PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO FRIMORJE Leto 3. štev. 518 - Gena 5 lir - 3 jugollre - 2 din Poštnina plačana v gotovini Spedizionle in abbon. postale TRST, sobota, 15. februarja 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št 1 - L Tel, št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokc^si^se^nevraoaio Danes je nujno potrehino, da vse politične skupine in stranke sprejmejo načelo pomirjenja tako političnih kot nacionalnih strasti. To je osnova bodočega ne-obhodno potrebnega sodelovanja vseh pozitivnih političnih sil na STO-ju v interesu vsega prebivalstva. DR. VILFAN PRED NAMESTNIKI KorošKa spada K Jugoslaviji Zavezniki morajo ugoditi pravičnim jugoslovanskim zahtevam, ki temeljijo na narodnostnem načelu in na varnosti severnih meja London, 14. — Namestniki zunanjih ministrov so danes zaslišali jugoslovanske in avstrijske delegate, ki so prdložili svoje stališče glede Koroške. Jugoslovanski delegat dr. Jože Vilfan jo odločno podprl jugoslovanske teritorialne zahteve, ki slone na narodnostnem načelu. ■»Jugoslavija si je s svojo borbo Proti istemu sovražniku v prvi in drugi svetovni vojni zaslužila pravico, da se po krivda zaveznikov ne krš:jo narodnostna načela v njeno škodo. Zavezniki morajo ugoditi ■ Pravičnim jugoslovanskim težnjam, da se tako zagotovi tudi varnost jugoslovanskih severnih meja proti vsakemu morebitnemu napadu Avstrije ali Nemčije*. Dr. Jože Vilfan je predložil namestnikom pet novih spomenic, ki odgovarjajo na izjave avstrijske vlade glede razmejitve med Jugoslavijo in Avstrijo. Dr. Vilfan je podrobno obrazložil spomenico lin P°®ebno poudaril tri glavne točke: L Plebiscit leta 1920 na Koroškem na noben način rešil vprašanja Jugoslovansko-avstrijsklh meja. 2. Slovence je Avstrija zatirala ves čas med dvema vojnama, tudi Pfed prevzemom oblasti po nacizmu. 3. Koroškim Slovencem, so odredb njihove narodnostne pravice tudi po osvoboditvi Avstrije leta 1945. Dr. Vilfan je o plebiscitu leta M20 izjavil: »Zgodili so se važni dogodki, ki so vzeli ves pomen glasovanju pred 26. leti. Ta plebiscit je razveljavila že senžermenska Avstrija, ge bolj pa bitlerjeva «Ost-mark*, prav tako pa oborožena borba koroških Slovencev. Koroški Slovenci so morali stalno trpeti trdo taoistično zatiranje, še preden je korošk; nacizem prevzel polno oblast s priključitvijo Avstrije k Nem-č;j'i. Koroški Slovenci so se iz izkustva naučili, da je njihovo narodnostno žuljenje v okviru Avstrije nemogoče. Želijo si priključitve k Jugoslaviji; da bi dosegli ta cilj so vstali k orožju in s« ves dolgi čas vojne hrabro borili- Dr. Vilfan je nato ugovarjal avstrijskim navedbam, . da Društvu narodov slovenska manjšina na Koroškem ni predlož‘1* nobene pritožbe Navede! je dva slučaja, prvi ttia 1922 In drugi leta 1934 v zvezi 9 popolno ukin tvijo vseh slovenskih šol in z avstrijskimi metodami izvajanja ljudskega štetja. Jugoslovanski delegat je nato govoril o'sedanjem položaju na Koroškem In posebej poudaril grožnjo 2 mnogimi deportacijami Slovencev, o čemer se je drznil govoriti Hans fuesch. predsednik začasne . vlade koroške pokrajine. Koroški osvobodilni fronti so prepovedali udeležbo ha volitvah 1945. ker »e ni hotela odpovedati oni točki svojega programa. ki zahteva prikliučitev k Ugoslaviji. Osvobodilna fronta je zato pozvala svoje volivce, naj glasujejo za one kandidate, ki bodo znali braniti'demokracijo. Dr. Vilfan je nato pobijal avstrijske trditve o zemljepisni nedeljivosti Koroške, ki so povsem neosno-vane. To je samo politično sredstvo, ki naj opraviči narodnostno zatiranje koroških Slovencev. Končno je dr. Vilfan dejal, da so morali gradiščanski Hrvati na skrajnem vzhodu Avstrije voditi dolgo borbo za ohranitev hrvatskih šol in o-brambo pred germanizacijo. Nato je govoril avstrijski zunanji minister dr. Karl Gruber, ki se je na jugoslovanske obtežbe o prepovedi volivne udeležne Osvobod lnl fronti izgovarjal na odloke zavezniških okupacijskih oblasti. Sovjet- val od avstrijske delegacije pojasnila o hitlerjevskem načrtu iz aprila 1942, po katerem naj bi 50.000 koroških Slovencev izselili v Ukrajino. Odločen program nove španske republikanske vlade Pariz, 13. — Nova španska republikanska vlada je imela danes prvo sejo pod predsedstvom Marti-neza Barrija. Proučila je razne točke deklaracije, ki bo jutri objavljena. Pred zaključkom seje je izjavil predsednik skupščine Rodol-fo Lopez: «Moja vlada je vlada akcije. Naša naloga je zrušiti Franca, povrniti svobodo španskemu naro-ski delegat Fjodor Gusev je zahte-1du in ustvariti v Španiji republiko.* Dr. Smodlaka se vrača v Jugoslavijo Rim, 14. — Jugoslovanski zastopnik v zavezniški nadzorstveni komisiji za Italijo Josip Smodlaka se je poslovil od italijanskih oblasti ir. se bo vrnil v domovino. Za začasnega odpravnika poslov političnega zastopstva FLRJ pri italijanski republiki je bil imenovan Rudolf Janhuba. Smodlaka je sporočil, da lahko ustanovi italijanska vlada kadar hoče in preden bs poslala italijanskega političnega predstavnika v Beograd, trgovinski urad v Beogradu, v zameno za podoben jugoslovanski urad, ki so ga že ustanovili v Milanu. . Rim se posveftije Rim, 14. — Ministri gospodarskih in finančnih resorov ter zunanji minister grof Sforza so pod predsedstvom De Gasperija razpravljal; o odnosa j ih med Italijo in Tržar žkim svobodnim ozemljem. Ta seja je v zvezi s prihodom medzavezni-ške finančne in gospodarske komisije. Rezulfafi volifev v vrhovne sovjete Bele Rusije, Georgije in Litve Moskva, 13. — Sovjetski radio je objavil rezultate volitev v Georgiji, Beli Rusiji ;n Litvi. Georgija: volivcev 2.056.017, volitev se je udeležilo 2,055.450, blok komunistov in nepartijcev je dobil 2,054.072 glasov ali 99.95%. Med izvoljenim so generalisim Stalin, Molotov, Berja, Turkian. Bela Rusija: volitev se je udeležilo 4,443.403; Stalinski blok komunistov in nepartijcev je dobil 4.414.383 glasov oziroma 99,5%. Med izvoljenimi so generalisim Stalin, 2'danov, Molotov, Voro-Iiiov, Andrejev, Terferian in Kaganovič. Litva: volivcev 1„610.150, glasovalo 1,449.686; Stalinski blok komunistov in nepartijcev dobil 1.448.623 glasov, oziroma 91%. Med Izvoljenimi so Stalin, Molotov in Zdanov. MOGADISCIO. — V Mombasi so se vkrcali zadnji civilni interniranci iz koncentracijskih taborišč v Keniji. Manjka pa okoli 100 ljud1, ki so pa po vsej, priliki pobegnili v Abeslnijo. Monarhistična propaganda v Italijanski ustavodajni skupščini Rim, 14. — Na današnji seji italijanske ustavodajne, skupščine je poslanec Benedettini med splošnim neredom imel govor, ki je bil poln strupene monarhistične propagande. Pozval je vlado naj se zaveda, da je bil referendum o ustavni obliki (republika ali monarhija) »nepravilno izveden». Poudaril je, da dokazuje referendum, da je 11 milijonov Italijanov glasovalo za mo-narh.jo; to Itevilo pa se ni zmanjšalo, marveč raje povečalo. Omenil je nato vladno izjavo, da se lahko proti uradnikom, ki ne b; hoteli priseči republiki, uvedejo po zakonu določeni ukrepi, in med splošnim; protesti vet.ne poslancev zatrdil, da je to proti vsakim pravnim pojmom in proti demokratično ter da krši najosnovnejše pravice posameznika. Govoril je nato o svobodi tiska in protestiral proti temu, ATOMSKO OROŽJE je treba prepovedati in uničiti, ne pa uporabljati ga kot sredstvo za pritisk Lake Succesš, 14. — Danes se je ponovno sestal Varnostni svet, da bi razpravljal o poročilu komisije za kontrolo nad atomsko energijo. Včerajšnja seja Varnostnega sveta je sprejela ameriško stališče, da mora biti kontrola nad atomsko energijo ločena od nadzorstva nad splošno razorožitvijo. Sovjetska zveza se je glasovanja vzdržala. Gromiko je na današnji seji najprej ugotovil, da se atomski komisiji se doslej ni posreč.io doseči sporazuma o priporočilih glede nadzorstva nad atomsko energijo, nato bomb, da bodo vse države v treh mesecih uničile vse obstoječe atomsko orožje, v šestih mesecih pa izglasovale mednarodni zakon, kf določa stroge kazni za vse, k; bi to konvencijo prekršili. pa je poudaril, da poročilo te ko- misije ni v skladu niti s sklepi glavne skupšč.ne, niti z listino ZN. To poroč.lo, ki temelji na ameriškem načrtu, je enostransko m kaže tendenco, da se ustanovi monopol atomske proizvodnje za eno samo državo Ameriški načrt ne predvideva podpisa mednarodne konvencije niti uč.nkovit.h ukrepov, ki bi postavil; atomska orožja izven zakonov. Resolucija glavne skupšč.ne pa zahteva sklenitev mednarodne konvencije, ki prepoveduje atomsko orožje, ki je namenjeno napadom «-“1; Ameriški.jenerali.noCeio sredstvo s, pritisk, isto.-ssno p, ss oboroze.areia upirajo ustanovitvi neodvisnega or- VVashington, 13. - Kongresna pod- gana, ki bi naj nadzoroval atomsko komisija za državni proračun je po energijo. Sovjetski predlog za konvencijo predvideva obvezo, da nobena drža- Generaištabm odbor OZN naj čimprei predloži poroči Lake Success, 14. — Varnostni svet je na včerajšnji popoldanski seji nadaljeval z proučevanjem skupnega teksta glede omejitve oboroževanja in nadzorstva nad atomsko energijo. Na sej; je bil člen 4, spremenjen takole: «Varnostni svet bo pozval generalštabni odbor, naj mu predloži do 1. aprila priporočila, ki jih je zahteval Varnostni svet 25. februarja v soglasju s statutom, člen 43». Britanski popravek, sprejet z devetimi glasovi in dvema vzdržanima (ZSSR jn Poljska), spreminja datum 1. mulaoijo «čim prej-. Varnosti svet je sprejel ustanovitev komis'je. Glasovanja se je vzdržala Sovjetska zveza. aprila s for- z 10 glasovi razorožltvene va ne bo uporabljala atomskih sestavljajo iste skupme ka-^°r Prejšnjo. Predsednik je Mažita zunanji minister Tsaldaris. hios UlAdno deja *adn navajajo kot razlog štednjo, nsko pa so v vladi nastala v jem času večja nasprotja. ^arlizani osvobodili politične jetnike Atene, 14^ — Glavri; stan grške e je naznanil, da je 150 p.irti-^ 'v napadlo zapore v Sparti na e^°aezu in osvobodilo politične •'h:ke, k: so nato odšli s parti-ai v hribe. v°jsk 2aho Brez "itvi poselnost v Angliji i* naraSČ,.la že pred nastopom mraza 13. — Po neuradni ce- ^■don več kot 1,800.000 ljudi brezen, ’nih zaradi omejitve aohave ij^ttiCnega toka. Približno 400.000 p njih je bilo brezposelnih že Ka začetkom mrzlega vala. Do-Atevi*1^ Je prouč-l zadnjo l«ja llte 0 Položaju delovnih e'!, je da' se je brezposelnost po-valala tudt pred začetkom mrzlega C v Prejšnjih 4 tednih do po-*0.r>on ■’aTniarJa Je bilo nadaljnjih List dclav<:ev brezposelnih, dani* Chronicle* piše o se- de. J an8'cški krizi ter pripominja, J^ložaj fte telUl, ko bodo išt črpana ameriška posojila. Vlada bi morala napraviti petletni načrt za ureditev vprašanj glede delovne moči jn delovnih rezerv države, s katerimi bi se merala ravnati kot z resnično vojaško organizacijo. Grška fašistična vlada le finansirala oborožene tolpe v Jugoslaviji Atene, 14. — Na današnjem se-8 snku mednarodne anketne komi 8lJe je jugoslovanska delegacija c'hčala svoja poročila. Danes je govoril svetnk Jugoslovanskega zunanjega ministrstva Krulj. Dbtožil je grške oblasti, da so z ^harjem podpirale oborožene tolp« hotranjosti Jugoslavije, ki bi se ®^j borile proti jugoslovanskim Udskim oblastem m zanetile re-J°|Ucijo. Grška vlada še zdaj vzdr-. te stotine jugoslovanskih tolova-Jev Pri albanskem fašističnem od-'ot'u) ki ima svoj Sedež v Rimu. Preosnova grške vlade Atene, 14. — Grška vlada se je Preosnovala ter zma,nj., ki se nikdar ni pokazal nasprotnegg. Veliki Britaniji in ki zdaj razpravlja o-angleški gospodarski in politični krizi pod naslovom «Imperij v agoniji)). Ze samo dejstvo, da je Truman dal nalog, da ladje natovorjene s premogom za Francijo, krenejo v angleška pristanišča, dovolj osvetljuje ostrino krize. Predlog, naj bi Anglija olajšala svoje finance z zmanjšanjem stroškov za vzdrževanje svoje vojaške sile, odbijajo v jx>liticnih krogih v Washingtonu iz strahu, da bi oslabitev angleške vojne sile spravila tudi ZDA v delikaten položaj. Ameriška javnost si vendar želi umik Velike Britanije iz Bližnjega vzhoda, kjer bi ZDA same rade zasedle dosedanje angleške politične in gospodarske postojanke. * V Italiji ne bo zamenjave denarja? Bivši finančni minister Scoccimaro je v Ustavodajni skupščini izjavil, da zamenjava denarja ni več na programu Komunistične Partije Italije. Izredni davek na premoženje bi po njegovem mnenju lahko vrgel 400 milijard lir, pobrati bi se moral postopno v 4 letih. — Poslanec Saragat, ki je govoril v imenu opozicije, je kritiziral finančno politiko vlade, češ, da je agitirala za notranje posojilo z geslom «posojilo ali inflacija»; ko pa je pobasala posojilo je ostalo vse pri starem in inflacija traja dalje, kljub temu da je vlada junija meseca izjavila, da bo ustavila naraščanje denarnega obtoka. Govornik je dejal, da bo vlada prej ali slej prisiljena razpisati novo posojilo. #.000 ton premoga za — Genovo. Samo v dveh dneh so v Genovi raztovorili 40.707 ton premoga; 6.700 ton je prispelo s Sardinije, ostali premog je iz Amerike. •k Mednarodni velesejem v Pragi. Ker je jesenski velesejem v Pragi v vsakem pogledu uspel, organizira zdaj Češkoslovaška tudi spomladanski velesejem, ki bo trajal od 14. do 23. marca. Sejmišče je bilo povečano, ker je zanimanje za velesejem čedalje večje. Prva dva dneva velesejma bosta posvečena kupcem češkoslovaškega blaga, predvsem iz inozemstva. Vodstvo velesejma bo tujcem šlq na roko v vsakem pogledu. Interesiranci se v Trstu lahko obrnejo na Ceškoslovensk>y Narodni V>j/bor, ul. Valdirivo 21, Ul, telef. 74-09. Italija se bo udeležila mednev-rodnega velesejma v Poznanju, ki se bo vršil od 26. aprila do 9. maja. Povabilo je izročil italijanski vladi poljski trgovinski ataše v Kirnu. Tudi Irak je sil angleške zasedbe Bagdad, 13. - Tass — Demokratski tisk Iraka zahteva od ministrskega predsednika Nouri Saida točne odgovore na vprašanja, ki so živi jenske važnosti za državo. List «Alvatam» opozarja, da ministrski predsednik trdovratno molči o življenjskih vprašanjih iraškega naroda ter glede prisotnosti britanskih čet v deželi, o anglo-iraški pogodbi ter o korupciji v državni administraciji. Prv; del volitev za iraški parla>-ment se je končal. Ministrski predsednik Nouri Saidu je večkrat izjavil, da bodo volitve svobodne, toda mnogi listi trdijo nasprotno. List «E1 Vatan* piše, da dokler bodo angleške čete v deželi ter bo vse življenje kontrolirano od Angležev, ne bo mogoče izvesti svobodnih volitev. Pogajanja po angleško Rangoon, 13. — Bivši birmanski ministrski predsednik U. Saw, ki je odklonil podpis anglobirmanske pogodbe, je izjavil v Rangoonu, da je vodja birmanske delegacije v Londonu podpisal pogodbo proti volji m z drhtečo roko, medtem ko je bil Attlee zelo nestrpen. Attlee Je birmanske delegate iznenadil z izdelano pogodbo, toda ti je niso hoteli brez pogajanj podpisati. Tedaj jih je Attlee jezno vprašal, po kaj neki so prišli v London? Vodja delegacije U Aung San je odgovoril, da tega tud; sami ne vedo. Kultura z bombo Italijanski šovinizem, čigar vrhunec in poslednja inkarnacija je strupeni cvet fašizma, je od svojega nastanka sem kričal v svet, da Slovenci nimamo kulture, da smo kozji pastirji, skratka — barbari. Kričal je svojo trditev v svet brez dokazov, brez najmanjšega poizkusa, da bi to svojo tezo kakor koli upravičil, Kričal jo je v svet s penečimi se usti, z očmi, topimi in zveriženi-mi od sovraštva. Masa fašistov je tej trditvi verjela, kot da bi bila udarjena z nekakšnim psihičnim skotomom (slepoto). V to besno orgijo strasti pa je od časa do časa posvetil žarek resnice ter zmotil besneči orga zem v njegovem divjanju. Slovenska knjiga se je pojavila v tržaških izložbah, slovenska šola je bila oprta v sredini mesta. Torej ni res, da so Slovenci akulturni barbari? Ne, ne, proč z nadležnimi dokazi! Požgimo knjige, poženimo Sole in kulturne ustanove v zrak z bombami! Tako so tudi storili, ti potomci «dvatisočletne kulture» in Dantejevi «častilci». Požigali so knjige in kulturne ustanove, zdaj pa streljajo na profesorje in mečejo bombe v šole! To je fašistični «argumen-tum ad hominem», ki naj vsemu svetu izpriča, da so fašistični šovinisti kulturni, a mi, ki so nam požgali knjige in podirali šole z bombami, barbari, ker so nam pao požgali knjige in porušili šole. A zadeva ima Se drugo, zelo žalostno, človeško in moralno plat. Ali se spominjate zgodbe o ženski, ki je ugrabila osovražnega ji otroka in zbežala z njim, da bi ga prikrila pred svetom in ugonobila, da bi nihče ne vedel, da je to bitje sploh kdaj živelo Tekla je torej babnica s tem otrokom, da bi ga vrgla v reko, tekla, a otrok je začel kričati, ker je bil živ. Tepla ga je in mu mašila usta z umazanimi cunjami, a otrok je še zmerom kričal. Brcal je z nožicami in ročicami in s tem izpričal, da je živ in da noče umreti. Tekla je babnica z njim in ga tepla, mašila mu je usta, a otrok je kričal vedno huje. Pa ti pride mimo oče s sinčkom in sinček pokaže s jprstom na žensko: «Glej, oče, ta ženska pa tišči pod pazduho živega otroka.t Babnica se je prestrašila in spustila otroka na tla. In jako je otroška naivnost rešila dete iz krempljev detomorilke. Kaj ni fašistični bes podoben tej stari, ogabni detomorilki, ko se trudi, da bi za vsako ceno zadavil to tako osovraženo mu dete, ki je slovenska kultura na Primorskem. Davi jo, tepe jo in venomer kriči v svet, da je ni in da je nikoli ni bilo, a dete Se vedno brca z nožicami, kriči in dokazuje svetu, da hoče živeti. eStrašna slepota je človeka» je zapel Prešeren, Naši italijanski sosedje se ponašajo z dvatisočletno kulturo. Prav. Mi smo mlajši narod in naša kultura je mlajša. Toda fašistični in šovinistični bes — ali ni mar čisto tak kakor tista ogabna starka, ki je hotela spraviti za vsako ceno nedolžnega otroka s sveta, ker je bil rplad, ker je bil poln življenja in ker je — lep?! Ta fašistična argument tacija kulture z bombami, streljanjem in požigi je kakor podla zavist take ostudne starke. Kakor onemogel bes ovenele ostudne stare kurtizane, ki jo bodeta nedolžnost in lepota v oci. Tak je torej ta argument zbesnelega fašističnega besa, ki skuša s požigi, streli in bombami uničiti mlado rast naše narodne kulture na Primorskem, da bi potem še bolj kričal v svet: Glejte, saj nimajo ne knjig, ne šol, ne drugih kulturnih ustanov — torej so akulturni barbari! VI. B,- MKRATKE VESTI PARIZ. — V stavko so stop il val delavci francoskega tiska. ŽENEVA. — Pripravljalni odbor za mednarodno organizacijo za begunce je danes popoldne odločil, da bo prosil glavnega tajnika Združenih narodov, da bi vsi člani OZN podpisali statut bodeče mednarodne begunske organizacije. BERLIN. — Berlinski župan dr. Otto Ostrowsk; je pozval okupacijske veles-le, naj pošljejo premog in živila za berlinsko prebivalstvo. Sovjetsko poveljstvo bo dobavilo 50.000 oblek, 100.000 parov čevljev in 80.000 parov nogavic ter končno ed 14. februarja 3.000 ton premega dnevno. RIM. — V zadnjem času so se pojavil] glasovi, da je pri italijanskem ministrstvu za narodno obrambo tehnični svetcvalec ameriške vlade za letalska vprašanja. Italijanski letalski krogi pravijo, da to ni res, da pa je pri gradnji rimskega letališča zaposlen tudi ameriški letalski poveljnik William Tucher, ki pripravlja tehn ifne načrte. RIO DE JANEIRO. — Brazilski državn.i pravdnik je zahteval od vrhovnega sodišča, da proglasi komunistično stranko za nezakonito pc sedanji ustavi. Ta uk.ep prihaja po nedavni komunistični zmagi na občinskih volitvah. PRIMORSKI DNEVNIK _ V — 15. februarja 1947. ' --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Slovenščina in tržaški Slovenci Moj dopis nima nobene šovinistične tendence. Primorski Slovenci smo dokazali vsemu svetu politično zrelost ravno glede? nacionalnega vprašanja. Čeravno celih 25 faš i-stičnih let kulturno zatirani, smo v naših srcih Se vedno ohranili čut spoStovanja do vseh pridobitev italijanskega naroda in njegovega jezika. Italijansko-slovensko bratstvo za nas ni le prazna beseda, nego na dejansko čutimo. Vzemimo praktičen primer. Povsod na naiih sestankih, kjer je Se tako malo tovarišev Italijanov, ki ne poznajo našega jezika, govorimo in razpravljamo v itadijanšč ni. Do naSih sostanovalcev ne gojimo nobenega sovraštva. časi, ko nismo smeh- v sr o-ji hiši govoriti v svojem materinskem jeziku, so minuli. Trpeti smo v resnici, toda ravno to trpljenje nas je naučilo, kaj pomeni, ne spoštovati pripadnika drugega naroda. Vendar moramo spregovoriti nekaj besed, ravno glede uporabe slovenskega jezika med tržaškimi Slovenci in okoličani, ki prihajajo v Trst po raznih o-pramkih. Koliko naših, čisto slovenskih in poitalijančenih družin živi v mestu, kr se Se sedaj sramujejo uporabljati svoj materinski jezik t Koliko naših mater in očetov se poslužuje italijanščine v pogovoru s svojimi otrokif In še kakšne italijanščine! Saj je tako revna, da človeka prevzame mrzlica, ko jo čuje. *Mi šon dizmišja — porta kva karega — ti ga prepara tola (tavcfla)* in Se drugi izpdčeni izrazi. Imel sem večkrat priiKko slišati naša dekleta, ko pridejo v Trst, v pogovoru z njihovimi tržaškimi tovarišicami ogovoriti po italijansko*, — kakor da bi bilo to bolj »nobeZ*. Po tržaških trgovinah večkrat sami trgovci odgovarjajo na italijansko vprašanje v slovenščini, ker takoj spoznajo, da imajo opravka s Slovenci. Moja kritika pa naj velja posebno neka-ter im našim družinam, malih trgovcev in delatvcev iz Čičarije, Brkinov in drugih istrskih okrajev. Sramota je, da njhovi otroci ne poznajo svojega materinskega jezika in da njihovi starši ne občio-jejo z njimi v tistem jeziku, v katerem jih je vzgojila njihova mali. Italijani spoznavajo vedno bolj, da sam zgodovinski razvoj zahteva od dtriavljanov Svobodnega tržaškega ozemlja poznavanje slovenskega jezika in se učijo slovenščine, mi sami pa — svoj jezik zatajujemo, Prepričan sem, da se to v več primerih dogaja podzavestno, toda na vsak način je tako početje graje vredno in bas je, da se končno opusti. ;n tudi s pestmi, če se jim zazdi. So sicer tudi taki dijaki, na srečo, toda njih število je v takih okoliščinah vendar nujno manjše. Tržaške italijanske srednje šole torej uradno sodelujejo pri takih političnih podjetjih?! Isto potrjuje tudi sistem, ako je še treba dokazovati, organizacije «Lege» po šolah. V »Li-cci scientifico G. Obsr-dank» v ul. Paolo Veronese je sam ravnatelj' zavoda poverjenik «Lege nazionale in pcstavlja in odstavlja ket tak razredne poverjenike. «Nepristranost» šolske uprave ZVU je na dlani? Osrednja šolska uprava ZVU nič ne ve o tem, kaj počno ravnatelji in profesorji italijanskih srednjih šol? Za slovensko šolo preizkušeni obveščevalni aparat je v italijanski šoli odpovedal? Ako bi bil kdo tako naiven, da bi o tem dvomil, in ako bi bil toliko pozabljiv, da ne bi imel pred očmi vsega zadržanja šolske ZVU in se ne bi spomnil, da je odpustila iz službe nekaj slovenskih profesorjev, ker so se ob času splošne stavke po škedenjskih dogodkih tudi oni s stavko solidarizirali, temu lahko postrežemo s svežimi čini iste slavljene šolske ZVU (ki pač hoče biti dosledna do svojega na srečo zelo bližnjega konca). Znano je, da so se italijanski šovinisti dolgo pripravljali na žalno manifestacijo- ob priliki podpisa mirovne pogodbe dne 10. febr. Italijanski časopisi so že naprej javljali, da bodo tega dne tudi tržaški profesorji stavkali. Kakšna zadre- Dva, ki sta jo pobrisala Župnik Barbič iz Avberja jo je pretekli teden korajžno «popihal». Ne vemo, kaj je prečastiti tega gospoda tako zelo vznemirilo, da je popolnoma pozabil na nauk svojega učenika in zapustil svoje ovčice ter izginil neznano kam brez vsakega slovesa. Pa ne, da bi se bal ljudstva ali da bi imel slabo vest Sicer pa sam že ve, kje ga čevelj žuli. Dejstvo je, da ga ni več, in to drži. Sempolajci pa že dva tedna pogrešajo svojega učitelja Zaigarja, ki Jim ga je poslal g. Simoni. Naj-brže so ga vtaknili »v luknjo*, ker se je že prej zanj zanimala policija. Ni kaj reči, prav vzobne učitelje vsiljuje ZVU našemu ljudstvu! Naš ♦preprosti* razum ne razume vzgojnih načel zapadne demokracije in zato pač ne zna ceniti takih vzgojiteljev. 'ItUDSHI TiDItHU' je izšel z zanimivo vsebino Cena 10 lir. ga za ZVU, da bi morala zaradi ne-pristranosti odpustiti iz službe kopico italijanskih profesorjev in pr eganjati ter zasliševati šovinistične dijake! Pa so jo pogruntali. Dalj so sami vsem šolam dopust, za dva dni celo, za 10. in 11. febr., zaradi »nevarnosti* za dijake za časa demonstracij. (V dobi prisotnost! mednarodne komisije v Trstu seveda ta nevarnosti ni bilo kljub r.epristramm celodnevnim demonstracijam). Da bi ZVU podpirala italijanske šoviniste!? Ta je bosa. Samo skrbi za varnost poverjenih ji dijakov! (Da bi imeli ti nebogljeni dijački spet levji delež pri teh šovinističnih demonstracijah kakor vedno, kako bi mogla šolska ZVU to predvideti pri vseh preizkušenih obveščevalcih?) 10. februarja so tudi po vseh italijanskih šolah visele italijanske zastave s črnim trakom. Nikamor pa niso prišli policisti z ukazom, da jih morajo sneti, kakor so ukazali sneti tržaške zastavo z belimi trakovi, ki so visele tisto jutro na Korzu. Nepristranost pa taka! Preskrba Po 1 kg testenin delijo od danes do 28. t. m. za vse potrošnik? podeželskih občin na odrezek XV. za testenine po 30 lir za kg. Testenine za delavce. Od danes do 28. t, m. bodo delili po 600 gr testenin, na dodatne nakaznice za težke delavcev proti vrnitvi vseh odrezkov za zakuho dodatne nakaznice za februar. Težki delavci prj zavezniških silah dobijo po 300 gr testenin na 15 dnevno nakaznico za februar proti vrnitvi odrezkov za zakuho. Konec delitve živil. Danes a? zaključi delitev hrenovk za bolnike, ki se je začela 8. t. m., in testenin za d.-lavce pri zvezmški vojski, začeti 25. januarja. Sporočilo SEPRAL-a. Zarad! o-mejitve električnega toka n/e delijo kratkih in dolgih testenin v razmerju, kot je bilo prvotno določeno. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V nedeljo 16. t. mi ob 16. uri v Skednju: »Matiček se ženi*. Vstopnice eno uro pred predstavo pri gledališki blagajni. Zdaj pa še prošnje za priimke, ki uradno niti niso bili poitalijančeni Fašisti so na Primorskem in tudi v samem Trstu nasilno poitalijančili nešteto slovenskih priimkov. Minulo je že dobrih 19 mesecev od konca vojne, a angloameriške okupacijske oblasti so izdale le splošni ukaz o obnovi prvotnih priimkov. S tem nikakor niso rešili vprašanja. Praktično: Če hoče človek spremeniti potujčenj priimek, mora vložiti prošnjo, čakati, da gre vloga skozi ves po fašistih postavljeni birokratski aparat, Ul še ni nič In to zopet samo zaradi fašističnega zakona, kj je na tem ozemlju še vedno v veljavi. Tako se je čevljar Fabjan iz Rojana zglasil na anagrafskem uradu, da vpiše svojega otroka. Uradniki ga niso hoteli vpisati s priimkom Fabjan, temveč Fabiani. Oče se s tem ni strinjal. Poleg vsega ima krstni list s slovenskim priimkom. Težave izvirajo samo iz tega, da so mu ob priliki poroke fašisti kar brez dekreta nasilno potujčili priimek v Fabiani. Stvar je še bolj čudna, ker mu je uradnica že hotela vpisati slovensko ime, to- da nek uradnik se je temu uprl, češ da mora vložiti prošnjo, na kar bo šele dobil dovoljenje za to. Pod okupacijsko oblastjo zaveznikov si je to. e j treba posebej izposlovati dovoljenje, da se lahko človek na anagrafskem uradu vpiše s svojim slovenskim priimkom, če ne bi vedeli, da je vojna končana, bi lahko mislili, da smo še v času fašizma. Nagrade za k v Jugoslav I POD L J A LOKEV Svoboda združevanja. V Lokvi se je mladina sestala ter razpravljala o trimesečnem tekmovanju. Med sestankom so stopila v sobo 4 civilni policaji. Vprašali so, kdo je organiziral sestanek. Mladinci so odgovorili: «Eden za vse, vsi za enega*. Policaje je odgovor razburil in so zaihthevali, naj jim sledita dva tovariša in dve tovarišici. Pozvanim se je priključila vsa mladina, tako da se je po vasi razvila čudna procesija s policaji na čelu, tako da so od sramu zardevali. Omenjena tovariša in tovarišici »o odpeljali na stražnico. Ker pa je ostala vsa mladina na mestu, so jih končno izpustili. SV. ANTON S solzami veselja sprejemajo svojo zemljo. Nepopisno je bilo veselje v Sv. Antonu preteklo sredo, ko so vrnili bivšim lastnikom posestva, ki so bila prodana na dražbi. Zbralo se je kakih 300 vaščanov, ki so burno vzklikali in prepevali. Ob vsaki odločitvi o vrnitvi posestev je med ploskanjem navzočih vaška god- ba vnovič zaigrala. Pri tem je prišlo do ganljivih prizorov. Ko je ljudstvo z množičnim glasovanjem sklenilo, da je treba vrniti hišo in posestvo starčku Mihi Cehu in njegovi ženi, sta od veselja plesala kot novoporočenca. Posestvo jima je vzel oderuh odv. Del-la Savla in ju z osmimi otroki vrgel na cesto. Druga okrog 60 let stara ženica je jokala od veselja in mahala z robcem. Ljudstvo je ne-nepretrgoma zborovalo od 18. zvečer do 2. zjutraj in nihče ni zapustil dvorane. Malomarnost p. Puecherja i Co. Kako zelo so mu pri srcu odpuščeni antifašistični nameščenci, posebno če imajo dekret Nj. Vel, kralja in imperatorja Demokratično ljudstvo se že dalj časa vprašuje, kaj pečenja conska komisija za odpuščene državne in poldržavne nameščence. Res je, da je v sestavu civilne oblasti, ki je bila postavljena od zgoraj, ki ni nikdar zastopala Interesov ljudstva, a svoje dolžnosti pa bi vsekakor morala izpolnjevati. Ker pa je verjetno preveti obložena z... birokracijo, pač ne more posvetiti ravno preveč «skrbi» žrtvam fašizma. Državni in poldržavnl nameščenci, ki so bili iz političnih razlogov odpuščeni za časa fašizma, so v smislu splošnega ukaza ZVU št. 60, ki odreja njihov ponovni sprejem v službo in priznanje vseh njihovih pravic, že pred mesecj vložili prošnje pri omenjeni komisiji. Čeprav je rok 60 dni, ki ga določa ukaz za reševanje prošenj, že zdavnaj minul, še vedno ni nič. V takem položaju so odpuščeni sodni uradniki P.A., D.M., D.A., P.P., viš- FIZKULTURA NEDELJSKI SPOREDI Nogomet Pokrajinsko prvenstvo: V Trstu na stadionu ob 9. uri Gaslini-Izola; ob 11. uri Tovarna strojev-Ronki. V Kr.minu. ob 15. uri Skedenj-Kr-min. V Rali ob 15. uri Rudar-Pulj. V Piranu ob 15. uri Gradiška-Piran. V Gorici ob 15. uri Gorica-Postojna. V Ajdovščini ob 15. uri Tržič-Ajdov-ščina. V Kopru ob 15. uri Milje-Koper. Na Reki ob 11. uri Torpedo-Montebello. Okrožno prvenstvo: Igrišče CRDA ob 8. uri Acegat-Opčine; ob 10. uri Ponziana-Dreher H; ob 12. uri Col-Dreher I; ob 15.45 Tovarna strojev II-Nabrež!na. Igrišče Proseka ob 14.30 Primorje-Kraljič. Opensko l-grišče ob 12. url Sv. Marko-Pisoni; ob 14. uri Monlebello II-Rauber; ob 15.45 Skedenj II-VOM. Krmin: Ločnik-Krmin II. KoSarka Finale za Tomažičev pokal. Danes: Igrišče DSZ (Chimici) ob 19.30 Cermeil j-DSZ; ob 20.30 Col-Roia-ntse. Jutri: Ignšče v rldroscalo Civilen rtb 10. uri Cermelj-Roianese; ob 11. uri Col-DSZ; ob 16. uri Roianese-DSZ; ob 17. uri Ool-Cermčlj. Vstopnina 20 lir. Jutri v ženski skupini: Igrišče Tomažiča, ob 9. uri Vom-Rauber; ob 10. ur! Redivo-DSZ. Igrišče DSZ ob 9. uri Vesna-Col; ob 12 uri Tomažič-Barkovlje. Smulanle Veleslalom na Livku. V nedeljo bodo na Livku pri Kobaridu smučarske tekme za prvenstvo gorniškega. okrožja v teku in veleslalomu. Lahka atletika ^....... Partizanski marš za moštva pri J18 km v Chamonixu z onimi v St. Sv. Ivanu. Sp-,rini odsek ft ■. T. - « Mor.trii. ugotovimo že v enem «a» ' mtm tednu, velik naprede) jugo- društvenih prostorov, kjer bo tudi cilj. Proga bo dolga 23 km. Tekmo-valci naj se zberejo ob 9. uri pred sedežem društva. Prva tri moštva bodo nagrajena s pokalom in medaljama. Tek čez drn in strn v Šempetru. Jutri bodo v Šempetru tekme čez drn in strn za prvenstvo gorlškega in mirenskega okraja. Pričetek ob 14. uri. Objave ZDTV Odsek športnih sodnikov. V ponedeljek 17. t. m. bo ob 19. uri sestanek vseh sportn.h sodnikov v društvenih prostorih. Uspeh jugoslovanskih smučarjev na smučarskih tekmah v Chamonixu Predvčerajšnjim je bila v mednarodnem smučarskem tednu v Chamonixu izvedena prva točka sporeda: tek na 18 km. Startalo Je 41 tekmovalcev. Finca KJuru in Rytky sta se revanširala Švedom za poraz iz St. Moritza in zmagala. Prvi je bil Kjuru v času 1.04.52; drugi Rytky v 1.06.59, na tretje mesto se je plasiral Švicar Stumpf, na četrto Švicar Schild, peti Je bil Šved Israelson, šesti Finec Shevo-nen. Najboljši Jugoslovan Tone Razinger je dosegel 13. mesto v času 1.15.04, Knific Jože se Je plasiral na 15. mesto, Klančnik Lojz na 18. m Zemva Lovro na 19. mesto. Prvi Poljak se Je plaširal na 20., Madžar na 22., in Belgijec na 28. mesto. Ker se rezultati štejejo tudi za klasično kombinacijo, je vrstni red kombinacije naslednji: 1. Stumpf (Švica), 2. Israelson (švedska), 3. Shevonen (Finska). Na 7. mesto se Je plaširal Razinger Tone. Ce primerjamo uspehe teka na ji sodni uradnik D.A, pisarniški sluga B.C., vodja pisarne T.P., sodni sluga P.C. in drugi. Osebni dokumenti teh odpuščenih nameščencev nazorno pričajo o njih antifašistični dejavnosti, zaradi katere jem fašistični režim tudi ni zaupal še bolj prepričevalen pa Je dokument, ki pa so ga na žalost le nekateri ohranili V njem lahko či-tamo: »Viktor Emanuel III., po božji volj>i itd... Ker je spodaj imenovani sodnj uradnik vseskozi demonstrativno nasprotoval režimu in tako kršil njegove splošno politične smernice, ukazujem, da se M.V., sodni uradnik v Trstu, odpusti iz služba z dnem 31.XII.1926. V Rimu 30.XII.1926. Podpisan Viktor Emanuel III.* Conska komisija se za tak do-kazilni material ne zmeni. Vsekakor gre tu za odločitev o ponovnem sprejemu v službo in o priznanju vseh pravic. Jasno je, la gre za resnične antifašiste. Kako predsednik advokat Pčecher opravičuje zamudo ali bolje neizpolnjevanje funkcije, ki so mu jo podelili odzgoraj? Ali morda gospodje niso pristojni za preklic ukazov, ki jih je podpisal Viktor Emanuel III.? Invalidsko udruženje za Svobodno ozemlje Na pobudo nekaterih invalidov iz prve 'In druge svetovne vojne in na pobudo mater in vdov padlih so u-stanovili v Trstu pripravljalni odbor za Zvezo invalidov In sorodnikov padlih, za Svobodno tržaško o-zemlje. Zveza ima namen sč titi in zastopati interese si jih članov. Vpisovanje pri Marelli, trg Sanso-v!no 2-1 ob delavnikih od 18. do 20. v Hraščah, ki so kazale neko zaostalost, so prirejali bralne krožke. Tov. Križaj Iva je na splošno željo razlagala tudi kulturno zgodovino Slovanov in Slovencev. V Slavini, Kočah, Prestranku, Zejah in ostalih krajih je ljudstvo vneto segalo po knjigi. Sindikalne podružnice so mnego pripomogle, da seznanijo svoje člane z ljudsko knjigo. Tako je bilo predvsem v Prestranku in v tovarni SICLA v Postojni. Spontano so prirejali bralne krc-žke uslužbenci Okrajnega odseka za notranjo upravo in prav tako uslužbenci okrajne Naproze v Postojni. Knjižničarji vaških knjižnic so imeli tem tednu dokaj dela. Preuredili so knjižnice in izločili iz njih vse čtivo, ki zastruplja ljudstvo. GABROVICA Kmetijska zadruga. ■ V naši vasici smo ustanovili kmetijsko zadrugo. Poleg ostalega si bomo zadrugo pomagal; tudi pri obnovi vasi, ki so jo Nemci popolnoma požgali. POBEGI Razstava knjige. V tednu knjige smo nabrali precej denarja, s katerim si bomo nabavili nove knjige. Na koncu tedna smo imeli dvorani Ljudskega doma lepo razstavo knjig, ki je imela velik uspeh. Angleški mornar pretepel Tržačana Zadnje čase so napadli vinjenih zavezniških vojakov na mirno civilno prebivalstvo tako pogosti, da bo kmalu postalo bolj nevarno hoditi ponoči po tržaških ulicah, k a, kor pa kje po afriških pragozdovih. V četrtek zvečer okrog 23,30 se je vračal Anton Mahne, ki stanuje v ulici Tonrebianca 41, domov. V bližini njegovega doma pa ga je napadel pijan angleški mornar in »Nepolitična šo!a“ Ze poldrugo leto nam. trobijo, da morajo biti tukajšnje šole popolnoma nepolitične. Višja šolska oblast začasne uprave je šla tako daleč, da je v Soli prepovedala pouk zgodovine zadnjih desetletij, kakor da bi se zgodovina nehala ob koncu prve svetovne vojne ali. nekaj podobnega. Tudi v šolskih knjigah ne smejo niti omeniti narodno osvobodilne borbe, partizanov pa že sploh ne! Pred nekaj dnevi je ravnatelj na gimnaziji «Dante Alighieri* gosp. Gianluigi Bis-offi ukazal svojim podrejenim, naj sestavijo imenik svojih učenk, razdeljen na štiri rubrike: za Italijo, za Slovane, za Svobodno ozemlje in nec-prsdeljene. G. ravnatelj je hotel morda dati svojim učenkam zgled demokracije v praksi, vendar so mnoge učen-dvomile o vzgojnem pomenu te razpredelnice in s3 na limanice niso vlovlle. Kaj pravi pa višja šolska oblast k temu početju? Ali dela g. ravnatelj to po njenih navodilih? Morda pa to po »posebnih* pojmih niti ni politika? Teden naše knjige V času »Tedna naše knjige* je ljudstvo postojnskega okraja v bralnih krožkih- In bralnih večerih pokazalo vse razumevanje za naše napredne knjige. Dolgo let omamljeni od vseh mogočih, nasladnih knjig so sedaj spoznali da so bile knjige samo bajka, v kateri so bili lepo in zapeljivo zapisani sami obeti o nekem, nemogočem boljšem življenju. V teh knjigah je bilo golo zaslepljevanje množic, katere so izkoriščali vsemogočni gospodarji ter so zato pod zaveso lepo zapisane besede skrivali vso ogabnost svojega izkoriščevalskega početja. Prav v tem tednu se je pokazala zdrava misel naših ljudi, ki si je utrla pot v sleherno hišo, v sleherni delovni obrat- ter vnesla vanje, novega naptednega duha. Naša knjiga jdh navaja k resničnemu življenju in kaže svet, kakršen-je ter jih vodi k neki- dosegljivi skupni blaginji. Tako je n. pr. mladina iz Radohove vasi za prvi bralni večer obnovila dvorano mladinskega doma. V Trnju je mladina nabrala 35 knjig in brošur ter prostovoljnih prispevkov za knjižnico. Prosvetni svet pa je namenil zanjo 3000 lir. Sklicali so tudi masovni sestanek, kjer je tamošnji učitelj govoril o slovenski knjigi in je ob tej priliki očrtal na kratko življenje in delovanje Prežihovega Voranca. Iga tako pretepel, da se je, moral V Studenem so imeli 6 bralnih zateči na Rdeči križ, kjer so mu krožkov po privatnih hišah. Tudi 1 nudili prvo pomoč. Primorska proslavlja Prešerna Primorsko ljudstvo, zlasti pa mla- li njegove pesmi. Povsod se je ljud-dina, je bilo dolgo let umetno lo- I stvo v velikem številu udeležilo teh čeno’ od vrelcev slovenske kulture, proslav, tako da so bile vse dvora- Titova Jugoslavija je obhajala v prvi polovici februarja velik praznik svoje kulture. Odbor za kulturo in umenost pri vladi FLRJ je razdelil nagrade za najboljša književna in umetniška dela, ki jih je razpisal avgusta meseca '1946. Podobne nagrade bodo podeljevali zaslužnim umetnikom in književnikom vsako leto. To dokazuje, kako ceni vlada nove Jugoslavije napore umstvenih sil svojih sinov, ki so voljni prispevati k zgradbi boljše bodočnosti jjjgoslovanskih narodov. če vzamemo, da je stara Jugoslavija v svojem proračunu 1. 1939-40 namen.la za umetnostna razstave in odkup umetniških del. za umetnostne in književne natečaje, za podporo književnim in umetnostnim društvom ter za pomoč starim, onemoglim in bolehnim književnikom borih 150.000 dinarjev in pri- merjamo to vsoto z 9,950.000 din, kolikor je bilo določeno za te namene v 1. 1946., drugem letu po popolni osvoboditvi domovine, vidimo, kdaj se je posvečala večja in res-nična skrb ljudski prosveti ;n kulturi. A to še ni vse, kajti poleg okrogle vsote 10 milijonov din, kolikor znaša omenjena postavka vlade Federativne republike Jugoslavije, so razpisale še vlade zveznih ljudskih republik ysaka svoje nagrade za najboljša književna in umetniška dela na svojem domc-v-nskem področju. Letošnje nagrade zvezne vlade so bile podeljene za književnost, za gledališko umetnost, za likovnistvo. glasbo in film, o čemer smo že poročali. Prav tako so naši čitatelji že izvedeli o nagrajencih s Prešernovo nagrado, ki jo je podelilo ministrstvo za prosveto LR Slovenije. Sporočila in objave Protestna stavka tržaških delavcev Predvčerajšnjim so delavci v strojnih tovarnah in v tržaški ladjedelnici napovedali protestno stavko zaredi vandalskega napada na slovensko srednjo šolo v ulici Cor-sica 11. V strrjnih tovarnah je trajala stavka pol ure. v ladjedelnici pa 15 minut. Vsi demokratični Italijani se zgražaio nad podlim izpadom šovinističnih tolovajev. DAROVI IN PRISPEVKI Za otroški vrtec v Skednju je daroval tov. ške-rjan Adrijan 200 lir.1 lavskih zadrug. Konferenca mestnega SlAU-ja. Jutri 16. t. m. ob 9.30 bo v dvorani grafikov v ul. Trento Št. 2 konferenca mestnega SIAU. Razpravljali bodo o važnih perečih vprašanjih. Zato je potrebno, da se konference v čim večjem številu udeležijo delegati vseh okrajev in sektorjev. Slovensko prosv. dr. «S. Škamperle» pri su. Ivanu priredi danes ob 20. uri v Ljudskem domu pustno veselico z raznimi šaljivimi točkami In pl-som do zcre. Roditeljski svet iz Skednja vabi danes ob 19.30 vse starše v Ljudski dom, kjer bo zanimivo predavanje. Odseki tržaškega italijanskega gospodarskega udruženja. V sp:daj navedenih dneh se bodo sestali posamezni odseki udruženja in izvolili svoje zastopnike. V soboto 15. t. m. mali trgovci; v ponedeljek 17. t. m. čevljarji, v torek trgovci z zelenjavo na drobni, v sredo obrtniki; v četrtek mlekarnarji; v petek mesarja; v soboto industrije!, Vsi sestanki bido v ul. Imbriani št. 5 ob 19. uri. Zborovanja Delavskih zadrup. V naslednjih dneh bodo. zborovali člani Delavskih zadrug in izvolili nadzornike posameznih prodajaln: 16, t. m. ob 9. ur; pri Sv. Jakobu v Trstu (Kine Ideale); 19. t. m. ob 19. uri v Rojanu v Trstu (Sala Co rona); 20. t. m. ob 19. uri na Ro-colu v Trstu; 21. t. m, ob 19. uri v Miljah (gledališč* Verdi); 21. t. m. Cb 19. uri v Trstu, pri Sv. Vidu (Oratorij Sv. Justa, ul. Navali); 23. t m. ob 9. uri v Trstu za staro in novo mesto (Kino Alabarda) in 2. marca cb 9. uri v Trstu za Novo Bardero (dvorana Tersdcore). Podrobnejša navodila bodo dobili člani v posameznih podružnicah De- Prosvetno življenje v Slovenski Islri Nove izredne doklade za industrijske delavce in nameščence Osrednji odbor za sindikalni sporazum in zveza industrijcev sta te dni določila nove izredne doklade za meseca februar in marec 1947 za nameščence vseh industrijskih podjetij, ki jih zastopa zveza. Doklade so naslednje (pi*va številka označuje doklado za delavce, druga za delavke, tretja za uradnike, četrta za uradnice): a. nameščenci brez družine:- nad 20 let 363, 298 dnevno, 9438, 7748 mesečno; od 18-20 let: 308.50, 239.50, 8021, 6227; od 16-18 let: 257, 215.50, 6682, 5603; ped 16 let: 137, 137, 3562, 3562; b. družinski poglavarji, nad 20 let: 363, 337.60, 9438, 8777.60; od 18-20 let: 337.60, 290.40, 8777.60, 7550.40; c. družinski poglavarji, ki so bili spreleti v službo po 1. X. 1946: od 19-18 let: 290.40, 254.10, 7550.40, 6606.60; pod 16 let: 254.10, 6606.60, 6606.60. Rojstva, smrti, poroke Dne 14. t. m. se je rodilo 9 otrok, umrlo 8 ljudi, porok pa je bilo 9. CERKVENE POROKE: britanski častnik Viliam Wirth in zasebnica Jolanda Viancllo, mizar Douglas Semple in zasebnica Giannlna Falcone, mehanik Tiberio Fragia-como jn zasebnica Tosca Surian, uradnik Jožef Pinti in učiteljica Silvana Claudi, mehanik Guido Ma-corini in bolničarka Giordana Lego-vini, strugar Silvano Marchesi in zasebnica Josipina Ščuka, brivec Jožef Fuligno in zasebnica Roza Zanni, brivec Teodor Pipan in zasebnica Vida Bevilacqua, uradnik Ardujno Tucci in zasebnica Živka Dokich. UMRLI: 35 letni Amelio Zimolo, 54 letni Ivan Lorenzon, 78 letna A-lojzija Balbi, 35 letni Ciro Gentile, 43 letni Carlo Toffolutti, 71 letna Julija Tenze vdova Osbel, 26 letni Danilo Gustincich in 27 letni Marij Cottecle. Izmed mladih je le še redko kdo poznal našega največjega pesnika Prešerna, jn še to le površno. Narodna osvobodilna borba je pregazila umetne pregraje ter vzpostavila pretrgane kulturne stike. Primorsko ljudstvo je zopet dobilo v roke slovensko literaturo in se z veliko ljubeznijo oklenilo zlasti Prešerna. Od tedaj je bil dosežen vo-lik napredek. Mladina se je začela seznanjat,»s slovenskim jezikom ;n spoznavati našo književnost. Celo v zanemarjeni Slov. Istri Ima ljudstvo bralne večere, na katerih najraje bere Prešernove poezije. Letos so po vseh vaseh svečano proslavili obletnico Prešernove smrti. Povsod so podali njegov življenjepis, recitirali, deklamirali in pe- ne prepolne. V Kanalu je izvedlo proslavo prosvetno društvo «Soča», pevski zbor pa je zapel «Luna sije» Tudi v Ročinju in Desklah so pesnika dostojno proslavili. Kljub pomanjkanju električnega toka so bile zelo svečane tudi proslave na Kobariškem. Ljudje so se zbrali v Kobaridu, na Vršnem, Livku, Svinah, Kamnem, Idrskem, Breginju, Smasteh in Volčah. Prešerna so proslavili tudi v Renčah, na Srpenici, v Gorjanskem in na Kontovelju-Proseku. Na Proseku je tov. učiteljica podala življenjepis našega velikega pesnika, vmes pa so vpletli deklamacije in recitacije njegovih pesmi. Sodeloval je tudi godbeni in pevski odsek prosvetnega društva. Ze med okupacijo so se vršili po Istri pcaebno v notranjosti mitingi. literatura je prihajala v vse vasi, sami so se učili brati, ker se prej in drugače niso. mogli, .......... Toda po osvoboditvi se je mogočno razgibalo kulturno življenje po vseh vaseh. Prve prireditve so bile. Sicer pomanjkljive in to je razumljivo. Vidna pa je bila želja po napredku. Kmalu so se obudila k življenju prosvetna, društva, oživela so stara društva, katera so fašisti ukinili, tako najprej v Dekanih, pa v Vanganelu itd., ustanovljeno je bilo tudi več novih, tako da je sedaj v okraju 25 prosvetnih društev. Nekatera društva imajo svoje lepo urejene prostore. Pomanjkanje primernih prostorov zelo ovira delovanje ostalih društev. V prvem «Tednu knjige* so prosvetna društva nabavila za ljudstvo za 110.0CO lir novih knjig. Čitalnic v cZjem smislu še ni, pač pa deluje 47 večernih tečajev, poseča jih 1825 tečajnikov. Organiziranih je tudi 30 analfabetskih tečajev. V okviru nadaljevalnih tečajev prirejajo predavanja o ljudski oblasti, o gospodarstvu jtd. Vsa prosvetna društva so se udeležila velikih kulturnih In fizkultumih manifestacij v Trstu, Kopru, v Ljubljani in Ajdovščini. Mnogo je bilo prireditev množičnega značaja; tako je v Ospu sodelovalo v lanskem juliju 5 pevskih zborov, 2 godbi, 2 dramski društvi, enako v .Rlžani in pri Sv. Antonu sredi septembra. Najboljši pevski zbor je v Ospu. Vodi ga domačinka, sledi mu pevski zbor iz Dekanov in Skc-fij. V Vanganelu je najboljša dramska družina. Aktivnj 80 godbeniki v Bertokih, kjer je tudi šola za mlade godbenike. Raven prireditev se je znatno dvignila. Knjižnic je skupno 11, mešanih pevskih zborov je 15, 7 je mladinskih ter 8 godb. Prosvetnega dela se zelo udeležuje mladina. V mnogih krajih posebno pri pevskih zberih pa sodelujejo tudi starejši možje, ki so že bjli člani prejšnjih prosvetnih društev. Zelo sta priljubljeni petje in glasba. Istrske pevske zbore lahko šte-jimo med najboljše v Primcrju. Istra se torej naglo dviga tudi kulturno. V dobrem poldrugem letu že lahko vidimo, kako se bo visoko povzpela in korakala vštric z ostalimi deli naše domovine. Radijski sporedi v sobota 15. februfl rja TRST II. Postaja oddaja na valu 276 m (1086 kc-sek.) trikrat dnevno povprečno od 6.55 do 7.30 od 11. do 14.10 'm od 17.15 do 24, vesti v slovenščini ob 7., 12.30, 19.45, 23. 11.30 Glasba pri delu (prenos iz Vidma); 12. radijska univerza: Zemlja je živa; 12.15 Dvorakovi slovanski plesi; 13. pšstra glasba; 13.15 slovenske pesmi; 13.30 glasbeni spored (prenos iz Vidma); 14. zdravni ška oddaja: Važnost konstitucije in diateza v otroški dobi; 17.30 glasba za soboto popoldne; 18.15 prireditve v tednu; 18.30 iz ruskih oper; 18.45 Josip Kosovel: Kulturne aktualnosti; 19. ljudska glasbena ura; 19.30 Batistuta Slavica poje slovenske narodne pesmi spremlja na harmoniki Vuga Nevenka; 20. glasba po željah; 20.45 tedenski politični pregled; 21. Finžgar: «Razvalina žvljenja*, drama v treh deja j‘-'h; 22.30 lahka glasba; 23.30 plesna glasba. K1N0PREBSTAUEI ROSSETTI. 13.30 «Saratcga» - G Cooper, I. Bergman. SUFERCINEMA-. 14.30: »Tri sestre*. B. Stamvick. FENICE. 14.30: «Mo2 z juga*. FILODRAMMATICO. 18: «Tcl'kc mož je preveč*. Komedija. J. Arthur, M. Douglas. ITALIA. 14: «še vedno skupaj* -I Dunrue, Ch. Boyer. ALABARDA. 14.30: »Prepovedan paradiž*, B. Davis, Ch. Boyer. TMPERO. 14.30: »Sin, sin moj!* VIALE. 14: »Mest v San Luis R-y». MASSIMO. 14: »Branim j-c», M. Hopkins. B. Doulevy. GARIBALDI. 17: »Po poti slave*, Eroll Flinn. NOVO CINE. ,14: »Beg*. CINE MARE. 18: «Zdravstvuj, Moskva!*. Sovjetski film. Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK Korjandole, serpentine maske in drugo za pust dobite pri ŠTOKI TRST, UL. MILANO 37 Vpišite svoje živilske nakaznice pri TRGOVINI JESTVIN Mislej ložko Trst, ul. Piccardi 10 Tel. 90-486 ALEKSANDER BJEK 42 priredi jutri partizanski marš za moštva. Start bo ob 10, uri izpred siOVjinskg^ smučarjev, ,. ,. ■ y -J * "- j -, -.-v* -- ■ *'■- -■ - v. VOLOKOLAMSKA CESTA Tako smo tudi dospeli na določeni kraj, potem ko smo prevalili petdeset kilometrov, ne da bi zaestal en sam vojak. Toda možje so se utrudili. Po povelju: »Voljno!* so popadali kakor listje po travi. Vsi so mislili: vsak čas nam bodo razdelili kosilo, pojedli ga bomo in nato — bomo pospali. Toda ni bilo tako. 3. Ta nami je šlo na pohodu, kot je bilo predvideno, nekoliko poljskih kuhinj. Kljub temu sem ukazal, ko smo prispeli na kraj prenočišča, da se drva za kuhanje ne pripravijo ter da se ne stavlja hrana v kotle, marveč da se razda borcem v surovem stanju po predpisani rdečearmejski normi: mesa — toliko in toliko gramov ječmenov^ kaše — toliko, masti — toliko, in tako dalje. Komandirji in borci so izbuljili cči. Saj je bilo vendar vse surovo, Kaj r.aj počno s tem? Veliko izmed njih v vsem svojem življenju ni nikoli kuhalo in niso vedeli, kako naj si pripravijo juho. Začeli so grajati: — Imamo kuhinjo! Dolžni so, da nam skuhajo kosilo v kuhinjah. Zadrl sem se: — Tiho! Izvršiti, kaT je ukazano! Naj vsak borec pripravi sam zase večerjo! In tako je v široki Kazahstanski stepi ob obali reke Re zaplapolalo nekoliko stotin ogrjev. Nekateri cd mojih borcev so bili talin utrujeni, tako esiabeli, ta niso n ti hiteli kuhati, marveč so legli -5fu s^*. Nekaterim se je nriembdda^kf^-^ ^ ^ več so pokvarili, kot so pojedli. Zanje Je bila to prva ura kuharske -umetnosti. Zjutraj sem spet ukazal, da se ne smejo kuriti kuhinje, marveč da se preda obrok borcem na roko. Po zajtrku je bil bataljon postrojen in * govorom sem se obrnil do borcev. Tako nekako sem govoril: — Prvič: vi ste, tovariši, nezadovoljni, ker je marš tako dolg, tako težak. To je bilo namenoma storjeno. Nas čakajo borbe, pred nami je, ne le da prekorakamo petdeset in sto, marveč mnogo stotin kilometrov. V vojni bomo morali, da bi ukanili sovražnika, da bi mu zadali iznenaden udarec, vršiti pohode, ki bodo daljši in težji kot Je ta. To je Se zmerom cvetje v primeri z onim, kar bo prišlo. Tako je jeklenil svoje vojake, ki so jih nazivali več kot junake, slavni ruski vojskovodja Aleksander Vasiljevič Suvorov. On nam je zapustil v izročilo: »Težka šola — lahka borba!* Ali hočete, da se borite po suvorovsko? Kdor noče — dva koraka naprej! Nihče nj stopil iz stroja. Nadaljeval sem: — Drugič: Nezadovoljni ste, ker ste prejeli, čeprav imamo ku» hlnje, surovo meso in ker ste morali utrujeni kuhati juho v svojih skledah. Tudi to je bilo namenoma storjeno. Mar mislite, da bo v času borbe kuhinja zmerom poleg vas? Motite se! V borbi boste lečeni od kuhinj, zaostajale bodo. Prišli bodo dnevi, ko boste stradali. Ali me slišite vsi? Stradali boste, ostali boste tobaka — to vam jaz obljubljam. Takšna je vojna, tako je življenje vojaka Včasih je sit do grla, a včasih mu je želodec prazen. Trpi, toda ne izgubi svoje vojaške časti! Glavo drži visoko! Vsakdo nvora znat. kuhati. Kakšen vojak si, kakšen borec sl, če si ne znaš »kuhati juhe? Vem, da nekateri od vas niso nikoli sami kuhali. Vem, mnogi izmed vas so zvečer prihajali v restavracijo in klicali: »Hej, natakar, sem! rašo piva in hamburški biftek!* Zdaj pa naenkrat namesti bifteka — marš petdesetih kili metrov, in še vleci na sebi dva pudn vt js.-ške c-pisme in si kuhaj juho v "svoji skledi! Ko ste kuhal., ste mu sovragu,, ZAMJK iz DAN PRI SEŽANI prlredj v NEDELJO 16. t. m. zabavni večer s PLESOM Vabljeni so osi ljubitelji plesa in kozarčka pristnega terana. Igral bo orkester eZVONCEK*, Mladina iz UTOVELJ in GRAHOVEGA BRDA priredi v Utovljah v NEDELJO IS t. m. ob S. uri ŠALOIGRO Po prireditvi PLES. Vabljeni vsi. vr ANTON JUG • SOLKAN pri Gorici st. 6 TRGOVINA JESTVIN na DROBNO in DEBELO