Naročnina ■ laša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. l Din. UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka 8. fcštev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaja vsako nedeljo. V. LETO Murska Sobota, 20. marca 1938. Cena oglasov Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. ŠTEV. 12. Naša zunanja politiha V nizu poročil, ki so jih pretekle dni dali člani kraljeve vlade, o delu in uspehu njim poverjenih ministerstev, je poleg poročila o naši notranji politiki vzbudilo največjo pozornost poročilo predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. Ne le naši politični krogi, temveč tudi naši zunajski zavezniki in sosedje so postali pozorni ob besedah našega državnika, ki že nekaj let tako uspešno vodi našo zunanjo politiko. Njegovim izvajanjem pred skupščino je prisluhnila Evropa, saj je naša država postala v zadnjih letih važen činitelj miru v Evropi. Iz govora predsednika vlade povzamemo sledeče: Cilji naše države so ohranitev mednarodnega miru in naših drago plačanih mej ter krepitev prijateljskega sodelovanja z vsemi evropskimi narodi. Razmere in okol-nosti, v katerih je treba te cilje uresničiti, pa niso vedno enake in tudi sredstva ne morejo ostati vedno ista. Vedno je treba uporabljati sredstva, ki v danem položaju najbolj ustrezajo. Položaj nam narekuje velika in neprestana prizadevanja, da se moremo prilagoditi novim razmeram in poiskati nove možnosti za čim uspešnejšo izvedbo politike miru. V sedanji dobi velikega političnega preurejanja, ko iščejo vse države, velike in male, novih načinov mednarodnega sodelovanja, nismo mogli ostati prekrižanih rok. V intenzivnem diplomatskem delu, ki je izpolnilo vse prošlo leto, je tudi naša kraljevina vidno in živahno sodelovala. Beograd je postal, središče splošne pozornosti in cilj mnogih pomembnih diplomatskih dogodkov. Načini in pravci naše zunanje politike se ravnajo po treh osnovnih načelih: 1. sprejeti in omogočiti vsako mednarodno akcijo in sodeloyanje splošnega značaja, ki skuša ohraniti mir in urediti razmere v Evropi. 2. ohranjati in razvijati naša zavezništva in prijateljstva. 3. odstraniti vsa nesoglasja na naših mejah in ustvariti naši državi nova prijateljstva. Jugoslavija je tudi lani nadaljevala svoje sodelovanje z Društvom narodov, kar bo napravila tudi v bodoče. Pazila bo pa na to, da s tem svojim sodelovanjem ne pride v nasprotje s svojo željo, ohraniti z vsemi velikimi državami Evrope dobre in prijateljske odnošaje. Španska državljanska vojna, ki se nadaljuje z nezmanjšanim ogorčenjem, spada med najbolj bolestne pojave sedanje dobe. V pričakovanju, da bi se ta vojna čimprej končala, je evropska diplomacija razvila živahno delo, da bi se spor ne razširil. Ta prizadevanja so uspela in naša država je iskreno sodelovala pri ukrepih, ki jih je londonski odbor za aevmešavanje v tem oziru odredil. Na prvem mestu je treba omeniti zveze neizpremenjenega prijateljstva s Francijo. Dne 1. oktobra se je ob priliki obiska našega zun. ministra v Parizu podaljšala prijateljska pogodba med Francijo in Jugoslavijo z leta 1927. Sledil je obisk zunanjega ministra francoske republike v naši prestolnici. Ti diplomatski obiski so bili izpolnjeni z živahno izmenjavo misli in s koristnimi osebnimi stiki na vseh drugih področjih. Naši odnošaji z Veliko Britanijo so bili takisto dobri in prisrčni. To se je pokazalo v vidni obliki med prebivanjem Nj. Vis. kneza namestnika v Londonu in pri obisku našega zun. ministra v angleški prestolnici. Obema so izkazali največjo pozornost in vidno je bilo razumevanje za naše razmere in naše težnje. Mala antanta je bila tudi to leto pozitivna točka v bilanci naših miroljubnih prizadevanj. Z našima zaveznikoma Rumunijo in Češkoslovaško republiko smo bili stalno v stikih in v prijateljski izmenjavi misli. Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je lani obiskal Beograd, kjer je bil deležen prisrčnega sprejema. Naš predsednik vlade se je osebno udeležil pogreba tvorca češkoslovaške republike predsednika Masaryka. Pogosti pa so bili tudi obiski med našimi in rumun-skimi državniki. Razen tega pa so bila še zasedanja Male antante, ki so s svojimi sklepi vidno dokazali popolno medsebojno soglasje in razumevanje. Tudi Balkanska zveza je lani razvila svoje blagodejno delovanje, tako glede na odnošaje med državami članicami zveze, kakor glede na splošne odnošaje in na miren razvoj razmer na Balkanu. Odnošaji z Nemčijo so se razvijali v smislu čedalje živahnejšega in globljega medsebojnega razumevanja in spošto-tovanja. To je pričal obisk nemškega zunanjega ministra v Beogradu in obisk našega predsednika vlade v Berlinu. Lani je prišlo tudi do sklenitve dogovorov z Italijo, ki je bil podpisan ob priliki poseta italijanskega zunanjega ministra v Beogradu. Ob tej priliki je bil podpisan tudi gospodarski dogovor, ki ima namen, navdati z novimi pobudami gospodarske in trgovske odnošaje med obema državama, ki sta že po prirodi navezani druga na drugo. Enoletno izkustvo, ki ga imamo v tem oziru za seboj, je obrodilo dobre sadove in opravičuje najlepša upanja. Odnošaji s sosedno in bratsko Bolgarijo se razvijajo v duhu sklenjene pogodbe večnega prijateljstva. Ne le, da ni bilo nobenih spopadov in dogodkov, ki so prejšnja leta kalili ozračje dobre soseščine, marveč postajajo nasprotno stiki med zastopniki raznih ustanov v obeh državah stalni in čedalje bolj pogosti. Z vsemi drugimi sosednimi državami se naši odnošaji razvijajo ugodno, ostajajoč v mejah korektnosti in odkritosrčne soseščine. Zunanje ministrstvo je poleg te- ga posvetilo posebno pozornost trgovinski politiki. Ugoden rezultat naše zunanje politike priznavajo in pravilno cenijo tudi vsi nepristranski opazovalci naših razmer. Jugoslovenskemu izvozu so sedaj odprta vsa tržišča sveta. Jugoslavija ni več obdana s sovražniki. Stara prijateljstva smo iskali tam, kjer obstoje objektivne podlage za prijateljstvo in kjer so to zahtevali interesi naše države in miru. Pri tem pa moramo vpo-števati, da nismo nikoli sprejeli kakršnekoli obveze, ki bi bila v nasprotju z našimi prejšnjimi obvezami. Svoj govor je predsednik vlade končal z besedami: „Naša zunanja politika je le sestavni del naše zveste službe kralju in domovini, kajti naš cilj nad vsemi drugimi je, da ohranimo našemu mlademu kralju neokrnjeno dediščino, njegovega velikega očeta, da zavarujemo življenske interese naše države in da okrepimo Jugoslar vijo pod vrhovnim vodstvom Nj. Vis. kneza namestnika in kraljevskega namesništva ter z vašo podporo, opirajoč se pri tem na legendarno hrabrost naše vojske. V svoji zunanji politiki bomo nadaljevali smer, ki se je izkazala za dobro". POLITIKA V Narodni skupšCini se je nadaljevala podrobna razprava o predloženem proračunu za proračunsko leto 1938/39. V središču vsega zanimanja je bilo poročilo zunanjega ministra in predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča, ki ga v izvlečku objavljamo na uvodnem mestu. Razprave se sedaj bližajo koncu, nakar bo proračun predložen še senatu. Vsi do sedaj predloženi proračuni posameznih ministerstev so bili sprejeti z veliko večino glasov navzočih poslancev. V vrstah pristašev dr. Mačka so se pojavili puntarji, ki nočejo več slepo slediti navodilam in ukazom vodstva stranke. Tako je te dni bilo v Dalmaciji razpuščenih pet krajevnih organizacij HSS, ki so bile neubogljive in so taoaiale med ljudstvo nedisciplino. S kraljevim ukazom je bilo imenovanih več novih senatorjev med njimi tudi Slovenec dr. Franc Kulovec minister v pokoju in organizator JRZ v Sloveniji. Ostra sodba. Iz politične mržnje je bil koncem lanskega leta ubit v neki vasi v Bački jugoslovenski do-brovoljec Grubešič. Radi tega se je moralo te dni zagovarjati 20 kmetov pred sodiščem. Glavni obtoženec je bil obsojen na 15 let ječe in na 150.000 din oškodnine Grubevfčevi družini. En obtoženec je dobil 2 leti roblje, eden dve leti strogega zapora, šest obtožencev po eno leto strogega zapora, vsi ostali pa so bili oproščeni. V borbi proti svojim političnim nasprotnikom se pristaši dr. Mačka poslužujejo v nekaterih delih savske in primorske banovine čudnih sredstev. Med te spada sekanje vinogradov, sadovnjakov in požiganje letine na polju. Tako so nekemu kmetu v bližini Sibenika napravili za 73.000 din škode. Prizadeti se je seveda pritožil, prišla je komisija, ki je ocenila škodo, ker pa krivcev niso mogli najti je odredil šibeniški župan na osnovi zakona o obSinah, da morajo povrniti škodo kmetu vsi sosedje. Ko so se pa prizadeti sosedje proti temu pritožili na bansko upravo. Jim je ta pritožbo zavrnila in potrdila županov odlok. Konec Avstrije Uredba o zaščiti denarnih za vodov je bila spremenjena ter je podaljšan rok za prijavo zavodov v zaščito od 23. februarja 1938 do 23. avgusta 1938. Spremenjena uredba daje pravico zaščite le še poljedelskim kreditnim zadrugam, dočitn zasebni denarni zavodi, ki se do 23. februarja niso prijavili v zaščito, ne bodo mogli več zaprositi zaščito. Položaj v Srednji Evropi je zelo nevaren. O tem pričajo zadnji dogodki v Avstriji. Zato bo morala Anglija v kratkem tam posredovati. Tako pišejo angleški listi. Iz dneva v dan se veča dovoz vojnega materiala v komunistično Španijo, ki prihaja iz Sovjetske Rusije. Komunistične organizacije v Rusiji v ogromnem številu vpisujejo in pošiljajo prostovoljce v Španijo. Vse to jasno priča, tako namreč piiejo italijanski časopisi, da se hoče Rusija postaviti na čelo Španije. Samostojno ameriSko Zvezo narodov nameravajo ustanoviti v Ame riki. Tej zvezi se bi pruključile vse države v Srednji, Severni in Južni Ameriki ter h kratu izstopile iz ženevske ustanove. Ta načrt utemeljujejo z razlogom, da so koristi ameriških držav drugačne, kakor koristi evropski, da Ameriko evropski spori in spopadi ne brigajo in pa da ženevska Zveza narodov ni bila sposobna zadovoljevati ameriških držav in njihovih potreb, ker so v njej pač odločale evropske države. 300.C00 kitajskih vojakov je do-sedaj padlo v boju za svobodo svoje domovine. Tako število navajajo japonski časopisi. Dosedanja madžarska vlada se je pred dnevi preosnovala in ima sedaj več novih ministrov. Vzrok pre-osnove je bil vedno večji pritisk nacionalistov na razvoj madžarskih notranje političnih razmer, kakor tudi, da bi se končno omogočila gospodarska obnova v državi. V ta namen se je ustanovila posebna ustanova, ki bo imela na gospodarskem področju neomejeno oblast. Ta odbor ne bo odvisen niti od vlade in bo vodil vso državno gospodarstvo. Trpljenja venec - sreča opoteča. Sad hrani slične že lastnosti veje, četudi Ti tako me srepo gledaš; vsak nazadnjak pa težko to obvlada? Smrt pa siromaštvo najbolj spoštuje, razumeš, ko v stvari že propadaš — Raja glej I, da Smrt nikdar ne strada. Raja glej I, da Smrt nikdar ne strada, uboštvo ji odlična je pijača ona pa silno je pretkana kača; ker vfc, kje zvrhana je promenada 1 Morana: »Smrt" — predstojnica je „Hada", in mnoge pa poje ta klopotača, nenasitno - lačna groma hrastača -Sestra 1, ki k vsakemu Ti pride rada. Kdor prvi je poklican, mendd je čislan — Odrešiti najprej se mora revne 1 Trpin I Zdaj varen si mi nepoštenja 1 PrikUcan vsak, je tudi odpoklican — salda, bilance so bogov pravilne Crinja: „Era" vozi voz trohnenja. Brinja: „Era" vozi voz trohnenja, pa mimo tega tudi voz življenja, - .Doba", »Časa zob": mnogo trpljenja -Duh oprostit' se mora zla nagnenja. Občinske volitve Po vseh občinah so že sestavljene in oblastvu izročene kandidatne liste. Kandidate za občinske predsednike smo našteli v našem zadnjem listu. V kolikor smo obveščeni, niso spremembe nikjer. Agitacija se normalno razvija povsod. Izrazita borba se pričakuje le vMartjan-cih in Šalovcih. Po večletnem obstoju združenih občin, so naši občani gotovo zbrali za kandidate najboljše ljudi. Tam pa, kjer se mnenja križajo, naj odloči svobodna volja volilcev. Nam je veliko na tem, da bi se volitve izvršile mirno, svobodno in prevdarno. Nekai za res in nekaj za ialo V soboto 19. marca je Jožef o vo. Poleg drugih imen je v našem Prek-murju tudi mnogo Josefov in Jožef. Ne moremo vse našteti, pač pa želimo vsem za godovo mnogo sreče in zadovoljstva. V Gradišču se nahaja g. Kuhar Josip. Star je 77 let pa vendar še čvrst, zdrav in delaven. Svoje številne otroke med katerimi sta dva duhovnika, je vzgojil vzorno. Svojo obširno posestvo pa urejuje še vedno sam. Gospodu Kuharju želimo še mnogo let veselega življenja. Na Tišini je pa gospa Jožica, soproga g. Rehna. Tudi te je vredno, da se spomnimo. Saj je ona drugim gospodinjam vzor skrbne matere in zveste žene. Naj bo njeno življenje še nadalje veselo in srečno. Tam nekje v bližini je tudi Jože, ki se vedno smeji, slika in modruje. Je vedno vesel in dober pajdaš. Takšen naj ostane še mnogo let v korist in veselje vsem. Še mnogo je drugih, ki bi bilo vredno, da se jih spomnimo. Japonci poročajo, da so dosedaj zasedli Japonci na Kitajskem ozemlje večje nego 700 900 kvadratnih kilometrov, kar znaša tirkratno površino naše države Kaj skriva se v toku hrepenenja: V minljivosti neznosna potrpljenja — verno kesanje tok želi življenja — v tolmunih pa prostost se jenja. Realnost — pa resnico v blazinah, in še krutih tudi mnogo hrani slik — „Soli jezika" umno I je umetil Cista prostost bohoti se po gorah; Norost - Vzhajajoči Mesec je mladik; Ne veš ? - Za tč I drug' moral bo trpeti. Ne veš ? - Za tč 1 drug' moral je trpeti; v naših grudah zemeljskih počiva, in pod skromnim spomenikom sniva. Kdo? - Naš poet! — In naš čolnlč že oteti 1 V koprivah Ti moral si umreti, Ti trpel si, ki njiva Te pokriva, nad njo škrjanček žvrgoli, prepiva: .Ustvarjati, in ne le: hrepeneti 1" Majhna, pa bujna čaša je slovenska, spoStujl f doktor France Prešerna glasbo — Velikan — iz globoke rane pije I Polna uka je ta prelestna Kranjska; jok!, kriki, in polna čista čufstra — to so: Finese Lire — naše poezije. Življenje 11 — en sam sonetni venec? Naj sveti v opomin resnice tleče: Vsakd6 težko zapustil čašo Lire! .Kqnti niii čoiij ml Hamicl" (Konec). X, V, Z, T. - Kar je bilo pričakovati se je zgodilo. Prejšnji petek je Avstrija prenehala biti samostojna država. Bliskovito so sledili usodni dogodki drug za drugim. V teku enega dneva in noči se je zrušila samostojna Avstrija in ob tem usodnem dogodku so se vse države zavile v molk. V sredo še je zadnji avstrijski kancelar Schuschnigg napovedal za nedeljo ljudsko glasovanje, pri katerem se naj bi Avstrijci izjavili ali so za priključitev k Nemčiji ali za samostojno državo. Kakor je bilo pričakovati, so se Nemci temu uprli in narodni socialisti v Avstriji so povsod prirejali bučne demonstracije, v katerih so obsojali Schuschniggovo namero. Ker so nemške grožnje zadele na gluha ušesa, se je začela zbirati ob avstrijski meji nemška vojska. Pod silo razmer je nato Schuschnigg odstopil in še isto noč so sestavili novo avstrijsko vlado, v kateri so sami hitler-jevci. Z izgovorom, da je treba ohraniti red in mir v državi, je na poziv avstrijske vlade prekoračilo 100.000 do zob oboroženih nemških vojakov avstrijsko mejo in so še tekom sobote zasedli vsa važnejša mesta. Vso oblast v državi so prevzeli narodni socialisti. Med tem ko je nemška vojska prodirala proti jugu države, pa se je pojavil v Linzu sam Hitler, katerega je ljudstvo pozdravljalo z velikim navdušenjem. Do spopadov ni nikjer prišlo in Avstrija je padla v roke Nemcem kakor zrelo jabolko. Končno je moral pod pritiskom razmer odstopiti tudi zvezni predsednik Miklas. Do nadalnjega je posle zveznega predsednika prevzel hitlerjev pristaš, notranji minister Seyss Icquart. Razpustili so vsa društva in veliko število predsednikov društev zaprli. Na vsa vodilna mesta so postavili svoje ljudi, tako da je danes Avstrija v vsakem pogledu popolnoma v rokah narodnih socijalistov. Tako nemška vojska kakor tudi Hitler so bili povsod oduševljeno sprejeti. Iz Linza se je Hitler podal v svoj rojstni kraj Leonding, ki je 2 km. oddaljen cd Linza. Ob vsej poti do Leon- dinga so množice tvorile špalir in ga viharno pozdravljale. Tu je položil na grob svojih staršev šopek cvetlic in se popoldne zopet vrnil v L'nz. 14 marca se je podal na Dunaj, kje je bil oduševljeno sprejet. Ob njegovem prihodu na Dunaj so zvonili zvonovi v vseh Dunajskih cerkvah. Dne 13. marca je stalni šef avstrijskih hitlerjevskih napadalnih oddelkov Dr. Odilo Globočnik na Dunaju proglasil po radiju novi ustavni zakon, s katerim se proglaša priključitev Avstrije k Nemčiji. Zakon se glasi: čl. 1. Na temelju člena 3. odstavka k. avstrijske ustave o izrednih ukrepih v okviru avstrijske ustave je vlada sklenila: Avstrija je dežela nemške države. Čl. 2. V nedeljo dne 10. aprila 1938 bo svobodno tajno ljudsko glasovanje vseh nad 20 let starih moških in žensk državljanov Avstrije o združitvi Avstrije z Nemčijo. Čl. 3. Pri ljudskem glasovanju odloča večina oddanih glasov. čl. 4. Za izvršitev tega zakona bodo izdani potrebni ukrepi z uredbo. čl. 5. Zakon stopi v veljavo z dnem objave. čl. 6. Za izvedbo tega zakona je poverjena vlada. Iz tega se vidi, da bodo avstrijski državljani dne 10. aprila z svobodnim glasovanjem določili svojo usodo, ki pa bo brezdvomno z veliko večino šla v prid priključitve k Nemčiji. Driaino mejo na Umirili. z posebnim pismom je Hitler zagotovil predsedniku italijanske vlade Musoliniju, da priznava današnjo državno mejo proti Italiji na Brenerju in se mu je obenem zahvalil za vsostransko pomoč radi priključitve Avstrije k Nemčiji. Habsburški DUČ. Graika generaliteta se je zbrala 13. marca v nekem svojem skrivnem shajališču in je hotela s pomočjo voditeljev patrijatske fronte ter duhovščine proglasiti obsedno stanje, uvesti diktaturo in obenem izdati proglas, s katerim bi Otona Habsburškega proglasili za avstrijskega cesarja. Ko so se ravno o tem posvetovali, je v sobo planila hitlerjevska policija, Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše Budimpeštanske poštne hranilnice v D. Lendavi Veliko je takih oseb, ki so še danes lastniki vlog ali računov Budimpeštanske poštne hranilnice z ozirom na to, da je prebivalstvo pred vojno svoj prihranjeni denar večinoma vlagalo le v poštno hranilnico. Posebno je prebivalstvo Prekmurja v tem oziru v veliko vsoto interesirano. Minulo je že 20 let, ali do danes še nikomur vkljub tozadevnim številnim reklamacijam ni uspelo, da bi se mu izplačal ta opravičeni zahtevek s pripadki. To važno obče gospodarsko vprašanje je vodilo g. Bačič Arpada, predsednika občine Lendave, da je ustanovil gornje društvo z nalogo, da ščiti materijalne interese prizadetih. Pravila društva je Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani odobrila in de- lovanje društva dovolila na ozemlju cele države. Vlagatelji avstrijske poštne hranilnice so leta 1934 ustanovili svoje društvo, katero je doseglo, da se jim je juniju 1937 leta izplačal 40 milijonski zahtevek. Ta okolnost jasno dokazuje, da je samo z združeno močjo, repre-zentirano z društvom, — mogoče doseči povoljne rezultate. Na ustanovnem občnem zboru dne 27. II. 1938. je veliko število interesentov iz raznih krajev lendavskega sreza navdušeno sklenilo, da naj društvo pod vodstvom g. Bačič Arpada takoj začne svoje delovanje. V lastnem interesa je torej vsakemu vlagatelju, da čim prej vstopi v red članov gornjega društva in mu javi iznos svojega zahtevka. ki je vse udeležence aretirala in odpeljala v zapore. Spomenike pokojnega kancelarja Dollfussa so povsod odstranili. Pripadniki Habsburžanov bežijo iz Avstrije. V preteklih dveh letih se je mnogo članov Habsburške dinastije iz inozemstva priselilo v Avstrijo. Po dogodkih zadnjih dni, pa zopet bežijo v inozemstvo — večinoma na Madžarsko. ZappisBjia avstrijske vojske. Dne 14. marca je avstrijska vojssa povsod mirno položila prisego kanclerju Hitlerju. Avstrijski poslaništva. Avstrijki poslaniki v inozemstvu predajajo svoje posle nemškim poslanikom. Tako se postopoma, pa vendar naglo povsod izenačujejo oblike poslovanja in bo avstrija v kratkih dnevih v vsakem pogledu dobila lice popolnoma nemške pokrajine. Preobrat v Avstriji ni povzročil v našem obmejnem prometu nobenih motenj. Državno mejo se lahko s predpisanimi listinami neovirano prekorači v obeh smereh. Kakor smo vedno želeli živeti z obmejnim avstrijskim prebivalstvom in oblastvi v slogi in sporazumu, tako si želimo tudi sedaj, ko imamo za sosedo močno in krepko nemško državo in upamo, da ne bomo imeli povoda za pritožbe pa bodisi katerekoli narave. Slednjič izražamo naše veselje, da se je združitev nemškega naroda tako gladko in brez prelivanja krvi izvršilo. Zupančičev večer v M. Soboti <5. III. 1938 v Sokolskem domu) Tudi metropola Prekmurja ni hotela izostati; dostojnim proslavam ju bileja velikega duha širom naše domovine, se je pridružila tudi Murska Sobota. Prireditev je organiziral na-raščajski odsek tuk. sokolskega društva in jo tudi sam izvedel. Sodelovali so po večini dijaki naše gimnazije od najmlajših do zadnjega višjega razreda. Večer je otvoril dijak šebjanič s prigodno deklamacijo mladega pesnika M., nakar je sledilo predavanje g. profesorja Liška. Predavatelj nam je orisal jubilanta v vsej njegovi veličini, nam predočil moč njegovih del, nas povedel v svet velikih mislecev in velikih narodov in nam pokazal, kaj vse je Zupančič ustvaril in kdo vse je prevedel njegova dela. Njegova izvajanja so bila za marsikaterega — ki sicer pesnika dobro pozna — pravo razodetje. Topel aplavz Je pričal, da je bilo predavanje — dasi kratko — vendar le zelo učinkovito. Sledile so recitacije in deklamacije Zupančičevih del od ,Cicibana . . do .Kovači". »Kovače« je zelo posrečeno izvajal govorilni zbor. Gdč. Gregorc je ob spremljevanju g. prof. Justina s občutkom odpela .Kang-ijici", dijak Nachtigal pa .Na preji«. .Pesem mladine«, učinkovito pred-naša od dijakov Nachtigala in Šebja-nlča je zaključila dostojno proslavo jubileja velikega tvorca in pesnika. Večer je bil zelo dobro obiskan, dokaz, da se M. Sobota zaveda veličine jubilanta, saj ga pozna iz njegovih recitacij in drugače biti ne more. Poleg drugih odličnih predstavnikov našega javnega življenja je bil navzoč celotni profesorski zbor z g. direktorjem ing. Zobcem na čelu. Dijakom, ki so si nadeli težko ali hvaležno nalogo, čestitamo z ieljo, da nam pripravijo ie več takih prijetnih presenečenj. DOMAČE VESTI ITiurska Sobota: — DruStvo .Soča" v Murski Soboti ima občni zbor dne 18. marca ob 8. uri zvečer v gostilni Benkič. Ker pride na občni zbor tudi savezni delegat, prosimo, da se udeležč zbora vsi člani. — Igra v Sokolskem domu. Po-mladek Rdečega križa na državni gim-naziji priredi v petek, dne 18. t. m. ob pol štirih in v soboto 19. (na Jo-žefovo) ob 8. uri pravljično igro v petih dejanjih »PrtiC, pogrni se, ovčka, stresi se, palici iz torbe 1" (Spisal Fr. Knourek, prevedel J. Liška, režira prof. J. Liška, igrajo dijaki in dijakinje drž. gimnazije.) Pomladek Rdečega križa vabi starše, mladino in sploh vse, da se predstav v čim največjem številu udeležijo. Pridite, prosimo točno I -r/Ponovna preiskava o karam-bolu poStnega avtomobila. Še nam je v spominu karambol poštnega avtomobila z vlakom na cesti blizu pokopališča v Murski Soboti, ki je zahteval življenje vsestransko spoštovanega šoferja pokojnega Lukašič Josipa. Pokojni Lukašič je bil namreč češki državljan in njegova mati toži našo državo za odškodnino, radi česar se je upeljala ponovna poizvedba o ka-rambolu. V to svrho je sodna komisija dne 12. marca 1938 natančno pregledala mesto nezgode in zaslišala priče. — Pregledovanje in žigosanje sodov. Na osnovi po Ministrstvu trgovine in industrije, osrednje uprave za mere in dragocene kovine v Beogradu TORPEDO — TRIUMPH — WITTEKIND kvalitetnaf;kolesa i POLICIJSKIM PREDPISOM = j odgovarjajoče osvetljenje za kolesa = nudi v veliki izbiri I NEMEC UREZ H. Soboti. 1 = Za vse dajemo popolno jamstvo. = Prva prekmurska strokovna radio- S = delavnica. 3 Obup nad življenjem V Črešnjevcih pri Gornji Radgoni se je 10. marca 1938 pripetil obžalovanja vreden slučaj. 34 letna Julijana Jaušovčeva je imela 8 letnega nezakonskega sinčka. Živela je z njim na domačiji njenih staršev. Bila je živah na, radi česar so jo starši vedno opominjali na dostojno življenje, pri čemer je prišlo večkrat do prepira. Posebno se je to stopnjevalo v zadnjem času, ko je Juljana navezala znanje z neko moiko osebo. Starši so ji zagrozili, da jo odslovijo od hiše. To je silno uplivalo na Juljano, zato je sklenila vzeti življenje sebi in sinčku. Porabila je priliko, ko ni bilo nikogar doma in je v spalni sobi najprej zadušila sinčka, potem ga obesila na strop in poleg njega se je obesila tudi sama. Ko so se starii vrnili, se jim je ? sobi nudil pretresljiv pogled. Pozvali so sosede in obvestili orožnike, ki so odredili prevoz trupel v mrtvašnico v Gor. Radgono. Žalostno končajo življenje taki ljudje, kateri ne ubogajo svojih staršev. PUCH—PUCH—PUCH—PUCH -PUCH- PUCH-PUCH-PUCH U C H Najnovejši modeli koles vseh P U KOLESARJI! svetovnih znamk v največji izbiri po globoko znižani h fT Ceni. Preden si kupite kolo, si v lastnem interesu oglejte C H mojo veliko zalogo. Ponudbe pismeno ali ustmeno brez obveze za nakup. P U C H PUCH Štivan Ernest, Murska Sobota P trgovec z kolesi, motornimi vozili, šivalni in pisalni stroji, t t fotografski aparati in ves foto materijal,; radio aparati itd. ^ -PUCH—PUCH—PUCH —PUCH—PUCH—PUCH—PUCH z dne 5. I. 1938. št. 5822/37 odobrenega delavnega programa se bode vršilo pregledovanje in žigosanje sodov pri postaji za kontrolo sodov v Murski Soboti dne 7. in 8. aprila, 12. in 13. maja, 9. in 10. junija 1938. Sreski načelnik : Dr. Bratina. DOPISI: — Čikečkavas. Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje g. Balajc Karola je 28. februarja 1938 postalo žrtev požara. Na požarišču je delovala domača in Motvarjevska gasilska četa, katerim je kljub intenzivnemu delovanju uspelo le to, da so širjenje požara zabranile. Povzročena škoda znaša 20000 dinarjev. Vzrok požara ni ugotovljen. -p Gor. Petrovci. V minulem letu smo ustanovili društvo Kmečkih fantov in deklet, ki prav dobro napreduje. Imelo je razne prireditve, med tem tudi tekmo v košnji in grabljanju. Svoj II. občni zbor bo imelo društvo dne 20. marca ob 14. uri v društvenih prostorih pri g. Peršu v Gor. Petrov-cih, na katerega vabimo vse prijatelje kmečke mladine. Ob tej priliki bodo imeli priliko stopiti v društvo tudi fanti in dekleta sosednjih vasi. Dolžnost naše mladine je, da se organizira v domače društvo, ki strmi po vsestranski Izobrazbi svojega društva. — Mačkovci. Slišimo govoriti, da so neki gospodje iz Pečarovcih vložili prošnjo za premestitev poštnega urada iz Mačkovci v Pečarovce. Priznamo, da vsakdo želi pridobiti sebi in svoji okolici čim več ugodnosti, upamo pa, da bo oblast uvidela, da niso Peča-rovci na sredini poštnega okoliša niti pri železnici, in da bi se z premestitvijo poštnega urada iz Mačkovcih v Pečarovce napravila velika krivica 3/3 naroda spadajočega v območje tnkaj-šne pošte. — Sv. Jurij. Lovski čuvaj g. Korn-hauser Lojze je v potoku Ledava u-strelil dve izvanredno veliki pižmovki. Ti glodavci so se tudi pri nas zelo razmnožili, posebno se jih lahko opazi ob našem vodovju. Proda se hiia v Murski Soboti, Križova ulica St. 13: dve sobi in prltikline. Pogoji pri lastniku. TRGOVSKI LOMI, na Lendavski cesti v hiši HARTNER se odda v najem. Iz uredništva: Članek o Knezu Koclju bo priobčen v prihodnji številki ker je prispel prepozno. OglaSaite v Jurski Krajini"! — Tropovci. Voda, ki je v lanskem letu v bližini stanovanja gosp* Kodila Ivana celo leto tvorila neprijetno mlako, je končno odtekla. Toda ob prvem večjem deževju se bo zopet nabrala in sicer zato ker nima, radi premalo očiščenega in poglobljenega jarka, pravilnega odtoka. Sedaj, ko nastopi pomlad, bo čas za čiščenje in poglobljenje jarkov radi česar opozarjamo gospoda krajevnega starešino, da odredi čiščenje in zadostno poglobljenje jarkov zlasti na spodnjem delu naše vasi. — Sotina. Pred dnevi smo pokopali pokojnega Gašparja. Doživel je 74 let starosti in se je vsled obupa nad hudo boleznijo, ki jo je dolgo časa samotno prenašal, v svoji sobi obesil za tram. Pokopan je bil brez cerkvenih obredov. Rankovci. Poleg drugih je pred kratkim napravil šoferski izpit tudi g. Pepi Ratnik, sin splošno poznanega g. Imreka posestnika in trgovca s perutnino in jajci. Dosedaj je g. Imre vozil skupaj kupljeno blago s konji, odslej naprej bo pa opravljal to g. Pepi z avtom, kar bo šlo vsekako hitreje. Na položenem izpitu čestitamo I — KraSče. Posestnika Frumen Antona je zadela huda nesreča. Poleg banovinske ceste ima svojo hišo in za hišo precej strmo v hrib lepi sadovnjak In vinograd. Trajno deževno vreme, ki je le pred nekaj tedni nehalo je sadovnjak in vinograd tako »zmočilo, da se je v obliki ogromne plasti spustil navzdol pri čem« je trsje in sadna drevesa popolnoma iz-ruvalo in polomilo; Plaz se čim dalje vleče navzdol in je pričakovati, da bo g. Frumenu tudi hišo in gospodarsko poslopje zasulo. — Poročilo iz Gor. Lendave. Ob zaključku našega lista smo prejeli iz Gor. Lendave obvestilo, da je sestavil in vložil kandidatno listo za občinske volitve, poleg g. Bačiča Franca, tudi dimnikarski mojster g. Fra-njo Ovčar. S tem je nastala droga situacija in je pričakovati tudi lu precejšne volilne borbe. ,M božja pot" se ponovi v soboto ZS. III. 1931 ob pol 9. uri v Sokolskem domu v I. Soboti — KrlževcI. V noči od 1. na 2. marca 1938 je uničil požar gospodarsko poslopje g. Breskoč Adama in mu povzročil 20 000 dinarjev škode. Domači gasilci so delovali na požarišču 5 ur in se je le tem zahvaliti, da se požar ni razširil na sosednja poslopja, kar bi brezdvomno napravilo še mnogo škode. Vzrok požara je neznan. Hup sledi, gotovo preiitaife!... Da bomo vsi umrli, gotovo vemo. Ali bomo dosegli starost in še le v starosti umrli, ne ve nikdo. Statistika nam podaje sledečo sliko: Od 1000 ljudi IBIPjl f starosti IBBIO 9« ljudi. Ostalih 906 jih pomrje prej od različnih vzrokov in sicer: od pljučnih in dihalnih bolezni 256, od srčnih bolezni 162, od bolez ni prebavil 109, od možganskih in živčnih bolezni 96, od raka 96, od nasilne smrti 88, od kužnih bolezni 37, iz raznih vzrokov 62. Kaj in kdaj bo nas pobralo, ne vemo, radi tega moramo biti na smrt vedno pripravljeni. K pripravi spada tudi to, da se za slučaj smrti zavarujemo, da s tem domačim preskrbimo sredstva za kritje pogrebnih in drugih stroškov. Tako zavarovanje je „Karitas". V iBDUBPjU In fiferaulu HIB U pristopilo v Jirltoi Z0Z6 lovih HlOPOianCH. s tem so rešili svoje domače velikih skrbi. Pristopite še vil Pogoji zavarovanja so zelo lahki. Ob pristopu plačate samo 10 Din. Mesečne premije pa lahko sami določite. Najnižja je mesečnih 5 Din., najvišja 75 Din. Obrnite se na župnijskega zastopnika ali na vodštvo Karitas v Mariboru (Orožnova u. 8) in čim prej uredite vse potrebno. Danes je še čas, jutri, pojutrišnjem bo morda že prepozno. Odlašanje je nespametno. Radi njega se je že marsikdo kesal. Pohitite, da se ne boste še vi kesali I SOKOL — Iz sokolske prireditve. Kavarna pri Mimi je uspela odlično. Kava je bila okusna, topla in dobra. Cisti dobiček 420 dinarjev. Namesto torte je darovala Sokolu sestra Šterova srce, za katero se je prejelo 120 dinarjev. Tako je Sokolu doprinesla sestra Šterova 540 dinarjev čistih dohodkov, kar je hvale vredno. POPRAVILA izvršim strokovno z 2 let. garancijo Zaloga vseh vrst ur Iz najboljših švicarskih tovarn Dittrich Franjo urar MURSKA SOBOTA VABILO XVI. redni občni zbor Prekmurske posojilnice r. z. z o. z. v Murski Soboti, ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. marca 1938 ob 10. url t posojilniški pisarni za leto 1936/37 Dnevni red: 1.) Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Čitanje zadnjega revizijskega poročila. 3.) Poročilo a) načelstva, b) nadzorstva o rač. zaključku za poslovno leto 1936/37 in oddanih dolžnikov PAB-i. 4.) Volitev enega člana t načelstvo in S) Slučajnosti. To vabilo je drugo ker za dne 6. marca razglašeno ni bilo prisotnih zadostno štev. članov. NAČELSTVO. S. K. Mura : S. K. Slavlja (Maribor 3:2 (3:0) V neprijetnem vremenu, mrazu in vetru se je odigrala prva nogometna tekma v tej sezoni. Mura je dominirala v prvem polčasu ter se je igralo takorekoč na ena vrata. Gostje so se žilavo branili; Mu-raši so pa imeli neverjetno smolo pri streljanju. Proti koncu prvega polčasa je bil vratar Mure Jandl težje blesiran ter je moral zapustiti igrišče. Zamenjal ga je Kos. Ves drugi polčas je odigrala Mura z 10 igralci. V tem času je bila igra odprta. Pri Muri je zlasti dobro igrala krilska vrst«. Oba nova igralca center Mokorel in levo krilo Pevec sta pokazala mnogo vrlin. Sodil je ss. g. Turk. * V nedeljo, dne 20. t. m. gostuje prvo moštvo Mure v Celju, kjer odigra prijateljsko tekmo proti prvorazrednemu klubu Atletik SK. Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti. Nekaj iz Službenih listov kr. ban. uprave drav. banovine: Službeni list kos 19. cd 5. marca objavlja pogoje in navodila za carine prosti uvoz semen in kulturnih rastlin radi gojitve boljših vrst, (žuto iz 1.2. in 3. riž v zrnju iz št. 5., krompir iz št. 6. sočivje v zrnu'[iz št. 8. oljnati plodi iz št. 30, oljnate semena iz št. 31 in cvetlična semena iz št. 33 uvozne carinske tarife), nadalje objavlja uradni tečaj za valute za mesec marc 1938. Službeni list kos 20 od 9. marca t. 1. objavlja pravilnik in pristoj-binsko tarifo javnega skladišča »špedicije Turk" v Ljubljani, ter uredbo o opravljanju podjetij za dezinsekcijo in deratizacijo s strupovinami. Kdor se zanima za prednja vprašanja dobi pojasnila v uradi združenja. Novi člani. V času od 1. januarja t. 1. do konca februarja so prejeli obrtna pooblastila sledeči člani: Žalig Ivan Rakičan 23. p. M. Sobota za trgovino z mešanim blagom. Vlaj Štefan Šalamenci 30. p. Pu-conci za trgovino malega obsega z deželnimi pridelki in branjarijo. Občina Šalovci — Šalovci dovolilo za tehtanje blaga. Šparaš Karol Bodonci 184. p. ista za trgovino z mešanim blagom. Hari Karol KrlževcI 80. p. ista za trgovino z mešanim blagom. Podlesek Ludvik Vančavas p. Ran-kovci za trgovino malega obsega z deželnimi in gozdnimi pridelki. Trautman Bernard Murska Sobota za trgovino z mešanim blagom. Črtani člani. V času od 1. januarja do konca februarja t. 1. so obrt odložili in s tem prenehali biti Slani združenja sledeči: KMETOVALCI SADJEREJCI VINOGRADNIKI VRTNARJI naivaineiSe potrebščine UMETNA GNOJILA, SREDSTVA ZA ZATIRANJE ŠKODLJIVCEV, POLJED. STROJI Apnena sečnina 40»/, Apneai dušik 16°/, oljen Apneni dušik 16% neoljen Nitrofoskal-I z 8% N, 6 v > v v M i- > a 0 si 1 u J. n & u <-> « sme o «rS 2 « -d > « - o 3 . i "c .2. ! N m c W O 4» ; o> E i &5« i"~ s»« ■ cM -E o * > s« s N 2 •» ** «> 2 • « E ^ tr M* > "Sg J5 ™ « sS-g >et z w as I f- > -c M « i oc ca _ s o « J* " =•-= t- m. 0 «4 « n. 5" *> c 2 o !* O. BO CO > S I o j< . n •u n ™ ca .2, S a £ u 2 E S = ČEH FRANC, trgovina z mešanim blagom TELEFON ŠT. 2. MURSKA SOBOTA TELEFON ŠT. 2. Banko Franc Moravci, ki je imel obrt za trgovino z jajci, perutnino in suhimi gobami. Šaruga Gizela Gor. Lendava, ki je imela trg. z mešanim blagom. Celeč Terezija Rakičan 64, k! je imela trgovino z mešanim blagom. Klement Marija Matjašovci 32. p. G. Lendava, ki je imela obrt trgovine s sadjem in fižolom. Jarc Josipina Mala Kaniža 11, ki je imela trg. z mešanim blagom. Kaloša Jožef Ivanovci 39. p. Pro-senjakovci, ki je imel obrt trgovine s teleti in svinjami. Žohar Matija Motovilci p. G. Lendava, ki je imel obrt trgovine s perutnino in jajci. Trautman Neti Murska Sobota, ki je imela obrt trg. z mešanim blagom. Novi .člani prejmejo na stroške združenja glasilo .Murska Krajina" brezplačno, kjer objavlja združenje važnejše službene zadeve. Osebam, ki so prenehali s članstvom pri združenju, se pošiljanje lista ustavi. Prošnja osebnega značaja. Združenje je prejelo dopis nekega uglednega člana, ki išče za nekega premožnega mladeniča trgovsko na-obraženo gospodično radi ženitve. Informacije se dobijo v uradu združenja oziroma pri predsedniku združenja. CENIK najvažnejših življenskih potrebščin Sladkor v kockah In prahu 1 kg Din 16.— Sladkor kristalni 1 kg Din 14.50 Sol mleta morska z vrečo 1 kg Din 3 — Sol mineralna z vrečo 1 kg Din 2.75 Sol min. za živ. z vrečo 1 kg Din 1.75 Moka pšenična Ia. Ban. Ogg 1 kg Din 4,— Moka pšenična domača Ogg 1 kg Din 3.75 Moka ržena Ia. 1 kg Din 3.50 Moka ržena Ha. 1 kg Din 3.25 Kavini surogati .Franck* 1 kg Din 18 — Kava pražena »Minas" 1 kg Din 68.— Kava pražena »Santos* 1 kg Din 80.— Riža glazirana navadna 1 kg Din 7.— Riža karolina 1 kg Din 10-Rozine grške navadne 1 kg Din 12.— Rozine grške prima 1 kg Din 16.— Milo ,Zlatorog' in .Schicht« 1 kg Din 12.— Milo »Zlat." in .Schicht" terp. 1 kg Din 13.-V bodoče bodemo od časa do časa objavljali vedno dnevne ceae raznemu blagu na domačem tržišču. PROD AH v Tešanovcih 20 oralov zemlje obstoječe Iz njiv, travnikov in gozda. Zidano in z opeko krito hišo, v kateri je gostilna in gospodarsko poslopje — vse v dobrem stanju. — Nadalnje informacije se dobi V HOTELU „KRONA" V BELTINCIH. Je1,Tz8idea trgovski lokal na glavni cesti v Murski Soboti. Naslov se poizve v Prekmurski Tiskarni. Posl. št. I. 1111/37. Dražbeni oklic Dne 8. aprila 1938 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njiv, vrta. Zemljiška knjiga: Lukačevci vi. št. 55. Cenilna vrednost: 4305 Din 75 p. Najmanjši ponudek: 2937 Din 50 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče i Hunkl Soboti, odd. IV., dne 22. 2. 1938. parni kotel H. P. 4 v rrogam dobrem stanju. N ŠOŠTAREC ŠTEFAN, Mačkovci 4. U i e n e c se išče za gostilničarski obrat. Ponudbe na UPRAVO LISTA. Po niski ceni dobite lepe orehove in hruškove sadihe pri UPRAVI VELEPOSESTVA v Rakičanu. Proda se v Kukečž CIFEROVO POSESTVO in sicer njive, travniki, gozd okrog 9 oralov. Natančnejše podatke daje g. KUiAM predsednik občine KRIŽEVCI, Prekmurje.