f jim v petek 14. maja WI5 u 4ledovaJcev v ruskih etapnih postajah. Ta pien bo šele sedaj mogoče zbrati. Severno od Visle prodirajo avstro-ogrske čete preko Stebnice. Nemške čete so osvojile gubernijsko glavno mesto Kiel-ce. \/hodno od Lžoškega prelaza so zavzele nemške in honvedske čete z naskokom včeraj več ruskih višinskih postojank prodrle do južno od Turke in ujele 4000 in ?pad se tu in v smeri proti Skole nadaljuje. ^vzhodni Galiciji prodirajo močne sov ražne čete p»*eko tlorodenke. Končno je še omeniti, da ruski komunikeji adnjih dni, v oči vid nem prizadeva- j nju, da bi oslabili naše uspehe, vse zmanjkujejo in označujejo kot namenoma napačno poročano. To ie najbolji dokaz za veličino ruskega poraza, ki je zmešal ne samo akcije čet na bojišču, ampak tudi ofi-rijaluo poročanje vrhovnega ruskega ar-ftiadajaino| V trenutku, ko je prišel Friquet tjakaj, nekega Mu^kega trgovca na vogalu rue je slikar ravno dovrševat okusne jagode de ikraane in rue de Lille. kjer je neki de ! tega zlatega grozda. Ko je delal še kake kcracii^ki -Iikar slikal imenitno napisno! poi ure, je stopil z lestvice in stopil par desko. korakov nazaj, da bi presodil učinek cele O:L. ?e tu cela vrs»a grbov, okoli kate- slike. Tedaj je ugledal dečka, ki so se mu rili se je ovijala ze'ena trta z modrimi groze*.. Na rnodrtm dnu grbov pa so stale LONDON. 12. (Kor.) 3500 ton velik par-nik »Ouen W ilhelmina« iz Sunderlanda je bil pri Amtlu, Nordhumberland, napaden od istega nemškega podmorskega čolna, ki je potopil dne 8. maja parnik »Don«. Moštvo je šlo v čolne, nakar je bil parnik potopljen. LONDON, 12. (Kor.) »Morning Post« piše: Mi nismo niti najmanje presenečeni, če so izbruhnili v Liverpoolu, Londonu in drugje protinemški izgredi. Mi se moramo pripraviti za vojno, ki traja lahko cele generacije, dokler ne pade definitivna odločitev. če kaka dežela sovraži drugo tako, kakor Nemčija Anglijo, pride sicer !a-liko do premirja vsled izmučenja, nikakor pa ne do trajnega miru tako dolgo, dokler ne bo uničen eden ali drug narod. LONDON, 12. (Kor.) Ameriško poslaništvo naznanja, da se je z »Lusitanijoiika ali pa ?ih:»ž videti vesele Hamcc, ki r gosti'ni>ki vobi, tam elc^a ča>tn*Xe. objemajoče le^c h besede: Ikaune, Nuit^. ard. Ciiainbertin. PtMnanee, Saint George, Saitit Julien, I Sauterne, l.unel. I-afitte II i. !C »AVir ve-b ln ali [» v t je ak: ^tne huza deklice in t jen: * d- svetile oči navdušenja. To nemo in naivno priznanje ie silno ugajalo mojstru. Kako ti ugaja to? — ie vprašal malega Friqueta. C), prekrasno je! — je odgovoril leta. — Tudi jaz mislim, da je lepa slika, — ]c odgovoril slikar; — ti gotovo ne znaš tak', kaj ne da ne. mali? — Jaz? — Da, ti! — O. jaz pa misiini, da! Slikar je mislil, da ga ni razumel prav. —: Kaj praviš? je vzkliknil začudeno. — Pravim, da mislim, da bi tudi jaz znal napraviti kaj takega. — Ej, šališ se! — Ne! — No, rad bi pa res videl, ali je res. — To je edino le vaša stvar: če vam je prav. pa poizkusiva. —Dobro, pa poizkusi, ti mlečnozobec, Ie poizkusi. Priquet je dosegel tako cilj svojih najtoplejših želja. Da bi inogel vzeti v roko paleto in čopič, o tem je sanjal že toliko časa in se mu je zdelo najlepše na svetu. Vzel je čopič in je v resnici naslikal list vinske trte na okenski okvir. Seveda stvar ni bila popolna, vendar pa še dosti dobra. Slikar ni hotel verjeti svojim očem. Ko pa mu je prešlo prvo začudenje, si je domislil takoj, da bi mu mogel veliko koristiti ta spretni dečko. Treba bi bilo !e nekoliko pouka, ki bi spravil dečka kmalu tako daleč, da bi mogel svojemu gospodarju za majhno odškodnino pomagati pri njegovem delu. topilo 139 Amerikancev. Izjava poslaništva potrjuje, da je bij parnik torpediran brez kakega posvarila. Potopil se je v 18 minutah. Na krovu je bilo 218 Amerikancev. ________ Novo obstreljevanje Diinkirchna. PARIZ, 12. (Kor.) »Pariš Journal« poroča: Novo obstreljevanje Diinkirchna je povzročilo Ie neznatno stvarno škodo, nasprotno pa ie mesto Bergues resno poškodovano. Nad obema mestoma se neprestano pojavljajo nemška letala. Uspeh nemškega letalca. LYON, 12. (Kor.) Po tukajšnjih listih je bilo po bombah nemškega letalca, ki je preletel Saint Denis, zadetih veliko več oseb, kakor se je zaznalo prvotno. Nemški zrakoplov ob izlivu Tyne. LONDON, 12. (Kor.) Ob izlivu Tyne so baje videli včeraj zvečer neki nemški zrakoplov. ____ Protinemški izgredi na Angleškem. AMSTERDAM, 13. (Kor.) »Handels-blad« poroča iz Londona: Ogorčenje proti Nemcem se je poostrilo. V pretekli noči so bile v raznih okrajih vzhodnega Londona napadene nemške trgovine. Mnogo izmed njih je poškodovanih, nekatere pa so popolnoma uničene. Policija je le s težavo vzpostavila zopet red. K prodajanju mesa v Southfieldu in k prodajanju sadja v Co-ventgardnu se ne pripušča nobenega Nemca več. V londonskih klubih krožijo liste s predlogom, da se naturalizirani Nemci izključijo. Sinoči je neko poslanstvo, ki ga je spremljala velikanska množica, odkorakalo iz City proti parlamentu ter se je javilo pri generalnem pravdniku. Odposlanstvo je zahtevalo, da se vse Nemce, Avstrijce in Ogre, ali so potem že naturalizirani ali ne, v njihovem lastnem interesu za dobo vojne internira. LONDON, 13. (Kor.) Kakor poročajo »Timesc je pričela policija v Liverpoolu z obsežnimi odredbami v svrho interniranja Nemcev. V Londonu so nemškim restav-rantom ljudje iz City zagrozili, da jih napadejo, ako se lokali ne zapro. Tudi v j Mancliestru se vrše izgredi proti Nemcem. ROTTERDAM, 13. (Kor.) Kakor poroča »Rotterdamsche Courant« je bila množica ki se je včeraj zjutraj v vzhodnem in severnem delu Londona udeleževala izgredov proti Nemcem, tako mnogobrojna. da se je morala policija omejevati na to, da je ščitila osebe, ter ie trgovine prepustila svoji usodi. LONDON. 13. (Kor. — (Reuter.) Nemcem sovražne demonstracije so se snoči v Londonu ponovile. Množica 30!) ino-škili in žensk ie korakala skozi Barkins-road ter je kričala: »Doli z Nemci!« Neka zalega pohištva je bila oplenjena. Bilo je aretiranih 20 oseb. Tudi v Southendu so se vršile Nemcem sovražne demonstracije. Na tisoče ljudi je uničevalo nemške trgovine; pritegniti so se morale čete. da so varovale lastnino Nemcev. ROTTERDAM, 13. (Kor.) >Rotterdam-sche Courant« poroča nadalje o protinemški gonji v Londonu. Državni podtajnik Tennan je odgovoril v ponedeljek na neko vprašanje, da se bo kabinet bavil z vprašanjem interniranja Nemcev. Najbrž se bo sklenilo interniranje Nemcev. Alar-nuijoče vesti, kakor ona lorda Beresfor-da. da bi bila tisti dan, ko bi se nad Londonom pojavil kak Zeppelinovec, usoda Nemcev zapečatena, vlada sicer ne bi mogla Jesti upoštevati, toda razpoloženje Vprašal je torej dečka, kdo je, in ko je slišal, da je neodvisen, mu je ponudil, da ga vzame s seboj. Lahko si je misliti, s kakim veseljem je mali Robert sprejel to slikarjevo ponudbo. Tri leta pozneje, ko je deček vzrastel v mladeniča, je bil eden najspretnejših dekoracijskih slikarjev v Parizu in okolici. • • C Vsaka umetnina ima dve strogo različni strani: duševni osnutek in materijalno izvedbo, ali z drugimi krajšimi besedami povedano: zamisel in obliko. So umetniki ustvarjajočega in iznajdlji-j vega duha, katerim pa nedostaje oblike, katerih roka ni dorastla mislim in ki niso zmožni, da bi v mislih zasnovano sliko natančno vrgli na platno ali iz sirovega kamna izčarali že davno zamišljeni kip. Marsikdo drug pa ima spretno roko, ne pa rodovitnih misli, in če se natančno pre-motrivajo njegova dela, se ne najde pod sijajno zunanjostjo in brezhibno izvedbo niti originalnost niti inspracija. boli. občinstva je tako, da postaja interniranje Nemcev potrebno v interesu njihove varnosti. Asquith o protiuemških izgredih na Angleškem. LONDON, 12. (Kor.) Na vprašanje, ali misli vlada vsled močnega razburjenja proti sovražnim podanikom napraviti kake korake, je ministrski predsednik As-quith v spodnji zbornici odgovoril, da je naraščajoče kršenje običajev civiliziranega vojevanja in pravil človečanstva vzbudilo v vseh razredih prebivalstva upravičeno ogorčenje. Posledica tega je žali-bog, da obstoji nevarnost, da bodo za zločine drugih plačali nedolžni. Dosedanja interniranja so bila izvršena iz vojaških vzrokov, toda vlada uvideva, da najnovejši dogodki zahtevajo, da se gre tudi preko čisto vojaških odredb. Vlada razmo-triva zato izvedbo točenja in interniranja sovražnih podanikov v večjem merilu. Vojni Titilje prati tresparazsm Pred lerdanelami in no kavkaski fronti. CARIGRAD, 12. (Kor.) Glavni stan poroča: Na dardanelski fronti se ni vršila nobena pomembna akcija .Nadaljuje se le sla-bejši topovski in infanteriiskj ogenj. V Ariburnu je tlel naših baterij obstreljeval zadnji oddelek sovražnika in njegove izkrcevalne točke. Predvčerajšnjim je bila angleška oklop-nica »Implacable«. ko je brezuspešno obstreljevala naše anatolske baterije ob vhodu v morsko ožino, zadeta od Štirih kro-gelj naših baterij in se je umaknila. Na kavkaski fronti je bil ruski iripad, izvršen s premočjo v ozemlju Oityia na naše sprednje straže, popolnoma odbit. Po protinapadih se nam je posrečilo zasesti obvladujoče višine. Na ostalih frontah ničesar pomembnega. CARIGRAD, 12. (Kor.) Iz dardanelske fronte se poroča, da sovražno brodovje, ki se ne upa priti v morsko ožino, nadaljuje obstreljevanje dela naših utrdb z visokega morja, seveda brez uspeha. LONDON, 12. (Kor.) V zgornji zbornici je podr.f lord Crewe pojasnila o položaju v Dardanelali in naznanil, da je bil v noči 2. maja izvršen napad na celo linijo zaveznikov, a je bil odbit ob številnih »zgu-b::h za Angleže kakor tudi za sovražnika. Postojanke sovražnih rezerv so bile razkrite s pomočjo reflektorjev, nakar so 7.5centimetrski francoski topovi povzročili sovražniku velike izgube. V naslednjih nočeh do 6. maja so bili napadi ponavljani in odbiti brez truda, tako da so Angleži napredovali. Postojanke zaveznikov so bile med tem ojačene in pripeljane nove čete. Francozi so zasedli važno točko na levem krilu in prizadejali sovražniku izgube z baionetiiirn napadom. Tudi Avstralci in Novozelandci so opravljali koristno delo in sicer s tem. da so zapletli v boj sovražnika na nekem drugem delu poluotoka. Operacije so bile redovito podpirane od brodovja. Razširjenje brambne obveznosti v Turčiji. CARIGRAD« 12. (Kor.) Uradni list objavlja zakonsko novelo, ki pod pridržkom parlamentarnega odobrenja na dobo brambne obveznosti nahajajoče se člene prejšnjega brambnega zakona spreminja v tem smislu, da se brambna dolžnost, ki je znašala za infanterijo in trensko službo 25, za ostale vrste armade pa 20 in za morna- Takim dozdevnim umetnikom je treba dati lep model in posnemajo ga z brezpri- uerno natančnostjo. Posnemali bodo iz- borno vse šole, načine vseh mojstrov. To so pač kopisti, posnemovalci, nikakor pa ustvarjajoči ženiji. V to zadnjo vrsto je spadal tudi Robert Friquet. Dosegel je kmalu veliko spretnost v slikanju. Bil je strokovnjak v svojem rokodelstvu in je v mehaničnem oziru brez prigovora izvrševal svoia dela tako izborno, da so mu poznavalci umetnosti prav radi izrekali svoje priznanje. Vse to pa je mlademu človeku več škodovalo kot pa koristilo. Neki zgodovinski slikar, ki je imel nekaj talenta in je užival tudi precej dober sloves, je videl Roberta Friqueta nekega dne na delu in je bil ves začuden zaradi njegovega lepega kolorita in spretnosti v delu. Mislil je, da čaka mladega človeka sijajna umetniška bodočnost in mu je zato ponudil svoj svet in prosto mesto v ateljeju svojih učencev. (Dalje.) Stran H. „EDINOST" štev. 133. * i rstu, ant i4. maja 1915 rico le 171cr, prične sedaj za vse vrste ar- znali te«a idealnega moža. temveč sploh iiu Je in mornarice s končanim 18. letom na vso slovensko-hrvatsko javnost, po- , nC-a z do\ ršenim 45. letom. 18- in 19- sebno pa še na prebivalstvo njegove ožje le i. or rudi * letni nevpoklicani, se istrske domovine, za katerega materijal- zam«ireio v, klicati le v vojnem slučaju no in narodno povzdigo se je mož toliko na r:a'i do končanega 4S. leta. ipany je dobila od bel- slovesa. Najprej se je proslavil s svojimi gii-ke vlade naročilo za več milijonov živalskimi slikami iz Slovaške. Do sve-blaga za uniforme in 25u000 odej. Ista dru-j tovnega slovesa pa je prišel po svojih Žba je dobila Od zaveznikov že prej naro- vojnih slikah. S temi koloristično sijajno či! \ vrednosti 5 in pol milijona dolarjev, uspelimi slikami ie obrnil nase pozornost Neka tvrdka mora izdelati za Rusijo za princa Ferdinanda Koburškega, poznejega J0.0G0 dclarlev šrapnelov. Mgarskefa kralja, ki ga je, zasedši hol- I ri ncija je kupila koncem aprila 15-000 garski prestol, na novoustanovljeni šoli ion i afii.irancga sladkorja. Skupni zunanji lepih umetnosti v Sofiji, imenoval vojnim i«.!j r, i sladkorja so znašali 25.000 ton. | slikarjem. V tej lastnosti je Vešin imel dostojanstvo polkovnika. Njegovim oljnatim slikam iz zadnje perijode njegovega ustvarjanja so vzeti predmeti iz zadnje Da-si oddaljen od zvestobo do zadnjega diha. Po pokojnem u- Razne politične uesfL Sin Izvcljskega težko ranjen pred D«r-1 bolKarsko-turtke vojne. Da-si oddaljc ineiami. Iz Ženeve se poroča: Sin rus- svo-'e ceske domovine, jejje ohranil kega veleposlanika Izvoljskega v Parizu, ki je bil ;>ri bojiii v Dardanelah težko ranjen. je služil tamkaj kot tolmač. Njegovo stanje je baje brezupno. Sin Sazonova uict. Iz Bielic se poroča: Skozi tu no velik metniku. ki ie proslavil češko ime. žaluje ves češki narod. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. — V pomožno in kontumačno bolnišnico kajšnje mesto prihajajo nepresta- Rdečega kri/a v ulici Fabio Severe so i ruški ujetniški transporti. Med bih spr.?jeti črnovojnik Fran Zadrnk, Ni- " - . • • Kcvačević, 2. bosensko-hercegov- numi ie tudi mnogo ranjenih. Med ujet- kolaj ^ ,...»«.,, - , niki ^c nahaja tudi sin ruskega ministra za skega pešpolka, Alo]Zij Miklavec, o. dola je pravil, inobranskega pešpolka, črnovojnik Miha- zuanaiije zadeve, Sazonova. da so morale z\ ezne čete prodreti že precej daleč, ker se je nahajal daleč za prvimi linija . ;. ko je bil njegov oddelek iznenađen od avstrijskih čet in on ujet. el Hervatin, Vladimir Kojič 2. bosensko-hercegovskega pešpolka. Josip Ružič čr-novojniškega bataljona v Trstu, Ivan Bor-ri 5. domobranskega pešpolka, črnovojnik Ivan De Stefai.o, Anton Usching črno-vojniškega bataljona v Trstu, .losip Zad-nik 5. domobi anskega pešpolka, Ant m Šmole črnovojniškega bataljona v Trstu K prebiranju, ki se prične dne 14. in Josip Otoničer 5. domobranskega peš-t. m, morajo priti tudi oni črnovojniški polka. Odpuščenih je pa bilo iz te pomož-zavezanci (Tr žaca ni dne 20 maja v ne in kontumačne bolnišnice oi vojakov, stari kadetni šoli, ptujci dne 21. maja v domobranski vojašnici v Rocolu), ki se jim d ,s2daj vsled posesti črnovoj-: niškega odslužnega pisma (Abschicd) ni bilo treba predstaviti k prebiranju z oiiini rojstnih letnikov 1873—1877, | --- ker so pred đovršitvijo 42. leta izpol- Truplo utopljenca najdeno v morju. — 't posameznih dnevih, se vabi iste, da nesreči, ali če je sam s samomorilnim nase predstavijo pri III. komisiji v Rocolu menom skočil v morje. Truplo pokojnika po siedečem V? pored u : prenesli v mrtvašnico pri Sv. Justu. 14 maja rojstni L 1878,1879,1880,1881 Jane7 in Mifaa 5 Tolstega vrha. Pred- 15. maja n 16. maia 17. maja 18. maja 19. maja 20. maja iRftV 1 KS'*' lJsču' včerajšnjim ijopoldne ob polišestih, ko je .zzr* prisopihal na kolodvor južne železnice dunajski poštni vlak, so detektivi, ki tam službujejo, videli izstopiti med drugimi potniki tudi dva približno komaj 16 do 18-letna mladeniča, ki sta gledaia okoli sebe tako zmedeno, da se jima je od daleč poznalo, da sta v zadregi. Zato je pa eden detektivov pristopil k njirna in ju povabil 1886,1887,1888,1889 1890,1892,1893,1894 1865, 1866 1867, 1868 1869, 1870 1871, 1872 21. maja Kedaj odrinejo črnovojniški zave- 1 s seboj na tamošnji policijski urad. Tu ji- zanci (domačini in ptujci) proglašeni ina * policijski oficijal Schabl stavil raz-i- x, * , • ^^ na vprašanja, na katera sta onadva mladi- sposobnim z orožjem za črnovojnisko -a p()vtdiiU( da sta brata 18lctni Mihad sltižbo, se bo naznanilo svojecasno. jn jr, letni Ivan Rančan. doma s Tolstega- C. kr. namestništveni svetovalec. vrhd na Koroškem, kjer da imata očeta m mater ter da sta prišla v Trst iskat dela. Nato jima je pa dal policijski oficijal Schabl preiskati žepe, in glej: v žepih sta-; rej šega so našli samih 14 kron denarja, a ' v žepih mlajšega brata so pa našli vsega skupaj nič manje, nego 36S kron denarja. Na vprašanje, kdo da jima je dal, oziroma. kje da sta dobila toliko denarja, ni-Pozno v noč nam je došla žalostna vest, i sta hotela sprva nič povedati, slednjič je da je v čeraj zvečer preminil v Trstu po pa mlajši vendarle povedal. Povedal je. dolgotrajni bolezni državni in deželni po- da sta skupaj z bratom dne 11. t. m. za-sJanec prof! M a t k o M a n d ić, veleza- pustila očetovo hišo na Tolstemvrhu 'n sluini voditelj istrskih Slovencev in Hr- odšla ppš proti Celju. Namenjena sta bila vatov. Pokojnik je bil najožje spojen s v Trst. Prvo noč sta prenočila v neki pra-preporodom nagega naroda v Istri in tudi zni koči. ki sta jo našla ob cesti med Tol-v Trst«, in eden onih idealnih starih rodo- stimvrhom in Celjem. Ko sta se pa ziu-liubov, ki je vse svoje življenje od mladih traj zbudila in sta hotela oditi dalje, je on. nog naprej posvetil svojemu narodu. Vest mlajši brat zapazil, da za vratnii koče visi o smrti prof. Mandića bo pretreslavo učin- neki telovnik. Vzel je ta telovnik v roke kovala ne samo na one, ki so osebno po- in v njem «e našel listnico, v kateri je bilo 420 kron denarja v bankovcih. Vzel je denar, a prazno listnico je vtaknil nazaj v tek vnikov žep, in obesil telovnik nazaj, kjer ga je bil našel. Seveda sta nato odšla še b(.lj vesela nego prej. Bratu Mihi je Janez da' 50 kron, a Miha je moral s tem denarjem plačati vožnjo do Trsta. Šla sta namreč peš do Ce'ja, a od Celja v Trst sta se pripeljala z vlakom. Med vožnjo je Janez potrosil le 2 kroni in zato mu jih je o-sta!o še 36S, drugače je pa plačeval le Miha. kateremu je od petdesetih kron o-stalo le še 14. To, kar je Janez povedal, je policijskemu oficijalu tudi Miha potrdil. Seveda nista vedela povedati, čigav da je bil oni denar, ker ne vesta čigava da je ona koča. v kateri sta prenočila. Sicer se pa bo to že izvedelo, ker oni, ki mu je bilo ukradenih 42U kron. gotovo ne bo molčal. Rančanova Janez in Miha s Tolstega-vrha sta pa morala v goste v ulico del Coroneo, odkoder ju bodo poslali v Celje, izročivši ju tamošnjemu deželnemu soui-šču. Zaradi /ločina tatvine. Včeraj dopoldne okoli polienajstih je neki redar na trgu pred kolodvorom južne železnice aretiral 20 letnega težaka in obenem tudi natakarja Alojzija Tenceja iz Sv. Križa pri l rsti». Aretiral ga je pa zato, ker Je vedel, da ga deželno sodišče išče zaradi zločina tatvine. Zopet so ga tatovi obiskali. Pred par dnevi smo poročali, kako so neznani tatovi po noči s ponarejenimi ključi odprli mesnico v ulici sv. Vida št. 7, katere lastnik je mesar J ust Fabbro, in ukradli dve četrti vola. Predsnočnjim so pa uzmoviči zopet počastili to mesnico s svojim obiskom: odprli so mesnico tudi to pot s po-1 narejenimi ključi, a odneli so kar cele tri četrti vola, v skupni vrednosti 142 kron. Seveda je mesar Fabbro tudi to tatvino prijavil policijskemu komisarijatu v ulici deha Muda vecchia, vendar pa ni o tatovih še vedno ne duha ne sluha. Nerrečna žena. Včeraj popoldne okoli polipetih je šla 491etna Terezija Martini-seva, ki stanuje pri Sv. Ivanu na Bran-dežiji št. 799 iz mesta proti domu. Ko je pa šla mimo gostilne »Brochetta« na ro-tundi« v Bošketu, se jc pa nenadoma u-trgalu debela veja nekega drevesa in je, padši na tla. udarila in precej težko pobila .Martinisevo na levi rami in na desnem stegnu. Uboga ženica je vsled tega padla na tla. a drugi ljudje so jo prenesli v gostilno > Brochetta«, nakar so telefo-ničnim potom pozvali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, ki je, prišedši nemudoma k njej, podelil Martinisovi najnujnejšo slučaju primerno pomoč in jo dal potem prepeljati s svojim vozom domov. — Martiniseva je pa reva v resnici nesrečna. še mlada deklina se je bila omo-žila z nekim avstrijskim Nemcem. Iz tega zakona sta se rodila dva sina, ki sta sedaj oba pod orožjem. Mož ji je pa umrl že pet let po poroki. Dobro leto po njegovi smrti se je pa Terezija omožila v drugič, in sicer to pot z Maritinisem, ki je pa Lah iz Italije. In iz tega zakona sta se rodila tudi dva otroka: hčerka in sin. Pred nekoliko dnevi sta pa njen mož Mar-tinis in sin odpotovala v Italijo in uboga Terezija je sedaj sama s hčerko, dočim ima dva sinova pod orožjem v Avstriji in enega v Italiji, kajti tudi ta bo moral tam najbrž pod orožje. Maslo, jajca in ribe. Hijeronim Vukov ima v neki hiši na Josipovem trgu (piaz-za (liuseppina) prodajalno zelenjadi. — Včeraj zjutraj ob petih je redar Peter Gja-drosic, idoč preko rečenega trga. videl, da so vrata Vukove prodajalne odprta. Obvestil je o tem nemudoma svojega predstojnika na redarstveni stražnici »v uliei della Muda vecchia, nakar je bil pozvan Vukov ki je takoj konstatiral. da mu je bilo iz prodajalne ukradeno mnogo sirovega masla, jajec in sardel: vsega skupaj za kakih 50 kron vrednosti. O tatovih ni tu Ji tukaj ne duha ne sluha. Kako se je porezal? Predsnočnjim okoli enajstih je bil zdravnik z zdravniške postaje pozvan na pomoč v hišo št. 6 na trgu sv. Ivana. Prišedši tja, je pa našel 17-letnega dijaka Alojzija Hermannstorferja, ki je imel na levi roki od lakta doli pa do zapestja mnogo ran, zadanih z nožem. — Zdravnik mu je rane izpral in mu potem povil roko. Kako da se je Hermamistor-fer mogel tako porezati. nam ni znano. Kolesarjeva nesreča. Včeraj popoldne ob poiipetih je prišel prosit pomoči na zdravniško postajo 19 letni elektricist Humbert Rudež, ki stanuje v ulici Dona-doni št. 18. Imel je precejšnjo rano na bradi in več krvavih prask na čelu in na levem licu. Povedal je, da je padel s kolesa in se tako pobil. Zdravnik mu je izlečil rane in mu svetoval, naj s kolesom vozi previdnejše. Pazite na otroke! Antonija Belelijeva. ki stanuje v hiši št. 16 v ulici di Donota, je včeraj popoldne ob polištirili prinesla na zdravniško postajo svojo komaj dveletno hčerko Ivanko. Ubogo dete je imelo levo roko v rami zvinjeno. Mati je povedala, da je dete padlo s posteljice in si pri tem pohabilo roko. Zdravnik je otroku naravnal roko in jo potem povil z Burotfo-vimi obkladki. Umrli so: Prijavljeni dne 13. t. m. na mestnem fizikatu: Velak Izabela, poldrugo leto, Carbola zgornja št. 75; Slager Silvana, S mesecev, Kjadin št. 392; Tos-sutti Fran, 69 let. ulica degli Stella št. 2; Janda Tomažinka. 77 let, ulica sv. Spiri-dijona štev. 1. — V mestni bolnišnici dne 10. t. m.: Lisjak Anton. 64 let: Masten j Marija, 30 let. — V mestni bolnišnici dne! 11. t. m.: Benietič-Anton, 16 let; Josip Kapun, 44 let: Sponza Dominik. 44 let; j Piščanc Justina, 9 let: Glumac Magda lena, 45 let; l učić Cezar, 19 let. padli: Josip Marinič iz Biljane, rojen 1890, Alojzij Pirjevec, četovodja, iz goriške_o-kolice, rojen 1S8S, Štefan Plesničar iz Ce-povana, narednik, 1890, Peter Kacin, kor-poral, iz Tolmina, 1891, Štefan Milost iz Grgarja, 1882, Ivan Makuc iz Tolmina, 187f\ meseca januvarija je padel Ivan Yo-dičar iz goriške okolice, vsi vojak: 97. polka. sa g na H 4&M OGLU! r «< o ■ □□ □□ so račannjo po 4 etot b«r«do. Maštao tiskane besede se raia- najo •nbrat več. — NajmanjŽa : pristojbiua znaaa 40 stotink. : □□ □ □ □□ JinJliii?n ž^ldje (vreće) v?ake vrste. llUPUjGEn Solitario 21. Jakob M argon — Ulica 192 Psrtot, urar, ulica Stadion &t. 26!.' :?'J8 I flf (l!f?ffrfIff cenah vse^a blaga LllMfiUUv'Ji! ki se nahaja v prodajalni izgo-tovljenih oblek. Vopal Via Arcata-Sapone. Ženjena ponudim. x)rž?r ^ z želi poroč ti t. gospico p-ijetne zunanjosti, 0 Kdor ime „ nnj jo prinese I primerni nagrad EđinOSt vembra 19 U ns. odd. Edinosti proti i. Mi IZ Patriiotične demonstracije v Viili Vicen- j tini v Furlaniji. Kakor v Rudi, tako se je • vršila tudi v Villi Vicentini patrijotična demnostracija, pri kateri je ljudstvo pokazalo svojo vdanost naši monarhiji, našemu vladarju in ljubezen do naših hrabrih vojakov.Po maši se je zbralo prebivalstvo pred občinsko hišo, župan je imel primeren nagovor, razvili so črno-rmeno zastavo in odšli, pcvaioč cesarsko himno, po vasi; neprestano so navdušeno klicali: »Viva 1, Austria!« Viva il nostro amalo Imperatore!« Demonstracija je napravila na vse najboljši utis. Vojiiouiforiiiacijski urad v Gorici izkazuje: Pran Godnič, 36 let star iz Komna, korporal 97. polka, zdrav, Nikolaj Grego-rat iz Ivaniza, 22 let star, 27. domobranskega polka, Jakob Gregorat iz Topolja-na, 26 let star, 27. domobranskega polka, Vinko Kovačič iz Komna, 25 let star, 97. polka, Rudolf Pisk iz Rihemberka, 25 let star, 10. polka, hran Silič iz Biljane, 24 let star, 97. polka, Fran Stanič iz Anho-vega na Kanalskem, 9/. polka, zdrav, se nahajajo v ruskem ujetništvu, ali kraii, kjer so, niso navedeni. Ranjeni in bolni so došli v rusko ujetništvo poleg izkaza vojnoinformacijskega urada: Andrej Kravanja iz Bovca. 22 let star, vojak 97. polka, ima zmrznjene noge, nahaja se v bolnišnici v Harkovu: Josip Krašček iz Gorice, 21 let star, 97. polka, je ranjen na nogah, nahaja se tudi v Harkovu: Matija Kuhar, 30 let star, z BanjSic. 27. domobranskega polka, se nahaja ranjen v Petropavlovsku; Josip Mozetič iz Gorice, 22 let star. 97. polka, jc ranjen na roki. nahaja se v Caškovu v bolnišnici; Fran Može, 30 let star, iz Sežane, 97. polka, ranjen, se nahaja v Petropavlovsku. Umrl je v Gorici Tomaž Graf, vpokoje-ni dcželuosodni svetnik, vitez reda F. J. itd. Bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici je pregledal te dni pater Veramundus Tur-dv, definitor reda usmiljenih bratov in prior in patei Timotej Deutschel, provincijal in vizitator. Kakšna je ta bolnišnica v zdravstvenem pogledu, je naši javnosti zadostno znano. V ujetništvu v Srbiji se nahaja Jurij Brešan iz Ločnika, obmejne prve stotnije, delavec, ujet je bil pri Brsni den 23. novembra. Nahaja se v Nišu. V vojno službovanje je odšel znani slovenski jezikoslovec Koštial, profesor na slovenskem moškem učiteljišču v Gorici. Padli so na bojnem polju: Fran Bratina iz Ajdovščine, Ivan Čarga iz Kanala, vojaka 87. pešpolka. V februarju 1915 so Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA l CATERIfifi STEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8—9 in 2—3 in špecijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: 11 ]/2—l in 7— TRST, ST. H 7 Specijalist za KOŽME in SP3U9I 3DLV1M I ŠIBKOST in NERVGZMOST sa BOLEZNI v K9GAH in SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. in 4-5 zveie/ ob nedeljah od 1-3 - 1. z in brez čeljusti, zlate krone :: in obrobki :: konces. zobotehnik TRST, ulica Caserms št. 13, II. nntf. Ordinira od 9. ziutraj do 6. zvečer. H IMBIlIBagiH^II ll&M L^i Potnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki bolezni previden se sv. zakramenti mirno v Gospodu preminul v 76 letu starosti, danes, ob 9 zjutraj naš oče Jakob Košuta (p. d. Kocjanov) posestnik v Sv. Križu štev. 93. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 15. t. m. ob 10 predpoldne. Sv. Križ pri Trstu, 13. V. 1915. Josip, Alihael, Martin, sinovi. Jožefa, Ana, Justina, 1'čere v svojem in v imenu vseh sorodnikov. Brez vsacega posebnega obvestila | Domiče vest i. | f Prof. Matko Mandić ] Potpisane obitelji javljaju rodjacima, prijateljima i znancima žalosnu vijest, da je jučer u 8 Vi sata na večer blago u Gospodinu umro, providjen sv. Sakramentima Prof. Matko Mandić zastupnik naroda. Smrtni ostanci milog pokojnika bitiće po blagoslovu u župnoj crkvi Sv. Antona Novoga u Trstu preneseni i privremeno pokopani na tršćanskom groblju u nedjelju dne 16. maja t. g. u 10 sata prije podne a n zgodnije doba bitiće na izričitu pokojnikovu želju preneseni na groblje Sv. Lucije u Kastav. Sprovod kreće iz kuće žalosti, ulica Crociera br. L TRST, dne 14. maja 1915. Obitelji M^ncilt BmiUu Posebnih se direktnih objava ne će slati. Moli še, da se eventualne pošiljke vjenaca nadomjeste darovima u dobrotvorne svrhe i da se izvoli izostaviti stalne posjete.