Gospodarske stvari. Listje in šilovje, kolike je vrednosti za gozde. Ako zemljišče v kakem gozdu, v kterem se ai grabila stelja, le površao pogledaaio, bodemo zapazili, da vaa zeailjišcaa površiaa obatoji iz več različaih plasti, ki pa aiso ostro aied seboj draga od druge ločeae. Nad kameajom ia akalovjem, ki se še ai v svoje prvotae dele razkrojilo, se aahaja plast iz raznega kamenja večc ali maajše debelosti, aad to plastijo leži prst ia aad prstjo gozdaa stelja. Stelja ali aastelj, pri aas tadi ,,štraja" imeaovaaa, se aareja iz mahovja, trave ia plevela v zelenem, pa tadi suhem staau ia pa iz listja ia šilovja. ki je s časom z drevja skapalo. Stelja je gozdu to, kar je gaoj ajivi, vrtu, travniku. sploh vsemu kmetovavskema gospodarstvu. V aji se aareja ia aahaja ogeljaa kisliaa, gnjilec ia vse druge tvariae, iz kterih se posamezai orgaai ia deli rastliae aarejajo ia vstvarjajo. Pa ae saiao to; s steljo so tudi v tesai zvezi fizikaličae lastaosti gozdaega zemljišča sploh. Med temi lastnosti stoji pa aa prveai mestu oaa lastnost, ktero imeaujejo vodosprejemao sposobnost, to je namreč oaa lastaost, ktera dela zemljišče zmožao veliko maožiao kapljivo tekoče vode aa eakrat v se sprejeti, to vodo pa le po malem v spodaje zemljiščne plasti spuščati. To laataost pa imajo med vsemi mebaaioaimi zmesaiaami gozdaega zemljišča ravao aaj bolj deli gozdae stelje v visoki meri. Naj več posrkajo vode med svoje dele razae sorte mahovja, izmed kterih aektere, kakor je skuanja pokazala, pet, celo devetkrat toliko vodo, kolikor same težijo, v se ia sicer aa eakrat vzeti. Ia zato pa tudi zalaga gozd leto ia daa z vrelci, ki aikdar ae posahaejo doli in ravaiae z vodo, gozd vravaava vodao staaje rek ia potokov, pa tudi razmere vlage ia toplote v zraku, deluje ugodao aa aapravo rose, megle ia oblakov, zabraauje škodljive učiake maajših ia araerjava škode večili plob, poA-odeaj, plazov ia zemljiščaih utrgov. Gozd je toraj ae glede aa deaarao vredaost lesa za podiraaje godaega, po kterem se v potrebi gotovo ae pozabi seči, pravi pomagavec v sili. Zato pa tadi zaslnži, da mu je kaietovavec hvaležea ia da ma V8aj glavae žile, za ajegovo življeaje potrebae ae podrcže, to je, da ga po aespametaem ae slači stelje. (Koaec prihodajic.) Kakšna kamra je dobra za mleko? Dobra mlečaa kamra aiora biti popolaoma suha ia skoz ia skoz saažaa ia čista. Naj bolje kaže, če se aa severai straai poslopja aekaj vglobljeaa v zemljo aapravi. Pod mora biti ali iz cemeataega apaa ali pa iz kaaiaeaih plošč. Imeti aiora okaa z zatvornicami, tako da se mora pristop zraka vravaavati. Ako se z mlekom aa aavadca aačia postopa ia mleko v plitvili latvicah aeshlajeao poatavlja tako mora kamra dosti velika biti, da se morejo vse posodice aa pod postaviti. Krivo je aaaireč, kar se pa le prepogosto aahaja, da se ailečae posodice jcdaa aa drugo postavlja, ker tako zrak ae more popolaoaia do mleka, kteri aaj bolj mleko hraauje. Vrh tega so goraje posodice tudi vplivu hlapov izpostavljeae, kteri iz spodajih posodic pahtijo. Da je mleko dobro ia koristao, ce pride z zrakom v dotiko, se da lahko dokazati. V pokriti posodi se mleko prej vsiri, kakor v odkriti, ce so druge razmere sicer jedaake. Mlečaa kamra mora celo dojbo od dveh daij aprejeti, če se vse mleko za aasmetovaaje postavi; kjer se le edea del mleka za to postavi, tam tudi manjši prostor zadostaje. Sejmovi 19. dec. Teharje, 21. dec. sv. Tomaž aad Laškim, 23. dec. v Brežicab.