855A AA
60100200
0 S R EI) N J A K N JI '± NIC A
P .P.126 66001 KOPER
Primorski dnevnik
ftteuaui, piačana v gotovim	..
Abb. postale i gruppo L6113 400 lil*
Leto XXXVffl. St. 154 (11.282)
TRST, nedelja, 25. julija 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
RAZPRAVA o VLADNIH PREDLOGIH Zfl PREMOSTITEV KRIZE IN 0 DRflGINJSKI DOKLADI
Sestanek Spadolinija z vodstvom sindikata le informativnega in posvetovalnega značaja
Predsednik vlade okvirno obrazložil bodoče ukrepe - Le za javne uslužbence - Sindikati brez enotnega stališča
majhni poviški plač o premični lestvici
RIM — Ministrski predsednik “Padolini je včeraj dopoldne v vladni palači sprejel predstavnike *J>otne sindikalne federacije CG ' CISL - UIL. Sestanka so se udeležili Lama, Marianetti in Irentin za CGIL, Carniti, Marini ? Crea za CISL ter Benvenuto, ^anbucini in Liverani za UIL. Spa-“Udni je sindikalistom obrazložil r^anje gospodarsko stanje v dr-•avi in vladne predloge za premo-stitev krize. Pri tem se je predsednik vlade še zlasti zaustavil PF? Vprašanju državnega primanj-aijaja in pri posegih, ki so po uinenju vlade potrebni, da se to stanje uravnovesi. V zvezi s tem Ie Spadolini poudaril, da je zelo Puuiembno dejstvo, da se je vla-da obvezala, da predloži finančni Jakon za leto 1983 najkasneje do Konca letošnjega julija in da se tako pravočasno povežejo okvirni Problemi državnih financ s splošnimi cilji gospodarske politike.
Spadolini se je tudi dalj časa Zaustavil pri vprašanju prejem-■n?v državnih uslužbencev in je Poudaril, da bodo ti prejemki v elu 1983 narasli za 13 odstotkov, J *etu 1984 pa za 10 odstotkov. “Padolini je seveda potrdil, da se etos prejemki ne bodo dvignili za ^ kot 16 odstotkov, čemur pa nanes pravzaprav nihče več ne erjame. To naj bi ne veljalo le za državne uslužbence ampak tudi za uslužbence vseh drugih javnih Ustanov in vseh podjetij, ki so Kakorkoli vezana na državo. Ob Koncu je predsednik vlade pouda-11. nujnost, da pride takoj do po-za obnovitev delovnih po feodb in istočasni do pogajanj o uuiamikj cene dela. vključno z 4>rašanjem premične lestvice. O Posameznih ukrepih, ki jih name-ava vlada sprejeti za premcsti-®v sedanje krize pa Spadolini ni P°uedal nobenih podrobnosti.
po dingi strani tudi sindikalni Predstavniki niso imeli kdove kaj Povedati. Sindikat se je predsta-11 v vladni palači brez enotne-Predlogu o strukturi plač in Predsednik vlade je pozval sindi-. ,o° federacijo, naj to naredi v ajkrajšem možnem času. Ob konto11 srečanja je tajnik UIL Giorgio uuvenuto izjavil časnikarjem, da v1 vlada sama izdelala predlog .. r,eformi draginjske doklade, če udjkati ne bodo predložili svo-J ga predloga najkasneje do kon-tr L8ePtcmhra. V zvezi s tem je tre. poudariti, da obstajata :<no 2?J sindikata dve različni stali . *• CISL in UIL sta pripravljeni D k°j izdelati predlog o reformi emične lestvice, CGIL pa me-• oa do tega lahko pride samo "Sklenitvi novih delovnih po-fv0?; Na četrtkovem zasedanju kn!^tva s'ndikata pa so dosegli n .Prom i sni predlog, po katerem v j oi sindikat izdelal svoj pred-8®.o reformi draginjske doklade, 'stočasno bi moral zabeležiti Pbno napredovanje pri po Jknjih za obnovitev pogodb. l ,loer pa so predstavniki sindi-ju ne federacije včeraj Spadolini-sta lovili, da nasprotujejo eno-šOi^neiT1 Povišku nekaterih davčni ko* na primer davka na doku-110. vrednost IVA, ki naj bi, v .. si zamišlja vlada, sploh ne Pa V&1 na draginjsko doklado. Kar st«, .^deva posamezne sindikali-Cj Je treba še omeniti, da je Lučin 00 '-'Umu med drugim poudaril. kdal6 v tem trenutku, bolj kot tinio prej, nujno potrebna e-n°st sindikalne federacije.
Liarl jc poslanec francesco Compagna
** - Včeraj je nenadoma vla i Podtajnik v predsedstvu “de posi Francisco Compa-L,: Na Capriju, kjer je pre-. ‘J.al počitnice, ga je na ko-^ niu zajela nenadna slabost zd kra-iu samem mu je neki ravnik nudil prvo pomoč, na-šniPa so Ka odpeljali v bolni lahb°’ a zamttn- Zdravniki so aj o |e ugotovili smrt žara p srčne kapi. Vest o smrti , auee.sca Compagne je globo-odjeknila v vsem italijan ..pb1 političnem svetu. Mini-skj pred. ednik Spadolini, ki i u Je bil Compagna eden naj snejših sodelavcev, je ne d Udoma odpotoval na Capri;
Uz-uii preminulega poslanca i so naslovili sožalne brzojav P: Predsednik Pertini in dnigi pdstavniki oblasti.
*rancesc0 Compagna je bil ® let. Za poslanca .je bil k-pjo. izvoljen leta 1968’ več-p at i« bil podtajnik, dvakrat j", tudi minister — za javna za trgovinsko mor
i « tudi
Predstavniki sindikalne federacije CGIL-CISL-ULL med sestankom r, predsednikom vlade Spadolini jem (AP)
Italija bo spoštovala pogodbo o gradnji plinovoda iz SZ
RIM — Italijanska vlada namerava spoštovati sporazum o gradnji sibirskega plinovoda iz Sovjetske zveze v Zahodno Evropo. Potem ko so druge zahodnoevropske države, ki so s SZ podpisale sporazum o gradnji plinovoda, že v prejšnjih dneh jasno povedale, da ne bodo spoštovale ameriškega embarga in da bodo sodelovale pri gradnji plinovoda, je včeraj tudi italijansko zunanje ministrstvo izdalo noto, v kateri je rečeno, da «je treba spoštovati podpisane pogodbe*. Istočasno pa zunanje ministrstvo poudarja, da je v takih primerih potrebna večja enotnost evropskih držav.
ODGOVOR PODTAJNIKA GARGANIJA NA VPRAŠANJE SENATORJEV KPI
Nezadovoljivo stališče vlade o obsodbi prof. Sama Pahorja
Sen. Gerbčeva pozitivno sprejela le obvezo, da bo vlada čimprej uredila vprašanja, ki zadevajo zaščito Slovencev v Italiji
MILAN — Zdravstveno stanje treh domnevnih teroristov RB. ki so se predvčerajšnjim spopadli s tremi policisti pred barom Ra-chelli v Milanu, je v bistvu nespremenjeno. Najteže je bil ranjen Štefano Ferrari, ki mu je krogla prebila lobanjo. Po operaciji se mu je stanje rahlo izboljšalo. V predvčerajšnjih večernih urah so razni časopisi prejeli telefonska poročila s katerimi si milanska »kolona RB Walter Ala-sia* lasti očetovstvo spopada.
Na vprašanje, ki so ga zastavili senatorka Gerbec, senatorka Tedesco Tato in sen. Bacicchi glede znanega primera prof. Sama Pahorja, kateremu so sodili na kazenskem sodišču in ki je bil obsojen na 60.000 lir globe, ker je odgovoril mestnemu redarju v slovenščini ter bil izgnan iz sodne dvorane, ker je zahteval tolmača, je v dvorani senata odgovorU državni podtajnik za pravosodje posl. Giuseppe Gargani.
Podtajnik je omenil, da je bil 1.
1973 neki italijanski državljan, po poklicu šolnik, prijavljen sodnim oblastem zaradi kršitve čl. 651 kz., ker je kategorično odbil, da bi pokazal mestnemu redarju, ki ga je bil ustavil zaradi prometnega prekrška, trdeč, da jc jugoslovanske narodnosti, da ne pozna italijanskega jezika (okoliščina, ki pa ni bila resnična) in da je bil pripravljen, da dokaže svojo istovetnost samo preko tolmača.
«Prizadeti je odbil zadevo — je nadaljeval Gargani, da bi odgovoril nekemu drugemu mestnemu redarju, ki je znal slovensko, češ da ne more dokazati svoje kvalifikacije uradnega tolmača*.
Podtajnik je potem omenil sodni razplet tistega dogodka ter razsodbo ustavnega sodišča, ki je menilo, da ni utemeljeno vprašanje u-stavne zakonitosti čl. 137 k.z., in je izključil, da bi pri tem šlo za naklepe z namenom preganjanja manjšine slovenskega jezika ter je še enkrat poudaril, da slovenska etnična skupina v Italiji in italijanska v Jugoslaviji odigravata zelo pomembno vlogo pri razvoju dobrega sosedstva med obema državama.
«Iz tega prepričanja — je izjavil posl. Gargani — izvira slovesna obveznost, da se sprejmejo u-činkoviti ukrepi za razvoj prija-
■iii(i(iin«iAnuiiii,iiii,i,,iiiiiiiiiiiiiii,i,iiiiiii,i»iiiiiii(,iii(iii(iin,,iii(iiiMiiiiii(i,*i»iiiiii(Mi,iii(iiiiiiMi(,iii,,i(i,,,i,i,niTO<iilHl,Mli»(iiiiiiil*»(i«i(<iiM(n(»i«i»iuiiiil*mM»iiiiiii,iiiiiiiiini,,uiii((iiiiii(iiiiii»iiii(iiiii(»n[iiiiiiiiii(iiii(iiiiiiiiii((i(iiii*(«iiiii»iii(i((HMmiiiiH(|iniiiii,,,»,,1((«Hi,,,,,i((,(((,(,,l,|,,,,l,|,t,|,||(,l,MI,,,,,,l,,,(,(,l»
PO RAZSODBI V MILTON C0URTU
Calvijevi napovedujejo priziv na višje sodišče
Generalni pravdnih zahteva od Galluccija zavzetejšo preiskavo o front ozonski Joži «P2»
LONDON, MILAN, RIM — Razsodba londonskega razsodišča, ki je obravnavalo vprašanje samomora, ali mnora italijanskega bankirja Cal-vija, ni naletela v Italiji na pretirane izbruhe nejevolje. Angleški porotniki so se strogo držali navodil «coronerja» Paula ter so odgovorili, da na podlagi ugotovljenih dejstev ni mogoče govoriti o umoru, temveč le o samomoru. Vendar pa je preiskava pustila v senci, oziroma ni odgovorila na številna vprašanja: zakaj je Calvi prišel v London, s kom se je srečal, s kom .je govoril po telefonu med svojim bivanjem v Londonu (zabeležili so več kot 600 impulzov telefonskih
pogovorov), kaj je delal v svojih zadnjih urah življenja (nekaj pred polnočjo 17. in jutranjimi urami 18. junija) in končno, zakaj je izbral prav most '(Črnih menihov* (Black friars), ki je oddaljen kakih 6 ali 7 km od rezidence v kateri je prebival.
Ta vprašanja je morda najbolje strnil v nekaj besedah, latinskih povrh tega, komunistični podpredsednik parlamentarne komisije za preiskavo o prostozidarski loži «P 2». Calamandiei je dobesedno izjavil: »Razsodba mi prikliče v spomin tiste srednjeveške teologe, ki so skušali dokazati obstoj Boga z domislico: verjem, ker ie absurdno («credo quia absurdum*).
Ne bomo se spuščali tu v po-mebnost raznih pričevanj, ki o-svetijujejo tali pa sploh ne) zadnje ure življenja italijanskega bankirja. Angleška policija je v tej zvezi zaslišala številne ljudi, toda ni odgovorila na vprašan.je, kaj se ,c zgodilo v tistih nekaj urah o polnoči med 17. in 18. junijem. Policijski inšpektor Tar-bun, ki je pričeval, je menil, da se je Calvi utegni! odpeljati s hotela. kjer je bival (z namestitvijo je bil baje nezadovoljen) s taksijem, ali avtobusom, ali pa je tja odšel celo peš (gre seveda le la domneve).
Glede nagibov za samomor je »coroner* menil, da gre za telefonske pogovore z »Bancom Am-brosiano* in ne nazadnje tudi za svet. da je prav tisti dan njegova tajnica Corrocherieva napravila samomor v Milanu. K vsemu temu naj bi še prišteli odhod njegove družine v ZDA
V Milan sta se medtem vrnila milanska sodnika funkcionarja Bruno Siclari in Pier Luigi Dell"Osso, ki sta od blizu spremljala potek londonske obravnave. Sodnika sta priznala, da so jima angleške oblasti nudile vso pomoč. Siclari pa ie menil, da ie najbolj pomemben način, kako ie coroner zastavil bistveno vprašanje porotnikom: »Ali razpolagate z dejstvi, da bi zaključili, da ie navidezni samomor v resnici u mor?» Na to vprašanje je večina porotnikov (ne pa v celoti) odgovorila negativno.
Iz New Yorka se je medtem zvedelo, da družina pokojnega bankirja ne spreierna razsodbe londonskega razsodišča in da se bo pritožila na višie britansko sodišče.
Na koncu naj zabeležimo še. da ie rimski generalni piavnik Frapz Sesti poslal državnemu pravniku Gallucciju in preiskovalnemu sodniku ori rimskem sodi šču pismo v katerem ju poziva, naj lojalno sodelujeta s parlamentarno komisijo, Ki preiskuje afe
ro «P-2». Predsednica Tina Ansel-mi je namreč v tei zvezi i-oslala pismo v katerem zahteva, naj se na vseh ravneh razčistijo zapletene dogodivščine v P-2*. Zdi se, da so v parlamentarni komisiji nekateri člani zahtevali tudi strožje ukrepe "roti sodnim oblastem.
BOMBARDIRANJA V BEJRUTU IN DOLINI BEKA, BOJI NA JUGU DRŽAVE
V V
V LIBANONU SE SIRIJO ZARISCA SPOPADOV IZRAELSKA LETALA NAPADLA SIRSKE UTRDBE
V zahodnem Bejrutu so telavivski «phantomi» ranili in ubili 51 ljudi - Libanonski predsednik Sarkis zavrača Habibov predlog o začasnem umiku Palestincev
BEJRUT, TEL AVIV. -r v, :;aj je izraelsko letalstvo, že tretji dan, zapored, spet bombardiralo palestinske in njim naklonjene libanonske u-, trdbe v obkoljenem zahodnem Bejrutu. Telavivsklm «phantomom» se je pridružilo tudi topništvo izraelskih ladij, ki so zasidrane ob libanonski obali. Skupaj so predvsem obstreljevali naselja mestnega športnega središča in nekatera palestinska taborišča. Tiskovna agencija \VAFA trdi, da je bilo 51 ljudi u-bitih oziroma ranjenih.
Vojaška dejavnost pa se ne omejuje samo na zahodni Bejrut. I-zraelski bombniki so namreč včeraj napadli tudi s sodobnimi sovjetskimi raketami opremljeno
sirsko oporišče v dolini Beka. I-zraelske oblasti trdijo, da so Sirci včeraj ponoči vtihotapili na območje sodobne rakete »sam - 8», kar je izzvalo njihovo takojšnjo reakcijo. Med napadom je sirsko protiletalsko topništvo sestrelilo letalo z Davidovo zvezdo, pri čemer sta se oba pilota rešila.
Vse kaže. da se je vojna raz-
Katastrofalne poplave na Japonskem
V eeioli preplavila. Po nem adnih podžno Japonsko. Razdejanje jc največ je v mestu Nagasaki, ki ga jc voda Izredno hude poplave so prizadele Ju atklh so poplave doslej terjale 135 mrtvih, več kot 200 oseb pa pogrešajo
plamtela tudi v drugih območjih Li-b&maja. Medtem ko telavivske o-blasti uveljavljajo svoj ostri režim v zasedeniii libanonskih mestih, kar je izzvalo tudi ogorčen protest libanonskega premiera Sarkisa, pripadniki PLO nadaljujejo s svojo diverzantsko dejavnosijo. V bližini Sejde sta dva izraelska vojaka zašla v palestinsko zasedo in bila ubita, na griču nad Aleyo pa je gverilcem baje uspelo onesposobiti celo patruljo. V Aleyji je prišlo tudi do upora prebivalcev muslimanske četrti proti falangističnim vojakom. Najmanj dve osebi sta bili v uličnih spopadih ubiti.
Tudi v zasedenem zahodnem Bejrutu so življenjske razmere čedalje bolj nevzdržne. Izraelci so predstavnikom mednarodnega Rdečega križa dovolili prevoz petih kamionov moke v mesto, kar pa še zdaleč ne zadošča potrebam prebivalstva, vsaj tistega dela, ki nima dovolj denarja, da bi si lahko privoščilo nakupe na «črni borzi*. Povečalo se je tudi število bolnih otrok, vodstvo ameriške bolnišnice v Bejrutu, ki sprejema največje število pacientov, pa je zagrozilo, da bo iz protesta zaradi ugrabitve rektorja ameriške univerze Dodgeja, prekinilo svojo dejavnost.
Libanonski predsednik Elias Sarkis pa je ob koncu včerajšnjega zasedanja svojega ministrskega sveta potrdil, da njegova vlada nasprotuje začasnemu umiku palestinskih gverilcev v dolino Beka. «Ne» libanonske vlade je dokaj hud udarec prizadevanjim Reaganovega odposlanca Habiba, ki je po nedavnem sestanku zunanjih ministrov Saudske Arabije in Sirije v Washingtonu, sestavil nov načrt za rešitev libanonskega konflikta. Načrt predvideva, poleg začasnega umika Palestincev (v naslednji fazi bi gverilci odpotovali v arabske države, ki so jih pripravljene
sprejeti), tudi umik izraelske in sirske vojske iz Libanona ter prihod mednarodne mirovne sile,
Habib je medtem sinoči prispel v Kairo, kjer se bo sestal s, šefom egiptovske diplomacije Kamal Hasanom. Takoj zatem pa bi moral Reaganov odposlanec odpotovati v Izrael.
.........min..
Na kateri strani naj bo škof?
Siti škof v Trstu, ni kakor bi rožice sadil. V mestu, ki še ni našlo svojega osišča in se neprestano trga v nasprotne narodnost ne in svetovnonazorske skupine, kakor da je bila vsa izkušnja zadnjih osemdesetih let zaman, je neizbežno, da na človelca na vid nem mestu korak za korakom prežijo pasti in zasede. V takih razmerah je treba mnogo poguma, spretnosti in zvitosti, da se izogneš Scili in Karibdi, mimo katerih pluje tvoja barka.
Samo po sebi je umevno, da mora na primer škof stati nad strankami, narodnostmi, strastmi in biti pač pastir vseh. Tako mu jaz nisem zameril, da je maševal in govoril na svečanosti ob bazoviški fojbi, kajti prepričan sem, da smo dolžni vsem mrtvim človeško pieteto. (Da' nekateri izrabljajo te mrtve za šeuvanje k sovraštvu med živimi, pač ni škofova krivda). Se morem pa brez komentarja mimo pisma, ki ga je škof po slal v zver' s komemoracijo svojega predhodnika msgr. Dobrile, predsedniku Zveze Istranov in ki ga je ta objavil. Saj na
kratko povem, za kaj gre. Pred sto leti je umrl Juraj Dobrila, tržaško - koprski škof, po rodu istrski Hrvat, ki je odločilno vplival na kulturni preporod svojega naroda, predvsem v ožji domovini. Mislim, da ni treba posebej poudarjati kulturne, moralne, ekonomske m politične bede, v kateri so živeli v prejšnjem štoletju «Slovani* v Istri. Sjihov položaj je bil v marsičem podoben položaju domačinov v azijskih in afriških deželah o času kolonializma. Tem razmeram se je Do brila postavil po robu in skušal vrniti svojemu ljudstvu predvsem narodnostno idenii leto. Da je bil zaradi tega tarča najhujših napadov s strani italijanskih liberalno - na cionalnih krogov, se razume po sebi. In včn dar, če kdo lahko simbolizira razumevanje in sodelovanje v tem našem mejnem področju, je prav pokojni škof. Predvsem, ker mu je uspelo, da brani svoj narod, ne da bi pri tem pozival k sovraštvu do soseda ali da bi bil do njega kakorkoli krivičen in pristranski Pač kakor se spodobi Kristusovemu apostolu. Zato je bilo pravično, da so hrvaški cerkveni in akademski krogi organizirali znanstveni
simpozij in vrsto svečanosti, da se poklonijo njegovemu spominu. Organizatorji so tudi prosili današnjega naslednika škofa Dobrile, naj jim dovoli zaključiti komemoracijo m pokojnikovem grobu pri Sv. Ani irt v katedrali sv. Justa. Tako se je tudi zgodilo.
A to ni bilo povšeči predsedniku Zveze Istranov, ki je z vso naglico naslovil na škofa Bellomija protestno pismo. Do tu vse v redu. Ni pa v redu, vsaj po mojem, da se je v svojem odgovoru škof nekako opravičil za s"oje popuščanje hrvaškemu visoke mu kleru, češ, ni šlo drugače, in se povsem jasno distanciral od poklona spominu Juraja Dobrile. Tu vidim neko bistveno napako, ki ie v prvi vrsti zgodovinskega in etičnega značaja. Na kateri strani naj bo škof? Na strani tistega, ki je pridigal spoštovanje do vsakega človeka, tudi do <Slovana*, ali tistih, ki jih še danes navdihuje sovraštvo? In potem, ali ni škof v kontradikciji s samim sabo in s svojo politiko, ki je imela v Do brili svojega predhodnika?
JOŽE PIRJEVEC
ZDA poslale orožje v Somalijo
\VASHINGTON - V prestolnici ZDA so uradno potrdili, da je Reaganova vlada poslala vojaško pomoč Somaliji za boje proti Etiopiji in silam, ki Etiopijo podpirajo. Menda so Američani poslali Somaliji veliko količino o-rožja, a ni znano kakšnega, na osnovi sporazuma iz leta 1980, ko so se v zameno za operativno bazo na scmalskih tleh Američani obvezali, da bodo Somaliji nudili orožje v vrednosti 40 milijonov dolarjev.
teljskega sodelovanja v Italiji med prebivalstvi različnega etničnega izvora. Na zakonodajni ravni — je še dejal Gargani — je vlada že pokazala svojo pripravljenost za čimprejšnjo ureditev vprašanj, ki zadevajo zaščito slovenske jezikovne skupine.*
Ko je odgovarjala v imenu komunistične skupine, je sen. Gerbčeva izjavila, da je samo delno zadovoljna z odgovorom, in sicer glede zaključnih namenov vlade, ni pa bila zadovoljna z oceno dogodkov, kot jih je prikazal podtajnik. V tej zvezi je dejala: «Dogodek, ki se je pripetil v Trstu, je hud ter je imel globok odmev med slovenskim prebivalstvom. V Furla-niji-Julijski krajini ter med demokrati v deželi, kakor tudi v Sloveniji. Gre za resen dogodek, ker se javna raba materinega jezika v javnosti s strani italijanskega državljana smatra za kazenski prekršek, medtem ko je v resnici njegova pravica. Tudi če ne obstajajo še zakoni o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, kot je to primer narodnostnih manjšin v Dolini Aosta in na Južnem Tirolskem, v italijanski ustavi nikjer ne piše, da je govoriti v slovenščini v javnosti kazenski prekršek.
Dogodek je nadalje resen, ker prepoved javne rabe slovenskega jezika krši ustavne norme ter še posebej čl. 3 in 6 ustave.
In še tretjič: sklepi predsednika kazenskega sodišča Brencija so v popolnem nasprotju s sklepi, kot je pojasnil sam predstavnik vlade. ki jih je nekaj mesecev prej sprejelo ustavno sodišče, to je možnost javne uporabe slovenskega jezika, možnost, ki jo je ustavno sodišče jasno in izrecno poudarilo t svoji razsodbi, ob »upoštevanju dejstva, da ne obstaja še globalni zakon*:
Sporočilo parlamentarne skupine KPI poudarja nadalje absurdnost takega dogodka, ker so bili v nadaljnjem razdobju procesi na tržaških sodiščih, kjer so italijanski državljani slovenskega jezika imeli na razpolago tolmača. Značilno je, da se je to dogajalo v časih obravnave o dogodkih v Rižarni. Zgodilo se je še, da je sodnik Trampuš dovolil uporabo materinskega jezika in poseg tolmača nekemu slovenskemu časnikarju.
Ob ugotovitvi, da obstajajo protislovna tolmačenja odloka ustavnega sodišča, komunistični senatorji zahtevajo, da se pravično zadosti prof. Samu Pahorju (vsaj na kasacijskem sodišču), da se prepreči ponavljanje takih primerov in da se v senatu čimprej zaključi debata o globalni zaščiti Slovencev v svrho zaščite njihovih pravic.
iiituiiiiiiitfiHiiiiiiMiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiHiiiimiiiitufMiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiniiinnuiiuiiilt
TARČA SO IRAŠKE ČETE VZHODNO OD BASRE
Homeinijevi vojaki začeli novo ofenzivo
Iranska vlada pripravljena sprejeti alžirsko posredovanje
TEHERAN, BAGDAD — Vse kaže, da so Iranci včeraj sprožili nov naoad v okviru «operacije Ramadan*, ki bi morala pomesti bagdadski ateistični režim in vzpostaviti islamsko republiko v Iraku.
Teheranski radio je namreč objavil vojaško sporočilo, v katerem je rečeno, da so iranske sile včeraj ponoči začele »infiitrucijski napad* na območju Šalamtsheha, 30 kilometrov severno od Basre. Skupno sporočilo vojaškega vrhov-nega poveljstva in «varuhov revolucije* navaja, da ie v napadu, ki se še nadaljuje, izgubilo življenje 700 sovražnikovih mož. uničenih pa je bilo 24 oklopnih vozil.
Opazovalci menijo, da je včerajšnji napad pravzaprav tretja faza veleofenzive proti Iraku, ki se je začela 13. julija, ko ie približno sto tisoč iranskih voiakov prodrlo na iraško ozemlje. Po vrsti iraških protinapadov se je drugi del operacije začel 21. julija. Iranci trdijo, da so takrat prizadeli sovražniku smrtni udarec.
Kaj pa včerajšnji napad-' Iransko poveljstvo trdi, da je njegov namen »obračunati z iraškimi postojankami vzhodno od Basre*, ki pa, kot znano, leži na desnem bregu Šat El Araba, ki ga Iranci še niso prekoračili.
Povsem nasproten je ton bagdadskih sporočil, ki zatrjujejo, da
so iraške sile odbile silovit nočni napad Irancev. Na bojišču naj bi obležalo 2.245 iranskih vojakov, mnogi pa naj bi se predali ali pa so bili ujeti.
Raške oblasti pravijo, da je Homeinijeva vojska začela nov napad, da bi reagirala na »hud vojaški polom*, ki so ga bili doživeli v prejšnjih spopadih. Ker pa so napad sprožili s premaganimi, potrtimi in tavajočimi četami, ki jih je iransko poveljstvo zaman skušalo združiti, je bii že vnaprej usoden propadu .pravijo v Bagdadu.
Prvič od začetka novega iraško-iranskega spopada si pot utira tudi diplomatska dejavnost za rešitev spora. Predsednik iransKe vlade Musavi je namreč po posvetovanju s Homeinijem izjavil, da so iranske oblasti pripravljene sprejeti alžirsko posredovanje med Teheranom in Bagdadom, a le pod pogojem, da bi sporazum ustrezal njihovim mirovnim predlogom, ki pa jih iraška vlada zavrača.
Musavi je poudaril, da Iran ne bo sprejel nobenega kompromisa. Kot znano zahteva teheranska vlada umik vseh iraških čet s svojega ozemlja, plačilo vojne odškodnine v višini 150 milijard dolarjev in povratek v domovino vseh sto tisoč iraških šiitov, ki so se zatekli v Irak.
TRŽAŠKI DNEVNIK
25. julija 1982
TUDI V POMANJKANJU VSAKRŠNEGA SPORAZUMA
ŽE V TEM TEDNU BOMO IMELI NOVA ODBORA NA OBČINI IN POKRAJINI
Usta grozi, da bo ob pomanjkanju sporazuma sama izvolila manjšinska odbora • Pričakovanje za torkov ponovni sestanek v Rimu • KPI podčrtuje važnost sodelovanja s socialisti
S četrtkovo pokrajinsko in petkovo občinsko sejo sta stekla postopka, po katerem bomo že v tednu, ki je pred nami, imeli novega župana, o-ziroma predsednika pokrajine in nova odbora. Pokrajinski svet se bo ponovno sestal v sredo in v kolikor bi ne izpolnil vseh točk dnevnega reda bo zasedal tudi v četrtek, občinski svet pa je bil ponovno sklican za četrtek, z možnostjo, da se nadaljuje tudi v petek. Obe seji bosta na prvi točki dnevnega reda i-meli izvolitev župana, oziroma predsednika pokrajine; za njuni izvolitvi bosta pri prvem glasovanju potrebni absolutni večini glasov, pri drugem pa bosta zadostovali le relativni. To pomeni, da v pomanjkanju vsakršnega sporazuma, ki ga v sedanjem trenutku še ni in kot kaže je tudi še precej oddaljen, bo Lista za Trst, stranka relativne večine v obeh skupščinah, izvolila svoja manjšinska odbora. To je sicer tudi jasno povedala tako na pokrajinski, kot na petkovi občinski seji.
Vsekakor je bii za jutrišnji dan ponovno sklican sestanek med KD, LpT, laičnimi in socialističnimi silami ter SSk. Večjo pozornost pa v krajevnih političnih krogih posvečajo sestanku, ki bo v torek v Ri mu, na katerem se bodo zbrali od govorni pri vladnih strankah za vprašanja krajevnih uprav in sku-šali razvozlati zapleteni položaj, česar niso zainteresirane stranke zmožne storiti na krajevni ravni; kot kaže, naj bi sporna točka osrednje ga problema bila vprašanje predsednika pokrajine, za katerega se po tegujeta tako KD kot socialisti, v o-kviru tako imenovanih uravnoveše nih odborov z «opazovalcema*. ki v sedanjem trenutku predstavljajo tisto možno rešitev vprašanja uprav-ljivosti, o kateri se največ razpravlja.
Sicer pa je bilo o teh problemih vebko govora na petkovi občinski seji, ko so se'svetovalske skupine morale izreči pred glasovanji za izvolitev župana, ki niso, kot znano, dala pozitivnih zaključkov, saj so stranke glasovale za lastne kandidate z izjemo PSDI, PRI, PLI in PSI, ki so enotno podprle predstavnika laičnega in socialističnega bloka Pacorja, in pa predstavnika MT. ki je glasoval za komunističnega kan didata. Med posegi naj omenimo na stop svetovalca Lokarja (SSk), ki je med drugim dejal, da se njegova stranka ne umika pred težavami, ki nastajajo pred dosego sporazuma; poleg tega pa ni mogoče ž gotovostjo reči, da bo sporazum dosežen, je pristavil, splača pa se kaj žrtvovati, da bi ga le dosegli, čeprav bo moral nato vsakdo v popolni avtonomiji pretehtati pozitivne in negativne strani sporazuma in pozorno oceniti. če se mu splača, da k njemu pri stopi, ali pa ne. Svetovalec Lokar je v nadaljevanju svojega posega
vsekakor podčrtal, da bi v sedanjem I čno to vprašanje rešilo na vsedr-trenutku bila najslabša rešitev po- žavni ravni.
novna izvolitev manjšinskih odborov Komunistični načelnik Calabria pa
LpT, ker bi problemi ostali nerešeni in bi se morali z njimi ponovno spoprijeti v prihodnosti.
Za socialistično stranko sta spregovorila svetovalca Seghene in D’A-more; prvi je najprej odločno obsodil protislovenske izbruhe desnice, ki so označevali petkove občinsko sejo in ob tej priložnosti izrazil željo, da bi parlament le izglasoval zaščitni zakon za slovensko narod nostno skupnost. O tem vprašanju je spregovoril tudi D Amore, ko je dejal, da je socialistična skupina z večino glasov podprla predlog, da bi se skupščina lahko izrekla o pravicah slovenskih svetovalcev, da bi lahko uporabljali materin jezik, čeprav je dobro vedela, da resolucija Spetiča in drugih slovenskih svetovalcev ni bila predložljiva. Pomen socialističnega glasu je bil moralnega značaja, je dejal, da bi se kon-
Priznanja nabrežinskim vinogradnikom

je ponovno potrdil stališča KPI glede problema upravljivosti mesta, predvsem pa je podčrtal, da predla gane rešitve nikakor ne ustrezajo interesentom mesta in njegovega pre bivalstva. O problemu je pred dnevi razpravljal tudi federalni komite stranke, ki je najprej ugotovil, kako so vse ostale sile zavrnile komunistični predlog in obsodil dejstvo, da je KD preusmerila pogajanja v Rim, kar je lista — zares presenetljivo — tudi sprejela. Federalni komite KPI je ob tej priložnosti ponovno podčrtal važnost sodelovanja s PSI in z laičnimi silami in pooblastil strankino tajništvo, naj se takoj sestane s socialistično delegaci jo za iskanje skupnega napora, ki bi lahko privedel do take rešitve, ki bi zaobjela vse levičarske sile pri u-pravljanju mesta, kar bi gotovo bila garancija za resnično prenovitev.
Kot smo že včeraj poročali, so v pelek zvečer na dvorišču gostilne «Pri Silvestru* v Nabrežini nagradili najboljše vzorce letošnje 21. občinske razstave domačih vin. Na sliki: župan škerk pozdravlja udeležence
nagrajevanja in goste

iimiHiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiHiifiiiiAiiiiiiiiiimiiiifiimnaiiiiiiiiiiiitiiiMHiffiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiinintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ZAHTEVA KZ GLEDE CENTRA ZA ZNANSTVENO RAZISKOVANJE
Nujen je sestanek med KZ, konzorcijem in zastopniki koordinacijskega odbora
Tradicionalni izlet KZ bo letos II. in 12. septembra na Gradiščansko
Kljub obilici dela, ki ga tud v teh poletnih dneh ne manjka našim kmetom, se je v prejšnjih aneh se stal izvršni svet Kmečke zveze, da bi razpravljal in sprejel nekatere nujne sklepe, ki so potrebni za nadaljnje delovanje te sindikalno -strokovne organizacije. Sejo je vodil odbornik Srečko Orel. ki je u vodoma poročal o tradicionalnem letnem izletu KZ: po ugotovitvi, da so ti izleti ne samo važni, ampak tudi potrebni saj imajo kmetje na njih priložnost, da si izmenjajo izkustva o raznih problemih in se poleg tega podrobneje seznanijo z drugačnimi realnistmi. je bilo skle njeno, da bo letošnji izlet KZ v dneh 11. in 12. septembra, ko se bodo njeni člani podali na Gradi
Danes praznuje 60, rojstni
dan
IVAN NADLIŠEK Čestitajo mu
žena Elvia. sinova Boris in Marjan, hči Magda z družinami ter vnuka Peter in Varna.
mtiiiiiiinttii
PRED OBČNIM ZBOROM TRŽAŠKIH ŠPEDITERJEV
Sporazum o pristaniškem delu omogočil večjo produktivnost
Naraščajoči primanjkljaj luške ustanove povzroča skrbi tudi uporabnikom pristaniških storitev
Na sedežu organizacije se bodo v torek sešli na rednem letnem občnem zboru člani Združenja špediterjev iz tržaškega pristanišča, da pregledajo delo, opravljeno v zadnjem letu, sedanji položaj in programe za naprej. Letos bodo morali izvoliti tudi novo vodstvo organizacije, saj je dosedanjemu pravkar potekel mandat.
Kako gledajo špediterji na seda njo gospodarsko stvarnost na Trža škem, je znano iz raznih posegov, predvsem njihovega predsednika Marzarija, na raznih srečanjih, sestankih in posvetovanjih, pa tudi iz poročil v strokovnem tisku. Njihova pozornost je seveda osredotočena o krog vprašanj, ki se nanašajo na de lovanje tržaškega pristanišča in na tem področju so v zadnjih mesecih nastopile nekatere novosti, o katerih bo prav gotovo govor na skoraj šnjem občnem zboru. Glavno novost predstavlja vsekakor sporazum, ki je bil v začetku leta dosežen med pristaniščniki, sindikalnimi organizacijami in porabniki storitev trža ške luke, med katere se uvrščajo prvenstveno prav špediterji. Spora zum je omogočil, da se je produktivnost dela na nekaterih področjih občutno povečala (tako nas na primer glede ekspeditivnosti v manipulaciji kontejnerjev danes prekašajo le Ja ponči), pa tudi da so bile nekatere tarife znižane (tako denimo za rezan les v tranzitu). Nadaljnja pomembna novost je poznejši sporazum o pristojnosti članov enotne družbe pri-staniščnikov, da opravljajo tudi v zasebnih skladiščih v luki operacije, ki so tipične za pristanišče. Razmeroma nova je tudi pobuda Ljudske republike Kitajske, da postavi v na ži luki skladišče svojega blaga, pred vsem obrtniških izdelkov, namenje nih na evropska tržišča, medtem ko se postopoma uresničuje tudi za misel o postavitvi stalnih zalog su rovega kavčuka, kakava in barvastih kovin.
Na pristaniški fronti pa seveda ne manjka tudi senčnih plati, med katere sodijo predvsem finančne težave pristaniške ustanove, številna še neurejena vprašanja carinske nara ve, neugodne železniške tarife in po-
dobno, kar bo vse prav gotovo pri šlo do ponovnega izraza na zboru špediterjev.
Važno opozorilo ACT
Avtobusni konzorcij ACT opozar ja, naj se uporabniki njegovih storitev pripravijo na napovedano po dražitev avtobusnih vozovnic, ki ste če dno 1. avgusta. Kdor namerava kupiti abonma, naj tega nikakor ne stori pred 28. julijem. Tisti pa, ki se po "a vadi radi vnaprej za ložijo z vozovnicami, so naprošeni. naj do omenjenega datuma vozovnic le toliko kupijo, kolikor jih bodo res nujno potrebovali. Tisti, ki so pred kratkim kupili abonmaje ali večje število vozovnic, pa naj bodo pozorni na nadaljnja pojasnila in navodila, ki jim jih bo podjetje ACT v kratkem posredovalo.
šcansko, kjer si bodo ogledali več zanimivih kmetijskih objektov.
Izvršni svet KZ je nadalje razpravljal o Centru za znanstveno in tehnološko raziskovanje; z njim v zvezi je Kmečka zveza v zadnjem času prejela več stališč s strani konzorcija in pa koordinacijskega odbora vzhodnokraških va si. ki zastopa krajevno prebivalstvo. Razprava je stekla okrog vseh teh vprašanj, ob koncu pa so odborniki KZ zavzeli svoje stališče. Najprej so proučili stališče, ki ga je KZ sprejela dne 14. 10. 1081, na to pa je odbornik KZ in član koordinacijskega odbora vzhodnokra ških vasi Lucijan Malalan orisal stališče tega odbora, s katerim je KZ izrazi’a popolno soglasje in sklenila, da ga podpre. Izvršni svet KZ je nadalje sklenil, da bo posre doval pri predsedniku konzorcija Anzelottiju. da bi prišlo do sklica n ja sestanka, na katerem naj bi se zbrali predstavniki KZ, koordina cijskega odbora in konzorcija sa mega, da bi na njem ponovno iz nesli zahteve koordinacijskega od bora in KZ. Poleg tega je bil izvršni svet KZ mnenja, da se priza deti prebivalci ne morejo več zadovoljiti samo z lepimi besedami in obljubami splošnega značaja, amoak zahtevajo konkretne ukrepe.
Med splošnimi organizacijskimi vprašanji je izvršni svet KZ na seji predvsem razpravljal o že neznos nem problemu, ki je nastal v zvezi z izplačevanje® odškodnin po ško di, ki jo povzroča divjačina. Dogaja se namreč, da kmetje redno prijavljajo škodo (po’eg tega da izgub'jajo dragoceni čas, morajo za to opravilo potrositi tudi nekaj denarja), medtem ko pristojni organi lovcev (pokrajinska lovska zveza), oziroma lovske družine, sploh ne odzivajo tem. sicer po zakonu pred videnim dolžnostim. Sklenjeno je zato bilo. da bo KZ nastopila tudi po pravni poti, da bo zakon spoštovan ter da bodo obnovili pred stavnike kmetov v tistih posebnih komisijah, ki ocenjujejo škodo.
V SREDO NA OPČINAH
Sestanek z razlaščenci
Koordinacijski odbor razlaščen cev z Opčin in s Kontovela ter Kmečka zveza sklicujeta javni sestanek razlaščencev iz omejenih krajev, ki bo v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, v sredo, 28. t.m.. z začetkom ob 21. uri. Razlaščenci s tega področja namreč v teh dneh prejemajo od družbe ANAS ponudbe o odškodninah za odtujeno zemljo. Na sestanku bo govor predvsem o tem vprašanju.
gilozo.
Voznik guzzija Manrizio Scarcia, 22 let, ki je vozil v nasprotni smeri, bo moral ležati v ortopedski kliniki 60 dni zaradi raznih poškodb in zloma leve noge, a 17-letni Nadii Di Stefane. njegovi sopotnici, so v bolnišnici nudili le prvo pomoč in bo okrevala v desetih dneh.
V ZVEZI S PISANJEM «PICC0LA» 0 GRADNJI HITRIH CEST
ODLOČEN NASTOP KMEČKE ZVEZE PROTI IZKRIVLJANJU DEJSTEV
Naše razlaščence hočejo prikazati kot nasprotnike napredka
Trije hudo ranjeni v prometni nesreči pri Miramaru
Pozno sinoči se je pripetila pri Mi-ramaru hhda prometna nesreča, ko sta silovito trčila vespa 125 in motocikel guzzi 750. Vespo je upravljal 17-letni Andrea Miolo v smeri proti Trstu; zaradi resnih poškodb se bo moral zdraviti v ortopedski kliniki glavne bolnišnice 50 dni, med drugim si je prelomil levo roko in nogo.
Z njim se je vozil enako stari Franco Gustincich, ki je v nesreči izgubil
del levega stegna in zadobil več zlo- v zadnjih 35 letih utrpeli zaradi ne-mov, tako da so ga-sprejeli na «dde- -jjphoega razlaščanja (EZIT, SIOT. lek za oživljanje s pridržano pro-	ljudske gradnje idr.) neDonrav-
Tukajšnji italijanski dnevnik «11 Piccolo* je v ponedeljek, 19. julija, priobčil članek z naslovom «Blocca-ta da ripetuti intoppi la grande via-bilita*. Naslov torej ponazarja javnosti, da se dela za uresničitev hitrih cest na Tržaškem zavlačujejo zaradi neprestanih ovir. Spričo dejstva, da je vsebina tega naslova v najboljšem primeru neobjektivna, je vodstvo Kmečke zveze smatralo za svojo dolžnost izdati pojasnilno ti skovno sporočilo.
V njem KZ pravi, da nikakor ne odgovarja resnici trditev člankarja, po kateri je deželna uprava prišla naproti prošnjam in zahtevam iz vrst kmetovalcev in slovenske narodnostne skupnosti. Nasprotno, trdi KZ, de žela ni nikoli podprla teh prošenj in zahtev, če ne z besedami: tržaški obdelovalci zemlje in Slovenci so
GiVf, ljudske gradnje idr.) nepoprav Ijivo gospodarsko in narodnostno škodo, v zameno pa so od deželnih in drugih oblastev prejeli samo o-bljube in čestokrat še teh ne. Kot nazoren primer tega navaja KZ dogodivščine na Kolonkovcu, kjer sta tako tržaška občinska kot deželna u-prava navzlic svečanim obvezam v bran kmetijskih površin in za novo
ZA «TURNEJ0 BRATSTVA* TPPZ PO JADRANU
Na «Slaviji» še prosta mesta
Vpisovanje od jutri dopoldne do petka zvečer
Kakor smo v našem listu že pa ročali, bo vodstvo Tržaškega parti zanskega pevskega zbora «Pinko To mažič* v sodelovanju z Zvezo zdru ženj borcev v NOV iz Pirana prire dilo v začetku letošnjega novem bra koncertno turnejo bratstva po Jadranu z ladjo «Slavija».
Na ladji, ki je čezvse udobno o premljena, je razpoložljivih še 60 prostih mest, in to po ugodni ceni. Kdor se želi prijaviti, naj se obrne na Stanka Vodonivca, podtajnika TPPZ, ki bo poskrbel za vpis interesentov in jim tudi postregel s potrebnimi informacijami .V dopoldanskem času od 10. do 12. ure naj zainteresirani zavrtijo telefonsko šte-
iiiiiiHiiittiitiiiiitiiiiitiintiiiimttHiHitiHiitiiMiiiiMitiMmmmiitiiiiimiitiiiHiiiiiiiiHiiiitmiMtiitttttiiiimi
ZAKLJUČILA SE BO JUTRI ZVEČER
Zares izjemen obisk na mačkoljanski šagri
V borovem gozdičku v Mačkoljah je bilo sinoči res živahno. Prijeten hlad, dobro založeni kioski in kvaliteten kulturni program so privabili na vaško šagro res izredno število ljudi, kakršnega sami prireditelji niso pričakovali, še največ dela so imeli odgovorni za roštilj, saj je bilo povpraševanje po pečenih pi ščancih res nad zmogljivostmi, pa tudi pristno mačkoljansko vino se je v včerajšnji vročini prav prileglo.
Glavna točka sinočnjega kulturnega programa je bil nastop filhar meničnega orkestra od Korošcev, to je zelo mlad ansambel z okrog 70 godbeniki, ki so s svojim prvim na stopom v Mačkoljah res navdušili prisotne. Po tem nastopu pa se je marsikdo zavrtel ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana iz Zgonika
Mačkoljanska šagra sc bo nada-
ljevala tudi danes. Kulturni spored predvideva najprej (ob 18. uri) koncert ricmanjske godbe na pihala, nato pa še nastop folklorne skupine KUD Uljanik iz Pulja. Zvečer bo za ljubitelje plesa zaigral ansambel Pomlad. Mačkoljanska šagra se bo zaključila jutri pozno zvečer.
Jutri prva seja deželne komisije za kulturo
Jutri, 26. julija, se bo prvič se stala nova deželna komisija za kul turo, ki jo je imenoval deželni od bor preteklega junija. V komisiji sta tudi dva slovenska predstavnika, in sicer Mirosav Košuta in Marij Maver. Komisija se bo ponovno se stala nato v petek, 30. julija.
Bo EtiS okrnila vladne poseje v korist ladjedelstvu?
Obstaja resna nevarnost, da bo vodstvo EGS postavilo italijanski vladi veto, da bi državnemu ladjedelstvu priznala finančne in druge olajšave, ki jih predvidevajo napovedani zakonski ukrepi. Če ne v celoti, bo EGS po vsej verjetnosti prepovedala izvajanje vladnih pa segov v predvidenem obsegu. To utegne imeti zelo hude posledice za italijanske ladjedel niče, ki računajo prav na omenjene napovedane posege za izhod iz sedanje krize. Svojo za skrbljenost v tej zvezi je včeraj izrazilo ravnateljstvo družbe Italcantieri, ki v ustreznem poročilu navaja, da bi tr žiška ladjedelnica v takem pri meru ne mogla več računati zlasti na naročilo več trajektov za državne železnice.
vilko 226133, med 18. in 20. uro pa tel. štev. 226446, ki ustreza sedežu partizanskega zbora v Kosovelovi ulici 1 v Bazovici. Izrecno javlja mo, da imajo orednost pri vpisu pod porni člani in bivši borci NOV. Vpi sovanje se prične jutri, 26. julija konča pa v petek, 30. julija, zvečer. Ko bi po tem roku ostalo še kakšno prosto mesto, bo vpisovanje nanovo odprto.
Začetek koncertne turneje bratstva bo sovpadel z zaključkom konferen-
ce prijateljskih mest ob Jadranu v Bariju: tjakaj dospejo udeleženci turneje 2. novembra in TPPZ «P. Tomažič* bo za to priliko v gleda lišču «Piccinni» nastopil s celovečernim koncertom. Izrednega poli tičnega pomena turneje nam menda ni treba posebej poudarjati, povemo naj le, da bodo partizanski zbor spremljali visoki predstavniki borčevskih pa tudi političnih organizacij Italije in Jugoslavije.
Razpis za supience v Zgoniku
Zganiška občinska uprava bo se stavila lestvico kandidatk za morebitne supience v vrtcih in šolah v šolskem letu 1983/84. V poštev pride učno osebje v otroških vrtcih in pa pomožno osebje (sluginje, ku harice, čistilke in otraške negoval ke). Prošnje je treba predložiti na občinsko tajništvo do vključno 18. avgusta.
V okviru «Glasbenega poletja 82» bo jutri v štivanski cerkvi nastopil slovenski duo šiškovič (violina) ■ Mlejnik (violončelo). Izvajal bo dela Veracinija, Regerja, Paganinija in Bacha. Koncert se bo začel ob 21. uri. Vstop prost.
m itmii m iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifdiiiiiiiiifiini im iiim m mn || um im milili
Mala črna kronika
Okradli predsednika ACI
Tatovi so okradli predsednika tr žaškega avtomobilskega kluba (ACI) in znanega trgovca z avtogumami Alessandra Moncinija. Iz stanovanja v 4. nadstropju poslopja s hišno številko 6 v Ul. Martiri detla Li-berta so mu odnesli za kakih 10 milijonov lir srebrnine in raznih drugih dragocenih predmetov. Prikrajšali so ga tudi za pištolo wal-ter kalibra 7,65.
Z vespo v avtomobil
V ortopedski oddelek glavne bolnišnice so sprejeli 19-letnega Fabia Petrinija (Ul. Petronio 12) in 20 letnega Gina Santa (Ul. Molino a Vapore 9). Prvi se bo zdravil 40 dni, drugi pa 15 dni. Na bolniški postelji ležita zaradi poškodb, ki sta jih zadobila v prometni nesreči v Istrski ulici: Petrini in Sant sta bila na vespi, ki jo je upravljal prvi, in trčila v avtomobil, ki ga je upravljal 50 letni Mario Gombach (Istrska ul. 81). Do trka je prišlo,
ko je Gombach nenadno zavil s cestišča levo v Ul. Rovigno.
Trk motornih koles
V Ul. Eremo sta trčila drug v drugega Franco Kleva, 17 let, Ul. Palmanova 5, ki je upravljal ma torno kolo tomas 50, in Giorgio Lorello, 15 let, Ul. Eremo 19, ki se je vozil na motociklu gilera 50. Kleva se bo v ortopedskem oddelku glavne bolnišnice zdravil 40 dni, ravno toliko dni bo ležal Lorello v nevrokirurškem oddelku.
Zbil jo je na zebrastem prehodu
V nevrokiruškem oddelku glavne bolnišnice leži od včeraj 59-letna Nives Cosimi por. Tondato, in to s prognozo 60 dni. Ko je v Ul. Udi-ne prečkala cesto, jo je zbilo ma torno kolo, ki ga je upravljal Mau-rizio Passot. Nesrečnica, ki je cesto prečkala po zebrastem prehodu, si je med drugim hudo prelomila desno nogo.
Sošolci s starši, ravnateljstvo in profesorji srednje šole »Ciril in Metod* izrekajo Franku in svojcem iskreno sožalje ob hudi izgubi dragega očeta
Igorja Husuja
urbanistično politiko po eni strani uničili cvetočo in donosno kmetijsko dejavnost in po drugi strani storili korak naprej na poti raznarodovalne politike na škodo Slovencev.
Clankar je v italijanskem dnevni ku tudi zapisal, da je dežela glede odškodnin razlaščencem zagotovila hiter postopek izplačevanja na osnovi predujmov in podjetniških blagajn, in to v zadovoljstvo prizadetih. Kmečka zveza pravi, da je ta trditev povsem neosnovana: po členu 5 zakonskega odloka št. 9 z dne 23. 1. 1982 je razlaščencu treba izplačati odškodninski predujem v višini 80 od sto v teku 60 dni po prevzemu razlaščanega zemljišča s strani razlastitelja. Do takšnega preduj-mnega plačila sploh in v nobenem primeru še ni prišlo; ne samo, predstavniki družbe ANAS so svoj čas dejali, da bodo izplačila predujmov mogoča šele pozno jeseni in še celo pozneje. Sicer pa nazorno govorijo izkustva, meni Kmečka zveza in navaja primer sesljanskih razlaščencev, ki čakajo na odškodnino že več kot 10 let.
V tiskovnem sporočilu KZ je nadalje rečeno, da hoče člankar v italijanskem dnevniku kmetovalcem in slovenski narodnostni skupnosti, ki so v zadnjih desetletjih naleteli samo na nerazumevanje in na vsiljevanje žrtev, naprtiti celo odgovornost za zamude in povečane stroške v postopku izgradnje hitrih cest. V resnici, pravi KZ. je treba tržaškim kmetovalcem in Slovencem priznati, da so v vsem tem času imeli neve rjetno potrpežljivost in čut odgovornosti: in to v nasprotju s podobnimi primeri drugje v Italiji in tujini.
Niti naša organzacija niti krajevni kmetovalci in tem manj še slo venska narodnostna skupnost ne na sprotujejo napredku in gospodarske mu ter socialnemu razvoju, končuje tiskovno sporočilo Kmečke zveze s pripombo, da pa prizadeti lastniki in pripadniki slovenske narodnostne skupnosti ne morejo prenašati samih žrtev, ne da bi zanje prejeli ustrezne protiusluge. saj se v bistvu borijo zgolj za spoštovanje lastne pravice do obstoja in dela. Kmečka zveza bo 'ato še naprej vztrajala pri upravi *enih zahtevah. Ko bi se zdajšnja negativna težnja, ki je v škodo tukajšnjemu kmetijstvu in še zlasti gospa darskim in narodnostnim interesom Slovencev, še nadaljevala, bo KZ prisiljena odločno se zoperstaviti vsem nadaljnjim razlastitvam brez razlike.
Ob prerani izgubi dragega prijatelja Igorja Husuja izrekata iskreno sožalje svojcem Anamarija in BoriJ Debeljuh.
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
IGOR HUSU
Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 26.
t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne.-;./ !
•- '-j >
bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani
Žalostno vest sporočajo: žena Irošenka, sin Franko, mama Anrelia, oče Milan, brata Omar in Vladi z družino, tašča in drugo sorodstvo
-
Trst, Opčine, Dolina, 25. julija 1982
Dne 19. t.m. je preminila naša draga tašča in nona
ANA OLGA SIMČIČ vd. OBLAK
Po pogrebu sporočajo žalostno vest
snaha Marija, vnuka Vera in Marko ter drugi sorodniki
Trst, 25. julija 1982
Po dolgi bolezni je v sežanski bolnici umrla naša ljuba mama, stara mama in tetka
ANA MANFREDA
Pogreb bo v Sežani danes, v nedeljo, 25. t. m., ob 16. uri (jug. čas) iz kapele pokopališča v Sežani.
Žalostno vest sporočajo sinova Janko in Mirko z družinama ter drugo sorodstva
Trst, 25. julija 1982
25.7.1981	25.7.1982
Ob prvi obletnici smrti
FRANCA PUNTARJA
čoz«
se ga z bolečino v srcih spominjajo
SVOJCI
Prosek, 25. julija 1982
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta
ALOJZIJA ŠTOLFA
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Pliskovica, Gabrovec, Hobart (Avstralija), 25. julija 1982
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta in nonota
VITA PEGANA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala cerk venemu pevskemu zboru, partizanskemu pevskemu zboru ter darovalcem vencev in cvetja.
Žalujoči žena, sinova, tast In snaha ter vnuk
Trst, 25. julija 1982
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
ANTONIJE TAVČAR
se iskreno zahvaljujemo g. Žerjalu in vsem, ki so na način počastili njen spomin.
Hči Julija in J
Trst, 25. julija 1982
lorski
25. julija 1982
Umrla je partizanska «tetka» Ana Manfreda iz Ul. Costalunga
narodnoosvobodilnega gi-
V1S0^ starosti 89 let je včeraj nuniia v Domu upokojencev v kjer je preživela zadnjih **• svojega življenja, znana tr-frč?a Partizanska <tetka» Ana Man-r°i- Lapajne. Vest c njeni ram p° starim aktivistom in bor-nif1 . V v tržaškem mestu in •jvSovi neposredni okolici gotovo *cala v spomin pogumno in zve-slovensko ženo, katere ime osta
j.v^Pisano na častnem mestu tržaškega
ban.ia,
jgJ*0 je v prvi polovici oktobra 7 .-L. k' v njeno skromno hišico vrtičkom v Ul. Costalunga 55 par-Cnska kurirka Ančka pripeljala šlah^v °r'Sa Mozetiča, kateiemu je j. ® korpusa poveril nalogo, da v Trstu radijsko postajo za n, med štabom korpusa in Ko-ved i mesta Trsta' <<Tetka» Ana ni ftior-8 Za gre- vedela pa je, da a novega gosta sprejeti kot je že.mn°8° pred njegovim prihodom;
tam v letu 1942, sprejela pod svo-NflDVarno streho druge aktiviste , *Tetka» Ana, po rodu s Tol-lR(f> e^a (rodila se je 17 julija stu V ^v' Luciji — današnjem Mo-v Ba Soči, a že kot mladenka šla jg ,r*t skupno z možem Manlredo, ki jg 1 zaposlen v Tovarni stro.jev) se vk) ,narnreč že na samem začetku čiWC**a v vvste oristašev Osvobo bar fronte' začela delati za gi 2 zbiranjem oblek, hrane in 6 za aktiviste in prvoborce. Ko (a.Se ^ spomladi leta 1943 za krajši T„i ®udila na svo.jem domu 2 ®*®skem, je dobila tudi zv Dn ,°?aeimi fanti - partizani in D- °b njihovem zgledu še bolj . ezala z gibanjem. Njena hišica n: ^stala zbirališče aktivistov, pri zaiiJe ^il tildi tečaj slovenščine ciii TVenska dekleta. Ob kapitula-Sjn Italije je šel v hostn njen , “°Roniir. Potem je imela v ga nio znano aktivistko Zmago in za ®nega vodilnih članov OF v Tr-
stu Vinka Šumrado. Skrbela .je tudi za troje nepreskrbljenih otrok, ko je policija aretirala njihovo mater Josipino Race. Potem se je nekega dne pojavil pri njej tovariš Jaka, znani graditelj bunkerjev, in začel v kleti n.jene hišice pripravljati bun ker za namestitev ilegalne radijske postaje, ki jo je Boris Mozetič uredil kar med vsakovrstno staro šaro, ki je služila tudi za kritje. Od oktobra 1944 dalje, so iz njene hišice potlej vsak dan preko radijske zveze odhajale in prihajale depeše med Korpusom in Komando mesta Trsta, ki se je prav tako naselila v njeni hiši in njeni stalni gostje so bili domala vsi člani komande: komandant Martin Greif - Rudi, komisar Franc Štoka, Franc Lipovec - Tine, Branko Babič - Vlado, Ivo Pusti-šek - Imro in drugi.
Radijska postaja in Komanda mesta sta ostali v njeni hiši praktično do samega začetka vstaje, za katero je prišel ukaz prav preko radijske zveze v njeni hišici 28. aprila 1945, ob 16. uri medtem ko se je Komanda mesta iz njene hiše odselila 27. aprila v hišo Milana Nar-
dina - Skale, ki je bil komandant IV. sektorja, in od tam vodila vstajo.
Vsa ta pripoved se zdi danes preprosta, toda v tistih časih, ko je sovražnik bil nenehno na oprezova-nju s svojimi vohuni in konfidenti, pa je bilo to, kar je zavestno počela «tetka» Ana Manfreda, dejanje neizmernega poguma brezmejne predanosti stvari svobode. Če bi izsledili, da je njen dom središče oboroženega boja v mestu, bi se njena življenjska pot nedvomno končala že tedaj pod okupatorjevimi streli ali v krematoriju Rižarne. «Tetka» Ana je vedela za vse, pa ie znala skrivnost držati zase kot največjo svetinjo.
Osvoboditev je dočakala not naj-večjo radost v svo.jem nelahkem življenju. Svobodo je uživala s prav tako preprostostjo, s kakršno se je zanjo borila.
Zdaj je njeno plemenito srce prenehalo biti, toda ostal bo hvaležen spomin na skromno, pogumno in zvesto slovensko ženo, «tetko» Ano Manfredo. Slava njenemu spominu.
JOŽE KOREN
Gledališča
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiuiiiuiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V Samatorci je preminil Aleksander Budin-Silvo
Danes ob 18. uri bu na Visli peta predstava Leharjeve operete v dveh dejanjih «Ples kačjih pastirjev*. V glavnih vlogah Marzia Ferraro, Daniela Mazzucato, Aurora Banfi, Max Rene Cosotti, Umberto Raho. Dirigent Guerrino Gruber, režiserka Lui-sa Crismani. Zadni dve predstavi bosta prihodnjo soboto in nedeljo.
Kino
na zvezo se
, .fzfišnji teden so na naših srednjih šolah uspešno '‘VaviU maturo
jpl ZOBEC na znanstvenem. rrSu <;F- Prešeren», IGOR ^JRBATTI na trgovskem teh-Ta?6”1 zavodu «Ž. Zois», MJR-MAVER na učiteljišču Martin Slomšek», LAURA UČENIK na strokovnem za-°^u «Jožef Stefan*
Iskreno jim čestita
Mladinski dam Boljunec
Obvestilo
Primorskega dnevnika
Obveščamo vse organizacije. ustva ;n posameznike, da $e eŽem?mo oglase, male ogla-stil aes^ke, raznovrstna obve-Vsat c*arove >n prispevke itd. ort a ,^an (razen nedelje) samo s-30 do 14.30. Po tej uri jih bomo več sprejeli.
Ujk esPremenjen pa ostane uran* ?.a sprejemanje osmrtnic in zallJ (8.30 - 22.00)
^r°simo za razumevanje.
Množica ljudi je prejšnji teden v Samatorci pospremila k zadnjemu počitku partizana in zavednega Slovenca Aleksandra Budina - Silva, ki ga je kruta usoda v 56. letu starosti prezgodaj iztrgala iz kroga najdražjih.
> Pokojnik se je rodil v skromni kmečki družini Budinovih v Samatorci in je že kot otrok okusil trdo delo na kmetiji. Zelo mlad se je aktivno vključil v antifašistično giba nje in zaradi tega je bil dvakrat priprt v Coroneu, 8. marca 1943 pa so tudi njega, kot mnoge slovenske fante, prisilno mobilizirali v posebne bataljone («battaglioni specialb). Vojaški rok je služil v Foggii in v Aquili. takoj po kapitulaciji Italije pa se je Silvo Budin vključil v narodnoosvobodilno vojsko. Boril se je najprej v Kosovelovi brigadi, nato še v Prešernovi in Gubčevi brigadi ter bil med osvoboditelji Sežane, kjer je tudi po končani vojni nekaj časa služboval v komandi mesta
PD KOLONKOVEC Ženjan 46
vabi danes. 25. t.m. na
RAJONSKO ŠAGRO MARIJE MAGDALENE
na Kolonkovec
Igral bo ansambel FURLAN. Kiosk deluje od 19. ure dalje. Domača kapljica in prigrizek.
V	partizanih je Silvo hudo zbolel na pljučih in posledice te bolezni je nato nosil celo življenje.
Ob vrnitvi v rojstni kraj je našel domačijo požgano in jo s trdim delom in velikimi žrtvami kmalu popolnoma obnovil. Poročil se je z domačinko Marico Šemec, ki mu je v zakonu povila dve hčerki, celih triindvajset let pa je bil zaposlen pri tržaški pokrajini in to vse do leta 1980, ko je odšel v zaslužen pokoj.
V	povojnem času je prestal dve hudi operaciji, jugoslovanske oblasti pa so mu priznale status vojnega invalida.
Na pogrebu mu je v poslednje slovo igrala proseška godba na pihala, ob odprtem grobu pa je v imenu Zveze borcev ANPI spregovoril Dušan Lovriha. Dragi Silvo, nai ti bo lahka domača zemlja, ki si jo tako ljubil, ženi, hčerkama Silvani in Jadranj ter ostalim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza obvešča, da je v teh dneh postal izvedljiv deželni za kon št. 79 z dne 27. 11. 1981. Ta zakon predvideva vrsto posegov, v o bliki prispevkov, v korist kmetijstva, s posebnim poudarkom na go jenie oljk-v tržaški pokrajini.
Dežela je pooblaščena nuditi pri spevek v višini 70 od sto celotnega stroška tistim kmetovalcem, ki na meravajo zasaditi nove oljčne naša de ali obnoviti že obstoječe ter me-liorirati zemljišča (zgraditev teras) in postaviti namakalne naprave.
Sporočamo vsem zainteresiranim, da jim je KZ na razpolago za vsa nadaljnja pojasnila in tehnično pa moč za dosego omenjenih prispev kov.
Cenjene bralce in društva obveščamo, da darove in prispevke za nedeljsko številko sprejemamo v uredništvu do petka do 14. ure.
ZA SEČNJO V JUGOSLAVIJI
Važno obvestilo dvolastnikom
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze — Ul. Cicerone 8/B, pritličje med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. S seboj naj prinesejo dvolastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo številke parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do 20 avgusta 1982.
Ariston 21.30 «Reds». Warren Beat-ty, Diane Keaton, Jack Nicholson.
Eden 17.00 «2001 odissea nello spa-zio».
Ritz Zaprto za počitnice.
Grattacielo 17.00 - 22.15 «W la foca*. Lory Del Santo, Bombolo. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Penice Zaprto za počitnice.
Nazionale 16.00 «Zombi holocaust*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignou 16.00 «Un mercoledi da leo ni». Barvni film.
Filodrammatico 15.00 - 22.00 «Aman-ti miei». Prepovedan mladin; pod 18. letom.
Aurora 16.00 «11 dittatore del libero stato di Bananas*.
Cristallo Zapi to za počitnice.
Moderno 17.00 - 19.30 - 21.45 «Agen-te 007: Licenza di uccidere*.
Capital 16.00 «1 predatori delTarca perduta*.
Lumiere 15.30 «1 guerrieri del ter-rore». Od jutri dalje zaprto za po čitnice.
Razna obvestila
ŠD Vesna prireja 30. in 31. julija ter 1. avgusta v Križu vaško šagro. Na sporedu .je ekshibicija skupine Judo klub iz Devina - Nabrežine ter koncert kriške godbe, za ples pa bo igral ansambel Lojzeta Furlana.
Glasbena matica Trst obvešča, a kdor ni še potrdil vpisa za šolsko leto 1982/83 naj to stori do petka, 30. junija, od 9. do 11. ure. Poznejših prijav ne bomo sprejeli.
Zveza vojnih invalidov NOV ob vešča svoje člane, da bo do 31. avgusta pisarna odprta samo v ju tranjih urah od 9. do 12. vsak dan razen ob sobotah SKD Tabor Opčine. Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši je odprta v mesecu juliju ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 19.30 V avgustu bo knjižnica zaprta
Izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet dne 15. avgusta v Škocjanske jame in na pikn;k v Lipico. Informacije v Ul. Valdirivo 30, II. nadstropje. Vpisovanje od dne, 29. t.m. vsak torek in četrtek, od 17.00 do 19.00 ure. Telefon 64459 ali 732858.
f Čestitke
Včeraj je praznoval 11. rojstni dan MICHELE PREDONZANI. Vse najboljše mu želita nona in nono iz Saleža.
KD Lipa čestita 'ob uspešno opravljeni maturi svojima pevcema ANASTAZIJI PURIČ in SANDRU ŠVABU ter ostalim maturantom iz Bazovice.
Na vzgojiteljski sta uspešno maturirali KLARISA LEGIŠA in NATAŠA PERIC. Iskreno jima čestita družina Legiša.
Danes praznuje 12. rojstni dan MARTINA LORENZI. Iskreno ji čestitajo noni, mama, papa, brat, tete in strici.
Včeraj je na Opčinah polnoletno dozorela naša JADRANKA. Ob pomembni življenjski prelomnici ji iz vsega srca čestitajo prijatelji.
KD «JOŽE RAPOTECs PREBENEG
priredi 31. 7. ter 1. in 2. 8. 1982
ŠAGRO
Vljudno vabljeni!
Narodna in študijska knjižnica obvešča, da bo zaprta od 26.7. do vključno 30.8.1982.
Bane
................................................................iMMiiiiniiiiiHiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimnriiii»>utiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*Miiiiiiiiiiiiiiiii,i,l|limi,mi,|ll,„ll|,lllllll|l|||||l||||
ncs, NEDELJA, 25. julija .	JAKOB
20.43	°b	5.40 in zatone ob
»a Vzia dolžina dneva 15.03 — Lu-Jutri °k 1L02 in zatone ob 23.40. PONEDELJEK, 26. julija v	ANA
kri e	temperatura ob 12.
J0U,8 i stopinje, zračni tlak Hik ustaljen, veter jugoza-ha, n„,^km na uro, vlaga 60-odstot-,rahlo pooblačeno, morje 23,2 stopaj™0’ temperatura morja
Rojstva, smrti in oklici
SO SE: Fiona Mazzara, *°ttina & or6°, Piero Slama, An-.	Enea	Auber.
n	til-letni	Mario Longo,
piovan„. °!iinpia Martini, 76-letni tJ^eli o A®1°. 83-letna Giustina JilipPi ’ °7-letna Carla Marini vd. H p’ letna Erama Valcovich P°vaz Up^zan, 87-letna Maria Ra-Nini !•; Babici. 70-letni Udo Ro a 5' letna Luigia Oliani, 79-NhNN Osbel, 87-letna Maria . Okt; 77-letn.i Vito Bombaciizno. iNtin- elektromehanik Paolo N nJ; .m gospodinja Cristina Pe-loU ristaniški delavec Claudio Di 5«tto , 10 uradnica Grazia Sarto Giorgio Cociani in fki deia t*abriella Braini, pristani-
Včeraj - danes ^
uradnica Grazia Sarto-bnik Giorgio Cociani in i ’ ueln —briella Braini, pristani-> NartN’ S^Bio Franza in točaj-h° Sbn ^Kaljič, agent JV Gualtie-N, rk!ignera 1° uradnica Bruna N RrJavec Ezio Godina in urad-usaella Rumetz, uradnik Pier-
paolo Sironi in uradnica Eliana Da-nese, bolničar pierpaolo Paoletti in študentka Elena Boarini, astronom Massimo Ramella in univerzitetna študentka Annamaria Cortese, podčastnik karabinjerjev Franco Gallo in uradnica Marialuisa Stane-se, delavec Paolo Le Rose in uradnica Viviana Moroni, karabinjer Angelo Brancale in eliografinja Pa-trizia Antonante, finančni podčastnik Antonio Apicella in trgovka Ma-risa Omari, šolnik Guido Marotta in otroška negovalka Sergia Musu-
ruana, zastopnik Roberto Pezzi in frizerka Daria Ferrari, zastopnik Bruno Slatich in prodajalka Orije-la Doz, svetovalec Roberto Inna cente in uradnica Bruna Zuccolin, finančni stražnik Bartolomeo Ovi-dio in prodajalka Claudia Rota, upo kojenec Emilio Parra in upokojenka Giuseppa Casella, terapevt Ro berto Marcovich in logoped Luciana Trani, uradnik Dante Grassi in manikerka Anita Piantoni, delavec Sergio Spagnolo in delavka E-manuela Casciola, uradnik Andrea Sivini in točajka Barbara France-schinel, uradnik Luciano Metlika in gospodinja Daniela De Toffoli, karabinjer Vittorio Grasso in mestni redar Marisa Pino, delavec Lucio Ianuzzi in gospodinja Marisa Pon-zo, uradnik Alex Strekelj in uradnica Morena Magagna, kuhar Fabio Pertic in gospodinja Daria Montal-to, asistent državnih železnic Giu liano Zuzich in prodajalka Oriana Giurini, ribič Giampaolo A gos to in frizerka Gemma Facchinetti, geometer Paolo Cociancich in uradnica Laredana Viti, radiotehnik France-sco Urbani in uradnica Marina No vak, uradnik Fabio Marinelli in prodajalka Serena Stupar, obrtnik Igor Berdon in gospodinja Elisabet-ta Peratello, inženir Manuel Ar-cenio Urda Larios in zdravnica Renata Toffoletti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (ed 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. Ul. Dei Soncini 179, Ul. Re-volteUa 41.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Garibaldijev trg 5, Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Garibaldijev trg 5, Ul Diaz 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica, tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje:
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure. tel. 68-441
LOTERIJA					
BARI	19	31	49	78	20
CAGLIARI	21	5	49	32	24
FIRENCE	69	22	2	74	62
GENOVA	14	87	30	57	72
MILAN	17	43	22	19	56
NEAPELJ	32	13	90	26	14
PALERMO	22	73	70	67	35
RIM	71	56	48	41	65
TURIN	86	6	8	24	60
BENETKE	40	35	65	59	52
ENALOTTO					
112	1 1 X		1 2 2		X 1 X	
KVOTE
12 — 32.769.000 lir 11 —	756.200	lir
10 -	67.200	lir
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
organizira v šolskem letu 1982/83 sledeče tečaje v tržaški pokrajini:
1.	Dvoletni teča.i za kvalifikacijo kamnosekov (I. letnik);
2.	Tečaj s specializacijo za prevajalce slovenskega jezika:
3.	Tečaj s specializacijo za programerje elektronskih računalnikov;
4.	Tečaj iz cvetličarstva;
5.	Tečaj iz čebelarstva.
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 30. julija od 9. do 12. ure, v Trstu na sedežu Kmečke zveze, Ulica Cicerone 8/A.
ŠZ Sloga čestita
ANI ADAM, ELENI ADAM, KRISTINI KOVAČO, LUČKI KRIŽMANČIČ in MARIZI SOSIČ
ob uspešno opravljeni maturi
Marini in Igorju Orlu se je rodil
ALJOŠA
Ines pa je dobila bratca.
Iskreno čestitajo, Aljoši pa želijo obilo sreče in zdravja Orlovi, Hedmanovi in Beča-jevi.
Družini Igorja Marine in Ines Orel se je pridrtižil sinček
ALJOŠA
Staršema iskreno čestitajo, malemu Aljoši pa voščijo obilo sreče v življenju družine Spetič.
Svojemu odborniku
dr. SUADAMU KAPIČU in SERENI
želi Narodna in študijska knjižnica obilo sreče na novi življenjski poti.
Boži in Vladi ju Vouku se je pridružila prvorojenka
NIKA
Srečnima staršema iskreno čestita, mali Niki pa želi veliko sreče v življenju
PD Slovenec
ADITU in SERENI
želijo srečo v skupnem živi j-nju Klavdija in ostali domači
'••Ttr tcdeir je dopolnit okroglo število let naš
FAJO
Vse najboljše in še obilo takih obletnic mu želi
Stu ledi
Danes se bosta vzela
ANY BIZJAK in
GORAZD VIDMAR
Veliko sreče, ljubezni in razumevanja, pa tudi korajže in potrpljenja jima želijo prijatelji
Včeraj sta se poročila VITJAN in TATJANA SANCIN
Obilo sreče v zakonu jima želi skupnost vrtnarjev in vinogradnikov od Sv. Ivam, z Vrdele in iz Podlonjerja
Te dni so uspešno maturiral'
FRANKO GUŠTIN, FULVIO JURINČIČ in MARKO PISANI
KD Kraški dom jim iskreno čestita in želi mdaljnjih u-spehov
Jutri bo praznoval v Vižov-Ijah visok življenjski jubilej, 90. rojstni dan
JOŽEF KRAVANJA Z vso ljubeznijo se ga spominjamo in mu tudi v mprej želimo še mnogo zdravih let hči Pierina, zet Giorgio ter vnukinji Mirjam in Maja.
Danes praznuje 60. rojstni dan
ROŽA PEČEN1K
Čestitajo ji mož Mirko, sin Miran z družino ter mala Varna.
KD Slovan čestita
IGORJU GRGIČU in
VVALTERJU KALCU ob uspešno opravljeni maturi.
ZAHVALA
Godba na pihala «Vesna» iz Križa se iskreno zahvaljuje prijateljskim godbam, KD Vesna in vsem, ki so pripomogli, da je nedeljska proslava 100-letnice vaške godbe na pihala tako lepo uspela.
Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili darove in prispevke v naših prihodnjih številkah. Cenjene bralce prosimo za razumevanje.
Taborniki Rodu modrega vala obveščajo, da se taboreči vrnejo v torek, 27. t.fn., ob 19.30 v Novo Gorico in ob 20.50 v Sežano (po legalni uri).
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM motor laverda 750 SF v odličnem stanju. Telefonirati na ! številko: 200-260 v večernih urah.
OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah. Toči črno in belo vino.
OSMICO je odprl Stanko Milič -Zgonik 34. Toči črno in belo vino.
PRODAM avto znamke 112 junior pu ugodni ceni. Telefonirati ob večernih urah 040/229224.
DRŽAVNA uslužbenka išče manjše stanovanje v najem v okolici Trsta. Telefonirati na št. 040/272939. j
PRODAM hišo z vrtom v Žavijah, j tri sobe, kuhinja, kopalnica, klet in garaža. Telefon 040/273671.
PRODAM ali zamenjam kosilnico (7 in pol konjskih sil) za motokultiva-tor. Telefonirati v večernih urah na št. 040 - 225-320.
PRODAM -'.azjf!ljivo,J(M k,y,vn?, veliko parcelo ob cesti na Krašu. Telefo nirati na št. 040 - 226294.
ODDAM čez -^poletje ‘domačim-4ju~ dem na Krasu večji pritličen prostor z malo kuhinjo, uporabo ko palnice in zasebnim vhodom ter majhno sobico primerno za shrambo za daljše obdobje. Telefonirati v večernih urah št. 040/299453.
ODDAJAM na Trbižu enosobno šli riposteljno počitniško stanovanje. Telefon (04(1) 830 013.
OSMICO je odprl v Praprotu Brano Kante. Toči črno in belo vino.
PRODAM volvo 1300 letnik 1977 z avtomatskim menjalnikom v odličnem stanju, telefon 040/211844.
PRODAM fiat 126 personal letnik 1979 še nov s 33.000 km. telefon 040/211844.
MOŠKI z dobro urejenimi življenjskimi pogoji išče žensko dobrega značaja staro okrog 50 let za skupno življenje. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnev nika. Ul. Montecchi 6. pod šifro «Jesen».
VELIKA izbira novega in rabljene nega pohištva — raznovrstni predmeti za razne prilike, razni telefonski aparati po konkurenčnih cenah. Pohištvo Biecher, Ul. Istria 27 - Trst, telefon 750113.
Gradbeno pod|et|e geom.
IDLE TUL & C.
S. n. C.
GRADNJA IN OBNOVA HIŠ
TRST — Ul. Flavia, 22/3 Tel. 040/818141
DRAGULJI
(S' •	, /'S • (f •	•
■ A'-j/
. /r/ 6 /6/ 7
SLOVENSKA SKUPNOST - Sekcija za zahodni Ki as vabi na
NAS PRAZNIK
ki bo danes, 25. julija
na Proseku
SPORED:
DANES, 25.7.:
ob	15.	uri	odprtje	kioskov
ob	17.	uri	koncert	proseške	godbe
ob	18.	uri	nastop	folklorne	skupine	SKD	iz	Globasnice	na
Koroškem
ob	19.	uri	nastop	folklorne	skupine	KUD	«Karol	Pahor*	iz
Pirana
Govorila bosta pokrajinski svetovalec Zorko Harej in Stojan Lisjak
ob 20. uri ples ob zvokih ansambla «Zvezde».
V NABREŽINI 25. IN 26. JULIJA 1982
PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA
Danes, 25. t.m.:
ob 10.00 — Razne igre za otroke Tekmovanje v skrlah Tekmovanje v pletenju ob 20.00 — Govor
ob 21.00 — Ples z ansamblom MOKAMBO
Jutri, 26. t.m.:
ob 21.00 — Ples z ansamblom
VESELI PLANŠARJI
KD Primorsko - Mačkolje
vabi 25. in 26. julija 1982
ŠAGRO
v borov gozdiček v Mačkoljah
PROGRAM:
DANES, 25. t.m.
ob 10.00 — Odprtje kioskov
ob 18.00 — Nastop Godbe na pihala iz Ricmanj, Folklorne skupine KUD Uljanik iz Pulja ob 20.30 — Ples z ansamblom Pomlad
JUTRI, 26. t.m.
ob 17.00 — Odprtje kioskov ob 20.30 — Ples z ansamblom Pomlad Kioski bodo dobro založeni z domačimi jedmi in pristnim mačkoljanskim vinom.
VABLJENI!
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto-kino
kontaktne leče
Ulica Buonarroti 6 (prečna Ul. Rossetti)
TRSI	Telefon TJ 29 96
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
DOXA
TRST
Ulico S. Spiridione 12 Tel 60-252
Trgovina R0SIZH BRUNO
TRST — Ul. Palestrina 5 — Tel: 768-059 OLIVETTI IN DRUGE ZNAMKE
■	Pisalni stroji
■	Računalniki po neprekosljivih cenah
■	Oprema
KOSMINA SERGIJ
BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse kar na|boljšego nudi nemška in italijanska tehnike
ITT Schaub - Lorenz, TELEFUNKEN,
PHILIPS. REX
NABREŽINA Center Tel. 200-123
KERAMIKA
BRUNETTA
TRŽIČ
Ul. C. A. Colombo tel. (0481) 72129
■	KAMINI
■	MOOUETTES
■	PARKETI
annn grgič
Poverjeni predstavnik in pAHPll^P TPQT 99A1A1 mehanična delavnica KAUKiv^t - ik&i - Ublbl
4 KAROSERIJA 4 MEHANIČNA DELAVNICA 4 CESTNA POMOČ
Prodaja novih in rabljenih avtomobilov — SERVIS
PrTmorški^nevluk
GORIŠKI DNEVNIK
25. |ull|a 1982
5 SEJE SLAVNEGA ODBORA SDGZ
Zaostrovanje razmer v gospodarstvu terja večjih organizacijskih naporov
Ni je šagre brez tekme briškole
Kako izkoristiti možnosti za večjo vlogo slovenskega gospodarstva v FJK, zlasti pri pretakanju dobrin - Občni zbor združenja bo S. decembra v Kulturnem domu v Gorici • Pred tem bodo občni zbori po sekcijah
O organizacijskih vprašanjih ter o pripravah na občni zbor, ki bo 5. decembra v Kulturnem domu v Gorici, je tekla beseda na zadnji seji glavnega odbora Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je bila v sredo zvečer na sedežu v Gorici. Poleg tega so na zasedanju, tako kakor običajno, ocenili splošni gospodarski in politični položaj ter vzeli v pretres nekatera druga vprašanja, ki so tako ali drugače povezana s splošnim gospodarskim in družbenim razvojem našega človeka v zamejstvu.
O političnem ozračju ter o zaostrovanju razmer v gospodarstvu je govoril predsednik združenja dr. Vito Svetina. Dejal je, da se negotovost položaja v gospodarstvu odraža tudi v tistih dejavnostih, kjer smo Slovenci najbolj prisotni. Opaziti je, da se mladi neradi posvečajo nadaljevanju dejavnosti svojih staršev. Pojav je najbolj izrazit v tako imenovanem malem gospodarstvu in trgovini. Dokaj nejasen po-
ložaj po besedah dr. Svetine zaviralno vpliva tudi na nastajanje novih gospodarskih dejavnosti, mimo tradicionalnih na področju gostinstva, male in mednarodne trgovine in obrtništva, kjer smo Slovenci sicer razmeroma dobro, vendar še zmeraj premalo prisotni.
Možnosti za večjo prisotnost slovenskih gospodarstvenikov so, vendar jih bo treba bolje izkoristiti. Takšne predloge je bilo slišati na seji glavnega odbora, šlo naj bi za nekakšno usmerjanje, za kar naj bi prevzelo skrb združenje samo, preko svojih organov, oziroma služb in izvedencev. Slednji izraz se bo morda bralcu zdel nekoliko neprimeren in pretiran, vendar je treba ob tem točno povedati, da je združenje že zdavno preraslo začetniške težave in okvire in da danes razpolaga s solidno strokovno službo in z zelo sposobnimi sodelavci. Vendar bo spričo naraščajočih potreb na področju kadrovanja treba v prihodnje storiti še korak dalje. Kako
SANITARIA ISONTINA
Specializirana trgovina v prodaji sanitarnih In ortopedskih artiklov
ctfcco
Si
L
TT
ZDRAVO POLETJE POPUST 20%
NA
KOPALKAH IN KOPALNIH HALJAH RASUREL (PARIZ) IN TRIUMPH
Obvestilo občini dne 14.7.82
GORICA
Ul. Vlttorfo Veneto 65 - Tel. 32027
PALMANOVA
Borgo Udlne 9 - Tel 0432/929618
ŽENSKA - MOŠKA
KONFEKCIJA
c©*®
4^

TRŽIČ
ULICA MATTEOTTI 2
TEL 73174
REKLAMNA PRODAJA IZREDNE PRILOŽNOSTI
Obv. občini
FRATTIMA
H4/4II
s no rt r
športna konfekcija in športni artikli
pokali, plakete medalje, urarstvo radiodifuzija
TRŽIČ — UL. C. BATTISTI 10
TEL. 43-160
in v kakšni smeri, pa naj bi razpravljali in odločali na jesenskem občnem zboru. Na skupščini naj bi skušali poiskati tudi način, kako pridobiti večji delež na področju blagovne menjave in pretakanja dobrin, tako v mednarodni trgovini, še bolj pa v malotrgovinski dejavnosti. Na račun sicer že vrsto let aktualnega vprašanja je bilo slišati tudi že nekaj predlogov.
Sicer pa izgleda, da bi se dal doseči večji uspeh že z boljšim dogovarjanjem in skupnimi akcijami med operaterji. Zlasti na področju male trgovine. K dogovarjanju naj bi pritegnili tudi slovenske denarne zavode.
Ravnatelj združenja Kocjančič je na seji glavnega odbora podal tudi izčrpno informacijo o dejavnosti v zadnjem obdobju ter o uslugah ki jih združenje opravlja za svoje člane. Podatki nedvomno pričajo o izrazitem napredovanju. V zadnjem času je združenje doseglo pomembno priznanje in uveljavitev tudi na sindikalnem področju, ko je polnopravno sodelovalo na pogovorih za sklenitev in pri podpisu pogodbe za prevoz kontejnerjev. Pomembno priznanje je doseglo tudi na področju avtoprevozništva, posebej kar zadeva pridobivanje dovoljenj za prevoze v Jugoslavijo.
Kljub temu, je dejal Kocjančič, ostaia, pravzaprav se s širjenjem združenja, ki danes šteje preko 850 članov, pojavljajo vsak dan nova vprašanja, za katera nimamo zmeraj ustreznega in hitrega odgovora. Kako v bodoče, še naprej izboljševati različne servise, povečati število uslužbencev (slovenski strokovnjaki na tem področju so izredno redki), iskati rešitve v zunanjih sodelavcih. O teh vprašanjih bo tekla beseda na decembrskem občnem zboru, pred tem pa bodo skupščine še po posameznih sekcijah.
Poletni urniki državne knjižnice
Tudi državna in mestna knjižnica v Mamelijevi ulici bosta imeli nekaj dni,,počitnic. V tora. času bodo očistili prostore knjižnice ter uredili knjižne zbirke. Knjižnica bo popolnoma zaprta -od 2. do 15. avgusta. Pisarna knjižnice bo v tem času odprta le ob delavnikih od 10. do 11.30 za razne informacije. Poleg tega pa bo knjižnica v času od 26. do 31. julija, t.j. prihodnji teden, in od 16. avgusta do 10. septembra, odprta samo od 9. do 14. ure.
Kjerkoli smo, nas v tem poletnem času živopisani lepaki vabijo na ša-gro športa, na praznik petja in vina, na šagro te ali one politične stranke, na praznik balinarjev, na praznik breskev. Povsod so kioski dobro založeni s hrano in predvsem pijačo, povsod se lahko zavrtiš ob zvokih orkestra, ki izvaja romantične melodije in sodobne rock plese, povsod, skoro obvezno je tekma v briškoli. Ni ga poletnega praznika, kjer ne bi bilo briškole. Nagrade so običajno gastronomske: dva pršu-
ta, nekaj salam, pletenke vina. Ponekod, kjer imajo doma in v neposredni okolici veliko zavzetih ljubiteljev tega kvartanja in kjer pride torej na tekmovanje tudi po sto ali več parov, je kot vaba za dva zmagovalca tudi kaka žival, prašiček ali tele, katerega izkupiček si bosta potem seveda razdelila.
Običajno se za mize na tekmovalnem prostoru usedejo domačini, ki poskušajo srečo. Imamo pa strastne igralce briškole, take, ki se seveda odlikujejo v tej igri, ki krožijo
iz kraja v kraj, povsod kjer je tekma v briškoli na sporedu. Kdor se na to spozna trdi, da imajo ti potujoči igralci kar precej sreče in da skoro z vsake tekme odnesejo domov lepe dobitke.
Prirediteljem poletnih praznikov pa se tako tekmovanje izplača, kajti poleg igralcev pride na tekmo tudi precej radovednežev, ki se potem seveda pri prodajnem pultu tudi odžejajo z vinom, nivom in drugimi pijačami. (Naša slika je bila prejšnji večer posneta v Pevmi.)
B«Miiiii»iiiiiiiiMiiTOiniiiiiiiiini*iiniiiiiiiiuii»iiiunmniiiuHiiiiiiiniiuMiiiii»»iiiiiiiipiiiHii*i*iiiHiiiiiiin*iiHnmi»Miiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinmiimni*iiiiiiiiiiHH**»ii
GORIŠKA OBČINA JO UVEDE SE LETOS
Nova taksa na vhode na dvorišča bo prizadela 5.000 lastnikov hiš
Ni še znano, kako jo bodo zaračunali, ve pa se ze, da bo treba v središču plačati po 7.000 Ur, v predmestnih vaseh pa 3.500 lir za kvadratni meter
v središču, 5 tisoč lir v periferiji, 3.500 lir pa v vaseh. Na tak način naj bi občina vnovčila sto milijonov lir letno.
O tem so razpravljali na eni zadnjih sej občinskega odbora in so sklenili dati stvar v razpravo ob . činskemu svetu v najkrajšem Času. več	kiJte-U/ovi davek naj bi veljal že od 1.
občinam možnost zahtevati -od last- %
Svoj čas smo že pisali, da so občinski uslužbenci sestavili seznam vseh vhodov na dvorišča, skozi katere je moč vstopiti z vozom ali avtomobilom. Takrat so ugotovili, da je na ozemlju goriške občine nekaj manj kot pet tisoč takih vhodov. Seznam so sestavili, ker že
nikov teh vhodov posebni davek Zara.c|iJežav ga.jQi.. občina zahtevala. Sedaj pa je občina v finančnih težavah in skušala bo izkoristiti vse možnosti da bi dobila nove dohodke, od povečanja sedanjih do uvedbe novih davkov.
Pri nas naj bi novi davek veljal 7 tisoč lir za vsak kvadratni meter

Skušal je ukrasti vespo
Agenti letečega oddelka goriške kvesture so preteklo noč v Štandre-žu aretirali mladeniča zaradi poskusa tatvine. Dogodek se je pripetil v noči med petkom in soboto malo po 2. uri zjutraj v Kraški ulici. Policisti so opazili, da se nekdo sumljivo obnaša zraven vespe, ki je bila ustavljena na pločniku. Takoj so posumili, da gre za poskus tatvine. Ustavili so mladeniča in ugotovili, da gre za 18-letnega Davida Perzana, brez stalne zaposlitve, bivajočega v Ul. Montenero 38. Kljub mladim letom je Perzan tako rekoč stari znanec policije, saj je imel že večkrat opravka s pravico zaradi tatvin in drugih prekrškov. Tokrat se bo moral zagovarjati zaradi poskusa tatvine v obtežilnih okoliščinah.
V petek seja občinskega sveta
čitnicami v petek 30. julija. Na dnevnem redu so nekatera vprašanja, ki jih niso utegnili pretresti na zadnji seji, župan pa je tem dodal še nekaj točk. Sprejeti morajo o-bračun za leto 1981, izvoliti preglednike za lanske obračune mestnega podjetja in mestne lekarne. Potrdili bodo tudi najem posojil za nekatere javne gradnje. Tekla bo tudi razprava o novih tarifah mestnih avtobusov, kar je zahtevala deželna vlada in o čemer smo v našem listu obširno pisali. Prišlo bo tudi do sprememb v pravilniku in tarifah za zasedbo javnega prostora.
Scovaoricchi je član PSDI
Goriški občinski svet se bo še enkrat sestal pred avgustovskimi po-
V našem včerajšnjem zapisu o govoru podtajnika Scovacricchija na Kalvariji je bilo pomotoma napisano, da je podtajnik socialist. Na pako popravljamo in damo cesarju kar je cesarjevega. Scovacricchi je najvidnejši pristaš socialdemokrat ske stranke v Furlaniji.
PRAZNIK PETJA IN VINA V PEVMI
Na Prazniku petja in vina v Pevmi bo danes zvečer, ob 18. uri
KULTURNI PROGRAM
Nastopajo Oktet bratov Pirnat iz Ljubljane, harmonikaš Vital Ahačič in solist Tone Kozlevčar.
Od 21. do 1. ure bo igral ansambel SUPERGROUP iz Trsta.
Jutri, v ponedeljek, se bo praznik zaključil ob zvokih Zamejskega instrumentalnega ansambla.
Deluje dobro založen bife s specialitetami na žaru in pokušnjo briških vin.
„_nuarja letos, vnovčili pa šele prihodnje leto.
bi ga
» Lastnike teh vhodov bodo pozval? naj javijo na občino s kolikimi vhodi razpolagajo in tudi kakšna je njih površina.
V nekaterih občinah so to novo takso uvedli že pred časom. Pri nas so doslej odlagali. Seveda bo stvar vzbudila precej negovodova-nja med lastniki hLš. Precej komplicirano bo tam kjer je lastništvo stavb razdeljeno.
V pričakovanju nadškofa
lo ozko, neprimerno sodobnemu avtomobilskemu prometu. Na ureditev razširjenega podvoza pa so morali Krminčani čakali veliko časa, kajti znano je, da železnica hoče sama skrbeti za naprave, ki so kakorkoli v zvezi z njenimi progami, in njeni načrtovalci ter izvajalci so zelo počasni.	O
Sedaj bo prišlo spet do nekaterih del v tem "podvozu. Prenizek je. zaradi tega je treba cestišče- poglobiti. Strokovnjaki so se pred dnevi domenili za to delo, sedaj bo treba čakati kdaj bo prišlo do začetka del. Tokrat najbrž ne bo treba čakati toliko časa kot pred leti.
Vse lastnike psov pozivamo, da dajo svoje živali čimprej cepiti.
Goriški duhovniki, verniki in vsa skupnost so v pričakovanju novega nadškofa, ki bo nasledil pred nekaj meseci umrlega nadškofa Pietra Cocolina. Pričakovanje je seveda razumljivo, saj imamo v goriški nadškofiji opravka tudi z delikatnimi vprašanji odnosa med italijanskimi in slovenskimi verniki in ne le z vprašanji, ki so prisotna v drugih škofijah na italijanskem polotoku.
V	glasilu goriške nadškofije *Vo-ce isontina» smo včeraj že v drugo zasledili uvodnik z naslovom «11 vescovo che attendiamo». Prvi u-vodnik, ki ga je podpisal urednik tednika, duhovnih Renzo Boscarol, je bil objavljen pred tednom dni. Tudi drugi, včerajšnji uvodnik, je izpod istega peresa, ima naslov iTradizione e continuita». V njem ugotavlja pisec, da je pričakovanje novega nadškofa precejšnje v župnijah goriške nadškofije.
Že sam naslov, iTradizione e continuita*, nam pove kakšna so pričakovanja med župniki in verniki. Pokojni nadškof Cocolin si je znal pridobit'' zaupanje preprostih ljudi, sledil je navodilu prejšnjega nadškofa Pangrazia, ki je nekoč dejal, da je treba pozabiti na nadškofe - prince in sprejeti nadškofe - očete. Nadškof Cocolin je to načelo izvajal in zato si je pridobil zaupanje in spoštovanje večine vernikov svoje nadškofije..
V	spoštovanju tradicije pa bo potrebno, da bo novi nadškof pravilno doumel tukajšnjo dvojezično realnost, kajti prav v zadnjem času je prišlo pri nas do odločilnih in pomembnih premikov v gledanju cerkvenih krogov na slovensko realnost. Ne bomo povedali nekaj novega, če bomo še enkrat ugotovili, da se je bilo treba prav nadškofu Cocolinu zahvaliti, da so tukajšnji katoliški možje italijanske narodnosti pričeli drugače, pozitivno gledati na slovenska vprašanja. Prav zaradi tega so bili napravljeni v zadnjih petnajstih letih pozitivni premiki v to smer. Enako so postali zelo dobri odnosi s cerkvijo in državnimi ter političnimi faktorji v sosednji Sloveniji.
Sedaj pa se najdejo tudi pri nas ljudje, ki upajo, da se bodo stvari po smrti Cocolina spremenile, najdejo se ljudje, ki so njegovo odsotnost tudi že izkoristili in zavrli proces prijateljstva, strpnosti, razumevanja.
Z naše strani lahko samo potrdimo besede naslova v «Voce isontina» o tradiciji in kontinuiteti, ter izrazimo željo, da bo novi nadškof zares odraz tukajšnje realnosti, da bo pozitivno gledal na odkrito sodelovanje med stoletja tu skupno živečimi Slovenci in Italijani.
ljišč, ki so v neposredni bližini pri’
stanišča Portorosega in ki bodo služila za skladiščenje blaga. Gre za 30 hektarjev zemljišč, ki jih je pred kratkim kupila uprava tržiškega pristanišča.
Okrogla miza o razlastitvah
Na prazniku Unita in Dela, ki s* vrši na nogometnem igrišču v Štan-drežu, bo jutri zvečer, ob 20. uri, razprava na temo »Vprašanja razlastitev v zvezi z avtocesto Gorica Vileš in politika upravljanja prosto1 ra*. Spregovorili bodo Ivan Bratin*' Fulvio Cattunar, Italo Chiarion * Silvino Poletto.
Polemika med katoličani in republikanci
Ureditev zemljišč za pristanišče v Tržiču
Komentator v tedniku *Voce ison-tina* se je tokrat spravil nad pokrajinskega odbornika za kulturo, republikanca De Grassija. Očita mu, da je veliko porabil za nekateri kulturne manifestacije, ki so bili ■ v režiji pokrajinske uprave, kot je bila npr. razstava Marije Tereziji v palači Attems, da pa je posvetu premalo pozornosti študijskemu centru, ki je poimenovan po pokojnem demokristjonskem senatorju Rizzat-tiju. Ta center vodijo posoški demokristjani, izdaja revijo clniziativu isontina* in je priredil več mittel-evropskih kulturnih srečanj, član-kar v katoliškem tedniku se spr<* šuje kako je moč, da odbornik z® kulturo tako potegne za nos KD.
f Čestitke ~^|
Kino
Bonificirana zemljišča med Trži čem in Timavo, kamor so dolgo vrsto let odlagali odpadke tovarne Solvay, bodo intenzivneje kot doslej uporabljali za gradnjo industrijskih objektov. Tu so sicer že zgradili nekaj stavb, ponekod pa je treba še utrditi nekaj zemljišč. Goriška trgovinska zbornica je 500 milijonov lir namenila ureditvi tistih zem-
Gorica
CORSO 16.00 - 22.00 «1997: fuga New York». Jutri zaprto.
VERDI 16.00 - 22.00 «Paolo Barea, maestro elementare, praticament* nudista*.
VITTORIA Danes in jutri zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 16.00 - 22.00 «11 caccia-tore». R. De Niro. V ponedeljek: 18.00 - 22.00 «A qualcuno pia<* caldo».
PRINCIPE 17.30 - 22.00 «Quando 1»
coppia scoppia*.
[Sova Gorico in okolica
SOČA 10.00 «živeli duhovi*. ČešU mladinski film. 18.00 - 20.00 ‘Vohun, ki me je ljubil*. Ameriški avanturistični1 film.
SVOBODA 16.00 »živeli duhovi*, češki mladinski film. 18.00 - 20-™ «Mestni kavboj*. Ameriški stern. Jutri isti film samo ob “ uri. r,
DESKLE 17.00 «Stanlio in Olio v tujski legiji*. Ameriška komedij*' 19.30 «Resnične zgodbe: 7. del*" Nemški sexy film.
Do 30. septembra obvezno cepljenje psov
Iz urada pokrajinskega živino-zdravnika javljajo, da bodo v prihodnjih dneh pričeli z obveznim cepljenjem psov proti steklini. Cepljenje bodo v vseh občinah pokrajine opravili predvidoma do 30. septembra in to po razporedu, ki ga bodo pravočasno objavili.
V goriški občini bodo pričeli cepiti v soboto, 31. julija in to v prostorih občinske klavnice v Kraški ulici 15. Cepljenje bo nato ob ponedeljkih in sobotah od 9. do 10. ure.
Večja možnost prometa pod podvozom Salderini
Pred približno petnajstimi leti je bilo veliko razburjenja v Krminu o-krog širjenja podvoza Salderini. Starejši ljudje se bodo spominjali, da je bilo cestišče podvoza takrat ze-
TURISTIČNA
AGENCIJA
GOTOUR
Želite preživeti prijeten in poceni dopust, nameravate na izlet ob koncu tedna, imate v mislih daljše potovanje?
V vsem vam ustreže Turistična agencija GOTOUR Gorica - Korzo Italla Tel. 33-019
205

V RAZŠIRJENEM ODBORU TRGOVINSKE ZBORNICE
V sredo sklep o povišanju prelevmana na ceni bencina
Višja cena (menda kar za okrog 100 lir) naj bi stopila v veljavo šele z novim letom Osnovno vprašanje: kje in kako uporabiti večje razpoložljivosti goriškega sklada
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - KORZO VERDI 51
TELEFON: 84206	84207 • 85383
TELEFON MENJALNICE: 83909
TELEX 460412 AGRBAN
m
VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
BOLTERIARREDAMENTI
OPREMA ZA 00M - URAD • TRGOVINO SKUPN0S1 ZASTEKLITVE IN PREMIČNE STENE I2 ALUMINIJA
Ulica Trleste • nasproti letališča v Gorici Telet 0481/83873
Sto ali samo od 50 do 60 lir poviška na ceni bencina goriške proste cone. O tem se obeta živahna in polemična razprava na prihodnji seji razširjenega odbora goriške trgovinske zbornice, ki je napovedana za sredo, 28. t.m. V torek zvečer bodo o tem vprašanju razpravljali v ožjem odboru.
Resnici na ljubo je treba zapisati, da je o umestnosti poviška prelevmana govor že nekaj mesecev, vendar so bili dosedanji predlogi glede poviška cene precej zmerni. Bencin naj bi se podražil le od 50 do 60 lir za liter, kar bi po drugi strani pomenilo, da bi se s prihodnjim letom zvišala za okrog 750 do 800 milijonov lir razpoložljiva sredstva goriškega sklada in s tem možnosti za finansiranje različnih gospodarskih pobud v pokrajini. Z višjim prelevmanom (okrog 100 lir) pa bi se dodatna sredstva, ki bodo pričela dotekati v goriški skla.' šele s prihodnjim letom, zaradi dolgotrajnega postopka namreč (za zvišanje prelevmana je potrebno soglasje kar dveh ministrstev), skorajda podvojila. Tako bi bila že sredi prihodnjega leta razpoložljiva skoraj poldruga milijarda Ur dodatnih sredstev. Bo cena goriva proste cone po novem letu poskočila na 725 lir aU samo na 675, namesto dosedanjih 625 lir? O tem bomo lahko bolj točno poročali šele po zasedanju razširjenega odbora trgovinske zbornice, v sredo zvečer. Seja bo pravzaprav skoraj v celoti posvečena razpravi o tem pomembnem pravzaprav zelo pomembnem vprašanju saj je poleg te, na d:,e vnem -edu le še ena točka. Obenem z odločitvijo o povišku prelevmana se namreč postavlja tudi vprašanje, kako in na katerih področjih uporabiti dodatna sredstva, da bo od ugodnosti goriške proste cone ostale koristi tudi širši skupnosti in predvsem na daljši rok.
Poleg tega je tu še drugo vprašanje, o katerem bo prav gotovo tekla beseda tudi na prihodnji seji: kaj z dodeljenimi, vendar neuporabljenimi sredstvi, ki jih ustanove iz takih ali drugačnih (največkrat
dolgotrajnih birokratskih postopkov) razlogov niso še utegnile uporabiti. Prav gotovo pa bo beseda nanesla tudi na sredstva, ki so po po-Utični odločitvi ostala zamrznjena z namenom, da se jih uporabi v poskusu rešitve krize v podgorski tekstilni tovarni. Izgleda, da omenjena sredstva zdaj ne bodo več potrebna.
Bistveno vprašanje je v kakšne namene. Sicer pa bo o tem tekla beseda žc v torek zvečer, ko bodo v pododboru skušah izdelati predlog o povišku cene kakor tudi nekakšen prednostni načrt posegov. Spričo napovedanih poviškov cene bencina v prosti prodaji, bo povišek prelevmana najbrž omejen na prvotne predloge, 50 do 60 lir.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40497.
Razna obvestila
Občni zbor sekcije VZPI-ANPI na Peči bo v petek, 30. julija, ob 20.30 v prostorih SKD Vipava.
Včeraj-danes
Brass, Sara Tuniz, Claudio Mari*/" giu, Virginia Radolli, Katja carino.
UMRLI SO:	65-letni Giovari"
Menghini, 83-letni Giovanni Nai® ' 61-letna Romana Badin, 47-letni cardo Visinlin, 73-letna AttiUa Str®? polo, 72-letni Isidoiro Marega, letni Eugenio Sgubio, 57-letni dano Picotti, 76-letna Maria St»*r Marina Troiano, 82 letna Maria \, nuti, 78-letni Pietro Zavadlav, letna Albina Visintin.
OKLICI: Igor Mozetič in Olga renzon, Paolo Curci in Patri". Berce, Fabio Cevdek in Giuli*”: Lo Presti, Roberto Fogari in E*"? C roči, Luciano Seno in ČariPP Soorianz.	„
POROKE:	Jordan Marušič 9
Ncemita Olenlk.
Jutri goduje ANA MATTIKA I* Sovodenj ob Soči. Vse najlepše In še nešteto takih dni ji voščita m0* Jože in sin Amedej.
Iz goriškega matičnega urad*
RODILI SO SE: Silvia Maria Af>fl na Cralh, Alessandro Stanta, Fa®f

V spomin na nečaka Maryla lata daruje teta Slavica 50.000 lir v KD Vipava s Peči.
27.7.1980 - 27.7.1982
Pred dvema letoma nas je zapustil
ANTON CINGERLI
Z bolečino v srcu se ga spominjajo
žena Olga, hči ln sin z družinama
Ronke, 25. julija 1982
MUZEJSKE ZBIRKE VREDNE OGLEDA
V muzeju v Tolmeču so ruzstuvljeni starinski predmeti iz celotne Kami je
Moj po prvi vojni je družina Gortani začela zbirati po vseh vaseh Karnije stare predmete - Muzej v Palači Campeis sodi med najbolj bogate te stroke v Italiji
raznih krajih Italije, še posebej v ^eru*j severnih deželah in pred-* ob vznožju gora, je precej 2hraf.rafskh muzejev, v katerih so v i * i jebko Predmetov, ki so jih n.„_sak°anjem življenju uporabljali v preteklosti. Takih Predmetov je bilo seveda veliko več lj.,. ra^košnejših, ki so jih uporab-rid?2emiči in b°8ati ljudje, ki jih dna ;V palača), v mestih ali na Pv°«e ju razstavljene v starinskih ffial ,Jlb- I'3*5! muzeji so zasloveli, u.m kdo pa je mislil do pred krat-katprT’a, ure.ianje takih muzejev v re lh..™. b>lo prikazano nekdanje kodeke ljenje kmet'ov' ribičev, ro-
zarttf*'iai3sba revija Panorama je liev ilm stevilkam dodala nekaj zem-knjii'J dejanskega ozemlja in
,etn°grafskih muzejev, ki so pjr'Jani Predvsem v naši deželi, v Tnd,0ntu' Lombardiji in Emiliji ter rs_ ar" • Tudi deželna ustanova za Juhn obrtništva v deželi Furlanija letJt krajbla je svojčas izdala kart-° naše dežele na kateri so ,ceni muzeji obrti in ljudske tud; °Stl pri nas- Med temi je vštet skom r?uzej Kraške hiše na sloven-so t a®kem Krasu. Označeni pa iudi dnjgj podobni muzeji v Vid-oh metu, Spilimbergu, San Vitu ob ^Imenti, Gorici.
Poimem bi lahko dodali še za naše nišh?8 pomemben muzej vinograd-hi« a‘ p se nahaja v večji kmečki
kilomL„Susegani- To je kr®j nekaj kjer ■ ov ?ddaljen od Coneghana, lo' tudi priznana šola za enoti,. ln, ^ je v središču znane vin-Ed krajine'
liudJn naJPomembnejših muzejev meeuKT6^0^ 56 nabaja v Tol-
za turiste. Med temi je veli-
nosti C° V. kater* s0 opisane poseb-
!haei ani
ontu __________^ __________
Tudi deželna ustanova za
se na to spozna trdi, poJf t0. najbogatejši in tudi naj-Kn„„mejsi tovrstni muzej v Italiji.
da je to Popol
Slg'
• e e arti e delle tradizioni popolari
Njpi,—J« tovrstni muzej v Italiji, j , S°v naslov je «Museo carnico
Luigi Je
e Michele Gortani*. Urejen
***« palači Campeis sredi Tol-našiTji ljOZOI'nost med širšo publiko ko st iv6 ie ta muzej vzbudil lani, nasiii,a bi'a dva motiva iz muzeja im. •lana na platnicah telefonskega bon i 3 za Dorico - Videm - Pordeti i? sta bHa torej tiskana v ne-MPd° tisoč izvodih.
Kam? pr,vo svetovno vojno je bila no ,Ja dežela v kateri je bilo pol-potpJastva' saj je fronta z Avstrijo Aln ; a vrh grebenov Karnijskih Van P avstrijski topovi so obstrelje-hjaiJ?aie na južni strani Alp, ita 111 Pa kraje onkraj gora na
muzeje. V Kami ji pa so bili ljudje navdušeni in korist muzeja se je pokazala med drugo svetovno vojno, ko je marsikateri predmet prišel v muzej in še bolj po drugi svetovni vojni, ko so pričeli ljudje, s prihodom blagostanja, zamenjavati v hišah pohištvo, zavrgli so starinske predmete in jih zamenjali s sodobnimi stroji. V teh letih je v muzej prišlo še več drugih predmetov.
Tudi muzejska stavba je bila z mnogimi drugimi v Tolmeču poškodovana med potresom leta 1976. Obnavljali so jo več let, ponovno je bila odprta lani.
V njej so urejene številne zbirke v več kot tridesetih sobanah v treh nadstropjih. V vsaki sobi so seveda urejeni predmeti posameznih strok.
V	dveh sobanah imamo urejeno tipično furlansko - karnijsko kuhinjo.
V	drugih sobah lahko vidimo kako so karnijske ženice pletle dragocene tkanine s katerimi so se ženske ponašale na raznih praznikih. V nekaj sobah vidimo razstavljene take obleke, danes že narodne noše, ki so služile ob veselih in žalostnih prilikah starim in mladim ženam. Veliko je tudi urejenih drugih sob, od jedilnice do spalnice. Veliko je stenskih omar, omaric, drugih predmetov. Marsikaj je sličnega in podobnega predmetom v slovenskih goratih krajih, saj so se obrtniki v preteklosti selili iz kraja v kraj in nesli s seboj tudi domače navade. Veliko je predmetov, ki so služili kmetu, še zlasti takih, ki so služili karnijskemu kmetu, ki so marsikdaj različni od onih, ki so jih uporabljali kmetje v nižinah. Precej je predmetov iz kovanega železa, dalje predmetov, ki so jih uporabljali kovači, mizarji, gozdarji. V tem muzeju so ohranjene slike in drugi predmeti iz marsikatere stare cerkvice, ki je razpadla. V njem je ohranjenih tudi nekaj predmetov, še zlasti slik, ki so jih rešili iz hiš bogatejših meščanov. Več predmetom je starih nekaj sto let. V Kar-niji so svojčas izdelovati tudi orožje, opremo za pastirje, keramične izdelke.
Še bi lahko naštevali. Pa ne bi prišli do konca. Za vse, ki jih te stvari zanimajo, saj so marsikateri podobni predmet uporabljali še do nedavnega in ga imajo najbrž ohra njenega kje na kašči ali v kleti, pa bo obisk zelo zanimiv. Že samo zaradi tega izleta je Tolmeč vreden ogleda. Kdor se za te stvari pobliže zanima bo lahko tudf' kupil - knjige, v katerih je podrobno analizirana karnijska obrt.
hotela in restavracije Gianni Co-setti, ki ga furlanski gastronomi še vedno cenijo kot enega najboljših poznavalcev furlanskih jedi, se je odpovedal temu poslu in sedaj nudi hrano le hotelskim gostom. V Vidmu so ljubitelji dobre kuhinje nanj zelo jezni. Še najbolj jezen je znani časnikar Isi Benini, ki velja za dobrega poznavalca dobre hrane in dobrega vina. Se bo morda kdaj lastnik restavracije Roma premislil, tako da bomo lahko združili obisk muzeja karnijskih starih predmetov s pokušnjo starih karnijskih jedi?
MARKO VVALTRITSCH
V Novi Gorici množično v MDA
Ena izmed zbirk v muzeju v Tolmeču
Mladi Novogoričani, vključeni v mladinsko delovno brigado «Simona Gregorčiča*, bodo dejansko zaposleni skozi celo poletje. Komaj sta se dve skupini vrnili ena iz Kobanske-ga, druga pa iz Srbi.je, delala je na MDA Kragujevac, se drugi dve skupini že odpravljata na pot. Prva bo sodelovala na MDA Slovenske gorice, druga pa, ki .jo sestavljajo predvsem mladi pionirji do 15. leta. na MDA Kozjansko 82. Obe skupini bosta odšli na delo 1. avgusta.
Novogoriški brigadirji vabijo k sodelovanju, oziroma v vključitev tudi mladince iz zamejstva, posebej z Goriškega, saj predstavlja življenje v brigadi zares vredno bogato izkušnjo za slehernega mladega človeka.
Mladi iz zamejstva pa se lahko vključijo v delovne brigade tudi blizu doma. Tudi letos še traja na Novogoriškem akcija Kras M v zvezi z napeljavo vodovoda iz Brestavice.
Za pojasnila naj se interesenti obrnejo do sedeža Mladinskega odbora SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2.
ŠE IN SPOMIN NA PREDVOJNI AKCIJE
JOSIP UJČIČ IZ ILIRSKE BISTRICE JE AKTIVNO DELAL V TIGR IN V NOB
V času fašistične tiranije so mnogi Primorci bili v vrstah organizacije TIGR
Ob 70-letnici Josipa Ujčiča iz Ilirske Bistrice, se radi spomnimo na pomembne dogodke iz njegovega življenja. Zakaj bi se jih ne! Od 18 leta dalje se je 20 let zavzeto boril proti uničevalnemu fašizmu, ne vštevši njegovo udeležbo v NOB. Okrog leta 1930 ga je Viko Bobek vključil v mladinsko organizacijo KP, ki jo je organiziral z V. Jeler-čičem in Iv. Merkandelom v' Ilirski Bistrici. Ko jo je fašistična policija izsledila in septembra 1930 aretirala kakih 40 pripadnikov te organizacije, nista bila med aretiranimi Ujčič in Lojze Pugelj po zaslugi Bobka, ki je opozarjal, naj se člani med seboj čim manj poznajo. Ker je bila
POMEMBNO JE BILO ZA NARODNI PREPOROD V TAKRATNEM AVSTRIJSKEM PRIMORJU
V	geriškem centralnem semenišču se je v prejšnjem stoletju ustvarjalo prijateljstvo med slovenskimi in hrvaškimi bogoslovci
V	tridesetih letih je bil v tem semenišču tudi kasnejši istrski in tržaški škof Juraj Dobrila Nekaj let po njegovem odhodu iz Gorice se je na tem semenišču pojavilo pravo ilirsko gibanje - Dobrilov lik se kot rdeča nit vleče skozi celoto Pregljeve povesti «Božji mejniki»
c,'a karnijska hiša kakršne še najdemo v kaki odročni vasi ^'Foškpm
S° tudi k h"0 kobariškem prodoru je ar.niJ° zasedli Avstrijci in
f° bile n 7' navado. Vrh vsega pa rS) Dn ®katere vasi porušene in Veba v rPrv’ svatovni vojni je bilo He!a FUri»ZPlh kraJ*b goratega prevari.- faniJe obnoviti veliko stavb. Iega so Luigi,
^aria p!sa s° Luigi, Michele in ‘a5tno n ,'*e Gortani, pričeli na kar jp ^bb ati v vsej Karniji P?hištVo bll° starega. Zbirali so fiti ko L 1 .s° 8a ljudje hoteli uni-S° °rodi» kupili novega. Zbirali S° v žimi obr,n'kov, kmetov, prišli ZauPal kaUi Urad in župnik jim je Njih ,h' .	. cerkvenega pohištva,
n Velika 'in, J® z leti postajala ze-, rtaniiP'n treba jo je bilo urediti.
V kkciin So. namreč šli na< tudi ,Uan-'a starin in imeli |dološkega	Članov furlanskega
načrtno sča-
2H. rPa društva, županov in žup , ugi po|n’mb kulturnih ustanov. V Kovkom d.Cl desetih let. tik pred „ v ToW,URe svetovne vojne, je 8rafski muzej1 °dprt karnijski etno-
h*! Slon1 "flbrž ni bilo med široki-ve“kega zanimanja za take
Le z nečem ne bomo zadovoljni ko bomo šli v Tolmeč. Do pred nekaj leti je za vsakogar, ki je prišel v središče Karnije, in ki si je zaželel pokusiti kaj dobrega, bil obvezen vstop v restavracijo tamkajšnjega hotela Roma. Tam je bilo moč dobiti na mizo zares okusno pripravljene tipične karnijske jedi. Lastnik
Zlatarna In urarna
šulh;oj
Športni pokali Rafinirano zlato za zobe
GORICA
UL. CARDUCCI 49 TEL. 85657
Obveščamo cen|ene kliente, da |e trgovina zaprta zaradi dopusta
od 6. do 26. |ull|a 1982
V	članku, ki ga je pokojni dr. Božo Milanovič napisal za revijo «Goriška srečanja* leta 1968 ter govori o povezavah med Slovenci na Goriškem in Tržaškem ter istrskimi Hrvati v prvem obdobju narodnega prebujanja, je izrecno poudaril vlogo centralnega bogoslovnega semenišča v Gorici, v katerem so se od njegove ponovne ustanovitve v letu 1818 ustvarjale prijateljske in bratske vezi med slovenskimi in hrvaškimi bogoslovci gori-ške nadškofije, ter tržaško-koprske, poreško-puljske in krške škofije. Prav zato je bilo po Milanovičevem goriško semenišče pomembno tudi za narodni preporod slovenskega prebivalstva v tedanjem Avstrijskem Primorju.
Mejniki življenjske poti Juraja Dobrile zrcalijo tudi podobo upravnih razmer časa, v katerem je živel in deloval. Dobršen del življenja je namreč preživel v vsaki izmed dežel, ki so omenjeno avstrijsko upravno enoto sestavljale. Tako ga je življenje pripeljalo tudi med Slovence. Iz „rod{ie Istre (roj. 1812) je šel na šolanje v Karlovac, od tu pa je preko Trsta prišel v Gorico, kjer je najprej opravil dva razreda filozofije, nato pa je nadaljeval študij v centralnem bogoslovnem semenišču, kar je bilo tedaj seveda edina izbira za ukaželj-nega, o obenem skrajno revnega mladega Istrana. V Gorico je prišel okoli leta 1832.
Gorica je bila tedaj malo središče okrožja, okoli 10.000 je bilo njenega prebivalstva, večji del so bili to Italijani oz. Furlani, znatno je bilo tudi število Slovencev, manj pa je bilo Nemcev. V mestu je bilo nekaj manjših industrijskih obratov, ki so surovine pridobivali predvsem iz agrarne in na lesu bogate okolice. Zavoljo tega je bila Gorica tudi rezidenca številnih plemiških družin. Tu je imela svoj sedež nadškofija, med šolskimi ustanovami je poleg bogoslovja omeniti še šest-razredno gimnazijo, dvoletni filozofski študij, v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Gorico pa je delovala redovna gimnazija z višjimi študiji. Tudi sem so zahajali dijaki iz različnih območij, med njimi tudi bodoči redovniki iz Hrvatske in Istre in ni odveč omeniti, da sta bila dva njena najpomembnejša učitelja rojaka iz Karlovca Krizostom Fogh in Kerubin Bauer.
V	tem skromnem podeželskem okolju seveda ni prihajalo niti občasno do kakih pomembnih pobud v javnem političnem življenju. Italijanska nacionalistična historiogra-fija je sicer zatrdila, da je bil v Gorici tja do 1848. iredentizem pri Italijanih le kot »stato d'animo» ali pa je bilo razdobje «periodo prepa-ratorio*, a očitno je, da v Gorici tedaj še ni bilo nekaj takega, kar bi si želel nek kasnejši nacionalni ponos. Podobno lahko povemo tudi za slovensko stran, saj o nekem prebuditeljskem gibanju ne moremo govoriti, zlasti o takem gibanju, ki naj bi gojilo ali pa obujalo občutek za pripadnost slovenskemu rodu. Goriški nadškofje, ki so bili po letu 1819 slovenskega rodu so prisluhnili jezikovnim potrebam svojih vernikov, vendar iz njihovih pobud ni prihajalo to, kar je dosegal na primer Slomšek v severovzhodnih predelih Slovenije. Med leti 1882 in 1898, ko je Dobrila živel v Gorici je prišlo na goriškem nadškofijskem sedežu do zamenjave. Slovenec Jožef Walland je po 15. letih delovanja 1834. umrl, sledil mu je nadškof Franc Ks. Luschin iz Tinj na Koroškem. V nadškofijski administraciji je tedaj opazen močan udor nemščine, ki naj kot tretja prevlada v soočanju med italijanščino in slovenščino. Vendar se tudi na Goriškem najdejo posamez niki, ki iščejo svojo narodnostno ali jezikovno istovetnost, med temi je na Goriškem najbolj poznan kanonik v Gorici Valentin Stanič. Slovenščina si skuša utirati pota v šole, prvi poskusi, da bi se pouče vala na bogoslovju so že iz 1. 1818, a ker ni obvezna, poskus ne uspe. Učenje slovenskega ali celo hrva škega jezika — ilirski so ga tedaj
m
mmmi
*
'
,,	• -r ..
■ M%	**
(-■. *■/ i
: * / /
«* w
i * f ■
V'' ifiš
lili


u
imenovali — je prepuščeno samo-iniciativi učencev in tako nam v svojih spominih sporoča kasnejši se-meniški profesor Stefan Kociančič, ki je semenišče v Gorici obiskoval tedaj kot Dobrila, da se je privatno učil materinega in hrvaškega jezika skupaj z nekaterimi sošolci.
Gorica je tako mogla nuditi mla demu Dobrih solidno vzgojo, a poleg tega zelo verjetno ni bilo v Gorici veliko drugega, kar bi mu lahko dalo dovolj vzgibov za njegove kasnejše javne in politične opredelitve. Na goriški filozofiji je bilo v letih 1832 in 1833 v dveh letnikih po 60 učencev. Učitelji so bili nekateri ugledniki kot pa primer Franc Leopold Savio, ki je bil velik prijatelj z najbolj učenim Slovencem tistega časa, z Matijo Čopom. Iz arhivskega gradiva, ki ga pa v Gorici ni izslediti, bi bilo mogoče razbrati več podrobnosti o Do-brilovem filozofskem šolanju. Gotovo pa se ni šolal pri frančiškanih na Kostanjevici, ker ga na seznamu gojencev ni; to možnost je namreč postavil Milanovič v citiranem članku.
Med leti 1834 in 1835 je Dobrila študiral bogoslovje. Iz biografij so nam znane nekatere podrobnosti o njegovem življenju v Gorici, vendar jih tu ne bomo ponavljali. Goriško semenišče je kot povedano zbiralo učence (iz škofij v tako imenovanem Ilirskem kraljestvu, na podlagi papeževe bule 1828) so se škofije reorganizirale in 1830 je bila v Gorici ustanovljena ilirska cerk-
m i m
vena provinca in pod goriškega metropolita so spadali ljubljanski, tržaški, poreški in krški škof. V življenje semenišča ta reforma ni prinesla bistvenih sprememb, saj so se študentje že pred zbirali iz področja, ki ga je provinca obsegala. Očiten je bil tudi na bogoslovju vpliv nemščine, v profesorskem zboru pa so ravno Slovenci imeli pomemben delež. Ravnatelj je bil v času Dobrilovega šolanja Peter Budin, med profesorji pa omenimo vsaj Jožefa Friderika Crobatha iz Kranja in Feliksa Antona Caffoua iz Cerknega. Nekaj čas je bil učitelj tudi Jernej Legat, kasnejši tržaški škof, ki ga je v Trstu nasledil prav Dobrila (1875).
V celoti še ni pregledano gradivo o goriškem bogoslovju v goriškem nadškofijskem arhivu. Vendar je Dobrilovo ime zaslediti tudi v poročilih o opravljenih letnih izpitih za vsa štiri leta študija (1835, 1836, 1837, 1838). Njegove ocene za posamezne izpitne predmete so bile vselej «erste mit Vorzug*, prav tako je bilo najvišje ocenjeno njegovo vedenje. 25. februarja 1836 je prejel prvo tonzuro in 4 manjše redove.
Goriško semenišče je bilo kajpak primeren kraj za srečevanje mladih s področja Goriške, Trsta in Istre. Med sošolci Dobrile ni bilo takih, ki bi kasneje odigrali pomembnejše vloge. Izmed mlajših omenimo le Štefana Kocjančiča, ki je kot jezikoslovec in domoznanec. gojil intenzivne stike tudi z I. Kukuljevičem-Sakcinskim. Vendar pa Kociančič
•iiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiMiiiiiiiiinimiiiiiiiiiniiiiiiiHdMiiiiiimiiiiitimiimiMiiiiiiiiinin
Franc Frandolič, po rodu iz Gabrij je bil med najstarejšimi Slovenci
Vojne, fašizem in lakota so marsikaterega primorskega rojaka prisilile, da je zapustil rojstni kraj in si ustvaril nov dom drugje, bodisi že pred vojno v Jugoslaviji, v kaki drugi evropski deželi in marsikje v prekomorskih krajih.
Eden med takimi je bil tudi Franc Frandolič, ki je umrl letošnjo pomlad, in ki je sodil med najstarejše Ljubljančane in Slovence nasploh.
V	letošnjem letu bi bil praznoval 102. obletnico. Umrl pa je malo časa prej, na pragu pomladi, v svojem domu za Bežigradom.
Franc Frandolič se je rodil leta 1880 v Rubijah, v občini Sovodnje.
V	družini je bilo deset otrok. V mladih letih se je izučil za vrtnarja in tri leta vrtnaril pro grofu Bianchiju, nato mu je brat Jože priskrbel službo v Gradišču ob Soči.
V uniformi podčastnika cesarja Franca Jožefa je moral na fronto v Galicijo, potem je prišel na Piavo, po vojni pa se je boril še na Koroškem. Po vojni je bil kratek čas uslužben v Trstu, potem so ga premestili v Koper, zatem pa je odšel v Jugoslavijo in se zaposlil na ljubljanskem sodišču. Služboval je zatem v Ribnici na Dolenjskem, kjer se je tudi oženil, potem se je vrnil v Ljubljano. Sodeloval je z Osvobodilno fronto in po vojni, že upokojen, se je še nadalje udejstvoval kot ribič in član zveze borcev.
Znancem je pravil, da je bila skrivnost njegovega dolgega življenja v tem, da ni nikdar pil alkohola, razen na fronti na Piavi, ko ga je prav žgana pijača rešila kolere.
Še v visoki starosti se je spominjal pasmi vojakov iz prve svetovne vojne in jih rad prepeval.
Dobrile v svojih spominih ne omenja. Toda prav leto ali dve po Do-brilovem odhodu iz Gorice, smo na semenišču priča pravemu ilirskemu gibanju med bogoslovci. Za njim stoji Janez Volčič, iz Škofje Loke, kasnejši istrski buditelj, ki je v Gorici nadaljeval v Ljubljani začete študije. Če je bilo neko podobno gibanje na goriškem bogoslovju že pred letom 1840 in če je pri njem sodeloval tudi Dobrila ni ugotovljeno. Goriško ilirsko gibanje je imelo nek odmev verjetno pa je bilo tudi precej nebogljeno kakor lahko razberemo iz pisma, ki ga je 1847. leta poslal Stanku Vrazu bogoslovec in pesnik Franjo Žakelj: «žalibože dosada jošte nista učinjeno nije, zato i mi istom željom probudjeni i svetlom domoljublja vatrom nadah-nuti hitimo u kolo delateljnosti s ostalom bratjom jedne krvi i jednog jezika, na koliko nam naše sile do-pustale budu.»
Očitno so taka čustva goriških slovenskih bogoslovcev spodbujala sožitje z istrskimi in kvarnerskimi sošolci. Učinek teh povezav je bil zlasti velik od 60. let dalje. Preveč imen bi morali našteti, a naj omenimo Kociančiča na slovenski strani, na strani Istranov pa Crnčiča — kasnejšega škofijskega kanclerja na Krku — ki je kot bogoslovec dopisoval celo v slovenski tisk, pa oolitika Vjekoslava Spinčiča in če hočemo tudi znanstvenika Luko Je lica, s Krka.
Tudi kasnejša življenjska pot je Dobrila znova povezala s Slovenci. Po opravljenem doktoratu na Dunaju je preživel 16 let na Dunaju, kot kasnejši poreško-puljski škof je ostajal po cerkvenoupravni liniji povezan s Slovenci. O tem nam govori že površen pogled na arhivsko gradivo nadškofijskega arhiva v Gorici. V to obdobje seveda ne bomo več posegali.
Če se povrnemo v čas pred letom 1848 potem se je vredno dotakniti še nekaterih dejstev, ki pa se posredno vežejo na Dobrilo. Predvsem velja omeniti še vedno ne dovolj raziskano dejavnost tržaškega škofa Slovenca Matevža Ravnikarja, ki je škofoval med leti 1832 in 1845. Pietro Kandler ga je v enem od svojih rokopisov imenoval iot «awerso all’italiano», to ugotovitev je kasneje povzemala tudi italijanska historiografija (poleg drugih tudi C. Schiffrer), v zadnjem času pa jo skušajo omiliti (na primer G. P, Valdevit). Od tod in zaradi delovanja istrske duhovščine na čelu z Jurajem Dobrilo se je v italijansko zgodovinopisje kot stalnica pojavila teza, da je narodni preporod na Primorskem in v Istri delo duhovščine ob tesnem sodelovanju avstrijske vlade (na primer trditve E. Sestana) in naj bi prav zavoljo tega imel ta preporod konservativno obeležje (G. Negrellija). Mislim, da moremo tako Slovenci kot Hrvati ugotavljati, da se v zgodovinopisju pri naših sosedih naši problemi preveč poenostavljajo in se preveč svobodno prenašajo v našo stvarnost razmere v času Risor-gimenta na Apeninskem polotoku. Še vedno beremo o Kranjcih («Cran-zi»), to je »uvoženih* duhovnikih iz ljubljanske škofije, ki naj bi v Istri burili duhove in kalili stoletni mir in sožitju. Vloga teh importi-ranih duhovnikov bi bila lahko zanimiva raziskovalna tema, vendar brez arhivskega gradiva na more dati primernih rezultatov. Nedvomno je Ravnikarjeva prisotnost v Trstu povezana s temi migracijami in naj nam za neko ne povsem preverjeno trditev lahko služi že podatek, da je bilo leta 1843 v škofiji, ki jo je Ravnikar upravljal med 336 duhovniki, 117 Kranjcev, to je iz ljubljanske škofije, štiri leta nato se je razmerje povečalo v korist Kranjcev (338:125), prav tako leta 1867 (349:150), toda že 1878 je število Kranjcev upadlo (354:136). Lahko trdimo, da je imel Ravnikar vpliv na mladega Dobrilo, morda je bil Dobrili tudi zgled. Ne smemo namreč pozabiti, da ima Ravnikar velike zasluge na področju osnovnega šolstva ob srečni okoliščini, da je mogel nekaj let sodelovati z cesarskim namestnikom v Trstu grofom
Stadionom. Pol milijona šolskih knjig, ki je izšlo po letu 1845 v teku petih let kaže na pomembnost prizadevanja in šolsku učbeniki so bili tiskani v štirih jezikih, seveda tudi v slovenskem in ilirskem. Omenjenima je pri tem pomagal tudi Andrej Gollmayer, ki je po Luschino-vi smrti zasedel goriški nadškofijski prestol in je leta 1857 posvetil Dobrilo za poreško-puljskega škofa.
Ne bom povedal prav nič novega, ko bom opozoril na vsebino in obliko stikov med primorskimi Slovenci in istrskimi Hrvati v začetnih desetletjih narodnega prebujanja. Spočetka niti pri enih niti pri drugih ni bilo neko razlikovanje, ki bi akcijo delilo na neka narodnostna pola. Vzemimo nekaj primerov. Oba tržaška lista v letih 1849-1850 sta bila slovensko-hrvaška, podobno je bilo slovansko bralno društvo v Trstu (1848) ali pa kasnejša čitalnica (1861). Goriška »Domovina* (1867) je hotela biti list tudi za Istrane, vladiki Dobrili so na čital-niških prireditvah po Primorskem nazdravljali tako kot so ostalim slovenskim prvakom, glasilo Kastavcev so bile vrsto let ljubljanske «Novice», taborsko gibanje je našlo skupne organizatorje in knjige Mohorjeve družbe iz Celovca je po Istri pomagal rezpečevati sam Dobrila. Vse to in vse tisto kar ni našteto so bile izvirne pobude, ki so pri obeh slovanskih narodih na Primorskem gojile zavest neke enotnosti za dosego enakih ciljev in v obrambo zoper skupnega sovražnika. Ta idiličnost je trajala vse dotlej, da se niso pod vplivom matičnih centrov od sedemdesetih let dalje gibanja polarizirala. Juraj Dobrila je s svojim delom in življenjem pripadal prvemu obdobju.
Leta 1882 je tržaški škof Dobrila umrl. Naslednje leto je bil na Goriškem (Sv. Lucija) rojen Ivan Pregelj, slovenski pisatelj, ki se je z Istro seznanjal tedaj, ko je poučeval na pazinski gimnaziji (1910/11). Občutil je Istro in to izpovedal v povesti «J3ožji mejniki* (1925), ki je v drugi izdaji (Gorica 1926) nosila spremenjeni naslov »Oče, budi volja tvoja!*. Povest ni bila roman-sirana Dobrilova biografija, vendar se njegov lik kot rdeča nit vleče skozi celoto in prav s besedami, s katerimi je Ivan Pregelj končal svojo pobožno istrsko povest končujemo ta prispevek, ki je bil prebran na simpoziju ob stoletnici Do-brilove smrti v Pazinu, 18. junija 1982:	«Istra, okamenelo valovje,
sahnoče vse nižje do božjih mejnikov, do morja. Istra, kdo ti piše usodo? Istra, upaj v besedo svojega vladike Juraja: Oče, budi volja tvoja.*
BRANKO MARUŠIČ
Italijanska izvajalka danes
na mirenskem Gradu
Na mirenskem Gradu bo jutri, v nedeljo 25. julija, ob 20. uri po jugoslovanskem času orgelski recital Letizie Romiti iz Alessandrie v Italiji. Romitijeva je že nastopila v raznih krajih doma in v tujini, snemala je tudi za radijske postaje in produkcije gramofonskih plošč. Sicer pa je istočasno z orglami študirala tudi filozofijo in glasbeno zgodovino; Sedaj deluje kot profesorica za orgle na konservatoriju «Antonio Vivaldi» v A-lessandriji.
zaradi borbenosti proti fašizmu privlačna, je poslej Ujčič sodeloval v revolucionarni organizaciji TIGR. Po Bobkovih navodilih je raznašal antifašistični tisk in orožje, ki so ga oborožene trojke prinašale z on-stram meje preko Snežnika, po vaseh Brkinov, Vremske doline, od Ilir. Bistrice tja do Zabič, Jelšan, Juši-čev in drugam. V Pugljevi hiši v Kosezah sta s Pugljem napravila v zidu skrivališče za orožje in strelivo in ga dajala hranit tudi Marjanu Hrovatinu v Gor. Zemon, ki je prav prišlo za partizane.
«Sodeloval sem z mnogimi, tudi z bratom Avgustom, predvsem z V. Bobkom*, pravi Ujčič. Na sestankih, posebno v Bobkovi hiši, sem srečaval T. Tomšiča, Marijo in Fani Urbančič iz Trnovega, T. Dolgana, Alojza Zidarja iz Topolca, Fr. Kruha iz Šembij, Fr. Zafreda iz St. Sušice, Vinka Brozina iz Jušičev, Iv. Marinčiča iz Zagorja in druge. Večkrat smo se sestali ponoči v gozdu Stražice Bobek, Pugelj, jaz, D. Zelen, J. Godnič, F. Kravanja. Zadnji trije so nam izročili literaturo, ki so jo pritovorili čez mejo. Ob nekem prehodu meje si je Zelen poškodoval gleženj in 14 dni ležal v Trnovski bajti. Bobek in M. Urbančič sta njega, Godniča in Kravanjo ponoči z vsem oskrbovala. Pri T. Tomšiču smo razmnoževali letake, tudi italijanske, jih trosili po vaseh in med vojake v Pivki in Klani. To je bilo med abesinsko vojno, zato so fantje bežali čez mejo. Po dogovoru z Bobkom sva s Pugljem zbrala nekaj starega orožja in streliva v jami blizu Koritnic, ga polila z žvepleno kislino, da je prej porjavelo. Bobek je »skrivališče orožja našel* in ga pokazal policijskemu komisarju Zec-chinu. Bobek se je še drugih podobnih potegavščin domislil. Večkrat sem šel z njim na sestanke v Ljubljano ali za mejo. Vselej naju je Želen vodil tja in nazaj čez mejo, da sva se izognila graničarjev. Proti koncu leta 1939 sem hodil sam in sem se pri Zelenu v Ljubljani naučil sestavljati peklenske stroje. Prinesel sem dele in strelivo s seboj in jih 8 sestavil doma v svoji
Josip Ujčič
delavnici. Za poskus, če je v redu sestavljen, sva z Bobkom enega sprožila na hribu Stražice. Bilj so namenjeni za sabotaže, a jih nismo uspeli uporabiti.
»Bobek je že leta'1936 govoril, da se moramo povezati in delovati s KPI, s katero je TIGR sklenila akcijsko pogodbo, zato sem veliko delal na tej strani. Udeleževal sem se z Bobkom sestankov pri komunistu Jelerčiču v Trnovem, v Miljah pri Postogni in Santalesi. S Tomšičem sva po naročilu Bobka nesla Zelenov paket literature in pošte Postogni v Milje. Z Zelenem sem bil na sestanku pri J. Zidarju v To-polcu za vsklajevanje akcij KP in TIGR. Bobek je navezal stike s komunisti tudi v Trstu in Miljah, se sestajal z Al. Budinom. Ko se je Pinko Tomažič konec poletja 1938 vrnil iz vojske, se je Bobek z njim sestajal v Trstu in Trnovem, mu izročal leteraturo in ga z M. Urbančič vodil čez Snežnik v Ljubljano, kjer so se Zelen, Godnič in Tomažič sporazumeli, da tigrovci iz-ročijo Tomažiču orožje.*
17.3.1940 je Bobek poslal Ujčiča, F. Urbančič - Bobek, T. Tomšiča in Slavko Jordas na ogled rafinerije v Zavije, Pridružila sta se jim Po-stogna in Santalesa. Za spomin je ostala fotografija, ko so se na povratku v Črnem Kalu fotografirali. Naslednji dan je bil Bobek aretiran, 19.3.1940 pa še Ujčič in akcije so odpadle. Po skoraj dveletnem mučenju je bil Ujčič na drugem tržaškem procesu obsojen na 30 let ječe. Po 49 mesecih v zaporu Civitavec-chia in Castelfranco se je vrnil in takoj vstopil v vrste NOB. Opravljal je pomembne funkcije: propagandni odsek za Brkine, šef narodne zaščite, šef gospodarske komisije, vodja kriminalnega oddelka, po vojni pomočnik šefa kriminalnega oddelka pri PNOO, nato na vodilnih mestih gospodarske obnove. Prejel je več visokih odlikovanj.
TONE RUTAR
PRIZNANO MEDNARODNO AVT OPREVOZNISKO PODJETJE
La GoWz/ana
_____ s. R. L GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 84-845, 85-400 Pr®vzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
GOSTILNA
GRUDEN
SEMPOLAJ 49 — Tel. 200-151
HOTEL - RESTAVRACIJA
KRISTAL
HROVATIN
v BRISCIKIH 32 Tel. 227-325
DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU
PROSEK št. 280 Telefon 225-137
SE PRIPOROČA CENJENIM GOSTOM
Prvovrstne domače jedi in domača vina
Lepa dvorana — prostoren vrt v središču vasi
Kaj piti poleti? To je že v davnih časih bil velik problem. Homer v llijadi piše, da so po bitkah razgretim vojščakom ponudili hladen napitek pripravljen iz enega dela vina in petih delov vode. V starem veku je bil v modi «ipo-cras». Nekateri menijo, da je bil to napitek z okusom po sladkem janežu, drugi pa, da so ga pripravljali iz jabolčnega soka in metinih listov. Da bi se «ipocras» ohranil hladen in svež, so ga hranili v nepobarvanih glinastih posodah, sužnji pa so s pahljačami delali posodam veter. Danes segajo ljudje po Koki in Pepsi, a sadni sokovi so najbolj naravno in popolno sredstvo proti žeji, ki je skoraj nekaka sezonska bolezen. Kolikokrat mislimo vsi prepoteni in s suhim grlom, da je osvežitev pri roki, a žeja se nas še nadalje neusmiljeno drži: požrešno pijemo najrazličnejše tekočine, a smo vedno isti: žejni in razgreti. Velika žeja je vsekakor poleten pojav, včasih že neutešljiv nagon
nuditi čimveč vode lastnemu telesu.
Da telo ohrani ravnovesje vode, je dovolj, da spijemo liter, liter in pol tekočine na dan. Preveliko uživanje alkoholnih pijač ni priporočljivo. Edinole v primeru, da jih uživamo res zmerno: kozarec vina ali dva pri mizi, aperitiv in redko kozarček krepkejše pijače. Če ste žejni, bodite zmerni pri uživanju napitkov iz pločevink in stekleničk; raje sezite po sokovih iz svežega sadja brez sladkorja. In, če že ravno nočete delati pokore, vsaj kljubujte čezmerni žeji.
Odžejali in ohladili se boste v teh vročih dneh v gostilnah in restavracijah, ki na tej strani reklamirajo svoje usluge. Ponudili Vam bodo vse vrste napitkov, predvsem domačega vina in Vas postregli s kraškimi specialitetami, ribami in morskimi sadeži.
Na zdravje in dober tek!
realizacija
LJ
mn?
TENNIS KLUB DUINO
«Marija in Dolores«
Bar LEGHISSA
NABREŽINA - POSTAJA
OGLASNI
ODDELEK
HOTEL - RESTAVRACIJA
Lanaro - Volnik
VELIKI REPEN 151
Izbrana postrežba ob porokah, birmah in slovnostnih večerjah. Vedno na voljo tople in hladne jedi.
Ob četrtkih zaprto
Tel. 227-349
GOSTILNA
«POD TABROM»
COL (Repentabor) št. 8 — Telefon 227-120
Gostilna
SHlBHffi 1865“
GUSjE. * »ID* IflDaift Dia Comid 2 ZE%. 54-368
Marjan Suban
Ob sredah zaprta
Gostilna «ALLA VEDETTA»
lastnika Gianni & Livio
PREČNIK 14 (TS)
Telefon 040/200-988
GOSTILNA
LUXA VLADI
PROSEK 539
Telefon 255-398
RESTAVRACIJA
»C?
Socarc6a ^2Earxo„
DRAGA S. ELIA 22 — TRST Tel. 040/228-173
Specialitete:
žabe —- polži — div|ačina pojedine — birme — poroke
Ob torkih zaprto
HOTEL - RESTAVRACIJA
KRIŽMAN
VELIKI REPEN (Trst) Tel. 227-115
DOMAČA POSTRE2BA
Zadružna gostilna
Podnajemnika Ezio in Nerina FONTANOT
Letos nagrajena na Bledu za cocktail «Dolina 82»
DOLINA 230 Tel. 228-187
GOSTILNA
PRI STUDENCU
Ob petkih zaprto
STRAIN
DOLINA 40 — Tel. 228-116
GOSTILNA
OSTROUSKA
TRST — Ul. S. Nicolo 1	Telefon 61-349
Državna cesta 202 (ex carina) telefon 213131
ODPRTO DO 24. URE
Specialitete:
meso - ribe polenta
in dobro vino
Ob sredah zaprto
Ob vsakem lepem trenutku obiščite res ta vračijo
«Bja Marinci ia»
z ribjimi specialitetami
TRST
Drevored Miramare 323 Telefon 410986
GOSTILNA
ŠKABAR
Najemnica MILENA ŽAGAR
VELIKI REPEN 70 Tel 227-117
GOSTILNA
SARDOČ
domača kuhinja in domače vino
PREČNIK 1/B Tel. 200-871
Ob torkih zaprto
«Pri DARJ0TU»
ttibja buutiquv
Gostilna: Kontovel 97 Telefon 040/225390
Ob ponedeljkih zaprto
USI.
1900
Gospodarsko društvo Kontovel
DOMAČE VINO RIBJE SPECIALITETE
HOTEL - RESTAVRACIJA

KRAS
PRI BOŽOTU
REPENTABOR 1 Tel. 227-113
HOTEL - RESTAVRACIJA
FURLAN
REPENTABOR Tel. 227-125
RESTAVRACIJA
[jostana at ptm

r.:< nm
•k t: $1
% :::iLM
Pokrajinska cesta Prosek - Križ
Tel. 225-324 B02JE POLJE 14 Zaprto ob torkih
PnmorsJ^dnevnlfc
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
25. (ulila 1982
KOLESARSTVO
PO 21 ETAPAH
AVTOMOBILIZEM
VN FRANCIJE
Danes zaključek «Toura» v Parizu Arnoux in Prost (oba renault)
prva na startu v Le Castelletu
Willems včeraj nepričakovano premagal sprinter-ja Kelljrja ■ Hinault je le varoval svojo uvrstitev
Prečr Edino Presenečenje ie hfTJe etape letošnjega «Toura»
| StSl 53
S‘JSect0 wnlrs. ^Vsekakor!
ga dogodka P0dv0mil v «eistost» te
Aj ■ zač'e' s pripravami za liem | Cm naPad 15 km pred ci-kolesaHi JevU?el s še šestimi drugimi bil na i' Kilometer pred ciljem je Pini,.® drugem mestu ubežniške sku-ziiem ' t® jv°jtm pomočnikom Tinaz-1 Ke]i ' .daj je napadel Gauthier, je vozu j-t Spustil. v njegovo sled in ! cilipm ivr j za njim do 31)0 m Pred Padel w^tem ie na lev' ostro na Pa v,Ifms' v splošno začudenje Pak cc 6 y ,ni Pognal za njim am-ie roi„Je Za.^el 07-irati nazaj, zdrsnil Po tfpn detrto mesto in ko se je vod£i" t u oklevanja le pognal za nu le bil na cilju šele drugi.
stvotn6^0! Uspeh so z 7-adovolj-taborn PriZdrav'*i zlasti v 'begijskem nimi n,iL-.llpno z naskokom in časov-cj nm.-.rti ' se Je na skupni lestvi-Pomen; j na sedmo mesto. To pa imen t' i,da Helgijei že 21 let niso slej T ,k° slabe uvrstitve kot do-deveu 1961 Je bil namreč Pavvels
Saniu^ Se, ie' seveda, izogibal tve-žil. n«, se končnega naleta ni udele-da za j00 l.e štedil svoje moči, mor imel m-o naani° zadnjo etapo, ko bo sto na ,,°Žnosl: da osvoji prvo me tapj vsaj en> nekronometrirani e-
Lestvica 161 0(1 Sensa
. tViUeins (Bel.) 4.21’22" in p. h.
Vai'overfehnlUr?i.2- Kelly (Irs )' 3'
(Bell cSch®lda (Fr.), 4. Wayenberg vsi aUthie! _
(švkft®/ ?t-)- po 14”- 8- G,aus
je imel enak čas.
I	3KupNA LESTVICA J ^au't (Fr.)
3: fe ;telk (Niz->
S	<N“
g-<r.0
10 ptlper (Niz )
!S: »CI?,?"'’
13 fifet (Fr.) tek®Udeau (Fr-)
II	Sto
JfJ^insko SP
JficUNO _
»ir
farsko
km dolge 20. etape do Aulnaya je bila taka:
3^2l"kmmS (BeL) 4 21’22’
(Niz')’ '\uauthier (Fr.), 6. Kuiper * SI v zmagovalčevem času.
%
[mands
(fr.),
9 Van Vliet (Niz.), 10. (Niz.), n Mentheour Ducii; ' “dcKenzie (N. Zel.), 13. Btabanf' .ssal!e (Fr.), 14. Van *n nauf - Be'K 15- Sherwen (VB) Vem r-,.Se drugi kolesarji v Glauso-je bil igU .d* Italijan Chinetti, ki
82.07’22” 6’21” 9 07’' 9'24” 12T6” 13’21'' 15’33” 15'35” 1653” 17 09” 17’21” 19’52” 20’02” 25’H” 2717”
SP
2IANO _. 1 v ces_
* mladinsko
Danes bodo z v cestni vožnji zaključili -ann n dinsko svetovno kolebanj prvenstvo. Na 21 km dolgi Uvozit,-00'' katero bodo morali 126 bm ^fstkrat, v skupni dolžim kol^- r . nastopilo 175 mladih *v iz 30 držav.
ESsgM	——-----
rodnem	zadnjem medna
Bssnu ieškem tekmovanju v V Lužen!, ^ svetovnim prvenstvom ^den u p- je Italija dosegla iz ^jila t h' v devetih nastopih .je kar sedem zmag.
V OKVIRU FIGC
»earzot v novi vlogi
u^INENcf i—
i8riske n„ ~ Predstavniki itali
m, tisko\m°Tetnre zveze so danes pročili V, k°nlerenci v Firencah
, *8ali ' Qa so Fnzu Bearzotu pre-‘voze a) sPrejme — v okviru !! Vseh it Jr- tehničnega komisar ?etoih a l,anskih državnih nogo-;eprezentanc in ne le, kot
reprezentance.
«*£*»** odsek ŠZ Bor
ttAD SV°1im člamm BANčt^?01' SONJI 2U
Batiču’ ERiki JUnc. diegu m IGORJU TU1.U
PeŠllO OOTmili/*«*
Sedež tega «komisarjata* bi moral biti v Covercianu, ki bi tako postal sedež vseh italijanskih nogometnih reprezentanc.
Bearzot je ponujeno mesto sprejel.
Med Italijani
JADRANJE
SP razreda «Evropa» (ženske)
TRŽIČ — Tretjo regato svetovnega ženskega jadralnega prven stva v razredu «Evropa» je dobila Francozinja Aulnette, odlična pa je bila tudi Tržačanka Annis. ki je bila druga: njen uspeh je podkre pila še ena Tržačanka, Gorgatto, ki je bila četrta, pa tudi osmo-uvrščena Storici je iz našega mesta.
Zaključek SP za «optimiste»
FOLLONICA — Z zmago Norvežana Slettna se je zaključilo letošnje svetovno .jadralno prvenstvo v razredu »optimist*. Sletten je o-svojil tudi zadnjo regato, v kateri se je izvrstno izkazal tudi mladi Jugoslovan Boštjan Antončič, ki je
osvojil peto mesto, je bil Maglione 11.
Prvenstvo je pokazalo popolno premoč Severnjakov, zlasti Dancev, ki imajo kar štiri svoje predstav nike' v prvi deseterici.
NAMIZNI TENIS
Mladinsko EP
HOLLABRUNN — Na evropskem mladinskem namiznoteniškem prvenstvu je v naraščajniškem četrtfinalu Šved Andersson izločil Italijana Manneschija, prav tako v četrtfinalu naraščajnic pa je Čeho-slovakinja Masarikova premagala Italijanko Zampinijevo. Oba mlada Italijana sta pokazala odlično igro in sta dosegla najboljšo naraščaj-niško uvrstitev Italijanov vseh ča sov na evropskih prvenstvih.
Motorji turbo tudi na včerajšnjih zadnjih uradnih poskusnih vožnjah nedosegljivi
Scapecchi prvak
GROSSETO — Scapecchi je novi italijanski državni boksarski prvak lahke kategorije. Dosedanjega prvaka Cusmo je premagal po točkah v 12 krogih.

KOŠARKA
PALMA DE MALLORCA
Tesen poraz Jugoslavije
Španija — Jugoslavija 90:88 (52:50)
JUGOSLAVIJA:	A. Petkovič 2,
Čutura, Radovič 12, Vukičevič, Avdija 14, Vilfan 21, K nego 11, Ra dovanovič 18, žižič 4, B. Petrovič 6.
ŠPANIJA: San Epifanio 11, Martin 25, Sibillio 12. Brabender 17, Costa, Morgall 2, Gimenez 2, Romav 2, Corvallan 4, Itturaga 8.
Jugoslovani so kljub okrn.ienemu moštvu tudi v drugem srečanju turnirja na Palmi de Mallorci igrali zelo dobro in so imeli zlasti v zaključnici tekme priložnost osvojiti ves izkupiček.
Radovanovič je minuto pred koncem pri stanju 88:87 za Špgnijo za-strel.ial kar vse tri proste mete.
V	«plavi» vrsti so bili najboljši na igrišču Knego, Radovanovič in Vilfan.
V	zadnji tekmi je Jugoslavija s 106:100 premagala Kubo in tako o-svojila tretje mesto. Sovjetska zve za pa je z zmago proti Španiji (115:99) zasedla prvo mesfb pred Španijo.
* * *
S t - Kuba ' 117:101 (55:57)
Tekma je bila izredno razburljiva, ker so Kubanci ves čas tako ognjevito protestirali, da sta sod nika iz protesta proti njihovemu stalnemu ugovarjanju pri rezultatu 103:94 zapustili igrišče Prišlo je do
hude zmešnjave, nato pa so se končno le sporazumeli, da bosta preo stanek tekme odsodila do konca sodnika, ki sta sodila tekme, med Jugoslavijo in domačini.
Poraz Olimpije
MESSINA — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Messini je v drugem srečanju italijanska državna vojaška reprezentanca s 94:81 premagala ljubljansko Olimpijo, ki je nastopala v naslednji postavi: Lorbek, Polanec 24, Subotič 30, Vu-jačič 10. Mičunovič 2, Brodnik. Mof-fardin, Kotnik, Mirt 2, Santelj 13.
Italijansko reprezentanco pa so sestavljali: Magnifico 18, Innicen-tin 6, Castellano 21, Gallinari 8, Cordella 6, Lorenzon 5, Colombo 12, Sonaglia, Grattoni 6, Ferro 10, Gel-somini 2.
LE CASTELLET - Na izredno hitri progi v Le Castelletu, kjer bo danes avtomobilska dirka za veliko nagrado Francije v formuli ena, so motorji turbo v več kot očitni prednosti in če ne bo prišlo do nepredvidljivih dogodkov (okvar, nesreč ali česa drugega), bi morala prva mesta biti že oddana.
Na včerajšnjih zadnjih uradnih poskusnih vožnjah so bila namreč vozila renault, ferrari in brabham.
V organizaciji ŠD Juventina
Odbojkarski tečaj na Bledu
Športno društvo Juventina organizira na Bledu (od 20. do 29. avgusta letos) devetdnevni odbojkarski tečaj za odbojkarje od 12. do 17. leta starosti. Tečaj bo vodil trener Jožef Cej, ki ima za sabo dolgoletno izkušnjo. Predvidena sta dva treninga dnevno, na katerih bo trener predvsem gojil tehnično plat odbojkarjev.
Vpisovanja so že v teku, na razpolago pa je še nekaj mest za tiste, ki bi se želeli začeti ukvajrati s to športno panogo, ki je v zadnjih letih zaživela na Goriškem.
Vpisovanje na uradu ZSŠD1 (Ul. Malta 2 v Gorici), ali pri Viliju Prinčiču (tel. 33-029) in Ivanu Plesničarju (Štandrež, tel. 81-693).
PLAVANJE
ZDA
Kvalifikacije
MISSION VlEJO - Na kvalifika cijskem tekmovanju ZDA za sestavo reprezentance, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu, so dosegli a-meriški tekmovalci še dva zelo dobra rezultata: Baerdsley je preplaval 200 m metuljček v 1’58”14, Caulkinsova pa 200 m mešano v 2'15”07. Oba časa sta sezonska svetovna rekorda.
ki razpolagajo z motorjem turbo, nedosegljiva. Najboljša sta bila sicer Arnoux in Prost (renault), takoj za njima pa se je uvrstil Piromi (ferrari). Solidna sla bila tudi De Cesaris in Giacomelli na alfa ro-meo, saj sta bila prva izmed tistih, ki nimajo turbo. Svoj položaj pa je poslabšal Lauda, ki je dosegel de veti čas, medtem ko je bil pred včerajšnjim peti.
VRSTNI RED NA STARTU
1.	vrsta:	Arnoux (Fr.) renault
1’34”40: Prost (Fr.) renault 1 mi nuta 34”68;
2.	vrsta: Pironi (Fr.) ferrari 1 minuta 35”79; Patrese (It.) brabham 1’35”81;
3.	vrsta:	Tambay (Fr.) ferrari
1’35”90; Piquet (Braz.) brabham 1'36”35;
4.	vrsta: De Cesaris (It.) alfa ro-meo 1’37"57; Giacomelli (It.) alfa rorneo 1’37”70:
5.	vrsta:	Lauda (Av.) mclaren
1’37”77; Rosberg (Fin.) wil!iams 1’37”78;
6.	vrsta: Daly (Ir.) williams 1 minuta 37"79; Watson (VB) mclaren 1’38”94;
7.	vrsta: De Angelis (It.) lotus 1’39”11; Warwiqk (VB) toleman 1'39”30;
8.	vrsta: Alboreto (It.) tyrrell 1 minuta 39"33; Laffite (Fr.) talbot 1'39”60;
9.	vrsta: Jarier (Fr.) osella 1’39”90; Winhelhock (ZRN) ATS 1’39”91;
10.	vrsta: Cheever (ZDA) talbot 1’40”18: Surer (Švi.) arrows 1 minuta 40”33.
Uvrščenih je še šest vozil, štirim pa se uvrstitev ni posrečila (Lam-mersu, Guerreru, Serri in Boeselu). Dirko bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija, in' sicer na drugem sporedu s pričetkom ob 13.15.
Delovanja ZSŠDI
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 26. t.m., ob 21. uri na sedežu KD Kraški dom v Repnu seja balinarske komisije.
SABLJANJE
V MOŠTVENEM MEČEVANJU NA SP
Četrto mesto za Italijo
«Azzurrom» je le za las ušla bronasta kolajna * Zmagali so Francozi
8:5
9:5
8:6
7:3
prema-
REM — Italija je na svetovnem sabljaškem prvenstvu v Rimu o-svojila v moštvenem meču četrto mesto.
Četrtfinalni izidi tega tekmovanja so bili taki:
Madžarska - Romunija
Švica - Poljska
Francija - ZRN
Italija - SZ
V polfinalu je Francija gala Italijo z 9:4. Švica pa Madžarsko s 7:5. Francija in Švica sta se tako uvrstila v veliki finale, v malem finalu pa je Madžarska premagala Italijo z 8:8 (64:66). V velikem finalu je Francija odpravila Švico z 9:5.
Čeprav, je Italija ostala v tej disciplini brez kolajne, pa so v italijanskem taboru s četrtim mestom kljub temu zadovoljni, saj je to ena najboljših uvrstitev v zadnjih letih, kajti prav meč je, verjetno, najšibkejša točka italijanskega sabljaš-kega športa.
Končna lestvica: 1. Francija, 2. Švica, 3. Madžarska, 4. Italija, 5. SZ, 6. Poljska, 7. ZRN, 8. Romunija.
Medtem so v kliniki »Gemelli* sporočili, da se zdravstveno stanje
ponesrečenega Smirnova nič ne izboljšuje, saj vzdržujejo njegove življenjske funkcije le aparature. V prihodnjem tednu bo prispela v Rim, verjetno, njegova žena, do tedaj pa bo ostal pri njem predstavnik sovjetske delegacije (ki se bo vrnila v domovino danes) Vale-rijan Bazgrevič. Ni pa še znano, če bo Smirnov ostal v Rimu ali pa ga bodo prepeljali v domovino.
KOLAJNE
SZ
Madžarska
Italija
Francija
Švica
ZRN
ŠPORTNI TEDEN ŠZ GAJA
Včeraj nočni tek danes balinarski turnir
športni teden ŠZ Gaje se bliža koncu. Sinoči je bil na sporedu nočni tek. na katerem se je pomerilo 26 tekmovalcev, danes zjutraj pa se prične balinarski turnir, s kate-
NA ODBOJKARSKEM TURNIRJU ZA 3. MEMORIAL <BERNARD FRANDOLIC
Šesterki iz Doberdoba obakrat prvi
Pri moških je Doberdob premagal Jamlje, pri ženskah pa Naš prapor
V petek pozno zvečer se je v Doberdobu zaključil tradicionalni moški in ženski odbojkarski turnir za 3. memorial «Bernard Frandolič», ki ga je organiziralo kulturno društvo Kras (Dol - Poljane). Tudi tokrat se je ob igrišču zbralo veliko število gledalcev, ki so prav gotovo prišli na svoj račun.
Najprej sta bili na sporedu srečanji malega finala za 3. in 4. mesto (moški in ženske), nato pa veliki finale za 1. mesto. V obeh konkurencah sta bili najboljši šesterki Do berdoba. Pa poglejmo posamezne i-zide in končne lestvice:
ŽENSKE
Finale za 1. mesto:
Doberdob — Naš prapor	2:1
(-10. 14, 9)
Finale za 3. mesto:
Kras — Jamlje	2:1
(__7 7)
KONČNA LESTVICA: 1 Doberdob, 2. Naš prapor (Pevma, Os'avje. Št. Maver), 3. Kras (Dol - Poljane), 4 Jkralje, 5. Danica IVrh), 6. Sovodnje.
MOŠKI
.Finale za 1. ngs<&:	_
Doberdob — Jamlje	2:1
(12, -9, 11)
Finale za 3. mesto:
Kras — Naš prapor	2:1
(-12, -13. 14)
KONČNA LESTVICA: 1. Doberdob, 2. Jamlje, 3. Kras (Dol - Poljane),
PO USPEŠNEM NASTOPU BOROVIH ATLETOV NA^ DRŽAVNEM PRVENSTVU V RIMU
Največje presenečenje pripravil Gorazd Pučnik Skočil je kar 30 cm več od svoje telesne višine
Državno atletsko prvenstvo, ki se je sredi tedna zaključilo v Rimu, je prineslo domači atletiki enega tistih uspehov, ki predstavljajo mejnike v domačem športu.
Rutinirani metalki Irena Tavčar in Loredana Kralj sta v disku in krogli sicet tekmovali na normalnem nivoju in gre tekmovalni uspeh Tavčarjeve (4. mesto) bolj na račun sla be kakovosti v Italiji. Borovka bi si s tretjim mestom celo zagotovila pot z državno reprezentanco na Švedsko, objektivno pa sedaj za državni dres nima zadostne forme.
»Senzacijo* pa je predstavlja! na stop Gorazda Pučnika v deseteroboju. sicer bolj zaradi vodstva po prvem dnevu tekmovanja, kot zaradi posameznih rezultatov, ki so bili v glavnem pričakovani. K prvemu dne vu rimskega deseteroboja gre pri
pomniti, da je borovec popravil o-sebni rekord na 100 m (električni čas 11”29 vel j' namreč ročnih 11”05 njegov dosedanji najboljši čas pa je 11”1). Pučnik je bil nekoliko slabši od osebne znamke v daljini — 6,67 m (osebni rekord 6,73), znatno slabši v krogli — 12,17 m (osebna znamka 13,01 m) in boljši na 400 m. kjer bi ročno dosegel 51”3 (proti 51”5).
Presenečenje je bil seveda skok v višino, kjer je imel slovenski atlet osebni rekord 204 cm. Višine 210 cm, 204 cm in 207 cm je preskočil vse v prvih poskusih. Rezultat med 205 in 207 cm (glede na zaporedje vi šin) je bil pričakovan, saj je atlet med zadnjimi treningi redno zaporedoma premagoval 200 cm. Skok preko 210. cm v tretjem poskusu, vendar brez vsake napake, je dal seveda nastopu poseben čar. K re-
zultatu gre pripomniti, da je Pučnik visok samo 180 cm in je torej poletel kar 30 cm preko svoje telesne višine, kar res niso mačje solze.
Po arhiviranju prvega dneva, ki je Pučniku tradicionalno ugoden, so se začele težave. V prvi vrsti bolečina na nogi, ki je posebno negativno vplivala v teku čez ovire in pri metu kopja. Na drugi vrsti pa vročina. V sredo ob 18. uri, ko se je začel večerni program, je bila temperatura na olimpijskem štadionu 34 stopinj. Deseteroborci pa so isti dan v skoku s palico tekmovali med 12. in 14. uro, ko je bila vročina blizu 40 stopinj. Kljub slabšim do sežkom, je pred tekom na 1500 m Pučnik še upal na skupni šestevek 6900 točk, za kar bi bil potreben čas 4’29”. ki je ob izrednih prilož-
nostih v dometu našega atleta. Začetek teka je bil dober, po prvem krogu pa je Pučnik zašel v popolno krizo, ki je postajala vse bolj kalvarija. Ostalo je zadoščenje novega osebnega rekorda 6746 točk ob električnem merjenju. Z ročnim merjenjem časa bi nova znamka znašala celo 6818 točk.
Čez dva tedna bo na sporedu mladinsko državno prvenstvo. Čas je treba izkoristiti za obdržanje forme v upanju, da bodo bolečine na nogi izginile. Možnosti Pučnika za 6900 točk ostajajo dobre, ob rahlem, možnem nazadovanju na 100 m in v skoku v višino so povsem možni napredki v daljini in v krogli v prvem dnevu. v drugem pa na 110 m čez ovire, v skoku s palico in v metu kopja ter posebno v teku na 1500 m.
Bruno Križman
4. Naš prapor (Pevma, Oslavje, Št. Maver), 5. Danica (Vrh), 6. Sovodnje.
Kot je že iz rezultatov razvidno, so bile vse tekme finalnega dela izenačene in zanimive. Prav gotovo tudi presenečenj ni manjkalo, saj so v glavnem ekipe, ki so veljale za «favorita», doživele poraz.
Postave ekip, ki so nastopale v finalnih tekmah:
ŽENSKE
KD KRAS (Dol-Poljane): Kristina Devetak, Rosana Lavrenčič, Rosana Ferletič, Marija in Loredana La vrenčič, Milojka Juren.
JAMLJE: Patricija Radetič, Eda Mikluš, Marta Pahor, Vanda Semolič, L. Mikluš in J. Srebrnič.
NAŠ PRAPOR (Pevma, Oslavje, št. Maver): Neva in Loredana Prinčič, Loreta in Franka Mikluš, Silvana Perše in Jolanda Srebrnič.
DOBERDOB: Luisa Gergolet, Lucija Marušič, Loredana in Rosana Lavrenčič, Luisa Gergolet, Nadja Lavrenčič in Giuliana Čadež.
MOŠKI
DOBERDOB: Marko Jarc, Boris Cotič, Lucijan Černič, Edi' Gergolet, Karel Ferfolja, Mavricij Kosič, David Lakovič.
JAMLJE: Bernard Soban, Vilko Antonič, Marij Bagon. Ivo Devetak, Silvan Semolič, Robert Antonič, Marij Korošelj in Pavel Bagon.
NAš PRAPOR (Pevma, Oslavje, št. Maver): Marjan Bevčar, David Klanjšček, Marko Komel, Silvan Gravner, Franko in Marjan Sošol, Moreno Furlan.
KRAS (Dol - Poljane): Ivo Devetak, Darij Frandolič, Robert Antonič, Bruno Šuligoj, Lucijan Moro, Marino Pelicon, Franko Peric in Zvonko Frandolič.
SODNIKI finalnih srečanj: Mar ko Jarc, Karel Ferfolja, Ivo Devetak in Igor Komel.
ZAPISNIKARJA: Franko Peric in Kristina Devetak.
Po srečanjih je sledilo nagrajevanje. Predsednik društva KD Kras, Zvonko Frandolič, je v svojem u-vodnem govoru podčrtal namene in vlogo, ki jih ima turnir v okviru društvenega delovanja ter orisal lik Bernarda Frandoliča. Spomin na pokojnega -o vsi prisotni tudi to-krat počastili z enominutnim molkom. Nastopajoče ekipe pa je nagradila mati pokojnega, Katerina Križmančič - Frandolič.
Na nagrajevanju so bili prisotni tud: predstavniki doberdobske ob činske uprave, Združenja slovenskih športnih društev v Italiji ter doma čih kulturnih, športnih in drugih organizacij.
3 memorial «B. Frandolič* je torej popolnoma uspel. To dejstvo so ob zaključku srečanj vsi eno glasno podčrtali: igralci, publika in
prireditelji sami. Prijetno vzdušje, dobra organizacija in nemoten po tek odvijanja turnirja ta uspeh le podčrtujejo. Sedaj pa so misli vseh ne le KD Kras, kot organizatorja, usmerjene v prihodnji, četrti memo rial. Ta športna «kraška» manifestacija ni namreč le zgolj navaden športni dogodek, ampak je nekaj več. nekaj, na katerem lahko tudi razvijamo telesnokulturno dejavnost zlasti odbojko v prvi vrsti v Dolu in Poljanah, toda tudi v drugih va seh goriškega Krasa.
Igor Komel
rim bo športnih manifestacij tudi konec.
Zmagovalec sinočnjega teka je Andrea Calo (Marathon), na drugo mesto se je uvrstil predstavnik lo-njerske Adrie David Gregori, tretji pa je bil Boris Trampuž (Arniči del tram di Opcina). Sledijo Luciano Bukavec, Giorgio De Bei, Igor Can-ciani, Livio Ungaro, Alberto Rističi, Zdravko Skupek, Maks Grgič itd. Najmlajši udeleženec je bil devetletni Moreno Trampuž.
V torek občni zbor ŠD Juventina
Člani športnega društva Juventina iz štandreža bodo v torek, 27. julija, na svojem rednem občnem zboru naredili obračun enoletnega dela. štandreško športno društvo se v zadnjih sezonah, ob tradicionalni nogometni dejavnosti, ukvarja tudi z odbojko, ki se je ravno v teh
ŠPORTNI TEDEN ŠZ GAJA
na nogometnem igrišču na Padričah
PROGRAM:
Danes, 25. 7.: ob 8.30 mednarodni balinarski turnir, ob 19.00 kulturni program z nastopom otrok bsn. š. K. D. Kajuh in nagrajevanje, od 20.30 dalje ples
Delovali bodo dobro založeni kioski - Igral bo ansambel TAIMS
zadnjih letih precej razvila. To se pravi, da bo ravno v torek na občnem zboru priložnost, da pregledajo razvejanost športne dejavnosti v o-kviru društva ter postavijo še trdnejše temelje v posameznih društvenih sekcijah.
Občni zbor ŠD Juventina bo v prostorih kulturnega doma »Andrej Budal* v Štandrežu s pričetkom ob 20.30. Vabljeni so člani in prijatelji društva.
L a jcarfionsca
TRST • Ul. Battisti 23 - Tel. 723206 GORICA • Ul. Arcivescovado 8 • Tel. 32089
POPUSTI od 24. junija dalje
VSE MODNE NOVOSTI USNJENE GALANTERIJE IN KONFEKCIJE
TRST
Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124
Velika poletna razprodaja
POPUSTI
ROIICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/e Tel. 20-03-71
<ERAMICNE PLOSCICE SANITARIJE
{UPNIKOV PURAN
Qt'nska humoreska
6.
t/1 sPlošen direndaj: čestitanje, rokostiski, objemi... 8ticamj ta Berta in Katina še postregli z zadnjimi posla-
WniVŽav 'e nekdo glasno vprašal, zakaj se ni odkrito oka g0stiteljica, da prevzame skrb za pojedino? Za-0 “ °vinka?
k’ tnislfi°VOri,a ie sodnikova soproga: «Iz obzirnosti... da ^tuja a gospod župnik in gospod kaplan, da je pečenka f - Razumete?«
^Shii a'.so za^ele kaplanove oči spet nagajivo bliskati; b*jin0 »l k žuPniku in mu zašepelal-. -Ali jim razkrijeva skriVnost?,
*Gos a' ’e hudomušno pritrdil župnik. va$ bo c.POda’ prosi,n vas, sedite! Imam za vas novico, ki PtAviij Pi,re.Senetila Nocoj ste gospodu župniku in meni pri-^kaj „Sa,iivo presenečenje; a tudi midva imava za vas v malhi —
Napeta radovednost omizja. Nato kaplan počasi in s poudarkom:
•Midva sva vašo skrivnost že prej uganila, odkrila, pač vedela.«
•O, glej ga!» «Ne bo res!« «Ta je debela!« «Kdaj prej?«
Kaplan je z užitkom nadaljeval:
•Po vabilu na večerjo sva prvič posumila, potem sva opazovala in ugibala do trenutka, ko je naša velespoštovana gostiteljica stopila s puranom na pladnju v jedilnico in ga postavila prav pred naju. Takrat sva v mislih rekla: • Pozdravljen, lepotec, spet se vidimo!« — in sva bila gotova, da je on.»
Le kako ste vedeli, kaj gospod župnik misli in ve?«
•	Pod mizo sva imela obveščanje.«
•Ohoho! Zakaj nista povedala, da vesta?«
•	Predvsem sva hotela videti, kako se bo zarota razkrila in Kdaj bodo prišli grešniki na beli dap «
•	In zakaj nista takoj po izpovedih povedala?«
•Nisva vam hotela kvariti prepričanja, da sva presenečena.«
•in pečenka? Vama je šla vseeno v slast?«
•Seveda! Bila sva že pripravljena nanjo. In vendar veva, da je Stvarnik določil perutnino za človeško hrano.«
Tedaj je gospod S. malomarno pr ipomnil: «Ne verjamem, da sta vedela. Vi verjamete? Kako bi se znala tako pretvarjati?
-Ne pretvarjati: midva sva se zatajila in žrtvovala svoje veselje za vaše veselje.«
In spet gospod S. malomarno: «Ah, glej: jaz pa mislim, da se hoče gospod kaplan zdaj le postaviti, kako je bolj navihan od mene.«
•Res je, kar pravim!« je pribil kaplan.
•Hm, nerodno, da gospod kaplan tega zdaj ne more dokazati.«
•Gospod župnik, povejte mu vendar vi.»
•Kar sam ga prepričaj, saj znaš,« g je smeje še bodril župnik.
Kaplan se je ozrl po omizju: »Drugi mi verjamete?« In nagnjen k župniku: .Zakaj mi ne pomagate?«
Gospod S. je izrabil ta trenutek, da je omizju namignil, naj ponagajajo kaplanu. Potem je on sam odgovoril: »Nobeden ne verjame.«
Ni bilo jasno, ali je kaplan zadnji hip namige gospoda S. opazil, na vsak način se je zares ali navidezno razjezil:
«Sami naj odgovorijo, saj so polnoletni!«
In gospod S.: «Sami odgovorite, da ne verjamete.«
Nato so res v zboru važno odločili: «Ne verjamemo.«
Kaplan je skočil na noge: «Ali res mislite, da sme kaplan govoriti neresnico?! Da jaz govorim neresnico?!«
«Zakaj ne,» je odvrnil gospod E. brezbrižno, «saj vam gospod župnik da takoj odvezo.«
Drugi so kimali. Kakor da bi kaplana pičila osa, je odrinil stol, stopil nekaj korakov od mize, z desno nogo naprej, z levo nazaj, postavil pesti v boksarsko držo in rekel skozi zobe:
•Pridite, kanalje —, kdor še tako zine, mu jo pritisnem v nos, da se mu bo zafrknil kakor smrdljiva pipa —•
Moški gostje — razen predstojnika sodišča — so se tudi postavili nekaj korakov pred kaplanom v bojno držo in zbijali grozeče obraze, da bi strašili nasprotnika. Ubogi ka-planček, sam proti vsem, se jih pa ni zbal, temveč jih je tudi on strašil na vse načine. Dame, ki so obsedele pri mizi in se prej niso vmešavale v prerekanje, so se zdaj tako smejale, da so jim tekle solze po licih in jih je bolela trebušna prepona.
Tedaj je pristopil h kaplanu župnik in ga potrepljal po rami: »Daj, kaj se tako razburjaš?«
•Maloršiga, ali ne vidite, kako me jezijo?!«
•Šalijo se, ker te imajo radi.«
•In ker je še bolj srčkan, kadar se jezi,« je dodala neka dama, ki je zaradi smeha že lovila sapo.
Gospodje so obstopili kaplana in se mu smejali, ker jim je spet nasedel. Pah, in oni njemu, jih je zavrnil kaplan, saj je prestregel njih namigovanje. Potem so se vsi smejali in pobotali. Gospod S. pa je povedel kaplana še nekoliko stran, da se mu izpove:
•Hotel sem se malo »maščevati« zaradi pelerine.«
•Kaj je s pelerino? Saj sem vendar uredil —
•Aha, prav zato: zdaj jo bom moral dati v naftalin, čeprav je še kakor nova. In bi je bilo tudi škoda, ker —»
*— ker je praktična...« je pomežikal kaplan, «ali ne?«
•Vidite!« se je skoro razburil gospod S. «Ne bom je več mogel nositi, če se bo zvedelo, kako je bilo s puranom.«
»Mhm, razumem. Da ne bo morala pelerina v naftalin, je torej treba, da vsi molčimo — recimo: kakor grob?»
Uredništvo, uprova, oglasni oddelek
TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559	tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TU 460270
Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 120.00. letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Zo SFRJ žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Uubliom Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8
25. julija 1982
St., viš. 43
32.400 lir. FinančnU.100, legalni 1.000, osmrtnice po form0® sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca, Mali oglasi 200 lir bes Ob
krajine
v Italiji pri SPI.
,	,	Čl.n K»lil»«l»|
lzd»i«KJZTT zveze časopisni]; I
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiska f ^ir*r založnikov FIE«
□li oglasi 200 m o«””'
praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Furlanlje^u^? jine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, i? vseh drugih o
•LJ
•M
PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji:	
NA ŠIRŠEM OBMOČJU SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE	
Ljubljana	— kioski DELO in VJESNIK
Bled	—	Autocamp «ZAKA» —	Autocamp «SOBEC» —	kiosk DELO Casino —	kiosk DELO pri Unionu —	kiosk Tobak avtobusna postaja —	kiosk DELO avtobusna postaja
Bohinj - jezero	— kiosk Turist, društva Bohinj
Bohinj. Bistrica	— kiosk DELO Rozman
Opatija	— kiosk VJESNIK
Reka	— kiosk VJESNIK
Ptuj Rog. Slatina	—	kiosk VEČER (samo ob nedeljah) —	kiosk DELO, TTL
	Trafika Hotel Donat
Zagreb	— kiosk VJESNIK - Trg Republike
	NA PRIMORSKEM
Divača	— kiosk DELO
Dutovlje	— Market Kras
Gorjansko	— Market Kras
II. Bistrica	—	kiosk TTL Tobak, Cankarjeva 9 —	kiosk TTL Tobak, Gregorčičeva 28
Komen	— Market Preskrba
Kostanjevica na Krasu	— Market Živila
Kozina	— Trafika Babič
Križ pri Tomaju	— Trg. Šonc
Lokev	— Preskrba
Postojna	— kiosk DELO, Primorski tisk
Sežana	— kiosk OREL, Gorup M., Cuk M„
	Krajinger, Supermarket Kras
Ajdovščina	— kiosk DELO, kiosk Vidmar
Bovec	— knjigarna Mladin. knjiga, Tobak
	TTL, Kavarna na trgu (samo ob nedeljah)
Branik	— Market
Dobrovo	— kiosk DELO
Miren	— kiosk DELO
Nova Gorica	— kiosk DELO, Velikonja, Lah,
	Kavčič, Tušar Grosist GO G Market Solkan G Market Šempeter kiosk Brumat, Premrl Ledine GO - Goriška market
Solkan	— bife Soča (samo ob nedeljah)
Šempeter	—	Brumat - Tobak —	Grosist Market
	trafika Mavec kiosk DELO - Premrl Restavracija Lipa (samo ob nedeljah)
Ozeljan	— T.P. Primorje
Renče	— kiosk Tobak
Šempas	— T.P. Primorje
Tolmin	— Knjigarna Mlad. knjiga
	kiosk Tobak Leban kiosk DELO, avtobusna postaja Bife - avtobusna postaja (samo ob nedeljah)
Vrtojba	— T.P. Primorje
	Bife Jadran (samo ob nedeljah)
Kobarid	— Gostilna Kotlar (samo ob nedeljah)
	V ISTRI
Ankaran	— kiosk DELO
Izola	— kiosk Babič, DELO, Prim. tisk
	Samopostrežna restavracija (ob nedeljah)
Koper	— kiosk DELO, Prim. tisk
	P.T. Zusterna
Piran	— kiosk Cvetič, Filipčič
	(avtobusna postaja) Prim. tisk, Trafika Tobak
Lucija	— Primorski tisk
Portorož	— Knjigarna Prim. tisk
Škofije	— kiosk Barolin
CASIO.
URARNA
ZLATARNA
Ličan
Lastnik
P lise o Sergio
TRST . Kurzu llalia 8 Telefon 040/61176
ORVISI
bogato izbiro vsakovrstnih igrač
TRST — UL. PONCHIELLI 3
2 RIELLO S 4ERMEC
Q	% BTRELLO COtOZlONAlOfil
O..-:	[ LA N D1S 4 GVR)
c^ftBILLMAN
O u	-M 197 Tret
o>Q£
<o
34127 Trst Ui. F, Severo 42 Tel. 56920/02

RADIO ■ CB FOTO - VIDEO CANON - NIKON - LEICA HITACHI SONY
TRST — Pasaža Fenice 8 - Tel. 732-897
Agraria
MOČILNIK
UL Udine 18 Tel. 418-878
■	RASTLINE
■	SEMENA m GNOJILA
■	MOTORNE ŽAGE
■	ORODJE
tVr«#
Nudi pravim ljubiteljem kave
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 300 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
PRIMO ROVIS
Informacije SIP uporabnikom
PLAČILO TELEFONSKEGA RAČUNA
BREMA
UL. MAZZINI 16
Vam predstavlja opremo za kopalnice v naravnem kristalu. Moderne barve: «champagne», rdeča, bela, kromirana in temno plava
BREMA — vabilo v realnost ugodnih cen v Trstu
Družba SIP opozarja svoje abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za lil. trimesečje 1982.
S tem oglasom opozarja vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej pri lokalnih sedežih. S tem se bodo izognili prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.
Societa Italiana per lEsercizioTelefonico
r
e
Pravi naslov za HI-FI glasbo Od zmeraj Za vse zahteve


-
RADIO RESETTI se vam predstavlja v obnovljenih prostorih, da zadovolji vse vaše bodoče zahteve
RUiB SESlIti
TRST - ULICA ROSSETTI 80/la - TEL. 750725
Nedelja, 25. julija 1982
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55 Nedeljska srečanja — nabožna oddaja
12.15	Zelena črta — kmetijska oddaja
13.00	želja po glasbi 13.30 DNEVNIK
16.15	Evrovizija
Kolesarstvo: Tour de France
17.00	Življenje na zemlji — dokumentarna oddaja
17.45	Srčna drama — 4. del 18.50 Trapper — TV film 20.40 «Una citta come Alice» — 22.05 Hit parade — popevke tedna
22.35	Športna nedelja v teku oddaje:
Jungtovvn; Boks
Drugi kanal
11.00	Koncert harfistke Claudie Antonelli
11.45	Connections — dokumentarna serija
12.35	Mork in Mindy — TV film
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.15	DNEVNIK 2 — Neposredni športni prenosi Avtomobilizem:
Velika nagrada Francije
Pescara: Kolesarstvo 16.45 Koncert Edoarda Bennata
17.50	Morje mora živeti
18.55	Po Ameriki s kolesom —
19.50	DNEVNIK 2 - Vesti
20.00	DNEVNIK 2 —
20.40 Zgodba nekega Italijana —
21.55	Povratek domov — komedija Harolda Pinterja
22.55	DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
12.00	Marsciano: Kolesarstvo
15.30	Neposredni športni prenosi: Genova: plavanje
19.00	DNEVNIK 3
19.20	Koncert Alberta Camerinija
20.10	Glasbena oddaja
20.40 Gledališki igralci v Firencah
21.10	Glasbena oddaja 21.25 DNEVNIK 3
21.50	športne vesti
22.20	Jazz glasba
22.55 Sto italijanskih mest: Amalfi, prva obmorska republika
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.05 Poročila
10.10	Živ. žav, otroška matineja
11.00	Ženske z obede —
12.30	TV kažipot
12.50
13.15
14.15
16.40 17.30
17.40 18.10
18.40
18.50
20.30
21.00
21.55
22.30 23.00
16.00
19.00
20.15
21.45
21.45
Domači ansambli: Ansa®^ Maksa Kumra Kmetijska oddaja Poročila
Show fantastico Poročila
Atletska tekmovanja Nastanek in razvoj ju80S vanskega vojnega letj“s;v ■ Jugoslovansko vojno letalstvo v NOV — 2. del Športna poročila Komisar Moulin: Zastrupljeni —
TV nanizanka TV dnevnik
Čez neprekinjeno črto " TV nadaljevanka človek brez meja: Zamejska bitka —
Športni pregled	.
Lovčen - gor skob itros®« avtomobilska dirka za slovansko prvenstvo
Koper
Avtomobilizem: Velika nagrada Francije Serijski film Pazi na glavo — film Poje Bruno Sebastian Čas v sliki
TRST A
8.00, 13,00, 14.00, 19.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Nedeljska matineja; 10.30 Poslušali boste; 11.00 Mladinski oder: «Teci, teci, kuža moj!»; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Narodnozabavna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 19.00 Nedeljski radijski zbornik: Kulturna panorama — Zabavni program;
16.30	Hit Parade
KOPER
(Slovenski program)
8.00, 9.00, 15.00 Poročila; 8.30 Naš čas; 9.07 Kinospored; 9.10 Stoji, stoji lipica — Polje, kdo bo tebe ljubil - oddaja za naše kmetovalce; 14.00 Na valu radia Koper: 14.30 Glasbeni notes: 14.45 Glasba po željah: 16.00 Radio Koper na obisku; 16.15 Poje Nikka
Costa; 16.30 Domača rock scena; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Zabavna glasba; 17.30 Primorska poje; 18.00 Za vsakogar nekaj.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Dnevnik; 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček;
8.15	Horoskop; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.30 Zbor in orkester Salsoul; 10.45 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi;
11.15	Valčki; 11.32 Kirn; 12.00 Napoved radijskega in televizijskega programa; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na ijih; 14.33 Nedeljski collage; 15.00 Poje ansambel Passengers; 15.15 Stisk roke; 15.30 Glasbeni sejem; 16.15 Poje Miguel Bose; 16.30 Jugoslovanski motivi; 17.00 Najpopularnejše popevke tedna: 17.30 Crash; 18.00 Lestvica LP; 18.45 Glasbeni slovar; 19.35 Športna nedelja.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 14.00, 15.00. 18.00, 20.00 Por«4^ 6.15 Danes je nedelja - Re*a’?u.
8.30 Zdravo, tovariši
voja101
ja; o.ou ZiUiavo, luvailij* ■ - i* 8.40 Vedri zvoki; 9.07 Veseli bogan; 10.05 Še pomnite, Viva1... 11.05 Nedeljska matineja; , ši poslušalci čestitajo in Pozfl, j ljajo; 14.10 Zabavna glasba; j ^ Za kmetijske proizvajalce; 'j Humoreska tega tedna; l"-“® majhnimi ansambli; 15.40 PJ* ^ godba iz Amsterdama; 16.00 ^ ročila; 16.10 Pri nas doma; 'j, Nedeljska reportaža; 16.55 Lis ^ notesa; 17.20 Gremo v kino; -j Popularne operne melodije: ‘-C, Zabavna radijska igra: Marinc: Skrivnost kote 117! Jhjj Obvestila in zabavna glasba:	'
Lahko noč, otroci; 20.45 Glasi* razglednice; 21.00 - 22.00 V deljo zvečer; 23.20 Glasbena to na mladih,
Ponedeljek, 26. julija 1982
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Želja po glasbi
13.30	DNEVNIK
13.45	Posebna oddaja iz parlamenta
17.00	Sveže, sveže
glasba, prireditve in aktualnosti: v studiu B. D’Urso 17.05 Tom story - risanka 17.50 Eisdiied TV film
18.40	Ponedeljki narave 19.10 Tarzan - TV film
19.45	Almanah in
20.00	DNEVNIK
20.40	Ada Dallas - film
22.30	Posebna oddaja Dnevnika 1 23.25 DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	Azzurro 82
16.00	Avtomobilizem:	Velika na-
grada Francije dan pozneje
16.30	šolska vzgoja
17.00	Popoldan
17.15	TV film
17.40	Program za mladino’
18.30	DNEVNIK 2 -Športne vesti
18.50 La duchessa di Duke Street
19.45	DNEVNIK 2 - Vesti
20.40	Operna in baletna sezona: Peer Gyn*
22.45	Protestantizem
23.10 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.15 Ljudje in zemlja
poljudnoznan®^
18.20 Poročila 18.25 Benetke ni film
19.30	Obzornik
19.45 Mladinski studio
20.30	TV dnevnik
21.00	Germanie in pes -
21.40	Kulturne diagonale
22.40	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
18.00	TVD - Novice 18.05 Aktualna tema
18.30	TV šola
19.C0 Rezervirano za najmla)5
19.30	Cinenotes 20.19 TVD Stičišče
20.30	Sedem samurajev - 6*®
22.00	TVD - Danes 22.10 Čas v sliki
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.30 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Radijski mozaik:	Almanah:	Arhitektura	in
arheologiji v luči najnovejših odkritij. Pripravljata Dario Jagodic in Marjuča Offizia; 8.45 Pot-puri napevov in melodij; 9.30 Dramatizirani roman: Janez Jalen «Bobri» - 7. del, dramatizacija in režija: Franko Žerjal, izvedba: Radijski oder: 10.10 S koncertnega ih opernega repertoarja: VVolf gang Amadeus Mozart: Figarova svatba; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik - Literarni listi; 12.00 Kulturni dogodki ■ Kako ti je ime?: 13.20 - 16.00 Iz studia ne posredno; 16.00 Klasični album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik:
Na obisku pri. ..; 18.00 Socialno vprašanje v slovenskem romanu. Avtor Milko Rener; 18.20 Jazzovski koncert
KOPER
(Slovenski program)
7.00. 7.30, 8.25, 14.00, 15.00 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radij ski, televizijski in filmski spored; 14.00 Na valu radia Koper; 14.15 Kinospored; 14.30 Zanimivosti 15.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po telefonu, glasba, 15.30 Spored mladin ske zborovske glasbe; 16 00 Dogodki in imevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Glasba, objave; 17.30 V podaljšku - pregled športnih dogodkov.
KOPER
(Italijanski program) * 7.30, 8.30, 13.30, 16.30, Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, Li.$ 14.30, 15.30, 17.30 Poročila! p Glasba za dobro jutro; 7.1® ^ ledarček; 8.15 Horoskop; jjl je koraki; 9.15 Kdo si Lucianovi dopisniki; 10.00 z rjjj; je. . .;	10.15 Ansambel Gau *
10. 45 Mozaik; 11.00 Zdravo. ‘ ,. di; 11.32 Kirn; 12.00 Na prvi s jj ni. 12.05 Glasba po željah! Lj) Lestvica popularnih popevk; Poročila v nemščini; 15.36 šče; 16.00 Popevke za P®? 16.45 Poje Syreeta; 17.00 vi in zvoki; 17.15 Italvpx! ^g(t' Crash; 17.55 Pismo iz. . •! .jjf Spomnimo se na opereto; Rock party:
TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE

TOREK, 27. 7.
LJUBLJANA
18.40 Poročila; 18.45 Zgodbe o prismukih - otroška serij 18.55 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Rovinj je pel- 19 30 Obzornik; 19.45 Čas, ki živi: No pasaran (Ne bodo prodrli) dokumentarna serija; 20.15 Risan ka; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Do kumentarna oddaja: Kako zelena je bila moja doiina; 21.4 Jean Christophc - TV nadaljevanka: 22.40 V znamenju.
KOPER
13.30 Odprta mej; oddaja v slovenskem jeziku: 18.00 TVD Novice; 18.05 Cinenotes; 18.31 TV šola; 19.00 Rezervirano za naj mlajše; 19.„0 Ta leta, ti dnev dokumentarna oddaja; 20.15 TVD Stičišče; 20.30 Lepotec, grdavs ir butec - film, 22.t,3 TVD - Danes: 22.10 Čas v sliki - dnevnik v nemškem Jiziku; Ob oncu Od prta meja
SREDA, 28. 7.
LJUBLJANA
19.00 Poročila; 19.05 Gusarji kapitana Ganch. - otroška seri ja; 19.30 Obzornik; 19.45 Prijatelji glasbe: Srečanj, v Grobinšči-ni; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnev mk; 21.00 Reportaža o mestu Novi Sad; 21.05 Madera; Igre brez meja: 22.30 V znamenju: skupščina SR Slovenije o gospo darjenju in izgubarjih;
KOPER
13.30 Odprta meja - oddaja v
slovenskem jezik 18., . TVD Novice; 19.0. Ta letu, ti dnev' -dokumentarna oddaja: 18.45 TV šola; 19.05 Rezervirano za najmlajše; >9.3!" Narodna glasba: 20.00 Risanka: 20.15 TVD . Sti čišče; 20.30 Počitnice fibn; 22.05 TVD - Danes; 22.15 Čas v sliki -dnevnik v nemškem jeziku; ob koncu Odprta neja - oddaja v slovenskem ' ziku.
ČETRTEK, 29. 7.
LJUBLJANA
18.35 Poročila; 18.40 Zbis - S. Ma karovič: Sa. ramjška: 19.00 Pot okoli sveta z osmimi notami: Češ nja; 19.30 Obzornik; 19.45 Po sledeh napredka: 20.1 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Film tedna: Loganov beg - film: 22.55 ? iniatur : Fran Trajnik; 23.10 V znamenju.
KOPER
13.30 Odprta nejr - oddaja slovenskem jeziku; 18.00	^ -
Novice; 18.05 Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Ljubljana;
'.30 TV ola: 19.00 Rezervirano za najmlajše; 19.30 Obzorja; 20.00 Risanke; 20.15 TVD Stičišče; 20.30 Dogodek - film; 22.00 TVD
Danes; 2.10 Cas v sliki - dnevni! v nemškei jeziku. Ob koncu Odprta meja - oddaja v sloven skem ieziku.
PETEK, 30. 7.
LJUBU ANA
18.55 Poročila; 19.00 Telestart 81. zabavnoglasbena serija; 19.30 Obzornik; 18.45 Pot v prihodnost;
Mesta - izobraževalna serija- t j Risanka; 20.30 TV dnevnik! $ Strah vlada svetu - TV nadaU®^ ka: 22.05 Ne prezrite; 22.20' ske operne zvezde: Jaime A./Lo; 23.15 Spremljamo - sodeluj^ 23.25 Nočni kino: Odsevi v *** očesu - film.
KOPER
13.30 Odprta meja - oddjHp slovenskem jeziku; 18.00 1 jf Novice; 18.30 TV šola; 19.00 ^ virano za najmlajše; 19.30 na tema; 20.00 Risanke; 20.1®^» - Stičišče: 20.30 Požar v > Yorku - film; 22.00 TVD '*< nes; 22.10 Čas v sliki -nemškem jeziku. Ob koncu meja - odda ja v slovenskem r SOBOTA, 31. 7.
LJUBLJANA n,ei
18.20 Poročila; 18.25 Znanj**,
- tehnični film; 18.55 Paavo I* /j finski dokumentarni film; kraj: Lipovci: 20.10 Zlata Makedonske pravljice; Med*j» volk, lisica in štorklja; 20.1°, sanka; 20.30 TV dnevnik! Klub detektivov - film; 22.1“ lo tedna: 22.25 človekova k** glasbena serija: 23.20 F esb zabavnoglasbena oddaja; 24-1® ročila.
KOPER
18.00 Kajak - svetovno stvo; 18.30 Glasbena oddaja! Inšpektor Bluey - TV film! Risanka; 20.15 Clintov poV* film: 22.00 TVD - Danes: 22.1* v sliki