Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 150.	v LMani v sredo, 4. loma m.
Leto ttV.
a Velja po pošti i a
za oelo leto naprej .. K 28*— za eo meseo „ ., „ 2*20 za Nemčijo oeloletno. „ 29 — sa ostalo Inozemstvo. ■, 35'—
V	Ljubljani na domi
Za oelo leto naprej.. K 24*— sa an meaeo „ .. K 2*—
V	opravi »rtltman meseCno „ 1-80
s Sobotna Izdajat s
Za oelo leto.....K 7*—
ga Nemčijo oeloletno. „ 9'— ca ostalo Inozemstvo. „ 121—
H)W Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/IIL Rokopis! se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne mat sprejemajo. — Uredniškega telelona Stev. 74. c=»
i Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm ilroka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) u enkrat .... po 30 v sa dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
Enostolpna petltvrsta po 80 v
Izhaja vsak dan lsvsenit nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red,
Političen list za slovenski narod.
UpravnlStvo je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Račun poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Uprav:"škega telelona št. 188.
Zanimiva razkritja ob rekonstrukciji sriskep Mleto.
»Neue Ziiricher Zeitung« priobčuje naslednji članek iz peresa nekega Srba:
Gospod Pašič je preosnoval svoj kabinet ali po srbsko: Pašič je končno izrinil iz svojega kabineta »Črno roko« in mlado-radikalce.
Ako hočemo prav ceniti važnost tega dogodka, moramo poseči nekoliko nazaj. Sedanje Pašičevo koalicijsko ministrstvo obstaja že od začetka vojske. Pred izbruhom evropske vojne je vladal Pašič sam s svojo staroradikalno stranko. Toda njegova večina je bila spričo tako resnega časa za Srbijo veliko preneznatna, da bi mogla sama prevzeti velike odgovornosti; razen tega je imela proti sebi dva neizprosna nasprotnika: mladoradikalce in »črno roko«, Pašiču ni preostalo drugega, nego povabiti v kabinet tudi mladoradikalce in tako vsaj deloma nevtralizirati vojaško organizacijo »črno roko«, ki je z njimi kooperi-rala in imela v svoji roki celo srbsko armado, To je bilo za notranji mir v Srbiji tem potrebnejše, ker vroči prepir, ki je bil po balkanski vojni zaplapolal med civilnimi in vojaškimi oblastvi (črno roko) Srbije, še davno ni bil končan. Pašiču se je navidezno posrečilo: ubil je obe muhi na en mah in v Srbiji je vladal mir, dokler je bila srbska armada zmagovita.
Razpoloženje se je preobrnilo, ko se je preslaba srbska armada jeseni 1915 začela umikati. Armadno poveljstvo, ki je bilo zasedeno s člani »črne roke«, je pretrgalo malone vse zveze .s svojo vlado, ji skoraj ničesar poročalo o dogodkih na fronti, tako da je morala vlada igrati pred zavezniki skrajno žalostno vlogo. Nad celo deželo kakor tudi nad umikajočo se armado in civilne begunce je prihrumela največja nesreča (samo v Albaniji je lakote umrlo nad 15.000 mladih rekrutov med 15 in 18 leti) in tako se je radi krivde in odgovornosti za to nesrečo znova vnel strankarski boj, visokopluskajoč boj, ki se je nazadnje končal s tem, da so odstranili »črno roko« najprej iz vi-hovnega poveljstva, kasneje pa tudi malone z vseh drugih poveljniškihmest.
A to je bil le začetek še strašnejšega konca. Razžaljeni častniki »črne roke« te sramote niso mogli pozabiti in so po svojem starem receptu sklenili zaroto proti kralju in prestolonasledniku, kakor svoj čas proti zadnjemu Obrenoviču. Tako je prišlo začetkom letošnje spomladi do atentata na kralja in kraljeviča in do odkritega boja med četami, ki so jim poveljevali še častniki »črne roke«, in pa med deli kralju zvestih čet.
S tem je bila omadeževana čast ene najslavnejših armad. Srbske enote so za tri mesece izločili iz Sarrailove armade. Atentatorje so zaprli in obsodili. Danes stoji pred svetom osem višjih in nižjih častnikov, med njimi vojvoda Stepanovič, obsojenih na smrt, cela vrsta drugih pa na 15- do 20letno ječo.
Nastalo je vprašanje, da-li bo prestolonaslednik Aleksander obsodbo podpisal ali ne. Mladoradikalci, zaščitniki »črne roke«, so seveda proti izvršitvi smrtne obsodbe in zdi se, da se je nudila s tem Pašiču dobrodošla priložnost, da se znebi svoje coklje.
S tem pa vzroki krize niso še docela izčrpani. Na preobratu je utegnil biti soudeležen še neki drug činitelj, in sicer je to vprašanje o združitvi Jugoslovanov v eno državo. Srbske stranke si stoje namreč tu diametralno nasproti. Pašič s svojo stranko zahteva kolikor mogoče popolno zed.injen.je vseh Jugoslovanov v eno državo. »Črna roka« je kot vojaška stranka načelno proti svobodnemu in dobrohotnemu sporazumu s Hrvati. Zahteva pač, da naj pride kolikor mogoče veliko avstrijskih jugoslovanskih pokrajin pod Srbijo, toda hoče jih osvojiti z orožjem kakor Makedonijo in noče nič slišati o prostovoljnem zedinjenju ali celo o avtonomijah, kakor jih zahtevajo Hrvati in Slovenci. Ta načrt so podpirali tudi miadoradikaici s to razliko, da o Hrvatih in Slovencih sploh nočejo nič slišati. Zahtevajo le Bosno in Hercegovino, Crnogoro, južne dele Dalmacije in nič drugega. Ne žele priti navskriž ne z Italijo, ne z Ogrsko, zato so tudi o Bački in Banatu vedno molčali.
V svrho rešitve tega vprašanja je sklical Pašič voditelje jugoslovanske propagande, t. j. Jugoslovanski odbor, na Kri. .i'o je bilo prvič, da je srbska vlada v stvari jugoslovanskega vprašanja stopila v stik z ostalimi Jugoslovani. Toda Pašič bo imel veliko dela, ako bo hotel skrpati »Jugoslavijo«; kajti doslej so tudi vsi inteligenti njegove lastne stranke proti taki združitvi, kakor si jo predstavljajo katoliški Hrvatje in Slovenci. Le-ti zahtevajo velike avtonomije, skoraj zvezo držav, Srbi pa hočejo centralistično vladano Veliko Srbijo. Vtem smislu je pisala doslej tudi Pašičeva »La Serbie« v Ženevi. Tudi vstop Stojana Pro-tiča v novi kabinet za Hrvate in Slovence ni posebno tolažljiv.«
XXX
Tako se sklepa, govori in piše o naši koži, ne cla bi naš narod kaj vedel o tem. Pred vojsko smo se borili proti vsaki tendenci, ki se jc sukala okoli Srbov in v vojski je naš narod pokazal, da s srbskimi težnjami nima nič skupnega. Zato je narav-
nost nesramnost, da se zgoraj piše o »katoliških Slovencih in Hrvatih«. Mi odločno odklanjamo vsako vmešavanje »jugoslovanskega odbora«, v katerem je nekaj uskokov našega naroda, ki trdi pred vojsko niso imeli pravice govoriti v imenu naroda . Če dobi ta »jugoslovanski odbor« kakega posameznega zapeljancn, k> na razne načine poizkuša raztegati njegove tipke, naš narod kot tak ne more za to in vsak tak poizkus najodločnejše obsoja in odklanja. Za take »jugoslovanske« izbruhe naš narod nima smisla in ne volje. To je že večkrat korenito dokazal in i->n še! Naš program je . v	, , . ,	j
združitev Hrvatov in Slovencev pod habs- • burškim žezlom. Taka združitev bo najboljši in najtrdnejši jez države na jugu proti velikosrbskim aspiracijam, ki so enako sovražne katoliški Avstriji, kakor katoliškemu hrvaško slovenskemu narodu!
Dunaj, 3. julija. (Trinajsta seja.) Zbornica je razpravljala danes o poročilu ustavnega odseka glede črtanja naredbe po § 14, o ustavitvi porotnih sodišč ter o poročilu justičnega odseka glede cesarske naredbe o časovni podrejenosti civilnih oseb pod vojaška sodišča. Začetkom seje je prečital ministrski predsednik dr. pl. Seidler cesarski proglas o politični amnestiji. Med čitanjem tega proglasa je prišlo vsled provokacije češko-nemških poslancev do burnih prirzorov med Nemci in Čehi. Vsa zbornica je stala pod vtisom tega važnega zgodovinskega akta cesarjevega.
Volitve v delegacije so bil° odložene za poznejši čas.
Predsednik dr. Gross otvori sejo ob
11. uri 15 minut predpoldne. Zaobljubo položi poslanec Josip Sisvala, namestnik poslanca grofa Reya v 43. gališkem volilnem okraju.
Predsednik dr. Gross: Gospodje poslanci Candussi, Durich, dr. Gregorin, dr. Masaryk in dr. Pitacco so izostali več kot 30 dni brez opravičila od sej zbornice. Poživljam te poslance, da pridejo tekom 30 dni v zbornico, ali pa da svojo nenavzoč-nost opravičijo.
Nato prečita ministrski predsednik dr. pl. Seidler cesarski proglas o pomilostitvi političnih obsojencev, Čehi in Jugoslovani burno aplavdirajo. Nemški radikal-ci se penijo jeze in kričijo. Wolf divja po svoji stari navadi. Pride do burnih prizorov med Čehi in Nemci. Češki poslanec Rydlo pomoli poslancu Wolfu košček sladkorja. Wolf skoči pred ministrske klopi in hoče zagrabiti stenografsko mizo in jo
vreči v poslanca Rydla. Njegovi tovariši to preprečijo. Vihar traja dalje.
Ko se ropot in krik nekoliko poležeta, preide zbornica na dnevni red. Predsednik dr. Gross izjavi, da justični odsek še ni mogel sestaviti poročila o časovni podreditvi civilnih oseb pod vojaško sodišče, o prenehanju javnega sodstva in o vladni predlogi glede sestave seznamov porotnikov, "ker ni še dovršil tozadevnih posvetovanj. V dogovoru z zbornico od-stavlja te točke z dnevnega reda. Nato preide zbornica v razpravo o poročilu ustavnega odseka glede cesarskih naredb, glede časovnega prekinjenja delovanja porotnih sodišč in o poročilu justičnega odseka o cesarski naredbi glede časovne podreditve civilnih oseb pod vojaško sodstvo.
Poročevalec dr. Ofner izvaja: Za v razlagi se nahajajoče naredbe po § 19. ni imela Stiirgkhova vlada nikakih predpogojev. Vlada Stiirgkh ni hotela parlamenta, zato je namenoma zaključila pred vojno zasedanje. Ministrstvo Stiirgkh je izdalo naiedbe po § 14., ki obsegajo celo sodstvo in pri katerih ne more biti govora o kaki časovni potrebi. Da je obnovilo ministrstvo Stiirgkh trikrat naredbe o preki-njenju porotnih sodišč ,pomeni to trikratno kršenje ustave in justični odsek predlaga. naj se te tri odredbe ne odobrijo.
Nato govori voditelj pravosodnega ministrstva sekc. načelnik dr. pl. Schauer. Naglasa, da je želja sedanje vlade, da prične čimprej zopet delovati redno sodstvo. Opozarja pa na tehnične težkoče glede porotnih sodišč. Prometne težkoče v Dalmaciji in na Primorskem, večina ljudi od 30. do 50. leta stoji pod orožjem itd.
Fesi. Dnistrianskyj (Ukrajinec) navaja več slučajev, kjer so bili Ukrajinci v Galiciji brez vsake razprave obsojeni. Predlaga popolno odškodnino za svojce od vojaških sodišč obsojenih.
Poslanec dr, Gross (Poljsko kolo) protestira proti temu, da bi zbornica dajala nauke in opomine poslanski zbornici. •
Pos.anec dr, Winter (češki soc. dem.) izjavlja, da bodo v treh mescih že vpo-stavljena porotna sodišča, če ne bo delala vlada pasivne resistence.
Posl, Pernerstorfcr (nemški soc. demokrat) smatra neodobritev naredb po § 14. za simboličen čin zbornice. Pretežna večina prebivalstva ima dve želji: Mir in kruh. Toda večina ljudstva prihaja dan za dnem bolj do spoznanja, da se je treba brigati tudi za poirtiko. Sklep zbornice je pokazal, da imamo tudi v Avstriji in v parlamentu nekaj, kar r.ismo dosedaj poznali, namreč odločen: Ne. Grof Stiirgkh je več zakrivil kot vse osebe, ki so bile
i Gorice.
Poročevalec Kirchlehner priobčuje v »Pester Lloydu« naslednji dopis iz Ljubljane:
Pred Gorico sem doživel težke dneve, večkrat sem komaj ušel smrti; vendar moram reči, da je le bilo lepo. — Stotnik 17. pešpolka se je ogrel v pripovedovanju, — »Lansko poletje ni bila naša Gorica, v katero smo kljub obstreljevanju še vedno radi zahajali, nič kaj prijetno bivališče. Toda v mestu so bili ljudje, ki bi bili raje vse drugo prenesli, samo enega ne: ločiti se od Gorice. Med temi je bil tudi naš spoštovani admiral pl. Spaun. Vse prigovarjanje, da je čas, da si izbere kako mirnejše mesto za počitek, je bilo zaman. Ko je bilo sklenjeno, da se Gorica izprazni in vse prigovarjanje ni nič pomagalo, je preostala le še zvijača. Nekega dne je dobil eksc. pl. Spaun od zbornega poveljnika v Vipavski dolini vabilo na večerjo. Pred hišo sc je ustavil avtomobil poveljujočega generala in admiral je bil točno na mestu. Večerja je minila, vladalo je veselo razpoloženje in predno bi kdo mislil, je bilo pozno v noč. Tedaj se je hotel admiral posloviti. Toda niso mu pustili,' O ločitvi ne more biti to-
pot nobenega govora, je pripomnil poveljujoči general, obisk tako redkega gosta treba pošteno praznovati in če se mu na poveljstvu ne zdi predolgočasno, naj ostane preko noči kot gost. Admiral je ostal. Toda naslednje dopoldne se je jel zgoclaj odpravljati na pot.
»Dragi prijatelj,« mu je izjavil poveljnik, »kakor mi je žal, delati ti silo, vendar moraš danes še pri nas ostati; nobenega voza ni na razpolago, vse jc strašno zaposleno.«
»Tudi navadnega voza ne?«
»Nič, prav nič. Vrše se ostra podjetja.«
Admiral se je udal za ta dan. Tretji dan pa je bilo z resnico na dan.
»Kar nisi hotel verjeti, se je zgodilo: izpraznili smo Gorico. Bil je skrajni čas, da te spravimo na varno. Ne zameri! Nekaj najpotrebnejših tvojih stvari smo ti rešili.«
Topot je admiral pl. Spaun dobil avtomobil.
» * *
Na bojišču so trenotki, ko se tekom nekaj minut za leta postaraš, so pa tudi doživljaji, ki se ti s čudovito močjo utis-nejo v spomin in ožarijo vojno z lepoto. V mestu je živel star general. Tudi on je hotel v teh blagoslovljenih predelih mirno preživeti večer svojega življenja, lu je prišla vojna, ki tudi Gorici ni prizanesla.
General je ostal. Bilo je med boji na Pod-gori, ko je general naravne smrti umrl. V oporoki je zahteval, da ga pokopljejo z vojaškimi častmi na šentpeterskem pokopališču. Naš polkovnik je prevzel nalogo, da izvrši generalovo zadnjo voljo. V častitljivi pokopališki kapeli v Št. Petru so položili generala na mrtvaški oder. Sablja in klobuk s perjanico sta počivala na kata-falku, spredaj na temni blazini so pa bili položeni pokojnikovi redovi. Krsto je obdajalo težkovonjajoče zelenje in sveče s srebrnih svečnikov so lile svojo luč na motno orožje častnih straž. Mrliška kapela je bila čez in čez zastrta, kajti zunaj je divjal boj in sovražnik je imel popolnoma prost razgled na Št. Peter. Častniki smo se zbrali v kapeli, kjer je opravljal pop v bogatem oblačilu mrtvaške molitve in pel žalostinke. Za cipresami in španskim bezgom ob pokopališkem zidu sta stali prikriti polkovna godba in častna stotnija, ki je imela ob generalovem grobu oddati salvo v zadnji pozdrav. Bilo je solnčnega popoldne. Ne vem, ali je duhovnik predolgo opravljal svojo službo, ali pa je skozi zavese le prodrl kak žarek luči proti zapadu — mogočen udar je pretresel cerkvico, na pokopališče je udarila prva italijanska granata. Bradati duhovnik je dalje pel svoje molitve, zunaj pa je treskal udar na udar. Končno je bil obred končan. Pogasili smo luči, ki naj bi bile umrlemu
tovarišu svetile na zadnji poti, vrata kapele so se odprla in tope! solnčni zrak se je vlil skozi goste oblake kadila v kapelo. Krsto z generalom so dvignili in jo ponesli skozi solnčni dan proti grobu. Od solnca ožgane roke so izročile težko pezc materi zemlji. Tedaj stopi polkovnik tik ob grob in z gromkim glasom govori pokojniku v slovo. Odkritih glav smo stali okrog groba. Hrumeč in tuleč so medtem prihajale granate in nasilno končavale svoje nasilno življenje poleg generalovega groba na šentpeterskem pokopališču. Noben dirigent bi si ne mogel zmisliti boljšega sprem-Ijevanja h Kornerjevi »Molitvi pred bitko«, nego so to delali italijanski topniški pred-mojstri. Nato je pretrgal soparni večerni zrak tresk častne salve in zvonko in čisto je zadonelo iz roga slovo. Zadnji pozdravi tovarišev, zadnji solnčni žarki in zadnje granate so zaključile sliko. Ostala mi bo nepozabna.
Soča v Ddiki.
Krasna si, bistra hfi planini« S. Gregorčič.
/."'on pl. Mailly priobčil je v eni šte-vilki letošnje Oesterreichs-Illustrierte Zeitung' članek: »Der Isonzo in der Sage,« — Spis jc z ozirom na sedanje boje ob Soči interesar.ten in vreden, da ga v.
\
Stran 2 "
SLOVENEC, rdne '4. julija 1917.
Stev, 150,
kdaj od vojaškega sodišča kaznovane. Kar se tiče amnestije, se mora govornik sramovati v dnu svojega srca, da so Nemci to bili, ki se zgražajo, da se izpustijo tisoči revežev iz zaporov. To je težki znak za duševno razpoloženje Nemcev v Avstriji. Kot strankar bi moral biti tega vesel, toda kot Nemec to zelo obžalujem. Mi nočemo nič drugega kot omejiti sovraštvo v Avstriji.
Posl. dr. Lodgmann (nemška nacionalna zveza) izjavi: Kot zastopniki posta-vodajalnih korporacij moramo stati na na-ziranju, da ni ustava nikak absoluten, ampak relativen pojm. Absoluten mogoče za upravne uradnike, za nas pa relativen, ker moramo postavo prilagoditi napredku. S popolnim prepričanjem se bom izrekel za predlog poročevalca, ker sem mnenja, da ne more priti v Avstriji nikdar do miru, dokler stojimo na negotovi podlagi diktature. Kako pot je treba v Avstriji nastopiti, nam dokazuje ogrski ministrski predsednik Esterhazy .Nastopil je pot prave demokracije. Smelo lahko trdim, da ni samo v Avstriji demokracija na pohodu, ampak mi sc nahajamo popolnoma v nji. Parlament je močnejši kot kdaj prej, toda mi nismo dosedaj ničesar storili v svrho načetve parlamentarnega problema. Upanje imamo, da žive narodi v Avstriji eden poleg drugega, tudi brez državnega pravd-nika, s pomočjo državnega pravdnika ne bodo mogli nikdar tega storiti. Nemci smo se istovetili z državo. Posledica tega je bila, da smo bili Nemci vedno odgovorni za to, kar se je v državi zgodilo. Nemci pa nimamo krvide za to, da so bili drugi narodi tlačeni. Položaj se bo le tedaj izboljšal, če se bo dosegel sporazum med vsemi narodi. Nemci pa morajo podpirati stremljenja, ki vodijo k demokratizaciji.
Poslanec dr. Benkovič (Jugoslovanski klub) predlaga, naj sklene zbornica pozvati vlado, da izda čim prej na modernem temelju zgrajene predpise za justične častnike pri deželni brambi. Istotako naj stopi vlada v dogovor s skupno vlado v zadevi enake odredbe za justične častnike skupne armade. Dalje naj zahteva, da doseže pri skupni vladi, naj se odpravijo odredbe deželnega šefa za Bosno in Hercegovino in armadnega nadzornika v Sarajevu glede začasne podrejenosti civilnih oseb pod vojaška sodišča.
Predsednik nato prekine sejo ob 5. uri popoldne.
Prihodnja seja jutri ob 10. uri pred-poldne. Nadaljevanje današnjega dnevnega reda.
Interpelacije.
Poslanec dr. Korošec je interpeliral v zadevi zopetne vpostavitve ustavnega življenja v Bosni in Hercegovini in glede sklicanja deželnih zborov.
Posl. Biankini (Jugoslovanski klub) je interpeliral v zadevi položaja dalmatinskih ujetnikov in glede podpore svojcev v angleških kolonijah in v drugih sovražnih deželah ujetih dalmatinskih mornarjev, Istotako je interpeliral v zadevi šolstva v Dalmaciji.
Posl. Prodan (Jugoslovanski klub) je interpeliral glede izplačitve vzdrževalne podpore v Dalmaciji.
Zahvala Slovanov za amnestijo.
Dunaj, 3. julija. (K. u.) Slovanska korespondenca poroča: Predsednik Češkega svaza posl. Stanek je prišel danes k ministrskemu predsedniku in mu predložil
prošnjo, naj izrazi cesarju zahvalo Češkega svaza za pomilostitev njegovih članov.
Jugoslovanski klub je imel danes pod predsedstvom dr. Korošca sejo, kjer je sklenil sporočiti potom posredovanja mi- : nistrskega predsednika cesarju zahvalo in zadovoljnost zaradi amnestije.
Dr. Kramar, Rašin in Klolač.
Dunaj, 3. julija. Bivši poslanec dr. Kramaf in dr. Rašin sta bila danes v kaznilnici v Mollersdorfu obveščena o amnestiji. Začasno ostaneta v zaporu, ker nista obsojena samo zaradi veleizdaje, ampak tudi zaradi zločina proti vojni moči države. Treba bo predvsem preiskati, ali so ta kaznjiva dejanja le malenkostna in ali imajo politični značaj. Tudi poslanec Klofač ni še izpuščen iz preiskovalnega zapora. Sploh pa vprašanje amnestije imenovanih čeških poslancev, kakor tudi rusofilnih poslancev Markova in Kuriloviča ni še pojasnjeno. Grafenauer je prost. Toda tudi vprašanje mandatov imenovanih političnih obsojencev zastopnikov ljudstva je še viseče.
Dr. Masaryk hoče dom6v.
Dunaj, 3. julija. Poslanec dr. Masaryk je prosil potom švicarske vlade za dovoljenje, da se sme vrniti v Avstrijo.
Volitve v delegacijo odgodene.
Dunaj, 3. julija. Danes se je vršila pred zasedanjem zbornice seja načelnikov klubov, ki se je pečala z vprašanjem volitev v delegacije, ki so se imele vršiti danes zvečer. Nemški socialni demokrati so zastopali stališče, da niso volitve v delegacije potrebne, ker ni zasedanje delegacij še razpisano. Zbornica je zbrana in izvoli lahko vsak trenutek delegacije. Tudi na Ogrskem se je izvršila volitev delegatov tik pred zasedanjem delegacij. Seja načelnikov klubov je pritrdila temu naziranju, vsled česar se volitve delegatov danes ne bodo vršile.
Nemci in amnestija.
Nemci kažejo vsled amnestije grozno razburjenost. Češki Nemci grozijo, da odložijo mandate. Odločili pa se še niso in se tudi ne bodo. Nemška nacionalna zveza se pripravlja, da vstopi vsled amnestije proti vladi v opozicijo. Tudi nemški krščanski socialci so imeli važna posvetovanja. Toda Wolf in tovariši bodo tudi to zadevo prespali in se streznili. V jutrajšnji seji zbornice bo podal na podlagi sklepa nemško-nacionalne zveze poslanec Dober-nig med drugimi sledečo izjavo:
Kritike o spontanem aktu cesarjevem ne morejo Nemci izvajati, pač pa so zelo prizadeti in razburjeni vsled vednih političnih presenečenj. Ne verujejo pa, da bo dosežen smoter, ki ga zasleduje amnestija, ampak bojijo se ravno nasprotnega dejstva, da bi bila naša politika potisnjena na krivo pot, iz katere bi se ne mogli več vrniti. Politično zadržanje pomiloščencev pomeni močno obremenitev za Nemce, Ne smemo podcenjevati vtisa pri armadi in v zaledju in vpoštevati je treba, da so doprinesli najbolj krvave žrtve Nemci ravno vsled krivde onih, ki so danes deležni cesarske milosti. Razume se pa, da bodo ohranili Nemci državi zvestobo. Nemci ne poznajo nikake odpovedi zvestobe.«
Predsednik ogrske zbornice.
Dudimpešta, 3. julija. Za predsednika ogrske poslanske zbornice je imenovan dosedanji podpredsednik pl. Szasz (Tiszo-va stranka.)
svojem jedru tukaj priobčimo, da naši či-tatelji spoznajo čudotvorno delovanje naše bistre Soče.
Znana slovenska rečna bajka nam pravi, da so si Drava, Sava in Soča sestre. Nekoč so tekmovale, katera bi čez noč preje pritekla do morja.
Sava in Soča sta v večer zaspali; Drava se je pa delala, da spi, a je vendar tekoma tekla naprej. — Sava, vzbudivši se ob jutranji zarji, zapazi, kako se vali Drava proti morju. Zbog tega je razjarjena krenila drugo pot, da bi dohitela Dravo. Bobneči in peneči prepir ter šumljanje valov je končno vzbudilo Sočo iz spanja. Z vso silo in močjo je krenila nasprotno smer poti skozi starodavno skalovje, napravši si novo strugo ter je dospela prva do morja.
Bajka nam opisuje čudni tek teh treh rek. Legenda nam pa tudi slika iz prejšnjih starih časov čuden Sočin tek, o katerem so že večkrat razpravljali učenjaki, ki so dognali opetovani spremenjen tek in strugo Soče.
Znani baron pl. Czornig je priobčil leta 1876. v »Milteilungen der Geographi-schen Gesellschaft« na Dunaju svoja raz-motrivanja, katera naj doprinašajo dokaz, da Soča v ravnini ni imela sedanjega teka.
Tudi v zgornjem teku so bile izpre-membe, in bajka nam pravi, da je med spreminjajočim se tekom nastalo nekje pri Kobaridu jezero, ki je zgodovinske imenjt-nosti. Še imenitnejši so dokazi o spremenjenem teku pri Gorici, kjer govori narod o mnogih bajkinih jezerih. Tradicije ob-
stoječih bajk glede te reke (Soče) ne izključujejo problematična zveriženja v ra-zmotrivanju.
Jezerske bajke so v zgornji Sočini dolini, kakor tudi v goriški ravnini zelo razširjene. Največje jezero je baje bilo v Kobaridu, o katerem gredo različne govorice. Še dandanes živi v vasi Grgar, ob vznožju hriba sv. Gabrijela vera, da se v tem hribu nahaja v veliki globini veliko jezero, ki je nastalo za časa velike povodnji in ko je furlanska ravan bila popolnoma pod vodo, Ako bi krenila voda iz tega hriba v drugo smer skozi skalovje, bi kmalu preplavila ravan tako, da bi Gorica nehala obstajati. Tudi doberdobsko jezero na Krasu je baje nastalo vsled raznih spreminjajočih sc reških tokov. Enaka govorica gre o drugih jezerih v kraških globinah in jamah. Z doberdobskim jezerom je celo neki vesoljni potop v stiku in govori sc, da so v starodavnih časih železne verige rabili za privezovanje čolnov. Taka govorica se sliši celo na Medeja-hribu v Furlaniji, ob kraškem pobočju pri Tržiču (Monfalcone).
Glasom teh poročil o Sočinem teku je tudi govorica o velezanimivi goriški bajki. Na podlagi te se domneva, da sta tvorila hriba Sveta Gora (Monte Santo) in Sv. Valentin (Monte San Valentino, »Potsaba-tino«) pri Gorici eden sam hrib. Soča, ki loči sedaj oba hriba eden od drugega in teče med njima, bi vsled tc bajke se izlivalo po ti ni gi poti proti morju. To mnenje sc dotika nekoliko jezera v kri! ; Sv. Gabrijela.
(Dalje.)
LJuDijoosKI občinski svet.
Ljubljana, 3. jul. 1917,
NAZNANILA PREDSEDSTVA,
Sejo vodi župan dr, Tavčar, ki poroča:
Cesar in cesarica v Ljubljani.
Veličanstvi cesar in cesarica sta, kakor veste, bila v Ljubljani. Poset je bil vojaškega značaja, a cesarja in cesarico je prebivalstvo tako navdušeno sprejelo, da se mi je po naročilu cesarice telefonično naznanilo, da je bila cesarica vsled sprejema ginjena in se zahvaljuje prebivalstvu. (Živio-klici.)
Pomilostitev.
Ob cesarjevičevem goda je cesar razveselil državo s činom milosti. Izdal je obširno pomilostitev, z navdušenimi živio-klici se sklene, da se odpošlje sledeča brzojavka:
Kabinetna pisarna Njegovega Veličanstva
Dunaj.
Občinski svet najpokornejšega deželnega glavnega mesta Ljubljane je sklenil v svoji današnji seji soglasno, da izrazi Njegovemu Veličanstvu najglobokejšo najuda-nejšo zahvalo za Najvišjo velikodušno pomilostitev in istočasno prosi, da sme izraziti najprisrčnejše čestitke Njegovi cesarski Visokosti cesarjeviču nadvojvodu Otonu. Prosim, naj se ta iskrena domoljubna izjava naznani Njegovemu Veličanstvu, Župan: Dr. Ivan Tavčar 1. r.
Zahvala poveljnika soške armade.
Povodom čestitke ob zadnjih dogodkih je poslal županu generalni polkovik Bo-roevič sledeči dopis:
Najprisrčneje se Vam in mestu Ljubljani zahvaljujem za dobrohotne čestitke povodom zadnjih dogodkov. Zadovoljile so me tembolj, ker bo posledica, da je premagana kriza nasproti Italiji in je izključena možnost, da bi kdajkoli stopil na Kranjsko ali celo v Ljubljano kak Italijan, raz-razven če bi bil ujet. Tega se najbolj veseli Vaš prisrčno pozdravljajoči, udani
Boroevič 1. m., G. O.
Zahvala častnega meščana barona Trnke.
Častni meščan ljubljanski, bivši c. kr. minister javnih del, je pisal županu 12. maj-nika 1917:
Poročilo, da me je imenoval občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane v svoji seji dne 8. majnika 1917 častnim meščanom mestne občine Ljubljana, me je zelo razveselilo in me je odkrito zadovoljilo. Prosim Vaše Velerodje, sporočite cenjenemu občinskemu svetu za izkazano mi čast mojo najtoplejšo in najprisrčnejšo zahvalo.
Iskreno se veselim, ker se smem prištevati meščanom Vašega krasnega in lepega deželnega glavnega mesta, ki gre pod skrbnim vodstvom mestnega zastopstva, ki popolnoma umeva svoje zadače, naproti lepi bodočnosti.
Prosim, bodite uverjeni, da se bom prejkoslej živahno in trajno zanimal za napredek Vašega mesta in za njegove naprave; obetam, da sem in da bom vedno pripravljen tozadevna stremljenja cenjenega občinskega sveta vsak čas podpirati.
Udani	Trnka 1. r.
Župan se spominja
rajnega tovarnarja Samassa, ki je bil občinski svetovalec ob leta 1868. do leta 1875. Bil je zaslužen mož. Njegova industrija je preživila veliko ljudi. Izrazil je sožalje njegovi rodbini in šel za pogrebom. Ohranili rnu bomo trajen in hvaležen spomin.
Župan: Sin g. občinskega svetovalca
Lillega,
iSkini prostovoljec Ivan Lilleg,
je paelel junaške smrti na visoki planoti Sedmih občin 24. junija. Spominjamo se mladega junaka in izrazimo sožalnico njegovemu očetu, našemu tovarišu obč. svetovalcu Lillegu.
Sedemdesetletnico
je praznoval 24. m. m. občinski svetovalec Bonač. Čestitajmo ob tej redki slavnosti možu, ki je veliko delal.
Vojne doklade uslužbencev električne železnice
so se, kakor poroča ravnateljstvo glede na tozadevno interpelacijo obč. svetovalca Štefeta dne 1. aprila znatno povišale.
V varstvo mestnih nasadov.
se je glede na tozadevno interpelacijo obč. svetovalca Štefeta pisalo šolskim vodstvom, naj pouče šolsko mladež, da naj pazi na mestne nasade. Predlog obč svet. Štefeta glede na vojaško godbo se je poslal štacijskemu etapskemu poveljstvu.
Za mladino.
Občina pristopi kot ustanovnik novemu društvu v varstvo mladine. — Odboru za vojaške domove se dovoli 500 K.
Župnik Vrhovnik se je zahvalil, ker se je občinski svet udeležil procesije na Te-lovo in ker sc je udeležil »žegnanja«.
Generalnemu varuštvu se dovoli pod-1 nora.
Ulica čez predilnico.
Župan: Na posredovanje obč, svetov, Štefeta je ponudila družba predilnico občini za nakup prostora, ki je potreben čez predilnica za zgradbo ceste. Družba mora še napraviti o svojem zemljišču parcelacij-ski načrt. To delo je v polnem teku in se načrt izdeluje.
Darila.
I. Za aprovizacijo ubožnih slojev.
Kranjska hranilnica 5000 K; Neimenovan trgovec kakor že pogostoma ponovno dvakrat po 500 K, 1000 K; dr. Novak in dr. Treo povodom poroke 200 K; Albert Samassa, tovarnar, 200 K; Josip Bucher iz Servole pri Trstu 125 K; Neimenovan trgovec iz Spodnje Šiške, kakor že ponovno, zopet 100 K in 29 K 75 vin., 129 K 75 vin.; Neimenovan dobrotnik 50 K; Josip Zidar dvakrat, in sicer 19 K 38 vin. in 18 K 75 v., 38 K 13 vin.; Magda Rant mesto venca trgovcu Hauptmanu 20 K.
II. Za mestne uboge.
Volilo Marije Pagliaruzzi pl. Kiesel-stein, izročeno po podravnatelju c. kr. spi, prom. banke, 2000 K; Andrej Jakil, tovarnar v Karlovcu, 1000 K; Josip Kosler ml. v spomin smrti svojega očeta 200 K; Tvrd-ka Jax & sin mesečno 20 K kot odškodnino za dva šivalna stroja; Josip §chneider nastanitveno pristojbino 14 K 96 vin,; Anton Ravhekar najdenino 4 K.
III. Za vdove in sirote.
Amalija Kocmur, gostilničarka v Št, Petru na Krasu, 103 K; Omizje pri »Slonu« po g. ravnatelju Karlu Ernstu 50 K; Josip Zidar delni znesek 19 IC 38 vin. in 18 K 75 vin., 38 K 13 vin.; Tvrdka Rosman & Tschurn mesto venca ivanu Štritofu iz Starega trga 30 K; Gasilno društvo v Starem trgu pri Ložu mesto venca za Iv. Štritofa 25 K 10 vin.; Posojilnica za Stari trg, Lož itd. mesto venca Ivanu Štritofu 25 K; Omizje slovenskih vojakov v Judenburgu 10 K; Alojzija Kopošec iz Zagorja 10 K; Fr. Drobnič z bojišča mesečno 2 K.
IV. Razno.
Neimenovan trgovec za dnevna zavetišča 200 K; Hela Souvan, veletržca soproga, nastanitvene pristojbine za stotnika Ku-bina za invalide domačega pešpolka št. 17 71 K 40 vin. in vso pristojbino za stotnika Eisserta za otroško varstvo in mladinsko skrb; Omizje pri »Slonu« po g. ravnatelju Karlu Ernstu za v vojni oslepele 50 K; Neimenovan častnik doplačilo mestne občine k tranzenalni nastanitvi-v dobrodelne namene 6 K 60 vin.; Fran Pavlin, orožniškl stražmojster v Trstu za voj. domove 2 K.
Župan predlaga zahvalo vsem darovalcem. Sprejeto.
Draginjske doklade mestnemu uradništvu.
Predsedstvo prevzame dr. Triller. Župan nujno predlaga, naj se dovolijo dra^ ginjske doklade v isti meri kakor jih je dovolila država tudi svojim uradnikom in uslužbencem. Mobiliziranci so izključeni. V ta namen naj se vstavi v proračun 43,700 K. Nujnost se prizna.
Občinski svctovalec Marinko zahteva, naj se pri tej draginjski podpori upoštevajo tudi mitniški pazniki, osobje drugih mestnih zavodov in delavci.
Dr. Tavčar odločno ugovarja podpori delavcem v višini 300 K, češ da nima denarja za delavce in da se je zanje že veliko storilo. Premišljuje naj se, kako naj se dobi zanje kaka bonifikacija.
Marinko: Kako naj delavec v teh časih živi!
Župan: Ne morem ničesar dati, če nimam denarja. To ni tako lahko, kakor misli g. Marinko. Daj! Daj! Kadar pa pridem s proračunom, pa ne glasujete zanj. Kar se tiče mestna podjetja, je župan za to, naj dotični direktoriji stavijo primerne predloge.
Županovi predlogi obveljajo. Sprejme se pa tudi resolucija, da se poziva ravnateljstva mestnih podjetij, užit. zakupa, pogrebnega zavoda i. t. d., da svojim uslužbencem dajo nagrade.
Samostojne predloge obč. svetovalca Mullerja o stanovanjskem vprašanju glede na zgradbo primernih stanovanj, o reviziji in o odpravi nedostatkov in o nakupu primernih siavbišč odkaže župan fin. odseku. Odsekom se odstopijo tudi samostalni predlogi, ki merijo na to, da se zopet uvede nadaljevalna obrtna šola, da se uvede popolen šolski obisk in da se naj izdela volilni red po načelih splošne in enake volilne pravice z ozirom na propor-. čen način volitev.
Finančne zadeve.
Odobri sc podpis VI. vojnega posojila v znesku 432.000 K.
Mestna podjetja bodo prispevala k upravnim troškom mestnega magistrata 10 odstotkov čistega dobička, meščanska imovina pa 1 odstotek.
Pristojbine za vojaško nastanitev se bodo od 1. januarja 1918 dalje porazdelile po višini najemnine in ne po obsegu prostora.
Stev. 150.
SLOVENEC, dne 4. julija 1917.
Stran 3
Službene obleke.
Glede na prošnjo mestnih slug, šolskih slug, tržnih stražnikov itd. za nadaljno prejemanje službene -obleke in natura pravi poročevalec, da je stala obleka prej povprečno za moža 200 K na leto, zdaj bi pa stala 1140 K; za kar bi izdali 21.000 K. Državni uradi in deželni odbor ne nabavljajo zdaj nove obleke. Z ozirom na izredne vojne razmere naj bi se obleka in natura leta 1917. opustila; pač naj pa dobe upravičenci pavšal 400, ozir. 350 K za obleko, za obuvalo pa 36 K. Tržnim redarjem naj se obleka nabavi,
Obč. svetnik Mlinar pravi, da ni umestno zdaj razmere poslabšati in naj se ,nič ne izpremeni. Pri glasovanju je obveljal poročevalcev predlog, z Mlinarjem so glasovali le obč. svetovalci S. L. S.
Odobre sc računski sklepi mestne hranilnice in kreditnega društva mestne hranilnice za leto 1916. Obrestna mera nekemu posojilu družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu se zniža od 4% °/0 na 4^ %. Odkloni se prošnja telovadnega društva »Ljubljanski Sokol« za nadaljno prepustitev mestnega dirkališča v najem.
Odkloni se ponudba Janko Čepona za nakup stavbnih parcel ob Česti na Rožnik.
Del mestne parcele ob Poljanski cesti se proda Mariji Koželjevi za 9 K m3.
Obč. svetovalec Jeglič pravi, da se čudi, ker se prodaja ta svet po 9 K, ko je n. pr. določena cena svetu ob Cesti na Rožnik za m2 z 12 K.
Župan pojasni, da je ta svet Koželjeva že zdavnaj zagradila v dobri veri, da je njen. Na njegovo prigovarjanje ga bo zdaj plačala,	'
Čez senožet Anton Slovše na ljubljanskem Gradu ob Regalijevem gaju je vojaštvo napravilo cesto, Slovša zdaj zahteva, naj občina njegovo senožet kupi. Župan se pooblasti, da se s Slovšom o nakupu te se-nožeti pogaja,
Izprememba disciplinarnih predpisov službene pragmatike.
Na predlog poročevalca dr. Novaka se izpremene disciplinarni predpisi službene pragmatike v toliko, da se bodo odpustili iz službe uradniki, ki so zagrešili kako nepoštenost. Dozdaj je bilo le določeno, da se »smejo« odpustiti. Dalje bo smel v bodoče župan izreči tudi svojo sodbo o sklepih disciplinarne komisije,
>.	Stavbne zadeve.
Tvrdki G, Tonnies se dovoli odprti stavbni sistem za njeno stavbišče ob Dunajski cesti severno od prorge južne železnice.
Izpremeni se regulačni načrt za pro-jektovano cesto ob južni železni severno od c. kr. gozdnega vrta.
Svet, ki zanj dozdaj občina ni vedela.
Poročevalec dr. Novak pravi: Ljubljanski športni klub je na svetu ob Ljubljanici postavil lopo. Mislil je takrat, da je ,ta svet od ribičev. Pozneje je pa, ko ni šlo vse prav z ribiči, poizvedoval in dognal, da je dotični svet last občine. Svet se je zdaj prepisal. Klub želi nekaj sveta kupiti, Dr. Novak predlaga, naj se nekaj sveta klubu proda. Pammer ugovarja prodaji Bveta, ki ga bo še morebiti občina potrebovala. Ložar tudi ugovarja prodaji. Podžupan dr. Triller, ki vodi sejo, odstavi to točko z dnevnega reda, ker gre za prodajo sveta in ni gotovo, če je morebiti za to prodajo potrebna kvalificirana večina.
Vprašanje kurjave.
Podžupan dr. Triller poroča, da grozi mestu katastrofa, ker nikakor ni mogoče dobiti premoga. Plinarna se je morala že ustaviti. Občina je storila vse, da bi se dobil premog, a vse posredovanje ni nič pomagalo. Zdaj se kupujejo drva. Če jih bo mogoče dovolj dobiti, je vprašanje, Občina ni kriva, če premoga ni in odklanja vsako odgovornost. Poročal je podrobno, kaj sta vse storila z županom, da bi dobila Ljubljani premog, a brez uspeha.
Po dr. Trillerjevem poročilu sc je zaključila javna seja.
Iz tajne seje.
Ustanove po 50 K za učence obrtne šole dobe: gojenca Al. Brinovec in Feliks Čeme in gojenki Avg. Rozman in D. Giirt-ner. — Za slugo na drž. realki je imenovan Ivan Gril. — Ugodi se prošnji mag, ofici-janta Nabernika za upokojitev. — Udovi Fakinovi se da pokojnine 1400 K in za pet nedoletnih otrok po 280 K. — Meščanske podpore po 40 vin. na dan dobe: Fr. Hart-man, F. Terjanova in Mateličeve sirote, — Odkloni se prošnja Marije Andlovec za izvrševanje starinarske obrti. — Dovoli se prenos koncesije Franje Gričar iz Cerkvene ulice v Šiško št. 119. — Ivani Jenko se dovoli prodaja čaja,
poročnik 17. pp. Josip Cundrič in poročnik 27. pp. Alfons Mencinger. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil vojaški živinopodzdravnik 5. drag. p. Ivan Pestotnik. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: desetnik Kramar Franc, poddesetnik Simonit Jakob, pešca Žuža Josip in Pariš Ivan, vsi pri 97. pp.; narednik 88. pp. Svetina Ivo. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: topni-čarji 6. polj. havb. p. Caharija Anton, Mojk Ivan, Šorn Martin, Žuža Ivan, in Pavlin Josip, pešci 97. pp. Rjaveč Henrik, Laginja Nikolaj, Gaberšček Just in Banko Josip; dragonci 5. drag. p. Supan Avgust, Hlede Rudolf, Novak Anton, Pompe Franc, Ro-kavec Josip, Antolič Josip, Novak Jernej, Žvar Karel, Zaletel Ignacij.Stariha Franc, Petrovič Ivan, Kos Anton in Rižnar Jakob.
—	Železni zaslužni križ na traku hrabrostne svetinje so dobili: pionir železniškega polka Gruden Franc; poddesetnik Cvete-ža Mihael, desetnik Kulavec Franc in tit. desetnik Arčon Avguštin, vsi pri 8. san. oddelku.
Srebrno hrabrostno svetinjo so dobili: strelec 1. polka ces. lovcev Bitežnik Ivan, strelec 26. strelskega polka Hrovat Ivan in strelec 3. polka ces. lovcev Kranjec Ivan.
—	Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: četovodja Rojšek Vinko, strelci Čer-melj Franc, Rojer Bogoljub, Janiš Karel in Pavlič Peter, vsi pri 3. strel, p., strelci Mu-hič Josip. — Bronasto svetinjo so dobili: strelec 28. strel. p. Kovač Matija; poddesetnik Lipovš Ivan in strelec Čuder Andrej oba pri 2. gor. strel, p,; tit. narednik Vav-potič Matija in desetnik Kocjan Josip, oba pri 26. črnovojn. pp.; pešec 7. lov. baona Šterk Martin; topničarja pozic. baterije št. 27. Jermol Franc in Željko Franc; desetnik Žlindra Otokar, strelca Veber Anton in Križman Ladislav, vsi pri prost, strel, ba-onu št. VI. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik prov. častnik 102. pp. Adalbert Kolenc. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila nadporočnik dr. jur. Karel Skala in voj. rez. oficijal Karel Legat. — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: rač, podčastnik 16. tr. div. Planine Josip, desetnik 3, sap. baona Janko Josip; orožni mojster 47. pp. Skaza Miroslav. — Železni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: pešec 7. pp. Pečar Peter; pionir 3. pion. baona Zaje Anton; desetniki Orel Henrik, Butolen Martin in Uratnik Ivan, trenski vojaki Jakopec Ivan, Devetak Ivan, Plečko Franc, Kos Ivan in Caf Franc, vsi pri 3. trenski div.j pešec Kukar Ivan; desetnik Kugovnik Jurij in topničar Eeiler Lovrenc, oba pri 28. p, top. p.; tit. četovodja 26. san. odd. Ben-kovič Matija; častniški sluga 3, sap. baona Oražem Franc; pionirja 3. pion. baona Per-konik Herman in Škerjanc Ivan, — Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil desetnik železniškega polka Ivan Kosec, doma iz Trbovelj, — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so prejeli: desetnik Avgust Ko-nier, strelci Turk Rudolf, Korber Janez, Zalašček Andrej, Salmič Franc, Bukal Leopold, Pristov Ivan, Kašič Franc, Seljak Maks, Kastelic Jožef, — Bronasto hrabrostno svetinjo: Terjan Franc, Jakše Martin, Beis Jakob, vsi od gorskega strelskega polka št. 2, III. stot. strojnih pušk. — V tretjič je bil odlikovan naš vrli rojak narednik Ravnikar Vladimr in sicer s srebrno kolajno. Imenovani se bojuje že 26 mesecev za domovino.	—
Močni napadi Rusov so se zrušili z velikimi izgubami za nje dopoldne in popoldne pri Koniuhih. Južno od tam ni bil sovražnik tako močan, da bi bil ponovil svoje napade na višinske postojanke pri Brzezanih.
V Karpatih, v Rumuniji in na mace-donski bojni črti se položaj ni izpremenil.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. julija zvečer. Veliki glavni stan:
Na zahodu nič posebnega.
Na vzhodu živahne streljanje od Sto-hoda do Narajovke. Novi ruski napadi le pri Brzezanih, izjalovili so se z velikimi izgubami za Ruse.
Prvi generalni kvartirni mojster pl, Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
29. junija. Zahodna in rumunska bojna črta. Streljali so s puškami, letalci so poizvedovali. Mesto Tecuci je obstreljevalo 7 sovražnih letal; škode niso povzročili.
Kavkaška bojna črta: V smeri proti Pituinu vzhodno Bistana so se naše čete umaknile dvakrat močnejšim turškim četam, ki so napadle, na severni breg Arbi-hivana. Severnozahodno Senneta so vrgle naše čete neko višino in jarke pri Conga-
ranu.
Streljalo se je s
Odlikovanja.
Vitežki križec Franc Josipovega reda z vojno dckoracijo je dobil stotnik generalnega štaba Viktor Franke. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik 47 pp.Ivan Milost. — Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila
Ruska ofenzivo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. julija, Uradno:
Pri Stohodu smo odbili slabejše napade Rusov. Jugozahodno Zborova se je posrečilo sovražniku, da je z nastopom množic v veliki premoči vtisnil omejeni del naše bojne črte v pripravljeno postojanko. V težkih, žrtev polnih bojih so se avstrijske čete le korakoma umikale pritisku premoči in omogočile, da so došle rezerve, ki so izravnale položaj in razmerje moči. Daljnih napadov tam ni bilo. Pri Koniuhih smo krvavo odbili več močnih sunkov. Pri Brzezanih so Rusi prisiljeni po dosedanjih neuspehih in po svojih zelo močnih izgubah morali prekiniti borbo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. julija. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Med tem, ko so se med Vzhodnim morjem in Pripjatom močnejše borili le pri Rigi in pri Smorgonu, so močno streljali ob srednjem teku Stohoda, kjer so se ruski delni napadi z velikimi izgubami za sovražnika izjalovili ob železnici Kovelj-Luck; južno pa do Zlote Lipe. Tam se je nadaljevala bitka v Vzhodni Galiciji.
Čez višine zahodnega brega Stripe se je posrečilo napadom ruskih množic, da so vpadno točko prejšnjega dne razširili. Nastop naših rezerv je sovražnika uslavil.
30. junija. Zahodna bojna črta: Naše in sovražno topništvo je v nekaterih odsekih južno Pripeta zelo delovalo, posebno v smereh proti Zloczowu in proti Brzeza-nom.
Rumunsko bojišče puškami.
Kavkaška bojna črta: Naši oddelki so se polastili prelaza Garran, severnozahodno Penne; prodirali so zahodno prelaza in ujeli več sovražnikov.
Gališka bitka.
Dunaj, 3. julija. (K, u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Včeraj so Rusi napadalni prostor razširili severno čez Zborov, Ta odsek so že predvčerajšnjim besno obstreljevali s topovi; naše postojanke so tam popolnoma uničili. Naše čete so pa vseeno vzdržale v njih naval ruskih množic, ki so ga včeraj izvajali s podporo oklopnih avtomobilov z največjo besnostjo. S štiri-do petkratno premočjo so naskakovali njih valovi neprestano, dokler se ni sovražniku posrečilo, da je udri v naše jarke. Požrtvovalno in odločno so ujele c. in kr. čete, ki so pele, ko so se bile, strašen sunek, dokler se ni posrečilo rezervam, da so krepko zapahnile nadaljne prodiranje Rusov, Uspeh, ki so ga morali plačati Rusi s strašnimi izgubami, spada med tiste navadne začetne uspehe, ki ga mora napadalec izsiliti, če nastopa s svojimi ljudmi tako brezobzirno, kakor to dela sporazum. Branilec mora vedno računati, da izgubi svojo najprednejšo črto, ker jo večinoma sovražni uničevalni ogenj vzravna tako, da ni sposoben za obrambo
Pri Brzezanih, drugem žarišču bitke, se je vsled uspešnih protinapadov avstrijskih, nemških in otomanskih čet vzravnal položaj nam v korist. Ruske divizije, ki so tam nastopale, so tako utrujene, da nimajo več moči za nove napade. Tam je nastal v bitki odmor.
Poročilo Kerenskega, da se je pričela ofenziva.
Petrograd, 2. julija. (K. u.) Agentura Vojni minister Kerenskij je brzojavil mi nistrskemu predsedniku knezu Ljvovu: Ru ska revolucijska armada je 1. julija z veli kim navdušenjem pričela ofenzivo. Rusiji in celemu svetu je dokazala, da je udana revoluciji in ljubi svobodo in domovino. Ni se ozirala na malo skupino zapeljivcev; pustila jih je z zaničevanjem zadaj, svobodni ruski vojaki so dokazali s svojo novo ofenzivo, da temelji njih disciplina na čustvih ljubezni do domovine. Naj pride, kar hoče; ta dan je končal vse obrekljive napade na rusko demokratično armado. Prosim pooblastila, da smem za svobodni ruski narod polkom, ki so se udeležili bitke 1. julija, izročiti revolucijske rdeče zastave in podeliti vsem tem polkom ime: »Polk 1, julija.« Ministrski predsednik knez Ljvov je čestital v imenu cele Rusije in začasne vlade revolucijski armadi, ki naj bo uverjena, da je cela dežela edina ž njo v njenih stremljenjih, da varuje njeno navdušenje in ji pomaga rešiti mrtvo vprašanje revolucije. Konečno je pritrdil, naj se imenujejo polki, ki so se udeležili bitke 1. julija, po tem dnevu in da naj dobe rdeče zastave.
nik bo čul gromenje naših topov. Pozivam čete jugozahodne bojne črte, naj razvijejo vso svojo moč, ker nas bi sicer ruski narod preklinjal, ki nam je poveril obrambo njegove svobode in časti.
Dnevno povelje Kerenskega.
Petrograd, 2. julija. (K. u.) Agentura: Na armado je izdal vojni minister Kerenskij sledeče dnevno povelje: Rusija, ki je zlomila suženjsko verigo, je trdno sklenila, da brani svoje pravice, čast in svobodo. Ruska demokracija, ki je zaupala bratskim narodom, je pozvala vse vojskujoče se narode, naj ustavijo vojsko in naj se sklene mir, ki bi vse zadovoljil. Sovražnik nam je pa v odgovor na ta poziv podlagal izdajalstvo (!). Avstrija in Nemčija sta povabili Rusijo, naj se sklene posebni mir. S pobratimstvom so poizkušali varati našo pozornost; vse svoje sile so pa medtem vrgli na naše zaveznike, ker so upali, da jih bodo premagali, za njimi pa nas. Danes nam pa sovražnik grozi, ker vidi, da se Rusija ne pusti varati, in pošilja svoje sile na našo bojno črto.
Voiaki! Domovina je v nevarnosti. Katastrofa grozi prostosti in revoluciji. Čas je, da izpolni armada svojo dolžnost. Vaš generalisimus, ki gleda na toliko zmag nazaj, sodi, da vsak dan obotavljanja krepi sovražnika in da lahko edin odločilen udarec uniči njegove moči. V popolni zavesti svoje velike odgovornosti nasproti domovini in v imenu svobodnega naroda in začasne vlade poziva armado na ofenzivo. Naj sovražnik ne triumfira vsled svoje zmage prenaglo; vsi narodi naj znajo, da nismo govorili o miru vsled slabosti, znajo naj, da je prostost^ naša vojaško moč pomnožila. Častniki in vojaki! Znajte, cela Rusija vas blagoslavlja vsled vaših orožnih dejanj v imenu svobode, v imenu bodočnosti domovine in v imenu častnega in trajnega miru.. Zapovedujem vam: Naprej!
Dnevno povelje višjega poveljnika ruskih armad na zahodni bojni črti.
Petrograd, 2. julija. (K. u.) Agentura: Vrhovni poveljnik armad na zahodni bojni črti je izdal sledeče dnevno povelje: Armada na jugozahodni bojni črti je premagala sovražnika in vtisnila njegove črte. Pričela se je odločilna bitka, < od katere zavisita usoda in svoboda ruskega naroda. Naši bratje na jugozahodni bojni črti prodirajo zmagovito. Pričakujejo od nas hitre podpore. Ne bomo izdajalci. Sovraž-
Armadno povelje Kerenskega. Berlin, 3. julija. (Kvr. ur.) Wolff poroča: Iz armadnega povelja ruskega vojnega ministra Kerenskega sledi jasno, s kakšnimi sredstvi je pregovoril sporazum svojega ruskega zaveznika za ofenzivo, ki jo je adaj pričel. Dasi to bolje ve, prihaja ruski vojni minister zopet z bajko, da so osrednje velesile hotele Rusijo zapeljati, naj izda svoje zaveznike. Kdorkoli je čital uradne izjave nemške vlade, ve, da se tak predlog ni stavil, a da so zahodne velesile vedno delale na to, da pregovore Ruse, da jih nameravajo odcepiti od zaveznikov, da jih ločene od njih uničijo in oropajo. Bojazen pred mirom, ki preveva vlade sporazuma, je povzročil, da so z vsemi sredstvi zadušile poizkuse ruske revolucije po splošnem miru. Petrograjske razmere zna-či, ker Kerenjskij na škodo svojega naroda podpira te smotre svojih zaveznikov.
Položaj v Petrogradu resen.
Lugano, 3. julija. »Corriere della Sera« javlja dne 2. t. m. iz Londona: Položaj na ruski bojni črti se boljša, v Petrogradu se je pa poslabšal. V mestu vlada panika. Na tisoče oseb zapušča glavno mesto, ker se boji manifestacij za mir. Kljub prepovedi delavskega in vojaškega sveta o noš« orožja ekstremna struja oborožuje svoje pristaše.
Boji z anarhisti v Petrogradu.
Petrograd, 2. julija. (K. u.) Agentura: Vlada je bila obveščena, da so se nahajali v po anarhistih zasedeni vili Durnovo tudi hudodelci in bivši kaznenci. Vlada je za-povedala, naj jih aretirajo. Ob 3. ponoči je petrograjski vojaški gubernator general Polovcov obvestil o tem povelju anarhiste, ki so nejasno odgovorili. General Polovcov je nato obkolil vilo s četami, ki so vdrli v hišo, ko so razbili šipe. Anarhisti so jih sprejeli z bombami. Kljub temu so vojaki razorožili in zaprli anarhiste, 60 jih je bilo; en anarhist se je usmrtil.
Ženski vojaški oddelki v Rusiji.
Bera, 2. julija. Petrograjska ženska zveza ustanavlja ženske armadne oddelke, ki prirejajo, da se bodo udeležili ofenzive v prvih vrstah. Organizacijo vodi kmetica Bočkarova, ki se je udeležila že mnogo bitk in je bila šestkrat ranjena. Prvo žensko stotnijo bodo kmalu poslali v najpred-nejše strelske jarke.
Izpremembe v ruski diplomaciji.
Berlin, 3. julija. »Denj« poroča, da bodo čez nekaj dni izpremenili sistem ruske diplomacije. Sedanje veleposlanike v To-kiju, Pekinu, Rimu in v Atenah bodo odpo-klicali. Začasna vlada bo tudi gledala na to, da bodo v Petrogradu pooblaščeni diplomati tujih držav demokratičnega mišljenja.
Neodvisnost ukrajinskih sodišč.
Stockholm, 2. julija. (K. u.) Ukrajinski pravniki so na shodu v Kijevu proglasili neodvisnost sodišč v Ukrajini od ruske vlade in določili razpravni jezik pri sod-niiskih razpravah.
Narocaite ..Slovenca."
\
Stfin '4.\
SLOVENEC, Hnc r4. julija 1917/
v
Ste v, 150,
BoH v volni.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Soiija, 1. julija. Uradno:
Macedonsko bojišče.
S streli smo pregnali pri Mogleni so vražne poizvedovalne oddelke. Na desnem bregu Vardarja so ponoči živahno streljali s topovi. Sovražni bataljon je poizkušal pri Alčaku Malem napredovati, a smo ga z ognjem vrgli. Zahodno Dojranskega jezera živahen ogenj s topovi. Ob spodnji Stru-mi boji patrulj. Na ostali bojni črti slab ogenj s topovi.
Sofija, 2.julija. Uradno:
Na celi bojni črti so slabo streljali s topovi; zahodno Dojranskega jezera so nekoliko živahnejše streljali. Po pripravi s topovi je prodiral s strojnimi puškami oborožen sovražni oddelek proti vasi Hazna-tar, a ogenj naših prednjih straž ga je potisnil nazaj. Neki drugi poizvedovalni oddelek smo prepodili pri vasi Eni Mali.
1 BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 1. julija. Uradno:
Pri Tulči so streljali na obeh straneh s puškami; pri Issaccei pa slabo s topovi.
Sofija, 2,julija. Uradno:
Slabo so streljali s puškami pri Mah-mudiji in pri Tulči.
iz nemškega državnega zbora.
i Pred otvoritvijo nemškega državnega i*-	zbora.
Berlin, 3. julija. Z državnem kanclerjem so se včeraj voditelji strank posvetovali pet ur. Razpravljali so o vseh važnih notranjih in zunanje-političnih vprašanjih. Državni kancler bo govoril o splošnem vojaškem in političnem položaju posebno glede na zadnji govor Lloyda Georgesa.
Berlin, 3. julija. V proračunskem odseku državnega zbora je poročal državni tajnik mornariškega urada o podmorski vojski. Izjavil je, da je mornarica popolnoma zadovoljna s podmorsko vojsko. Vedno močnejše sovražne napore, da bi premagali nevarnost podmorskih čolnov s protisredstvi, znatno močnejše vzravnava vedno večje število podmorskih čolnov, ki nastopa proti sovražniku. Izgube so prej-koslej zelo zmerne. Ni poveda, da bi se moglo dvomiti na uspehu podmorske vojske. Vojni minister pl. Stein je poročal o ugodnem vojaškem položaju in je v soglasju z vrhovnim vojnim vodstvom izjavil, da ne dvomi kljub mnogim sovražnikom, da se bo vojska srečno končala.
Berlin, 3. julija. (Kor. ur.) V proračunskem odseku državnega zbora so govorniki socialnih demokratov, centra in na-prednjakov razpravljali o zunanji in o notranji politiki in zahtevali, naj se izvede demokratična volilna preosnova posebno na Pruskem. Državni tajnik dr. Helfferich je izjavil, da neomajljivo upa na uspeh podmorskih čolnov. S številkami je dokazal, da bo tonaža Anglije v doglednem času tako padla, da rs bo mogoče več še tako omejene potrebščine pokriti. Podmorska vojska tvori za Anglijo usodo, ki ji ne bo ušla, če ostanemo trdni.
Kitajska zopet cesarstvo.
Pekin, 2. julija. (Kor. ur.) Agence Havas: Včeraj so bili objavljeni cesarski dekreti, ki razglašajo zopetno vzpostavitev cesarstva v ustavni obliki.
Pekin, 2. julija. (Kor. ur.) Reuter poroča, da je po celem mestu popolnoma mirno, čeprav je del prebivalstva ogorčen. Na povelje policije se po celem mestu raz-obešajo zastave.
Amsterdam, 3. julija. »Allgemeen Han-delsblad« poroča po listu »Morning Post« iz Tientsina, da je meščanska vojska neizogibna, če se novi cesar zopet ne odpove. —------- ' "—--*-»— '» ■» t
Grška v vojski.
Solun, 3. julija. (K, u.) Agence Havas: Začasna vlada se je proglasila za pravove-ljavno vlado zedinjene Grške. Pripravlja se vse potrebno za njen povratek v Atene. Častniki in generali na Peloponezu so Vernemu zagotovili svojo udanost novi vladi.
Sofija, 3. julija. (K. u.) Grški poslanik Majim je včeraj dopoldne ministru zunanji'^ zadev dr. Radoslavovu izročil noto o preKinjenju odnošajev.
Atene, 3. julija. Agence Havas: General Papulos, poveljnik 5. zbora na Pelopo-nez-u, je prosil, naj se ga odpusti iz aktivne slu|be.
Bern, 3. julija. Pariško časopisje poroča iz Aten: Na Peloponesu je bilo nekaj agitacijskih središč organizatorjev rezervi -stovskih zvez. General Papulos ni hotel priznati kralja Aleksandra in je nameraval Tripolitso proglasiti za republiko. O zadevi v Atenah nimajo podrobnosti, kajti Papujos izvaja ostro cenzuro.
Bern, 3. julija. Pariški listi poročajo iz Aten, da je general Milliogie Comzenoe kot vojni minister v Venizelosovem kabinetu prevzel poveljstvo nad atensko gar-nizijo, r"	^
vojska z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. julija.
Oddelki honvedskih polkov št. 20 in št. 31. so vzeli pri Kostanjevici sovražno predpostojanko. Ujeli so 2 častnika, 270 mož in zaplenili 2 strojni puški.
Načelnik generalnega štaba.
Italijansko uradno poročilo.
2.	julija. V noči na 1, julij je sovražnik med Gardskim jezerom in dolino Ledro posebno deloval. Po ljuti artiljerijski pripravi je najmanj dve stotniji močan oddelek napadel črto naših straž med S. Gio-vanni in Biacia. Bil je ustavljen in s hitrim protinapadom prisiljen, da se je umaknil, potem ko je imel občutne izgube. Istočasno so drugi oddelki na istem mestu napadli naše izpostavljene postojanke severno od Malega Giumella in severovzhodno od Mezzo Lago. Trajna paznost naših čet je sovražnika zadržala, preden je mogel priti v bližino naših črt. Artiljerijski boj je bil včeraj na prostoru med Gardskim jezerom in Adižo in na nekaterih drugih odsekih fronte živahen. Posebno učinkovit je bil v gornji Jezerski dolini in v okolici Sv. Lucije. Naš ogenj je večkrat zadel čete, ki so se zbirale in premikale. Na Mrzlem vrhu je eksplodirala velika, po sovražniku pripravljena mina, ne da bi se mu posrečilo omajati našo posadko. Povzročena je le precej lahka škoda.
Italijansko uradno poročilo.
3.	julija. Včeraj običajen boj s topovi. Nastopale so tudi patrulje. Važnejših dogodkov ni bilo.
Soji os zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. julija. Veliki glavni stan:
Proti večeru so pričeli šele močnejše streljati; posebno močno v odseku pri Ypernu.
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega,
Lastni sunki so dobro uspeli v angleške črte severno prekopa La Bassee zahodno Lensa in pri Bullecourtu. Tudi v boju prednjih straž pri Hargicourtu severno zahodno St. Quentina smo ujeli sovražnike in zaplenili bojno blago.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča,
Francozi so zopet poskušali, da bi zopet priborili izgubljene jarke na visoki planoti La Bovelle in na levem bregu Moze.
Jugovzhodno Cerny sta se zrušila 2 napada v naši obrambi z velikimi izgubami za sovražnika. V gozdu Avocourt in na višini 304 je preprečil naš uničevalni ogenj, da na napad pripravljene čete niso mogle zapustiti, da bi bile napredovale.
Na gori Poehl v Champagni se je posrečilo lastno podjetje tako, kakor smo ga nameravali. Poizvedovalci so se vrnili z ujetniki in s plenom.
Sestrelili smo 6 sovražnih letal, med njimi je eno sestrelil ritmojster baron pl. Richthofen.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff,
Samo 1500 Amerikancev.
Genf, 3. julija. Lyonsko časopisje poroča, da je doslej od amerikanskih čet dospel samo en transport v Brest, ki šteje skupno 1500 mož.
Tajne seje francoske zbornice.
Tajne seje francoske zbornice so sklenili le s slabo večino. Skrajna levica in velik del ostale levice je ugovarjal tajni razpravi o interpelacijah. Glasovali so med velikim hrupom in sicer dvakrat, ker se je prvič dvomilo o razmerju glasov.
Na morju.
Podmorski čolni na Atlantskem oceanu.
Berlin, 3. julija. Uradno: Na Atlantskem oceanu so potopili naši podmorski čolni zopet več parnikov in jadrnic.
26.700 ton potopljenih.
Berlin, 2. julija. Uradno: Novi uspehi podmorskih čolnov na severnem bojišču; 26.700 ton.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Zaplemba nemških ladij v Ameriki.
»Allgemeen Handelsblad« javlja iz Londona, da so Združene države zaplenile 87 interniranih nemških ladij.
Bombe na Jeruzalem.
Carigrad, 2. julija. Uradno: Več angleških letal je vrglo minoli teden nad 70 bomb na mesto Jeruzalem. Ubit ni bil nihče, škode ni veliko. Tudi v nekaterih svetih mestih poškodbe niso zelo znatne. Prepuščamo javnemu mnenju sodbo o takem nastopu, ki je v kričečem protislovju z vsemi načeli civilizacije in človeko-'•ubia.
Poročna o mini.
Ententina konferenca o mirovnih pogojih.
London, 3. julija. (Kor. ur.) V spodnji zbornici je na vprašanje glede na predlagano konferenco zaveznikov Lord Robert Cecil odgovoril: Ruska vlada je predlagala konferenco zavezniških držav o mirovnih pogojih. Vlada se o tem pogaja z zavez-nikt.
Avstrijski vojni cilji. Berlin, 3. julija. (Kor. ur.) V »Vossische Zeitung« piše njen novi sotrudnik Redlick o razmotrivanju avstrijskega časopisja o vojnih ciljih in opozarja na to, da smatra kot edin zaželjen cilj razširitev proti jugovzhodu. Odkar je nastopil grof Czernin, je zuiimanje za balkansko politiko v najširših krogih ljudstva stopilo daleč v ospredje in prekaša potrebo na materijalnih in mo-raličnih pridobitvah na Poljskem. Člankar povdarja, da pomeni mirovna ponudba Rusiji častno prizadevanje, prinesti narodom Avstrije mir. Istotako priznava pridobitve, ki morajo biti posledica miru, namreč ne razširjenje proti severovzhodu, ampak proti jugovzhodu,
Na Nemčiji je, da razširjevalna stremljenja Avstrije na Balkanu in v smeri proti Sredozemskemu morju razume in sprejme v večji okvir lastnega obrambnega boja proti Angleški.
Srbi proti aneksijski politiki Italijanov na Balkanu. Berlin, 2. julija. Srbski
»Slavljanski
Jug« v Odesi piše: Prikrita aneksija Albanije in zasedba Epira po Italijanih je zelo egorčila srbsko armado na macedonski bojni črti. V Bitolju so srbski častniki in vojaki priredili velike demonstracije proti Italijanom. Demonstrirali so tudi proti Angležem in Francozom, ker ropa Italije niso preprečili.
VolaSki pozdravi
Najlepše pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam pošiljajo slovenski možje in fantje havbičnega polka: M. Drame, Ljubljana; R. Jenko, Kranj; Fr. Štirn in J. Osterman, Luže pri Kranju; Fr, Bizjak, Borovnica; Mart. Malnarič, Kropa; Jak. Plut in Ivan Ivanetič, Semič; Kidrič, Poljčane; Hodnik, Ljutomer; Finžgar, Brezje. — Josip Kohar in Krištof Richard, pomorska stezosledca tržaškega zbora. — Franjo Mrovlje, Ljubljana; Anton Bervar, Ilir. Bistrica; Ivo Premk, Gradec, enoletni prostovoljci na čast. šoli v Ilir. Bistrici. — Četovodja Janez Judež in Lojze Peklar; desetnik Lojze Peče; poddesetnika Davorin Zupan in Zorko Rodič; strelec Albin Plevnik, vsi pri telefonskenl oddelku strelskega polka. — Jožef Novak, Ivan Smole, Anton Kragelj, Pet. Svetič, Martin Saks, Fr. Slap-nik, Ivan Lenarčič, Viktor Batič, Mih. Jan-žekovič, Jos, Krapež, Filip Topar, Anton Glavič, Fran Mauser, Fran Brodar, Josip Turnšek, Ant. Kovačič, vsi pri možnarski bateriji. — Rudolf Brozovič, Ljubljana; Al. Budihna, Dornberg; Al. Brankovič, Dorn-berg; Anton Brezovar, Novo mesto; Ignacij Ferjančič, Idrija; desetnik Mijo Sodnik, Klane; Ivan Čuk, Idrija; desetnik Filip To-mec, Ljubljana. — Slovenska vojaška družina v Karpatih: Oče poddesetnik Matevž Velikajne, Spod. Idrija; sinovi: narednik Josip Valič; četovodja Jožef Kumer; desetniki: Ivan Lapajne, Idrija; Josip Forna-zarič, Vogersko; Karel Korenjak, Sv. Barbara pri Pt.; Ivan Krainc, Dornava pri Pt.; Aleksander Miiller, Ljubljana; Anton Špa-capan, Gorica; Matevž Jurišovič, Golac; poddesetnik Ivan Ivančič, Golac; pešci: A. Horjan, Poljane; Adolf Šorman, Idrija; Anton Hribeljan, Št. Vid pri C.; Fran Lončar, Št. Jurij ob j. žel.; Al. Berginc pri Tolminu; Ant. Kreščak, Sežana; Karel Čeh, Sežana; nadkuhar Josip Švara; podkuharja Josip Počkaj in Anton Rutar; čevljar Josip Co-tič, Bilje. — Prostovoljni strelci: Rafael Gabrič, Anton Kralj, Lado Križman, Janko Jesenoven, Anton Šober, Fran Gazvo-da. — Poddesetnik Angel Rosič, Logje; Jak. Bukovac, Kočevje; Nikolaj Remici, Stara Oselica; Jožef Pečnik, Podsreda; Fr. Grašič, Mestine; Fran Homovac, Hotedrši-ca; Jož. Grobelnik, Prevalje. — Ivan Rebolj, Milan Babič, Albin Turk, Ivan Kobe, Jamnik, Levstek. — Cesarski strelci: Jožef Božič, Št. Vid; Fran Zajec, Krka; Jož. Lavrič, Loški potok; Rud. Krašovec, Črni-kal; Ivan Morela, Sušak; Fr. Završnik, Šk. Loka; Leopold Žbona, Čepovan. — Četovodja Jož. Sulič; deset. Roman Žerjal; poddesetnik Ivan Oblščak; Ivan Fatur, Vin-cenc Goropek, Andrej Klinkov, Iv. Mravlje, Fran Prelec, Ivan Ribarič, Ignac Struna, Ivan Škrbec, Ivan Mandalenič, Alojzij Čebron. — Ulanec Jožef Ahlin, Zaloka; topničar Anton Rupnik, Črnvrh; inf. Fran Gradič, Dobje. — Ludvik Jančič, Trst; Al. Šusteršič, Velikidol; Ant. Meden, Kozlek.
—	Andrej Zdolšek; Anton Žnidaršič; Ant. Zevnik; Jož. Jakš; Raf. Pavšič; Fran Kroteč; Fran Mihec; Viktor Jančar; Al. Robič,
—	Čast. namestnik Tinko Steharnik, Koroško; četovodia Jož. Pogorelec, Planina; Fran Rijavec, Celje. — Jož. Lmdič; četovodja Mih. Vouk. Janez Tratar: Fran Roz-
man; Ivo Gozdar; Fran Štefančič; Al. Dov-šek; podlovec Leop, Knafelc. — Ivan Le* vakovič, Zatičina; Fran Pevec in Ivan češ-novar iz Škocijana; Jož. Miklavčič, Oreho-vica; Fran Hafner, Frome pri Škofji Loki; Fran Oselj; Ivan Jakovčič; Fran Grebene; Jož. Šovi; Fr. Zupančič; Ivan Marko; Ant. Rozman; Fran Zupančič; Fr. Kavšek; Rud,. Mesec, enol. prost. — Patrolovodji Eran Lampelj in Joško Zunič; lovci Joško Obra-novič, Joško Dolar; Rudolf Soklič; Albin Tome; Venceslav Perko, Ivan Zorman. —. Janko Sluga, četovodje Janko Šubelj, Janko Golmajer in Fran Turk; deset. Vinko Maleša, Jož. Turšič, Fr, Babnik, Fr, Bučar, Anton Mam; podd. F. Vesel, F. Kužnik in vsi drugi. — Desetnik Anton Stimec, Bos* ljiva Loka; podd. Jos. Udovč, Št. Janž; J. Markič, Dragovica; Aloj. Svetelj, Šenčur; Al. Meke, Mal. Podloke; Jos. Rožman, Zg< Bernik; Fr. Debevc, Št. Janž; Fr. Fink, Št. Janž; Andrej Cerkovnik, Št. Rupert; Aloj. Ravnikar, Blagovica; Fr. Grmovšek, Mali Videm; Fr. Modic, Loški potok; Mart. Pav* lovič, Breg-Krško; Ivan Jamnik, Lanišče. —- Četovodja Jožef Leban, Volarje; Andrej Velikonja, Sv. Lucija; Matija Gulič, Poreč«
—	Narednik Aloj. Komel, Solkan; četov. Jož. Lozej Skrbina. — Predmojster Karel Podgora; poddes. Jož. Mrvič, Vozljan; desetnik Avg. Bone, Solkan; kuhar Jož. Ga,-brijelčič, Solkan; Jož. Pahor, Devin. — Fran Lavrinc, Rečica; Fran Cirjak, Šram-lje; Raf. Gluk, Novaštifta. — Ivan Čujec, Zatoimin; Aloj. Cotič, Škrbina; Aloj. Gre-4 gorič, Prvačina; Jož. Lovrečič, Truške; A, Madon, Dragorice; poddes. Ivan Iskra, Li* pa; poddes. Rudolf Čergolj, Misliče; des< Jož. Lozejškrbina. — Predmojster Karel Rakoš, Anton Weingerl, Štefan Meznarič,
—	Ciril Groznik, Zagorje o. S.; Jož. Adamič, Sežana; Fran Skok, Moravče; Jožef Kvas, Zalog pri Kamniku; Fran Vovko, Za* lovče. — Jan. Štefan, Dol. Tribuša; Frart Korošec, Mozirje; Štefan Siteš; Ivan Ren* ner, Štjak; Jož. Razbornik, Slov. gradecf Anton Ličen, Osek; Aloj. Rožič, Osek; Jo-, sip Majdič, Zagorje. — Prostovoljni strelci Jož. Kocjan, desetnik Pavel Kaušek, četo* vodja Viktor Heine, poddes, Franc Založ* nik, desetnik Fran Podržaj, Albin Brem* šak, poddes. Josip Prime. — Ivan Zupančič, Dobova; Ciril Lipovž, Selo; Rudolf Zaje, Ljubljana; Štefan Oreškovič, Novo-* pračno; Zd. Trola. — Četovodja Fr. Mlakar, Senožeče; Gregor Pirš, dragonec, Kamnik; desetnik Jož. Pangeršič, Mengeš; stražmojster Fran Cevc, Kamnik; Št. Janž; desetnik Ivan Peternel, Radovljica. — Fr. Vidmar, Ferd. Hrib, Jož. Sever, Fran Rust* ja, Fran Felgon, Fran Krševan, Karel Kr-ševan, Aloj. Vidmar, Saksida. — Desetnik Jožef Vončina, Ivan Rabič, Jož. Kumar. Aloj, Tirnikar, Ant, Niderle, Fran Nižnik in vsi tovariši. — Desetnik Fran Ukmar, Kopriva; desetnik Lenart Pire, Sv, Jurij;
?oddeset. Aloj. Golja, Čiginj; poddes. Aloj. rkov, Dobrunje. — Fran Gregorič in Fr, Mozetič iz Prvačine; Andrej Pavrin, Selce; Matija Vodopivec, Petelinje; Matevž Tičur, Slavina; Jožef Vodopivec in Ivan Smrdel, Klenik; Fran Penko, Porje; Jože{ Fajdiga, Hrašče; Jož. Jakobin, Unec. —i Ivan Kumar, Ljubljana; Fran Pahor, Go* rica; Ivan Verša, Prosek; Andrej Leban, Tolmin; Vinc. Karlin, Trst; Jož. Masten, Trst — in vsi tovariši. — Patrolovodja Al, Arčon in poddesetnik Ivan Žigon, oba i* Renč; poddes. Pavel Kokalj, Javorje pri .Škofji Loki. — Ivan Mahnič, Fr. Alex, Ant, Kokoravec, Jak. Botolen. — Fran Kova* čič. — Ivan Anželj. — Ivan Rožič. — Emil Povšič. — Četovodja Jakob Seničar, Sev* niča. — Fr, Bergmann. — Martin Petrič, Srčne pozdrave vsem dekletom in prijateljem ter znancem pošiljajo sloven* ski fantje z bojnega polja, Sap. stot. 4/3, vojna pošta 405: Desetnik Gogala Ivan, Gorenjsko; Vnuk Jurij, Središče pri Or* možu; poddesetnik Domanjko Jožef, Kri* žovec pri Ljutomeru; Milkarčič Franc, Hruševje; Fišter Ivan, Radeče; Golob Martin, Šmartno pri Litiji; Partenschlager Jakob, Ptuj; Cigoj Ivan, Skrilje; Taber-nik Anton, Ljubljana; Zupan Franc, Bled; Breznik Alojz, Slov. Bistrica; Petronič Jožef, Glince; Marinič Anton, Središče; Za-dravec Martin, Cerovec; Krivec Franc, Ptuj; Mljač Jožef, Lokve; Podjed Aleš, Tunjice, — Fantje gorskega strelskega polka štev. 2: Četovodja Blazine Jožef iz Brežic; desetnik Mulej Franc iz Kranja} poddesetnik Perko Janez, Krka; podde* setnik Duša Janez, Čagoviče; Mernik Vin* ko, Medlo Celje; Zalokar Jožef, Jarše{ Mihelčič Franc, Sv, Helena; Ebl Janez, Maribor; Rahne Severin, Rače; Stanovnik Ciril, Škofja Loka; Srakar Janez, Toma* čevo; Jagodic Franc, Visoko; Plankar Jo* žef, Poljane; Kuralt Franc, Kline; Pelos Janez, Celje; Gorenc Anton, Sv, Križ; Mravlja Alojz, Brezovica; Novak Jožef, Trojane; Kern Anton, Sp. Bitnje; Štrobelj Peter, Novo mesto; Štirn Jaez, Vrhnika; Macele Jožef, Brezje; Kastelic Ignac, 2u-žemberk; Kolar Franc, Velika Loka; Do-bevc Martin, Trebelno; Kocjan Franc, Trebelno; Prah Janez, Krška vas; Starič Franc, Trebnje; Plahutnik Jakob, Kamnik; Mlakar Franc, Krško; Dragman Al., Novo mesto; Zaplotnik Anton, Kokra; Lavrič Franc. Devica Marija v Poliu; Prinči^
Stcv. 150.
SLOVENEC, dne 4. julija 1917.
Str. 5/
Alojz, Trebelno; Kralj Alojz, Beričevo; Jesihar Franc, Domžale; Hodovar Ignac, Dragovena vas; poddesetnik Majdič Jakob, Št. Jakob. — Poddesetnik Iv. Šušter-šič, Ljubljana; poddesetnik Iv. Flere, Zagorje; strelci: Ivan Regali, Šmartno pri Litiji; Vinko Tavčar, Škofja Loka; Leopold Dernovšek, Gor. Eršiše; Valentin Šare, Šmarca; Leo Jerman, Černomelj; Matija Stalcer, Jožef Kodrič, Andrej Šabec, Se-var Jernej, Rudolf Kapus, — Desetnik Fr. Kranjc, Velika Nedelja; desetnik Jakob Pimpe, Št. Janž; poddestnik A. Hribar, Ihan; V. Praprotnik, Lačaves; J. Jordan, Koprivnik; Fr. Sterle, Št. Vid; M. Kaste-lec, Moste; Fr. Jamšek, Trbovlje; J. Jereb, Vrhnika; K. Hauptmann, Litija; Fr. Krajnc, Slovenski gradeč; Valentin Omev-šek, Črna; J. Hribar, Ljubljana.
Izplačevanje državnih prispevkov za preživljanje svojcev mobilizirancev, ki so vojski padli. Ker se je pripetilo več slučajev, da so bili prispevki za preživljanje svojcev mobilizirancev ustavljeni po preteku 6 mescev od njihove smrti, se opozarja, da je po cesarskem ukazu z dne 12. julija 1915., drž. zak. št. 161, oziroma po ministrski odredbi z dne 12. junija 1915, drž. zak. št. 162 dovoljene prispevke izplačevati v polni meri tudi še po preteku 6 mescev, ko je mobiliziranec umrl, ako dalje trajajo zakoniti pogoji, po katerih je bil prispevek dovoljen.
—	Guverner avstro-ogrske banke bo postal, kakor poročajo, bivši finančni minister Spitzmiiller. Sedanji guverner Po-povics bo, kakor znano, imenovan za ogrskega finančnega ministra.
—	Za lovce. Poljedelskemu ministrstvu dohajajo iz krogov lovcev neprenehoma pritožbe oziroma prošnje za preskrbo tulcev za lovske patrone. Vsled poročil tvor-nic za izdelovanje lovskih patron je izdelovanje teh strelskih izdelkov v večji meri z ozirom na veliko potrebo s strani vojne uprave, kakor tudi radi pomanjkanja papirja in kovin v aoglednem času nemogoče. Pač pa je poprava že izstreljenih tulcev v toliko mogoča, da se kupica nanovo ustavi, tulec osnaži, kar so lovci že preje delali, in to tembolj, ker se strelna kapica razmeroma lahko dobi. Lovski krogi se opozarjajo, da se dobe strelne kapice pri tvornicah »Hirtenbe/rger Patronen-, Ziindhiitchen- u. Metallvvarenfabrik in Hirtenberg« in »Ziindhiitchen- und Patronenfabrik vorm. Lellier und Bellot in Prag-Žižkov«.
Dnevne novice.
—	Slov. katol. akadem. tehn, društvo »Zarja« v Gradcu ima svoj občni zbor dne 12. julija t. 1.
—	Možu junaku v spomin. Iz Radovljice nam pišejo: Dne 30. junija t. 1. je prejela gospa Presterlova v Radovljici kratko poročilo vojnega kurata J. Škofiča: »Vaš mož Franc Presterl je umrl dne 27. junija za ranami ter pokopan dne 28, junija t. 1. na pokopališču v Rihemberku.« — •Pokojnik, p. d. Zakotar, obče spoštovan in priljubljen mizar in posestnik v Radovljici, se je v zadnji ofenzivi tako odlikoval, da je dobil za svojo hrabrost malo srebrno kolajno. Toda usoda je hotela, da je bil nato ranjen od sovražne granate ter podlegel ranam. Zvestemu boritelju časten spomin.«
—	Častno diplomo za zasluge vojnega botrttva ste dobile gospici Mici Sajovic, poštna oficijantka in Antonija Kvas, poštna aspirairtka, obe na Bledu.
Reške gospe poklonijo generalnemu polkovniku pl. Boroeviču, častnemu meščanu mesta Reke, lep srebrn venec s posvetilom.
—	Pohvala. Vojaško poveljstvo je majorja Rudolfa Mobius pp. št. 17 povodom njegovega odhoda na fronto pohvalilo radi njegovega vzornega službovanja pri nadomestnem bataljonu.
Prestavljen je č. g. p. R e m i g i j Jereb iz konventa nemškega viteškega reda v Ljubljani za kaplana v Središče na Štajerskem.
—	Prememba posesti na Bledu. Hotel Triglav na Bledu je kupila od lastnika Jakoba Peternela njegova hčerka Marija omožena Kenda, soproga hotelirja v oSfiji. Istočasno je kupil njen mož Ivan Kenda obširno Wolflingovo posestvo ter nekaj drugih vil na Bledu. Pred mesecem je pa zdra-žil hotel Malner. Tako je prešlo nekaj najlepših posestev na Bledu zopet v domače roke,
—	Smrtna kosa. Dne 29, junija je umrla v Leskovcu pri Krškem po kratki mučni bolezni gospa Neža Butkovič v starosti 77 let. Pogreb se je vršil 1. julija ob štirih popoldne ob obilni udeležbi.
Iz ljudskošolske službe. C. kr. okrajni šolski svet za ljubljansko okolico je poveril namesto vsled bolezni na dopustu se nahajajočega nadučitelja Andreja Vilfana šolsko vodstvo na ljudski šoli v Šmartnem pod Šmarno goro def, učiteljici Mariji Faj-diga. — C. kr. okrajni šolski svet v Kranju je poveril šolsko vodstvo v Železnikih na-
mesto k vojakom vpoklicanega nadučitelja Melhiora Dolensa suplentu Miroslavu Kovaču. — C. kr. okrajni šolski svet v Krškem je imenoval namesto vsled bolezni na dopustu se nahajajočega ljudskošolske-ga ravnatelja Andreja Lunaček učit. sup-lentinjo Karmen Hvala za suplentinjo na ljudski šoli v Št. Ruperiu.
— Mariborski vodovod deluje dalje, ker je občina dobila premog.
Oprostitev vseh za orožje nesposobnih vojakov. »Pester Lloyd« poroča, da pripravljajo naredbo, s katero bodo poslali na dopust ali pa odpustili iz vojske vse za orožje nesposobno moštvo. Da se omogoči izvršitev te naredbe, so morali poslati vsi naknadni bataljoni do 1. julija popolne sezname superarbitriranega moštva,
Padel je poročnik 87. pešpolka Cvenkl Ivan.
Zopet nesreča z najdeno dinamitno patrono. Hacin Tomaž, 33 let stari izdelovalec krtač iz Most št. 85 v kamniškem okraju, je bil še pred dvema mescema v gozdu našel dinamitno patrono ter jo shranil doma. Včeraj popoldne pa mu je prišlo na misel, da bi jo odprl. Ko je odpiral, pa mu je eksplodirala ter mu poškodovala vse prste na levi roki. Prišel je po pomoč v tukajšnjo deželno bolnico.
Strela je udarila dne 27. junija popoldne v kozolec v novaški Davči št. 1, ki je pogorel z vozmi vred. Ob enem je padala toča, ki je naredila precejšnjo škodo.
Utonil je pri Mariboru tretješolec mariborske realke Alojzij Roškar.
Umrl je na Reki trgovec Ivan Poleiner.
Listnica uredništva.
Bruck ob Litvi: Dotični odstavek je cenzura črtala, zato je izostal. Preko cenzure ne moremo. Priporočamo se Vam za novice. Ako rabite za begunce kaj slovenskih knjig, Vam radi postrežemo.
Smrtna kosa. Umrla je v Auersthalu na Nižjem Avstrijskem Ana Nemec, begunka iz Dol. Vrtojbe. Pogreb je bil radi neprijaznosti domačinov zelo žalosten; niti v cerkev je niso nesli, kakor bi bila judovske vere in tudi pred časom so jo pokopali, tako da je sin-vojak, ki je prihitel, da bi še enkrat videl vsaj mrtvo mater, prišel prepozno.
Županstvo Osek Vitovlje sedaj v Čr-ničah, naproša vse kmetovalce iz tega županstva, da bi blagovolili čimprej poslati sledeče podatke: 1. Ime in priimek, domači pridevek in domačo hišno številko, 2. Število družinskih članov, 3. Število poslopij: gospodarski prostori za živino, za pridelke, vinarstvo ter število volov, krav, junic in junčkov, konj, prašičev, ovac, koz, kuretnine, ki so jo imeli doma. 4. Orodje: voz težkih in lahkih, samokolnic, strojev, oral, ročnega, vinarskega ter kletarskega za koliko hektolitrov. Ker se tudi vedno povprašuje županstvo radi polja, travnikov in vinogradov, sporoča podpisano sledeče: od polj, katerih pa ni vojaštvo vseh posejalo, ampak so ostala tudi neobdelana, do-lai posestnik, kot je bilo že objavljeno, tretjino žetve v denarju. Ker bi se pa z denarjem nič ne pomagali, zaprosilo je županstvo na pristojnenj mestu na tretjino odškodnine v žitu. Kaj bode z rešitvijo, se bo poročalo. Trte se škropi, in grozdje kaže zelo lepo.Za varstvo istega se je zaprosilo vojaško stražo. Travniki so vsi pokošeni in v prihodnjih dneh se bodo vršile cenitve za odškodnino. Hiše so dosedaj še v dobrem stanu.
Josip Berce, zač. upravitelj.
Z onstran soške konte je prejel list »L'/eco del LHorale« podrobno poročilo o razvoju razmer po dohodu Italijanov. Kakor je razvidno iz poročila, je šla italijanska uprava kmetijstvu zelo na roko. O tem se je posluževala obstoječih kmetijskih zadrug in posojilnic, posebno pa kmetijskega društva v Červinjanu, kateremu je za pokritje primanjkljaja 1915 naklonila 5000 Ur podpore. Za brdske občine je bila poverjena skrb kmetijskemu odboru v Sv. Ivanu pri Mancanu, Potom teh organizacij se je koj prve dni po odhodu domačega prebivalstva zbrala raztresena živina, vino, zreli pridelki in zaloge, ki so ostale brez nadzorstva; vse to so prodali in denar po odbitku stroškov vložili v občinske blagajne, kjer se hrani za lastnike dotičnega blaga. Našli so samo v Moši za 14.367 lir živine, v Fari za 2996"32 lir sena in za 61.704 lire drugih pridelkov. Italijanska vlada je ukazala, da se obdela vse polje. Velikim kmetijam po Furlaniji so postavili na čelo plačane upravitelje; dohodki se vlagajo v italijansko državno banko in vodijo natančni računi. Poskrbelo se je tudi za obdelavo vseh drugih posestev. Velike težave so bile z nabavo kmetijskih potrebščin in delavcev, Vendar je bilo mogoče poskrbeti za vse okupirano ozemlje umetnih gnojil, semen, modre galice, žvepla, orodja itd. in 1. 1916. so obdelali vse ozemlje, ki je bilo ostalo 1.. 1915. neobdelano ali je bil zrastd na njem sirk, Tako n. pr. v Škocijanu, i Turjaku, Šempetru ob Soči, v Versi, Ro- j mansu, Marijanu in drugod. Po malih oo- I
sestvih so bili nabrali nad 12 kvintalov sirka in ga prodali. Za 1. 1916./17. so posejali z žitom 1000 ha njiv, dočim je prejšnje leto (1915) bilo z žitom obsejanih le 350 ha. Sena so 1. 1916. pospravili nad 50.000 kvintalov, t. j. za pol milijona lir. Pri Gradišču in na iržiškem polju se je poskrbelo za obdelavo približno 4590 ha zapuščenih zemljišč, v Moravcu, Koprivi, Šlovrencu, Ločniku, Vipolžah in Števerja-nu za približno 1500 ha in od Kobarida clo Sel išča približno 50 ha.
*l. volno posojilo.
^ Pri Ilirski banki v Ljubljani so nadalje podpisali VI. avstrijsko vojno posojilo sledeči: Jožef Svetelžek, Litija, 200 K, Janez Pirih, Podjelcvo brdo, 1000 K, Antonija Kovač, Rodež, 1C00 K, Franc Kotar, Osredek, 1000 K, Jože! Pikclj, Št. Jurij, 2000 K, Neža Zjjcnc, Št. Jurij, 2000 K, Miha Vovk, št. Jurij, ?000 K, Franc Avsec, Sv. Jurij, 2C00 K, Peter Medved, Št. Jurij, 2000 K, Jurij Potrpin, Št. Jurij, 1000 K, Jan Meršolj, Reteče, 400 K. Marija Škofic, Reteče, 1000 K, Frančiška Strmljan, Ko-stevnica, 3000 K, Hranilnica in posojilnica, Preska, 3000 K, župni urad Leše 8000 K, župni urad Zavratec 4000 K, župni urad Tomišelj 5000 Iv, dr. Jelovšek, Radovljica, 5000 K, Jakob Potočnik, Rovte, 250 K, župni urad Sp. Idrija 53.000 K, Franc Ga-bršek, Šrtiihel, 10.000 K, stavbni zaklad krajnega Šolskega sveta Črni vrh 1000 K, šolska knjižnica krajnega šolskega sveta Črni vrh 400 K, Filip Rudolf, Črni vrh, 3000 K, Hranilnica in posojilnica, Naklo, 830.0 K, Ivan Moroschan, Gleisdorf, 200 K, Leo-poldina Pelhan, Žiri, 1000 K, župna cerkve sv. Antona v Šiangi 1000 K, Helena Suyer, Ljubljana, 5000 K, neimenovani zasebniki 1,002.500 K, neimenovani zavodi 806.000 K, Ilirska banka na lastni račun 250.000 K, Marija Avsec, Št. Jurij, 2000 K, Anton Do-brič, Št. Jurij, 2000 K.
LMaoske novice.
lj Glasbena Matica. Odbor opozarja in vabi člane na redni letni občni zbor, ki se vrši jutri, v četrtek, 5. t. m., ob 3. uri zvečer v dvorani Glasbene Matice.
lj Karitativen (dobrodelni) shod). Dne 19, julija, na god sv. Vincencija Pavlanske-ga, patrona krščanske dobrodelnosti, bo •. Ljubljani karitativen (dobrodelen) shod. Ob 8. uri zjutraj bo v cerkvi Jezusovega Srca sv. maša presvetlega knezoškofa, nato pridiga, in potem celodnevno zborovanje v veliki dvorani Uniona. Razpravljalo se bo o raznih panogah dobrodelnosti s posebnim ozirom na posledice vojne. Natančnejši razpored se še objavi.
lj Odlikovan je s srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste pešec 97. pešpolka Pegan Metod.
Ij Streljanje na dobitke. V sredo popoldne so imeli dijaki realke in nemške gimnazije sklepno streljanje na.dobitke na c. kr. strelišču. Uspehi so bili jako ugodni in dokazujejo, da so se dijaki med letom izurili v res dobre strelce. Vaje so počastili s svojo navzočnostjo prebl. gospa Bc-larjeva, podpolkovnik Lelleck, direktor gimn. dr. Lovre Tretter, voditelj realke dr. Henrik "Svoboda in več profesorjev. Direktor Tretter je imel k sklepu lep nagovor na dijake, v katerem jih je pohvalil za lepe vspehe, spominjal se je onih, ki so lani tukaj streljali in katerih mnogo stoji že danes v strelskih jarkih, da branijo domovino. Zahvalil se je visokorodnemu gospodu polkovniku Kleinschrodtu, ki je šel strelcem vedno na roko, gospodu nadzorniku Belarju in g. prof. Kursc.hnu in Lobu, ki sta vaje vodila, K sklepu je gospa Belarjeva razdelila darila.
lj Velikanska kača. Po našem mestu je razširjena uprav pravljična govorica. Nekje na Barju se je prikazala pred kratkim velikanska kača, debela je in dolga, kakor žrd. Prihaja iz zemlje, 40 metrov globoko, se solnči na travi in leži vedno na enem mestu. Včasih se le nekoliko prikaže, pa zopet izgine pod zemljo. Nekateri jo vidijo, drugi pa zopet ne. Sicer jo ljudje le od daleč opazujejo, a storila dosedaj še ni nikomur nič. So jo že pobijali in streljali nanjo, a je nikakor ne morejo ugonobiti. Kadar je velikanski kači teh »igrač« preveč, pa izgine v svoje globoko skrivališče. Bujna ljudska fantazija hoče vedeti, da je ta velikanska kača predznamenje še hudih, hudih časov in šele kadar bode za vedno izginila, bode zopet dobro. To in še mnogo drugega vedo ljudje povedati. Jeli res kak izreden pojav kačje zalege nam ni dosedaj še nič znanega, zatrjuje se pa, da se je res pojavil nek poseben ek-semplar in bi bilo dobro, ako bi se stvar pozitivno dognala. Komur je o tem kaj več znanega, naj nam sporoči.
lj Nagloma je umrla soproga mizarskega mojstra g. Marija Velkavrh, rojena j Mahkota.
lj Razdelitev masti po normalni ceni j za vse one, ki ni^o vdelezem pri nobeni akciji ubožne prehrane, se prične najkasneje tekom 10 dni. Način razdelitve in kdo
je upravičen dobiti mast, se v časopisih pravočasno objavi. Za to strankam ni treba hoditi v urad mestne aprovizacije po posebna nakazila, ker so nepotrebna in se tudi ne izdajajo.
OcMaja ceccjšsga mesa na redeče iz-kazalce, V četrtek, dne 5. julija se bo oddajalo goveje meso po 2 kroni kilogram na vse rudeče izkaznice ubožne prehrane iz aprovizačnega skladišča v cerkvi sv. Jožefa. Določa" sc naslednji red: Od 1. do 2. ure popoldne pridejo na vrsto vse one ru-deče izkaznice, ki so zaznamovane z veliko črko A. Nadalje pridejo na vrsto ostale rudeče izkaznice od 2. do pol 3. ure št. 1 clo 200, od pol 3, do 3. ure št. 201 do 400, od 3. clo pol 4. ure št. 401 do 600, od pol
4.	do 4. ure št. 601 clo 800, od 4. do nol
5.	ure št. 801 do 1000, od pol 5. clo 5. ure št. 1001 do konca. Vsaka stranka mora prinesti s seboj mesno karto.
Oddaja cenejšega mesa za uradniške skupine. V četrtek, dne 5. julija se bo iz aprovizačnega skladišča v cerkvi sv. Jožefa oddajalo za vse uradniške skupine goveje meso po znižani ceni. Določa se naslednji red: cd pol 6. do 6. ure pride na vrsto I. skupina s štev. 1 do 200, od 6. do pol 7. ure vse štev. II. skupine; od 7'. do pol 3. ure vse številke III, skupine; od pol 8. do 8. ure vse številke IV. skupine. Prinesti jc s seboj mesne nakaznice. Pripraviti je drobiž.
lj Samostojni trgovci in obrtniki, ki so v vojaški službi v Ljubljani, nai se radi neke važne zadeve zglase od pol 12, do 12. ure opoldan ali pa od 7. do 8, ure zvečer pri načelniku dežlne zveze obrtnih zadrug Engelbertu Franchettiju na Dunajski cesti štev. 20.
lj Krušne komisije bodo uradovale v petek 6. julija in v soboto 7. julija vsakokrat od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bedo: V petek 6. julija krušne in maščob-ne izkaznice in v soboto 7. julija sladkorne izkaznice, ki bodo numerirane.
lj Razglas o prodaji sladkorja se danes nalepi in pravočasno objavi v tukajšnjih listih. Trgovci dobe razglas in tablico s številko v sladkorni centrali, ko se bode nakazoval sladkor. Dan nakazovanja sladkorja se bode pravočasno objavil.
Pomanjkanje kis?.. V zadnjem času je nastalo občutno pomanjkanje kisa in se ga po nekaterih celo večjih trgovinah sploh ne dobi, kjer ga je pa še kaj, sc je pa silno podražil. Znan je slučaj, ko se je kis (in to še prejšnji) prodajal liter po 1 K 60 v.! Olja ne, kisa nc, čemu tedaj zelenjava? Mislimo pa, da bi se dalo temu pomanjkanju le odpomoči.
lj Izgubila se je zlata zapestnica z bri-Ijanti dne 30. junija ob pol 9. uri zvečer na trotoarju Bleiweisove ceste med hišami št. 7 clo 13. Najditelj se prosi, da jo odda proti dobri nagradi pri upravi »Slovenca«.
Po sveto.
Kloiač, Glasom listov je preiskava proti poslancu Klofaču zaključena in vložena obtožba. Kloiač dijete še dobiva.
Vlad padel v Niagaro, »Central News« poročajo iz Buffalo: Električni vlak je padel v reko Niagaro, Utonilo je 80 oseb.
Radij. »N. P. J.« je prinesel pregled plasti radija na naši zemlji. Najbogatejši v tem oziru je Jahimcv na Češkem. Množina radija se ceni tam na 130 gramov. Na Češkem se kažejo sledovi radija tudi v Bečovi in Pribramu. Na Saksonskem se nahajajo skladi radija v Breitenbrunnu, Jo-hanngeorgenstadtu in Freiburgu, a vse te tri radijeve plasti so silno skromne. V bakrenih rudnikih v Cornivallu na Angleškem se nahaja okoli 25 gramov radija. Tudi na Portugalskem se nahajajo radijeve plasti, in sicer v Sabugalu in Guardi. Najbogatejša dežela v tem pogledu je pač Co-lorado, kjer se tamošnje plasti cenijo na 200 gramov, Neznatni skladi te izredne rude se nahajajo v ruskem Turkestanu; v srednji Avstraliji je skoraj 30 gramov radija. Na celi zemlji pa ni dragocene radijeve rude kaj dosti nad 425 gramov.
Nagnenjp k vnetju slepiča se zaigrani z rabo naravne „Franz-Josef" grenčice, ki zmanjša ohlapnost črevesa, snovi v črevih pa naglo razredči in jib pripravi za lahno odvajanje.
Proda se malo rabljen
Jm iiriMl-apI a lini"
ESllpip
Naslov pove uprava Slovenca pod naslovom »ZD55AVJE 1631«. atss;
isvasasam-c
poStono in pridno žali 1029 služile v žuunisču kot mm tiuSiarSss. Vajena je vse-na nospndinjstva. Ima tudi gospodinjsko šoto. Prijazna ponudbo sa prosijo na upravo Slovenca
pod siiro »KUHARICA«. r.JsmnK:'! SKSHmHOTHErjjssKfi^	:ri. .■.■sbotbb
Stran 6.
SLOVENEC, dne 4. julija 1917.
Stev. 150.
Dovršeni šestošolcc se sprejme kot
Havnateljstvo trgovskega bolniškega hi podpornega društva v Ljubljani javlja žalostno vest, da je njegov mnogoletni redni član, gospod
essrik Frstizl
posestnik in tovarnar
danes, ob 4. uri zjutraj, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v sredo, dne 1. julija, iz hiše žalosti Privoz št. 10 na pokopališče k Sv. Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, dne 3. julija 1917.

vseh neprijetnosti, stroškov in razočaranj, ako direktno nam nazaj prodaste svojo National-registrir. blagajno, ki je vsled razmer več ne rabite. National Kassenfabrjk, Dunaj VII, Siebensterngasse 31.	1613

i<
na prodaj! v Mariboru. I. hiša v Cesarski ulici št. 4. II. hiša vogal Stare poštne ulice št. 11 in Viciringhofove ulice. Pojasnila daje Gospa M. KOPRIVHIK, Radlgasse 15, Maribor.
Službe išče
star 30 let, oženjen. vojaščine prost, pri posojilnici v kakem večjem kraju na Kranjskem ali Štajerskem, zmožen bilanciranja in vseh v to stroko spadajočih del z 8 letno prakso in z dobrimi spričevali. Poleg tega bi prevzel tudi službo občhiskega tajnika. Rbsolviral ,Orglarsko šolo' in .Glasbeno matico' v Ljubljani in je zmožen poučevati pevsko društvo ter godbo na pihala in lok. - Ponudbe na upravo »Slovenca" pod šifro: M-.rljivost 1567.
Po BalKlSlem jnlMi Mi m ces. in mu. flposl. UeUčanslva.
iiMiiiitiisiiiiitiiiiiiMinmiititiiiii	im iMiiiiiimimiiiiiiiiii minil mi
32. c. kr. državna loterija
za vojnoskrbstvene dobrodelne namene.
Ta denarna loterija ima
21.146 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 625.000 kron.
Glasni dobitek znala 2C0.B00 kron.
Žrebanje bo javno na Dunaju dne 2G, julija 1917. Srečka stane 4 krone! - Srečka stane 4 krone!
Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamts-strasse 5, po loterijah, trafikah, pri davčnih poštnih, brzojavnih in železniških uradih, pri menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk zastonj. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. generalnega ravnateljstva dr!, loterija
(oddelek za dobrodelne loterije). 1575
v neposrednji bližini mesta radi odsotnosti gospodarja. Naslov pove uprava lista pod št. 1555.
1598 (3)
111111.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom prezgodnjo smrti naše iskrenoljubljene soproge, oziroma predobre matere, hčere, sestre in nečakinje, gospe
izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo vsem, kateri so nepozabno rajnico posečali med nje dolgotrajno boleznijo, onim, ki so ji okitili krsto s cvetjem, si. pevskemu društvu »Ljubljanski zvon", ki je zapelo v srce segajoče žalostinke v zadnje slovo, ter kpnčno vsem onim, ki so spremili nepozabno pekojnico k nje prezgodnji tihi grudi.
sfjpK^^HSF
Sis^aMa žaliiisči ostali.
\wmmffl
C. in kr, dvorni založniki
®

> ' ri ?
m m P'-" S? $ '
51 j® H * <■/
Res«;eva cesta 1.
Marijin trg 1.
priporoča vse vrste olinatSh, suhih In fasadnih barv, mavca, prašnega olja za tla, strojnega olja, mast za usnje, kolo-maza, eopičev, steklarskega Meja in
vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Seznami na razpolago.
mBgmamg&hPhkS wwnwisa
fuzmea v
n. a. dež. živli in rentne. nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt. otroški-i dot, renina in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanja zavarovanj koncem
leta 1914.............................K 173,490.838-—
Stanje garancijskih fondov '.'oncem leta 1914...............K 48,752.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432 232-66
Kdor namerava skleniti življens'fo zavarovanje, veljavno za PSJjjSJO IsaSParOESaiSSlB, naj se v lastno korist obrne do gori imetio-'arse podružnice. — Prospekti zastonj in
poStaine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod na/ugodnejšimi pogoji. Jfiarije Tereni g cesta št. 12.
» r
se odda v izvršitev in se v to svrho proda ves porabni stavbni materijal (strešna in zidna! opeka, kamenje, deske itd.) — Ponudniki najl se oglase (od 2. do 3. ure pop.) do 10. julija)
na Sv. Petra cesti št. 60 v Ljubljani,
1621
Vam plačam, akoVa-šili kurjih očes. bradavic in trde kože. tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi
Cena ločku z jam-• stvenim pismom K 1-75, 3 lončki K 4 50, 6 lončkov K 7-50. Stotine zahvalnic in priznalnic. Kemeny, Kaschnu (iSassa) I., poštni predal 12/206 Odrsko. 1042
vpisuje v dnevne in večerne tečaje za šolsko leto 1917-1918 v Sodni ulici št. 1. ves inesec julij 1917 vsak dan od 2. do 8. ure zvečer. — Najbolje obiskovano zasebno učilišče. — Absolventi pridejo najhitreje k dobremu kruhu.

Biti mora zanesljiv, trezen, močan; tak ki je bil pri tem delu zaposlen, ima prednost. Plača nad 00 kron mesečno s hrano in stanovanjem. Vstop takoj. Ig. Paar, restavracija, Jessnice, Gorenj.
gliv
in m
Uiti!
odrti salon.
ki se je že dve leti učil te stroke, išče mesta v kaki manufakturni trgovini. Naslov pove uprava Slov. pod št. 1020.
icacaccn^csnnnaccncic^naccsa^isacncjcaaa
t]
0 o
0 D
11 D □
U D
a u
D	Q
D	0
D	D
U	D
(J	U
aaaoa	q
j-j g Cenjenim člamam priporočam svojo zalogo
D Jj _ najrto^jšify slamnikov.
J] L	Očtprfo lučli v opoldanskih uralj.
ti U
n fl ~
h! n ■ r-r™r-
U -
Cena prisnano nizke.
'0 zalogi novi žalni klolntl^i
Rezi ^Fabčič
Kimsk« cesta šf. 6

in drugo belo blago
zopet v večjih množinah na razpolago!
Tako je bilo čitati v raznih listih; žal da je to nemogoče, ker so bile vse zaloge za drugo nujno porabo oblastveno zasežene, vsaka nadaljna nabava pa je tudi izključena, ker se to blago ne izdeluje več. Vsledtega se priporoča, si preskrbeti gotovega perila, katerega ima še veliko zalogo tvrdka
iibk »Katoliška Tiskarne«.

specijalni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
Izredno lepa izbira vsakovrstnega damskega perila iz šifona, batista in platna, fino in solidno delo.
Zelo ugoden nakup perila za gospode.
Vse perilo je izdelano samo iz dobrega in solidnega blaga, kakršno je bilo pred vojno. — Perilo za gospode se oddaja vsled posebne odredbe samo v omejenem številu!	1267
Izdaia konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik; Jožei Gostinčar. državni poslanec*