenega zemljišča, se uvede postopek kompleksne rE>zlastitve za potrebe stanovanjske izgradnje v zazidalnih okoliših:
—	zazidalni načrt, za izgradnjo individualnih sta-r>ovanjskih hiš v naselju Ponikva pri Grobelnem (Uradni list SRS, št. 32/72);
—	zazidalni načrt za izgradnjo individualnih stanovanjskih hiš v soseski V. v Šentjurju (Uradni vestnik Celje, št. 33/66);
—	zazidalni načrt naselja Planina pri Sevnici (Uradni vestnik Celje, št. 10/69);
—	zazidalni načrt soseske center v naselju Šentjur (Uradni vestnik Celje, št. 4/66). 2
2.	člen
Odškodnina za razlaščene nepremičnine po 1. čle-np tega odloka se izplača v roku 5 let, računano od oneva pravnomočnosti razlastitvene odločbe, kolikor Se razlaščenec in razlastitveni upravičenec nista dru-sporazumela.
Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena Se Plača odškodnina prejšnjemu lastniku v 60 dneh ^ dneva oddaje razlaščene nepremičnine novemu ko-stniku. Odškodnina po tem odstavku se izplača v pri-^ru, če že izplačana odškodnina prejšnjemu lastniku m ?oseSia višine sredstev, ki so jih novi koristniki . c9li kot odškodnino za pridobljena zemljišča.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	\
Št. 465-64/72-4
Šentjur pri Celju, dne 16. novembra 1972.
Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Veber Ivan, inž. agr. 1. r.
1010.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194'64, 18-249/67 in 4-55/69) je skupščina občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. novembra 1972 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi prometa, parcelacije in graditve na območju urbanističnega načrta Šentjur, razen območij, za katere so izdelani zazidalni načrti in naselij Nova vas—Črnolica, Gorica pri Slivnici in Stopče
1. člen
Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, nemotena izdelava zazidalnih načrtov se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč in prepoved graditve (v nadaljnjem besedilu:	splošna
prepoved) na območju urbanističnega načrta Šentjur, razen območij, za katera so izdelani zazidalni načrti, ter naselij Nova vas—Črnolica, Gorica pri Slivnici in Stopče.
2., člen
Splošna prepoved velja, dokler ne postane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar najdalje tri leta od uveljavitve tega odloka.
3.	člen
Meja posameznega območja, za katero velja splošna prepoved, je razvidna iz kopije katastrskega načrta v merilu 1 :2880 (grafični prikaz), ki je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Izjemoma se sme na območju, za katerega velja splošna prepoved, izvajati:
1. parcelacija
—	pri razdelitvi skupnosti premoženja,
—	dedovanju,
—	prenosu s pravnim poslom po 3. točki 18. člena zakona o razpolaganju z zazidanim stavbnim zemljiščem,
—	ob pogoju, da je parcelacijo v skladu z urbanističnim ali zazidalnim načrtom predvidela pooblaščena strokovna organizacija;
2. graditev
—	stanovanjskih, komunalnih in drugih objektov, za katere je izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje,
—	komunalnih naprav za potrebe obstoječih objektov, ki niso predvideni za rušenje,
—	pomožnih objektov,
—	prezidavanje in obnavljanje obstoječih gradbenih objektov, ki niso predvideni za rušenje,
ob pogoju, da je graditev v skladu z urbanističnim ali zazidalnim načrtom posameznega območja.
5.	člen
Grafični prikaz posameznega območja, za katera velja splošna prepoved, je stalno na vpogled pri upravnem organu za urbanizem SO Šentjur pri Celjii.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistični in gradbeni inšpektor SO Sentjiir pri Celju.
I.	Lokalne ceste I. kategorije so:
—	cesta 1/1 — Arclin—Proseniško
—	cesta 1/2 — Proseniško—Lipoglav
—	cesta 1/3 — Slivnica—Loka pri 2usmu !— cesta 1/4 — Šentvid—Ponikva
—	cesta 1/5 — Šentjur—Osredek do občinske meje
II.	Lokalne ceste II. kategorije so: (ali gospodarsko pomembne ceste)
—	cesta II/l'— Botričnica—Kameno—Primož
—	cesta II/2 — Loka pri Zusmu—Zamerk do
Žlendra	*
—1 cesta II/3 — Jezerce—Kalobje
—	cesta II/4 — Voglajna—Vezovje
—	cesta II/5 — Dramlje—M. Dobje—Bovše
—	cesta II/6 — Dramlje—Pletovarje—Luterje— Ponikva
—	cesta II/7 — Skarnice—Dobje—Repuž—Slatina —Presečno '
—	cesta#lI/8 — Gračnica—Loke
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 465-65/72-4	N '
Šentjur pri Celju, dne 16. novembra 1972.
Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Veber Ivan, inž. agr. 1. r.
1011.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 6. člena zakona d javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67'in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. novembra 1972 sprejela	i
ODLOK
/
o določitvi lokalnih in nekategoriziranih cest na območju občine Šentjur pri Celju 1 2
1. člen
S tem odlokom se glede na gospodarski in družbeni pomen, glede na območje, za katero so namenjer ne in glede na pomen, ki ga imajo za promet, določijo lokalne in nekategorizirane ceste v občini Šentjur pri Celju.
2. člen
Lokalne ceste, tj. dosedanje ceste TVi reda, se razvrstijo v L, II. in III. kategorijo in v nekategorizirane ceste, ki se delijo v I. in II. skupino.
III.	Lokalne ceste III. kategorije:
—	cesta UPI — Skopečna—Krivica—Dobležiče
—	cesta III/2 — Lopaca—Straška gcrca—Ledin-
ščica	,
—- cesta III/3 — Dobje pri Lesičnem—Vrh pri Planini
—	cesta III/4 — Žegar—Hrušovje—Loke
—	cesta III/5 — Plešivec—Lopaca
—	cesta III/6 — Žegar—Presečno
—	cesta 111/7- — Žegar prek Voglajne—Hrastje— Dobrina
, — cesta III/8 — Crnolica—Grobelno— z odcepom na cesto Celje—Rogaška Slatina
.,	— cesta III/9 — Nova vas—Podgorje
—	cesta III/10 — Stopče—Vrh—Slom
—	cesta III/ll — Vrbno—Podgrad—Rozalija— zveza s cesto Proseniško—Lipoglav
—	cesta III/12 — Osredek — Kalobje
—	cesta III/13 — Bezovje—Kameno
—	cesta III/14 — Nova vas—Rifhik
—	cesta III/15 — Hruševec—Krajnče
—	cesta III/16 — Turno—Slivnica—Voduce do
Stope
—	cesta III/17 — Turno—Javorje—Drobinsko
—	cesta III/18 — Voduce—Bukovje pri Slivnici
—	cesta III/19 — Voduce—Paridol
—	cesta III/20 — Jelce (od odcepa ceste Slivnica''
Kozje)
—	cesta III/21 — Gorica pri Slivnici—Urban— Vezovje
—	cesta III/22 — Dramlje—Laze
—	cesta III/23 — Trnovec—Razbor—Žagaj
—	cesta III/24 — Straža—Jazbine
—	cesta III/25 — Dramlje—Sedina v
—	cesta III/26 — Svetelka—Straža—Slemene
—	cesta 111727 — Zalog—Grušče—Vodule
—	cesta III/28 — Trnovec—Jarmovec
—	cesta III/29 — Trnovec—Dobje
—	cesta III/30 — Razbor—Sedina
*
—	cesta III/31 — Skarnice—Slatina—Presečno
—	cesta III/32 — Repuž^-Gorica—Tajhte
—	cesta III/33 — Skarnice—Završe—Večje brdo ___ cesta III/34 — Večje brdo—Lažiše—Vodice
—	cesta III/35 — Šentvid—Podvine
—	cesta III/36 — Šentvid—Planinska	vas—Pla-
ninski vrh—odcep na Lipo
—	cesta 111/37 — Planina—Lipa
—	cesta III/38 — Manga—Vejice
—	cesta III/39 — Vejice—Golobinjek
—	cesta III/40 — Gračnica—Brdo dva odcepa
—	cesta III/41 — Loke—Hrušovje
—	cesta IIL/42 — Loke—Tajhte
—	cesta III/43 — Doropolje—Žaga
—	cesta III/44 — Spodnji Marof—Sele
—	cesta III/45 — Planinc—Praprotno—Visoče
—	cesta III/46 — Pustike—Dobovec—Slatina'
—	cesta III/47 — Ponikva—Uniše—rimska cesta
—	cesta III/48 — Ponikva—Podgaj
—	cesta III/49 — Srževica—Boletina'
—	cesta III/50 — Hotunje—Slom—Podgaj
—	cesta III/51 — Ostrožno—Bobovo—Sladka gora
—	cesta III/52 — Lipoglav—Dolga gora—Sladka
gora
—	cesta III/53 — Hotunje—Razbor
» — cesta III/54 — Hotunje (Gobec)—Žagaj (Mar-2idovšek)
—	cesta III/55 — Luterje—Tičevo (Povh)
—	cesta III/56 — Luterje—Klokočovnik
—	cesta III/57 — Srževica—Sladka gora
—	cesta III/58 — Srževica—Okrog
—	cesta III/59 — Ostrožno—Dobovec
—	cesta III/60 — Ostrožno—Slatina
—	cesta III/G1-Podgaj—Zg. Selce
—	cesta III/62 — Srževica—Ponkvica
—	cesta III/63 — Srževica—Podgaj IV.
IV.	Nekategorizirane ceste I. skupina
—	ceste v urbanem naselju Šentjur pri Celju.
II. skupina
Vse dovozne poti in druge prometne površine, ki so splošnega pomena za promet. Ta skupina se poimensko ne navaja. Njihovo evidenco vodijo krajevne skupnosti za svoje območje.
3.	člen
Dolžina cest I. kategorije znaša	35 km
Dolžina cest II. kategorije znaša	30 km
Dolžina cest III. kategorije znaša	160 km
4.	člen
Lokalne ceste I. in II. kategorije vzdržuje cestni sklad pri SO Šentjur ali organizacija, ki jo ta določi. Ceste III. kategorije vzdržujejo krajevne skupnosti.
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o kategorizaciji cest IV. reda na območju občine Šentjur pri. Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 33-330/59).	.	,
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 34-25/72-4
Šentjur pri Celju, dne 16. novembra 1972.
Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Veber Ivan, inž. agr.
1012.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) je skupščina občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. novembra
1972	sprejela
SKLEP
o izdelavi zazidalnih načrtov v zazidalnih okoliših občine Šentjur pri Celju
1
Da se zagotovi izvajanje odloka o splošni prepovedi prometa, parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišč, ki so predvidene za gradnjo na območju občine Šentjur pri Celju, se naročijo zazidalni načrti za urbano naselje Šentjur, naselja Gorica pri Slivnici, Nova vas—Crnolico in Stopče.
Zazidalni načrti Se naročijo pri Zavodu za napredek gospodarstva Celje in morajo biti izdelani v letu
1973	za naselja Nova vas—Crnolica in Gorica pri Slivnici, medtem ko morajo biti ostali zazidalni načrti izdelani v letu 1974.
2
V	urbanističnem načrtu naselja Šentjur pri Celju se izdelajo zazidalni načrti:
—	ob cesti Šentjur—Dramlje se izdela zazidalni načrt za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš (soseska III/l)
—	za del naselja Hruševec v sklopu urbanističnega načrta naselja Šentjur pri Celju
—	za del stanovanjske soseske III/2.
3
V	zazidalnem okolišu Nova vas—Črnolica se izdala zazidalni načrt za območje ca. 28 ha.
4
V	zazidalnem okolišu Gorica pri Slivnici se izdela zazidalni načrt za območje ca. 3 ha.
5
V	zazidalnem okolišu Stopče se izdela zazidalni načrt za območje ca. 2 ha,
6
Zazidalni načrti morajo biti izdelani v skladu z odlokom o urbanističnem programu za območje občine Šentjur pri Celju in urbanističnim načrtom naselja Šentjur pri Celju.
7
Za izvajanje tega sklepa je odgovoren svet za gospodarstvo in finance.
'8
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-14/72-4
Šentjur pri Celju, dne 16. novembra 1972.
stran
381.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji mednarodne konvencije za preprečevanje onesnaženja morja z oljem, ki je bila sprejeta 12. maja 1954 v Londonu in k sklepnemu aktu mednarodne konference o preprečevanju onesnaženja morja z oljem,
ki je bil sprejet 13. aprila 1962 v Londonu..........1234
382.	Odlok o soglasju k predlogu za ratifikacijo šestih
sporazumov, sklenjenih v okviru evropskega znanstvenega in tehničnega sodelovanja sveta Evropske skupnosti (EES) ............................1234
383.	Odlok o soglasju k predlogu za ratifikacijo progra-
ma znanstvenega in tehničnega sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo v letih 1972 in 1973 ..... 1235
384.	Odlok o soglasju k predlogu za ratifikacijo programa. kulturnega sodelovanja in izmenjave med SFRJ
in Francijo za leto 1972 in 1973 .................... 1235
385.	Odlok o soglasju k predlogu za ratifikacijo progra-
ma prosvetnega in kulturnega sodelovanja med SFRJ in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske za leti 1972 in 1973 ........ 1235
386.	Odlok o soglasju k predlogu za ratifikacijo načrta za sodelovanje med zveznim sekretariatom za delo in socialno politiko SFRJ in Ministrstvom za zdravje LR Madžarske v letih 1971, 1972, 1973, ki je bil podpisan v Budimpešti dne 24. februarja 1972	.... 1236
387.	Odlok o razrešitvi sodnika vrhovnega sodišča SR
Slovenije ..............................................1236
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
1001.	Sklep o sprejetju načrta civilne zaščite v občini
Celje ......................................... 1236
1002.	Odlok o ukrepih za pospeševanje živinoreje (Ljubljana Moste-Polje) ....................................I23®
1003.	Odlok o izgradnji dovozne ceste, od ceste XLIV do vrstnih hiš v Polju cesta XXXVIII (Ljubljana Moste-Polje) ...............................................
1004.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o organi- _ zaciji uprave skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 1238
1005.	Odlok o spremembi odloka o delovnem času trgovskih,. gostinskih in obrtnih obratov (Šentjur pri Celju).....................................................l23®
Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Veber Ivan, inž. agr. 1. r.
VSEBINA:
Stran
1006. Odlok o uporabi sredstev rezervnega sklada občine
Šentjur pri Celju..................................I238
1007. Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
(Šentjur pri Celju) . ..............................I23*
1008. Odlok o pomožnih objektih in merilih za določitev
zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že . zgrajenega objekte v občini Šentjur pri Celju ... 124
1009. Odlok o kompleksni razlastitvi zemljišč, ki jih zajemajo potrjeni zazidalni načrti v občini Šentjur pri .< Celju ............................................................. 124
377. Zakon o volitvah in odpoklicu članov predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije....................1229
378. Zakon o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in
stanovanj .................................. 1231
379. Zakon o stanarinah	..........1232
1010.	Odlok o splošni prepovedi prometa, parcelacije in
graditve na območju urbanističnega načrta Šentjur, , razen 'območij, za katere so izdelani zazidalni načrti in naselij Nova vas—Črnolica, Gorica pri Sliv- .j niči- in Stopče (Šentjur pri Celju)..................12
1011.	Odlok o določitvi lokalnih in nekategoriziranih cest .g na območju občine Šentjur pri Celju .'....• 1(4
380. Odlok o izvolitvi predsednika in članov izvršnega
sveta skupščine Socialistične republike Slovenije . 1233
1012.	Sklep o izdelavi zazidalnih načrtov v zazidalnih oko- .3 liših občine Šentjur pri Celju . ...........................1
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska tiskarna -Toneta Tomšič3"* vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1973 110 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke 7^ Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni oreda» 379'VII — Telefon: direktor, uredništvo uprava tn knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenl1
republiškega sekretariata za orosvetc in kuburo «t