206. številka, Ljibljaia, v soboto 9. septembra 1905. XXXVIII. leto. , jkaj» nik dan zvečer, mimli nedelje te praanike, ter velja po poeti prejemaa m evetro-ogreke letele u m leto ti K, aa pel leta It K, aa Satrt lata 0 K M h, aa aa ataaaa 1 K SO a. Za LJubljano ■ poimanjem aa dom aa vee ia 14 K, aa pol leta IS K, aa Setrt lata 6 K, aa en meeeo 1 K. Kdor kodi »aa panj, plača aa one lata M K, aa pel lata 11 K, aa eetrt lata 6 K 60 a, aa aa »—aa 1 K tO a. — Za tujo dožolo tolika vet, kolikor aaaia poStninn. — Ha nareSb« braa istodobno vpošiljatve naročnine se na enira, — Za oznanila aa pladnja ad pnterootopae petlt-vnte pa 11 a, oa aa aa enaaaile tlaka enkrat, pa 10 a, Se aa dvakrat, in po 8 h, fie te tiaka trikrat ali večkrat. — Depait Bfl) M iarele frankovati. — Rokopisi te ne vradaje. — Uredništvo in upravnlitvo Je o Knaflevik alieak it. 6, ia rieer nredništve v L nad* tro nje, apravništve pa v pritličje. — Upravni! tvn naj te blagovolijo pošiljati naročnina, reklam aetJe, eananila, t J. admlnutradrne stvari „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. ■aaannnag=g====s ....... gj~ i ==esa» ■ m ■ ^Sa^^aaiaa^aHMaiBBBMBnaBBgggBaaa^a^MBiđMaa . m saai 5Fr rs1 35 Ob odkritju Prešernovega spomenik v Ljubljani' dne 10. septembra 1905. I. „JI lul M,'U'HUK'I> B03^BlirT> Ce6t» H6F> KOTBOPHhlM . . II > iii k n h t>. n spet stojiš medjnami, pesnik, in spet ti gledamo v obraz. 2)^ A ti z granitnega prestola *^coziraš danes se na nas. Poznaš, Prešeren, še to mesto, ki se blešči ti pred očmi? Glej, tu si ljubil, trpel, pesnil lajlepše mlade svoje dni . . . n In nas, ki prišli smo se klanjat pred kip tvoj bronasti, poznaš? Rojaki tvoji smo in bratje, in, pesnik ti, si naš, ves naš! Naš bil si vedno, naš ostaneš! Naš jezik tvoj je, naš duh tvoj. In v naši duši si postavil že davno živ pomnik si svoj! In ta pomnik — pesnitve tvoje — je dražji nego iz zlata; v nas stal bo, dokler ne izgine rojak poslednji tvoj s sveta . . . In ko ti gledamo v obličje, ki s piedestala nas motriš, se zdi nam, da odpiraš usta kovinska in da govoriš. Tod gnete pred teboj se ljudstvo, pa gledaš pisani ta svet . . . In spet srce se ti oživlja in lira tvoja poje spet. Zvenijo strune nežno rahlo, saj o ljubezni nam pojo. Kdor pride mimo, te posluša. Kako sladko je za uho! Balade in romance mične pripoveduje spev nam tvoj. Povodnji mož zdaj pleše z Urškoj in zdaj gre Črtomir na boj . . . In dalje, dalje ti zvenijo akordi čisti v jasni dan . . . In zdaj naraščajo močneje in zabučijo ko orkan: nV sovražnike 'z oblakov rodil naj naš'ga trešči grom! Prost ko je bil očakov naprej naj bo Slovencev dom! Naj zdrobe njih roke si spone, kjer jim še teže! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, obilnost bodo naša last! Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat* dan, da, koder solnce hodi, prepir iz sveta bo pregnan: da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!.. .* Poj nam zdravice-davorije, jasnejših, lepših dnij glasnik! Pojoč nam kaži pot k svobodi, naš prerok, narodni vodnik! Poj nam, poj nam! Naj navdušuje v življenja borbi nas tvoj spev! A v srcih naših odgovarjaj stotisočeren ti odmev ob Savi, Muri, Dravi, Soči, kjer naša Adrija šumi, po vseh ravninah in planinah, kjer jezik naš se govori! Poj, kak je lepa domovina, ta draga, stara naša last, kak svet je boj za prava njena, za nje svobodo, njeno čast! Poj nam in trdno stoj ko skala, duha slovenskega ti lik, podoba poezije naše in narodne moči pomnik! Stoj, genij, in govori bratom: Le ideali vžigajo življenje pravo v prsih naših ter dušo v večnost dvigajo. A. Aškerc Slovenski genij. Napisal dr. Ivan Prijatelj. 9 . . . v zlatih Črkah slava se bo brala od naroda do naroda tvojega imena. PreSeren. Prešeren ... S čutom narodne pobožnosti naj izgovori slednji Slovenec to ime in zaveda naj se, da je izgovoril ime „svojega srca gospoda." Ko je slovenski narod še ležal v povojih, ko še ni mogel gibati svojih udov, ko še ni mogel govoriti in je jecljal prve okorne stavke, ko mn je ozko, tesno obzorje otroške sobice, kamor so ga bile zaprle „skrbne" dojilje, Se oklepalo misel in omejevalo fantazijo, takrat je Prešeren hodil po slovenski zemlji s trdnim, zastavnim korakom zavestno nacijonalno pot namesto vsega naroda. Za ves narod je govoril, mislil za celokupno slovensko dušo, davajoč duška njenim čuvstvom in sklepajoč zvezo z evropsko kulturo v imenu mladega naroda, ki je imel priti. _ Deviška in skoro nedotaknjena kakor neodkrit prirođen zaklad je ležala pred njegovim prihodom slovenska duša in čakala, da se zbudi njen kralj Matjaž ter jo povede na solnčno pot kulture. Trebili so pot do nje sluteči raziskovalci tudi pred Prešernom. Vhoda do nje je iskal plemeniti baron Cojz, na poti in v žarki ljubezni do nje je izgorela ognjevita duša Linharta in za njo se je „vbadal in vpiral" dobrodušni skrbni Vodnik. A vse to so bili le poizkusi, in mladi, nastopajoči narodni heroj ni mogel „hoditi" za nobenim, niti za Vodnikom ne. Direktivo je čutil edino v svoji duši. Ali v tej krasni duševni organizaciji so se bile utelesile pod ugodno zvezdo najboljše in najlepše moči slovenskega plemena in se združile v genijalno strukturo. S tem dragocenim duševnim zakladom se je mogel smelo podati v tujino, zakaj ni mu mogel biti odvzet. Veliki kulturni svet mu je ta prirodni demant samo izbrusil v sijajen briljant. In poslej je ta briljant rezal, zbiral Ševne žarke in jih razkošno razsipal. Razrezal je vsa otemnjena ir oprašena stekla, ki je bil Ž njimi obdan slovenski duh, in dobil je razgled iz oči v oči s prirodo samo in njenimi vekoveČnimi vprašanji. Mi vemo, da se je Prešeren otresel vseh duševnih hipnoz in da je „sam šel skoz življenja zmede." OdloČil se je za to trnjevo pot, dasi je vedel in povedal že v eni svojih prvih pesmi: „Slovo od mladosti," kaj ga čaka. Čakalo ga je preganjanje oblastnikov, mandarinov in boncev, čakale so ga pa tudi vse notranje bridkosti ki se jim ne izogne nihče, kdor gre po strmi, samostojni poti duha, Živeč se od sadja z drevesa spoznanja: razočaranje, prevara, obup. A on je vedel, da so na tej in isti poti duševne samo-delnosti obenem tudi užitki nade j in svetlih razgledov, pa se ni strašil vzeti na svoje rame križ, ki ga je dobil od slovenskega plemena s svojo samoniklo dušo, ter iti ž njim skozi „pekel, al nebo." Kakor Prometej ogenj na zemljo je prinesel Prešeren iskro misli med svoj narod in kakor Prometej je bil za to kaznovan a tem, da mn je kragulj kljuval srce „od tore do 'mraka, od mraka do dne." Moiko in pogumno je noiil breme duševne osameloati. In ko je hipno klonil duhom, ni klonil kot osebnost, ampak kot produkt čaia in kraja. Usoda mu ni prizanesla niti i najbnd kejšim spoznanjem, da ne more primiriti in združiti svojega idealizma a ka-otičnomrtvo slovensko realnostjo. — Ko je prišel nositelj narodne češke misli — Palackv v podobni duševni položaj, je našel oporo in trdna tla v domaČi zgo- Preieren je bil obdarovan i ne navadno bogatim, slovenskozdravim, dovzetnim in odzivnim čuvstvom. Umel se je potopiti globoko v čuvstvovanje preprostega naroda in pisal Vrazu, da sklada pesmi, „ki bodo kmetiškim fantom dopadle". Posodil je svojo gibčno beaedo šegavi slovenski deklici in vlil v krepke verze to, kar ji govori „oče stari, stari oče, sivi mož", trda grča, slovenski kmet. V ljubezni, tem »perpetuum mobile" človeškega rodu se je odzvala v njem kakor na občutni membrani vsaka nijansa od boječe prve Zlasti pa so dobili obliko v Prešernovi poeziji bogati in neizmerno komplicirani fakti njegove duše: odjeki pisanega ■veta, stokrat odmevani v njegovih čuvstvih in nekatere sijajne kristalizacije is čnvstev v misli, dasi to n/oslednje ni niti slovenska niti slovanska najmočnejša stran. In sa vse te svoje in narodne duševne akte je znal najti njegov duh polnozvočne, jasne simbole in prispodobe, dihajoče blagodejno realnost in življenje. Za vse te najfinejše dihe slovenske duše je znal s svojim prirojenim okusom najti izraze v jeziku, r Glava Prešernovega kipa. v J dovini, v tem hramu narodnega genija. Zasužnjeni Slovenec tudi tega zavetišča ni imel. Imel je samo sebe, zato se je zaprl vase in „trpel brez miru." A sedaj imamo podlago narodne prosvete. Zgodovina Prešernovega duševnega Življenja je temelj in podlaga slovenskega kulturnega mišljenja. Njegove duševne peripetije mora poznati slednji Slovenec, ki samostojno išče svojo pot in hoče vedeti, Česase mu je ogibati in kam ima trdno zastaviti nogo. „prošnje", notranjega hrepenenja pod njenim „oknom", kjer mlada duša koprni ko drhteče „strune", — do mo-Škoresigniranega „slovesa" in obtožbe prevarjenega draženja mladih zaročencev do najglobjih in najstalnejših ženskih čuvstev materinske sreče. Najod-daljenejši, najrahlejši dih „sile spomina", ki o njem „komaj se ve", %e je zaznamoval na gladini njegove občutne duše. Igrivi slovenski humor in rezki dovtip, kakor tudi pekoča satira, vsa dolga skala naših zdravih Čuvstev je našla v Prešernu svoj klasičen [izraz. ki se je pred njim rabil skoro izključno le v molitvenikih in utilitarnih bukvah. Čudovit in v zgodovini svetovne literature skoro osamljen je slučaj, da se je človek, živeč v kraljestvu idej in kompliciranem labirintu Čuvstev, mogel tako potapljati v stavbe jezika, ki je živel samo še v razvalinskih odlomkih cerkvene literature in v gluhih „rovtah", »kjer govoriti dosti več ne znajo pastirji samski, ko imena črede". Prešeren je položil umetniškemu slovenskemu jeziku tako visoko in genijalno podlago, kakor je bil visok njegov genij, raz- rahljal je zemljo, iz katere je v manj nego sto letih vzrastel „grm cvetoč" lepe slovenske literature, na katerem se sedaj lahko „ vršički v šepetu po-Ijubujejo", kakor je rekel Kette, ki je to najbolj spoznal in sam najbolje čutil Umevno je, da se je duh, ki je stal narodni duši tako blizu, tudi globoko zavedal celokupnih potreb in bodočnosti naroda ter svoje naloge v njem. Prešeren ni bil nikak agitator, za to je bil preintenzivne, prenotranje nature. A on si je bil o bodočnosti svojega naroda tako na jasnem in trdnem, da ga niso mogle prekreniti vse mlado8tnofantastične ideje velikih okvirov brez vsebin. On je vedel za svoj narod samo eno sredstvo, ki ga more rešiti propada in mu zagotoviti bodočnost : svobodna izobrazba na podlagi izobraženega narodnega jezika. Pregloboko je čutil in vpošteval raz vitek stvari samih in tok prirode, da bi bil eksperimentiral preko nje z narodno bodočnostjo. Poznal je zgodovino in usode narodov ter vedel kako so propadali največji ekstenzivni rodovi, a mali, intenzivni, misleči na svojo vsebino, ne samo na svoje meje se ohranjali; in naj so tudi začasno izgubljali zunanjo politično samostojnost, v svoji neumljivi, notranji vsebini so ostali svobodni in pogumno gredo pod to ali drugo vnanjo zastavo nasproti velikemu sodnjemu dnevu narodov, ob katerem bo splošnoČloveŠka kultura (to «w) v ognju prosvetne konkurence preizkusila vse svoje delavce in ločila kulturnozrele in zmožne od nezrelih in nezmožnih. Zanašati se na svoje lastne moči, to je bil Prešernu prvi narodnokalturni cilj. A bil mu ni edini. Preveč je sam na sebi čutil, kako so tudi v duševnem razvitku važni, pospešujoči in duševno sorodni vplivi, da bi bil kdaj postal „separatist". Ne, Prešernovega širokega, uravnovešenega duha ni mogoče spraviti v nobeno ozko in strmo strujo in naj bi *e imenovala tudi „kranjski se-paratizt 11". *ko je odklanjal socialno-političr vsesfcranstvo in ilirstvo, je to delal, ker je to taV.nl bil*. »aČ s*.^:d ideja biez glavnega pogoja itattamc socialnopolitične podlage. Zato pa je s tem večjo ljubeznijo težil po dotiki s sorodnim razvitim slovanskim duhom. Smelo si upam trditi, da v tako ozkem duševnem edinstvu^s slovanskimi najboljšimi duhovi nismo bili v nobeni dobi naše literature, kakor takrat, ko je v tridesetih letih prejšnjega stoletja Prešeren v svojih najzrelejših pesmih sklenil krasno kulturno zvezo: Mickie wicz-Kollar-Prešeren. — Prešeren je postavil Slovence na trdne, ker kulturne noge, zavedajoč se, da čimbolj bodo kulturno rastli, tembolj se bodo po prirodnih zakonih asimilacije sorodnih organizmov bližali večjim slovanskim družinam. Prešernov nazor je obveljal: in vsakdo iz nas, ki je občutil vpliv slovanske kulture in ne samo slovanskih fraz, čuti njegovo silno Življensko moč v sebi. Kultura je, ki združuje in MT Dali«? v pritom* Prešernov spomenik in njegov ustvantelj Ivan Zajec. Jutri se razkrije največji in najlepši spomenik, kar jih je doslej postavil slovenski narod. Pridržuje si, da o tem umotvoru po razkritju priobčimo natančnejšo esteticno oceno, se nam zdi umestno, da seznanimo slovensko javnost vsaj nekoliko s tem spomenikom in pred vsem z njega nstvariteljem. Akademični kipar Ivan Zajec se je rodil v Ljubljani dne 15. julija 1869. leta in sicer na Vožarski poti v hiši, ki jo je sezidal njegov oče. Mati Josi-pina, rojena Valand, mu je umrla, ko je bil Zajec še otrok, ali oče je skrbno pazil na svojega sinka, ki je že v ljudski šoli kazal svojo nenavadno nadarjenost, in ga je vzel k sebi kot vajenca. Umetnikov oče, Franjo Zajec, je bil namreč sam odličen kipar in rezbar, ki se je izšolal v Monakovom in si pridobil velik umetniški ugled na Kranjskem. Franjo Zajec je napravil med drugimi deli portret škofa Wolfa, ki je v stolni cerkvi, kip škofa Slomška za Maribor, kip škofa Legata za Naklo, kipa sv. Mohorja in Fortunata na ljubljanski stolni cerkvi. Tudi umetnikovi strici so bili kiparji in so izvršili mnogo imenitnih del« Ivan Zajec je imel brata Frana, ki je bil jako nadarjen, a je zgodaj umrl, in sestro Josipino. Ostal je pri svojem očetu do njegove smrti. Franjo Zajec je umrl, ko je bil Ivan star 18 let — in ker ni prav ničesar zapustil, je bil mladi umetnik največji revež. V teh težkih urah mu je priskočila na pomoč blaga gospa, kateri se klanja v hvaležnosti vsa kranjska dežela, ker je največja izmed vseh živečih dobrot-nic. Gospa Josipina Hotschevarjeva v Krškem se je zavzela za Zajca in da je Zajec odličen umetnik, sa to moramo biti hvaležni neizčrpni dobrotljivosti gospe Hotschevarjeve. Ves čas, kar je Zajec študiral, dolgih osem let, ga je podpirala gospa Hotschevarjeva in mu tudi kasneje z umetniškimi naročili Šla na roke. L. 1888. je šel Zajec na Dunaj. Ker ni bilo v „Avstrijskem muzeju" več prostora, je vstopil v umetniško strokovno šolo, kjer je ostal eno leto, potem pa je bil sprejet v akademijo obra-zilnih umetnosti. Že drugo leto je dobil Zajec kompozicijsko nagrado — srebrno svetinjo in dva cekina za delo »Bonifacij seka Vodana hrast." Germana U nalogo je najbolje rešil — Slovan! V splošni kiparski šoli pri prof. Hellmerju je izdelal Zajec prvo naročilo za javnost, „Sv. družino" za frančiškansko cerkev. V specijalni šoli pri prof. Kundmannu je izvršil Zajec kompozicijo „Prestrašeni satir" in je dobil zanjo „Spezialschul-preis" v znesku 400 K. To delo se nahaja v ljubljanskem muzeju. Naslednje leto je Zajec modeliral grupo „ Angel varih". Ker ni imel denarja, da bi dal to grupo vliti, jo je ponujal raznim dunajskim cerkvam; ponujal jo je zastonj, a ni ničesar opravil. Se pogledati je ni botel nihče priti. To je Zajca tako razburilo, da je krasno delo — razbil. Tretje leto je modeliral Adama in Evo, katero delo je shranjeno v ljubljanskem muzeju. To leto (1897) je dovršil Zajec akademijo in je začel delati kot samostojen umetnik. V teh osmih let h svoje samostojnosti je Zajec izvršil celo vrsto umetniških del. Prvo naroČilo mu je dal Šentjakobski Župnik g. kanonik Ivan Rozman, ki mu je bil sploh vedno naklonjen. „Izpremenjenje na gori Tabor" je relief, ki je vzidan nad glavnimi vratmi Šentjakobske cerkve v Ljubljani. Z Dunaja se je Zajec preselil v Monakovo, kjer je za Župno cerkev v Krškem izdelal Štiri reliefe in dva metra visoko Madono. Vse te iz mramorja izdelane umotvore je naroČila in plačala gospa Hotschevarjeva, za katere privatni park je Zaje tudi napravil kip cesarice Elizabete. Ko so bila izvršena ta dela, je Zajec prepotoval Italijo in se potem naselil na Dunaju. Ravno tedaj se je bil v Ljubljani osnoval odbor sa Prešernov spomenik, ki je 1. 1898. izdal oklic na narod sa zbiranje prispevkov v ta namen. Odbor je izvolil sa častna predsednika Simona Gregorčiča in Josipa Stritarja, za predsednika župana Hribarja, za podpredsednika dr. Tavčarja, za tajnika mest- nega knjigovodjo Frana Trdino in za blagajnika dr. Jos. Stareta. Razpisanega tekmovanja se je udeležilo sedem umetnikov. Jury je priso dila prvo nagrado GOO K Ivanu Zaj^n, drugo nagrado 400 K J. Progarju. Tudi največji del občinstva, ki si je razstavljene osnutke ogledal, se je izrekel za Zajcev oziroma Progarjev projekt, do-Čim se je drugi del občinstva zavzemal za Bernekerjev načrt. Dne 27. oktobra 1900 je odbor oddal izvršitev Prešernovega spomenika Ivanu Zajcu. Edini pripomoček, ki ga je zamogel dati odbor Zajcu na razpolaganje, je bila Prešernova slika, ki jo je naslikal Knrz pl. Goldenstein in ki je last dež. šol. nadzornika Fr. Levca. Ta potret pa je naslikan iz spomina in se je moral umetnik na to ozirati. Zajec je med tem, ko se je vlival Prešernov spomenik, izdelal tudi doprsni kip Vegov v nadnaravni velikosti. Ta kip se vlije iz brona in se razkrije prihodnje leto v Moravčah. Zdaj je Prešernov spomenik, Čigar tehniško izvršitev je nadzoroval profesor Kundmann, postavljen in se jutri razkrije. Spomenik velja okroglo 71.000 K. 1. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 20'6d ne 9 septembra 1905. trdno spaja plemena, kaos, neurejenost, zaostalost pa jih drobi in razbija. Prešeren je bil največji Slovenec in med svojimi rojaki najboljvši Slovan. Nad vso to krasno duševno strukturo pa kraljuje to, kar ga dviga nad ozke slovenske meje — njegova človečnost. Prešeren je bil pravi, nam tako blizki Človek v trenutkih, ko je pri največjem pogumu misli postajal maloupeu, koje omahoval, dvomil, obu-paval; ko se je zamotaval v težke življenjske zveze in iz človeškega usmiljenja ostajal v njih. A bil je zopet nadčloveški, ko se je dvigal iz takšnega stanja tako visoko, da je mogel vse tolažiti in v uaimraeuejsih dneh prorokovati svojemu narodu „jasna vremena", v onih hipih, ko je za vse imel tolažbo in svetlo nadejo, a zase nobene. Prešeren je mogel biti mislec, poet, Slovenec, Slovan, a pri tem vedno in povsod — človek, lehko bi rekli naravnost vsečlovek. Zakaj stal je in iskal z najboljšimi evropskimi duhovi v eni vrsti, in ko je izrekel koncem svojega življenskega dela kratki rezultat svoj: „trpi brez miru!" je bil to rezultat evropske misli in najnovejša beseda za človeštvo . . . Prešeren je pesnik slovenske deklice in slovenskega kmetiškega fanta, Prešeren je pesnik ljubice in matere, Prešeren je pesnik slovenskega izobraženca, kulturnega delavca, ki mu leži na srcu izobrazba in ohranitev malega nadarjenega na rodiča med Alpami in Adrijo, da ne izgine v zgodovini brez sledu in uveljavljenosti ; Prešeren je pesnik duševnih bojev pozne romantike, pesnik vseh iščočih in hrepenečih raztrgati duševne vezi in odkriti nove, lastne, slutene perspektive, katerih sled je zapisan v človeškem srcu od vekomaj do vekomaj. Z eno besedo: Prešeren je pesnik sebe, ki je bil doslej naša edina sintez — naš genij. Zato je Prešeren svetovni pesnik, za nas tem večji in znamentejši, ker je naš edinec, ki je izšel iz našega plemena v veliki svet, da izpričuje o nas. Prešeren je slovenski kulturni grb. Sinonim za Slovenijo je, kakor Shakespeare za Anglijo, Goethe za Nemčijo, Dante za Italijo, Tolstoj za Rusijo, ne politično, ampak plemenskokulturno. V dnevih svojih potovanj sem prehodil Evropo od enega konca do drugega. Kjerkoli sem našel v daljnem svetu Slovenca, odtrganega za vedno od domovine, skoro pri vsakem sem videl, da ima domovino v malem vedno s seboj, ker jo ima v najboljšem, kar imamo, v drobni knjižici — Prešernovih .Poezij". In povsod se je ponavljala zanimiva okoliščina: naj sem govoril s komerkoli in o katerikoli stvari v domovini, končno smo prišli vedno do Prešerna, ki je ona naša fiksna točka, od katere nezavestno vedno izhajaš in h kateri se vedno vračaš, ako si kulturen Slovenec. V spomin mi prihaja tu slovenski profesor, ki sem ga našel v nekem mestu in ki mi je rekel, da ima Prešerna v svoji nočni omarici in ga Čita vsak večer, spominjajoč se tako svoje domovine in opravljajoč svojo večerno molitev pred najlepšim oltarjem našega duha. A tudi Neslovenei iz širokega sveta, ki so slučajno vkljub nezadostnim prevodom odkrili našega Prešerna in ga vzljubili kakor enega izmed svojih poetov, so mi stresli desnico kot kulturnemu bratu, kakor hitro sem se le gitimirai z imenom naroda, čigar kulturna legimacija je podpisana z roko njega, ki naj zavestno utriplje v vsaki misli in v vsakem Čuvstvu slednjega izobraženega Slovenca. Zakaj slovenskemu duhu je in bo vedno in vselej v — Prešernu slava \ Dragim gostom v pozdrav. Napočil je za narod slovenski velik praznik, kakršnega še ni slavil, odkar se zaveda življenja. V središču Slovenije, v beli Ljubljani, s» ima odkriti spomenik največjemu geniju, kar jih je rodila zemlja slovenska, Francetu Prešernu, ki je i močjo svojega duha dv;gaii svoj narod na višek kulturnega razvoja, ustvarivši mu v svojih nebeško lepih poezijah idealno krasen pesniški jezik, in ga s tem usposobil, da se sme s ponosom prištevati, dasi zavirajo sovražne sile njegov razvoj, med nekulturnejše narode v Avstriji in v slovenstvu vobČe. Prestolnica naša Ljubljana si je nodela praznično oblačilo in narod slovenski z vseh strani, kjer se razlega m«ls naša govorica, hiti t sveje središče, da proslavi dan, ko se odkrije pomnik največjemu sinu, kar jih je zibala mati slovanska, in se pokloni neumrlim manom njegovim. Ceb kupna Slovenija, vse, kar čuli narodno, se to pot zbere ob spomeniku pesnika velikana, ki je v časih, ko še Slovencem niso »sijale zvesde pri;azae« in ko je narod š* tiiVal v temi narodne nezavednosti, pe.\ da »vremrna Kranjcem bodo se zjasnile, jim mil'še zvezd* kakor zcaj sijale,« da iik&že zasluženo Čast nj*n-u, ki je bil svojemu rodu ia narodne smrtne, stoletne noći prvi bu-riitelj in ki je z nesmrtnimi svojimi umotvori vzbudil rojaka svoje k novemu življenju in jih r&vduŠil za neumorno delu na presretnem in narodnem polju. Rojaki, ki s':o sa zbrali z obal sinje Adrije, s krajev, kjer hiti proti meja deroča Soes, kjer se rodi srebrna Sa^a, kj*r Šumi bistra Savina, kjer mogočno svoje valove vaii kalna Drava in ee druž« ž njo motna Murs, Čast in slava varu, da »te se dosti poklonit spominu najvrednejšega sin -. kar jih je izšlo iz sredine narc * slovenskega. 6ast in slava vam, sa} ste proslavili ž njim i sebe same g?.. Toda slovenski narod ne praznuje osamljen svojega velike praznika, vesoljne slovanBtvo se spominja v ljubavi dne, ko odkrije najmanjši nared v slovanski družini pomnik velemožu, Čigar ima sa blešči med prvimi zvezdami na slovanskem ob zorju. In kakor redni sinovi matere Slovenije, prihite tudi bratje iz svobodne Srbije in iz junaške Hrvatske, ponosni sinovi Libuše in zastopniki velikega naroda ruskega, da se poklonijo manom neumrle-^«* pesnik*, ki je ža v Časih, ko jero4 siov*osk» še sniv&l sen narodne nezavednosti, bodril svoje rojaka na delo, kličoč jim, da »največ sveta otrokom sliši Slave« in da bo tudi Slovencem že skoro zasinii dan, ko bodo n&šii pot tja, kjer ei S ave »sinovi prosto voi'jo vero in postave«. Bratje is slovanskih zemelj doj dejo k nam, da proslave s nami največjega genija slovenskega, in da pokažejo svetu, da smo vsi Slovani ena velika družina, ki jo spajajo v nerazdrnžno celoto vezi bratstva in ljubavi. Ta ob spomeniku duševnega ve Ukana, ki je že zdavna postal last vsega slovanstva, se naj še tesneje sklenejo vezi, ki dražijo mali narod slovenski c več mi in srečnejšimi njegovimi brati, poglobi se naj medsebojna ljubav in plemenita ideja slo vanske vzajemnosti, potem bo tudi rodu slovenskemu skoro zasijala z obzorja svetla zvezda sreče in svobode. Slovenski narod je majhen in slab in jedva z naporom vseh svojih sil se more ubraniti napadov močnejših svojih sovragov; zato si mora iskat' v tej svoji težki borbi opore pri svojih bratih, da mu ne klone duh in mu ne opešajo sile. Bratje, ki ste došli, da z nami slavite velikega Prešerna, tu ob nje govem spomeniku naj se razžari ideja slovanske vzajemnosti v mogočen zubelj, iz katerega bo črpal n&rcd slovenski novih sil in moči za težak boj, ki ga bije s številnimi svoji no: nasprotniki. Oprt na moralno in dejanske Vašo pGdporo, bo S ovenec zagospodoval na svoji zemlji in »Zginut naš', voroženki, jak rosa n • solnci, zapa-nujem i mi, bratjs, na našoj sto-ronei«! Zastopniki bratskih narodov, ki ste došli k nanc, da se radujete in praznujete z nami praznik odkritje Prešernovega spomenika in da nam pokažete gorko svojo bratsko ljubav, bodite presrčno pozdravljeni, iskrene dobro došli v naši sredini! Spored sprevodu ob priliki odkritja Prešernovega spomenika. 1. Oidelek ljubljanskega »So kola« na konjih. I. 2. Olposlanstvo kraljevca sto'-nega mesta Belgrsda. — 3 Olp slanstvo kr&ijavega stolnega m» s » Prage. — 4 Z*stopn«k Češkega vs*v učilišča v Pragi. — 5. Zaatopnok kluba mladočeških poslanaev na Dunaju. — 6 Odposlanstvo hrv. stolnog« mesta Zagreba. — 7. Zastopnik Jugoslovan ske akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu. H. L j u b 1 j a n s k a d r u 5 t v e n a godba 8 Ljubljanski »Sokol«. — 9 Bre žišk> »s>ko «. — 10. Geiieki »S kol«« II ŽaNki odsek c**hsk«ga »S* k u«. — 12 Gorenjski »Sokol« — 13 Goriški »S>kol« — 14. Hrijski »So*o»«. — 15 Jt-s^niški »Sokol« — 16. Kamniški »Sokol« — 17. Postoiogii »S> kol«. — 18. Primorski »S »»nI«. — 19. Sšenski »Sokol«. — 20. Tržaški »Sokol«. — 21. Z*g'rski »S kol« — 22 Hrvatska sokolska zveza. — 23 Žensko telovadno društvo. III 24 Akad. ferijalno društvo »Sava«. Ljubljana — 25 Akad. t«»hn. društvo »Triglav«, Gradec — 26 Napr. akad. društvo »Sava«, Dunaj. — 27 Akad. društvo »Ilirija«, Praira. — 28 Akad. umetn. društvo »Vesna«, Dunaj. — 29 Ferial. akad. društvo »Pro sveta«, Ljubljana. — 30. > j F*rial »kad. društvo »Bodočnost«, O m >ž — 30 b) Ferial. akad. društvv »Atrija«, Trst — 31. Akad. t*hn društvo »Tabor«, Gradec. — 32 Ak*d dru štvo »Slovenija«, Dunaj. — 33. Zveza češkoslovanskih akademikov. — 34. Slovenska dijaška zveza. — 35 K t akad. droštvo »Zar|a«. — 36. Kat akad. društvo »Daoioa«. IV. 37 Društvo ti)venskih učitel|ic 38. Učiteljsko društvo za ormoški okraj. — 39. Z reza jugoslovanskih učiteljsk h društev. V. 40 Srbska odposlanstva, Belgrad 41. Podp rno društvo za srpske dijake, Zagreb. — 42. H-vatska odposlanstva, Zagreb. — 43 Zastopniki ameriških Sovencev. — 44 Štajerski S ovenci, Gradec. — 45 Slovensko omizje, Sarajevo. — 46 Društvo od vet. in not. uradnikov, CeLe. — 47 Slovensko planinsko društvo, Ljubljana. — 48. a) Dramatično društvo, Ljubljana. — 48 n) Ruski kružok — 49 PisateliSilo podporno društvo, Ljabljana. — 50 a) Društvo književnikov in časnikarjev, L-ub \& r»a. — 50 b) Društvo hrvatskih knjiž<- vn) Zvzi slov odvetnikov, Ljubljana.— 55 b) Mastna hranilnica — 56 Odvetniška zbor n?c*. — 57. Notarska zbornica. — 58. Žuo3r,stvo Bjtpo. — 59 Župan stvo Kobarid. — 60 a) Županstvo Tolmin. — 60 b) Županstvo L-kev. — 60. c) DepuUc;;a ob* svrta v Mirnu pri G ^«oi. — 61. Županstvo Nakjo. — 62 Županstvo L»tu*. — 63. Županstvo Breznica. — 64 Župan in rnčinski svet mesta Kranj. — 65 Župan in občinski svet dež. sto -nega mesta Ljubljane. VI. Ceijskanarodna godba. 66. Trgovsko društvo »Merkur«. VIL 67. Narodna ciialnio«, Bied — 68 N*rodna čitalnica, Brežice. — 69. Narodna čiuln c». C-lje. — 70 Narodna č talnio«, C*rklje. — 71 Narodna čitalnica C*>*kno. — 72 Narodna čitalnic* K«mn^k. — 73 Narodna Ć t*!nioa, Kr*n« — 74 Bralno društvo, Kranj. — 75 Bralno in sad-jerei«ko društvo Hridina, pri P.uju. — 76. Bralna in sadjerajeki društvo, Kreplje. — 77 Narodna Čtiain^o*, Maribor. — 78. Narodna Čitalnica, Postoma. — 79 Narodna Čitalnica, Ptuj. — 80 Narjdna čitalnic*, Sežana. — 81. Ntrodna čitalnica, Š*cfj* L ka. —- 82 N-rodna čitalnica, S^doja S,4k* — 83 N-rodna č tainioa, R-ka. — 84 Tržrtflk^ {)( dporno in bralno društ o — 85 Hrvatska čitalnica, Samobor. VIII 86 Slrjven*kn tesarsko in zidarsko drušvn, L-utljana. — 87. Čevljarsko podporno društvo, L)uMjtna. — 88 O e šivalno društvo. Skoljja Loka. — 89. Oleoševaloo društvo, Rožna dr.hna — 90. Voino društvo, Ptui. — 91. Straža ob Savi, Jezica. — 92 Narodna prosveta, Gorica. — 93 D**l~v8ko podporno društvo, Trst. — 94 Kolesarsko društvo, Gorio*. — 95 Gasilno društvo, Brdo — 96. Gasilno društvo, Spodnja oiška, ___ IX. Kranjska godba. 97. Slovansko pevsko društvo v Trstu. — 98. Pevsko društvo »Adrija«, Trst. — 99 Pevsko društvo »S ava«, Trst — 100 Pav*ko društvo »Vele-st»*«} Trst. — 101 Pevsko društvo »Hajdnh«, Trst — 102. Pevsko društvo »Koln«, Trat — 103 Pevsko društvo »Zarja«, Trst. — 104 Pevsko društvo »Prešeren«, Boljunpc. — 105. Pevsko društvo »Vodnik«, Dolina. — 106 Pevsko druStvo »Nabrežina«, Naorežina. — 107 Pevsko društvo »Ladija«, Devic. — 108 Hrvatsko pevsko društvo »Lovor«, Opatija Vo-iosko. — 109 G *sbeno in dramatično društvo, »Volosko« — 110. Glasbeno društvo. »Gorica«. — 111. Pevsko druStvo »Vranska viU«, Vransko. — 112. Pevsko društvo. C-lje. — 113 Pevsko društvo »Ratilovec«, S-lce — 114 Pevsko društvo, Toplica. — 115 P-vsko društvo »Zvon«, Šmartno. — 116. Ziirovmkov pevski zbor, S . Vid. — 117 M-šani pevski ibor, Postojna. — 118 Salonski orkester Postojna. — 119. Pevskn društvo »Tabore, Lokev. — 120 Hrvatsko pevsko društvo »Jadranska vila«, Suš«k. — 121. Pevsko društvo »Lira«, Kamn k — 122. T»mburaško društvo »Tnglsv«, Ljubljana. — 123. Hrrateko tamburaš&o druStvo »Kolo«, Ljebljaoa —124 Pevsko društvo »L ub-• lanski Zvon«, Liubhana. — 125. Z*eia slovenskih pevskih društev. — 126 Pevsko društvo »Ljubljana«, L ubijana. — 127 D^Iavsio pevako irustvo »S!a*ec«, L ub'jana. — 128. •Glasbena Matica« L ubl ana — 129. Moški m ž-nski ibor »Giasbene Ma« tiče«, Ljubljana. Iz obrtnega odseka. Dunaj, 8. septembra. V vče-rajšni seji so se sprejtli k § 3S dodatki gl -de- izkaza usposobljenosti v obrti ter se je določilo, da takega is-%aza ni tr*b» pri trgovanju z živimi Starimi, z raznimi odpadki, s kmetijskimi, vinarskim*, goziarskimi ali rudarskimi izdelki, nadalje so tudi izvzete br*njari.e in kramarije na ft.-š« 1 . kjer ni pom<-žoe$r» osobi*. Na visoki skali, dvigajoči se iz cvetja, sedi iz brona vlita muza pesništva in drži v roki lovorjev venec, da ž njim poslavlja pesnika. Muza je vitka iD nežna in na pol zaprte oči ji dajejo sanjav izraz. Pod muzo stoji bronasti kip Prešernov, ki je 34/2 m visok. Prešerna je umetnik ovekovečil, ko je zamišljen v pesnikovanje. Obraz je narejen po Goldensteinovi sliki ali lepo idealiziran; poteze so plemenite, izraz je duhovit, a ohranjen je kranjski tipus. V tehniškem oziru stu Prešeren in muza znamenito lepo izvršena. Na straneh spomenika sta dva reliefa. Prvemu je vzet motiv iz Prešernovega „Ribiča". Ribič jadra ponoči na morju, da bi došel zvezdo sreče, a morske vile ga zapeljejo v nesrečo. Drugi relief predstavlja prizor iz „Krsta pri Savici", ko se Črtomir za vedno poslavlja od Bogomile. Tudi reliefa sta krasno izvedena. Skala, na kateri sedi muza, je iz baveno-granita, podstavek iz pohorskega granita. Kamnoseška dela je jako lepo izvršil ljubljanski kamnosek J. Vodnik. Spomenik je mogočen in veličasten in dela čast velikemu Prešernu, a tudi čast umetniku Zajcu. Na devinski skali. Zgodovinska povest. Prvi del. (Dalje.) Juri se je porogljivo zasmejal in zbadljivo odgovoril : „Saj ne mislim izročiti plemenita-šev in mestjanov oglejskemu patrijarhu, marveč samo ubijalce, tatove in zako-nolomnike in za te je treba mogočnega in strogega sodnika. „Kristu8 ni tako učil," je skoro polglasno rekel Tomaž, a Juri se ni zmenil za njegovo opomnjo nego se zopet obrnil k Rajmondu. „Koliko je patrijarh pripravljen plačati?" „Šeststo oglejskih srebrnikov na leto." „Dobro! Naj velja kupčija za eno leto." Juri je stopil k oknn in gledal nekaj časa ven na morje, na katerem so svetlikali zadnji žarki zapadajočega solnca. Naenkrat se je obrnil. „Rajmondo, jaz potrebujem še več denarja. Kaj bi patrijarh še kupil od mene?" „Popolno sodstvo nad vsemi kri-voverci." „Prijatelj Rajmondo, iz tega pa ne bo nič. Uboj, tatvina in zakonolom-stvo, to so hudodelstva, ki se dajo dokazati ; kriv je tisti, ki je tako dejanje izvršil. S krivoverstvom pa je drugače. Vi, kar vas je v službi oglejskega patrijarha, proglašate vsakega za krivo-verca, ki se vam brezpogojno ne pokorava. Krivoverstvo je za vas molzna kravica in sredstvo za maščevanje. Kaj mislite, da ne vem, koliko vam je že vrglo krivoverstvo v Čedadu in v La-tisani, Vi! Rajmondo, bi obsodili kot krivoverca in dali sežgati vsakega, kdor bi se ozrl za Vašo krasnooko Črno sužnjo, ki je gotovo naj nesrečne jŠe žensko bitje, odkar je Vaša last. „Vi bi pač radi tolažili mojo sužnjo?" z je nekako srdito porogljivostjo vprašal Rajmondo, v čigar očeh je zasvetil plamen sovraštva. „Jaz ne," se je smejal Juri a takoj zopet umolnik, ko se je njegov pogled srečal s Hasanovim pogledom. Rajmondo je z ostrimi pogledi motril vse navzočne; kakor bi znal Či tati v človeških srcih, tako srepo si je vsakega ogledal. Obrnil se je tudi proti Hasann, ki pa je ostal tako hladen in nepremičen, kakor da mu je usoda odrekla zmožnost misliti in razumevati. Rajmondo je bil oČividno zadovoljen z uspehom svojega motrenja. Nekako pomirjen je zopet pristopil k Jurju in začel iznova govoriti o nameravani kupčiji. „Patrijarh me je pooblastil, da Vam ponudim dvatisoč oglejskih srebrnikov, če mu odstopite sodstvo nad krivoverci. Pomislite, dvatisoč srebrnikov." „A jaz Vam te pravice ne prodam za noben denar na svetu," je odgovoril Juri s tako odločnostjo, da se je Tomaž veselo in zadovoljno nasmehnil. „In ko bi mi patrijarh prepustil vsa svoja mesta in vse svoje graščine, in ko bi jaz ne imel ne kruha ne varnega zavetišča — te svoje pravice bi mu vendar ne prodal. Predlagajte mi kaj drugega; patrijarh ima gotovo še drugih želja." „Uganili ste! Devinski vladarji so nekdaj prodali patrijarhatu Gemono. Od tedaj ima patrijarh dolžnost, da Vam v slučaju vojne pošlje pomoč; sto mož, če se vojskujete na svojih tleh, petdeset mož, če se vojskujete na tujem ozemlju. Koliko želite plačila, da ga za vedno odvežete te dolžnosti?" „Če pojdem v vojno proti kakemu sosedu, ne bom nikdar klical patrijarhovih mol, ker v tem slučaju je moja skrb, da se zadosti pripravim; dolžnosti pa, da mi pošlje patrijarh sto mož, če bi bil jaz napaden na svojem ozemlju, te ga ne odvežem za noben denar; Devin in drugi moji gradovi morajo ostati mojemu rodu. Govoriva o Čem drugem." „Ne vem, če se izplača," je menil Rajmondo, „saj ti nobena ponudba ne ugaja." „Le nadaljujte! Patrijarh ima vedno toliko želja, da gotovo še napraviva kako kupčijo." „ Kolikor vem jaz, ima patrijarh le še eno samo željo," je pikro odgovoril Rajmondo. „Patrijarh ima dolžnost, dati dvajsetorici Vam podložnih vitezov hrano in stanovanje, Če pridejo z Vami v Oglej." In ironično je dostavil lokavi mož: Ta patrijarhova dolžnost mora biti že silno stara, ker Že kdo ve koliko časa ni več dvajset vitezov podložnih devinskemu vladarju." Jurju so te besede hudo spekle, saj so ga spominjale, kako na zadnje njegov rod, ki je bil nekdaj na Furlanskem, na Goriškem in na Krasu še mogočnejši od Eppensteinov in An-dechsov. Ali zadušil je svojo bol in premagal svojo nejevoljo, tako da se Rajmondo ni mogel veseliti uspeha svoje ironije. Konferenca pri ministrskem predsedn ku. Dunaj, S. septembra. Včeraj je konferiral b*ron Gautsob s poslan eem Heroldom. Pri tej priliki je navedel Herold kot načelrvk Čtskeaa narodnega sveta c*lo vrsto pritožb laradi preziranja enakopravnosti ter zahteval varstvo za češko man>šeh na-ščanib, pa samo zate, da bi detal nemir in sovraštvo in da bi občmeke volitve izpadle v kierikalnem zmislu. Dotični dopieun se zaganja v meščane, č«s , da imajo gnojnice po ulici h, vidi tudi vsa stranišča itd., t^era pa ne pom'sli, da precejšnje število Metlica«.-u v Živi od poljedelstva in če ima svojo živino pri domu, gotovo ne bode vs&kih vil gonja posebej nesel na njivo. Priznamo, da ni vse tako kakor — ne lahko — ampak bi moralo biti. Tako kakor »Slovene** poroča, pa tudi ni, prilagal je obilo. V dotičnem dopisu se to cloveče dela. kakor da bi bi) tujec, ki še ni nikoli videl Belokrsjine. Za tako neumna nas pa naj naša domača zdražba, nas vročekrvni kaplan nskar ne smatra. Vemo dobro, da je zafiasa volitev dobil »Btfrfhi von Laibacb«, od Toneta, da naj dela, kar se bode dalo, samo da iztrga Metliko liberalnim zverinam iz rok, ali to mu je grdo izpodletelo Prignal je komaj s svojim rosavn štirrt adjutantern vred osem ubogih, na duši bolnih kmetičev in še teh se mu je polovica skujala, uvidevšt, da se ni varno boriti tam, kjer jih nič ne briga in nič ne bol*. Prijel je metlo v roke ter začel mesti gnojnico in stranišča po Metliki, ali bolje bi bilo, dasi enkrat našo župno cerkev pogleda, kjer ni bil prah orne ten, kar je naš meščan Gabrovšek opustil meŽnarijo. Tudi bi lahko svoje tercijalke, device itd. napotil, da bi ne onesnaževale prostora tik in okrog cerkvenega zidu. Ali je to varno za življenje tistih, ki pritrkujejo v zvoniku, da nima lina zvonika ograje? Se nekaj takih stvari imamo, pa naj bo za danes. Pazite, velečastni, na svoje stvari in pometajte najprej okoli cerkve. Pa še nekaj! Zvedeli smo tudi, da ste pri kmetih agitirali, da bodo morali MetliČanom mlin plačevati. Nesramna lai! Prosimo dokazov, da je kmetic samo 1 vinar plačal, ali pa, da bode plačal za mestni mlin. Zakaj pa se rosavniški »fiftferič« več ne poteguje za cesto Čez vejer? Sedaj je več ne potrebuje, ker se boji, da bi metliški mlin bolje uspeval. Priznavamo, da je klerikalna drhal naredila v Metliki mnogo sovraštva in prepira in odtegnila nam nekaj omahljivoev, ki so vredni vsega obžalovanja, ali če Bog da, čas nam prinese zopet mir in slogo in nam it celi rane. Vam pa, g. kaplan S — ko ravno slišimo, da ste dobili od generalnega poveljstva ukas, da jo morate odkuriti nekam čez Girjanoe, kličemo: nesi Vas vrag — Če ie še kaj močan — v Mandžurijo med Hun guse, ker tam boste bolj uspevali, kakor med liberalnim belokranjskim meščanstvom. Za vami gotovo ne bode nikdo drugi točil soli, kakor more biti brigada Marijinih devic, ker bodo izgubile svojega »mozgnatega« brigadirja. SI ne se pa bodo vam, g. S, vendar cedila po brhkih dekletih in v spominu vam bodo ostali — morebiti ko boste že kje upokojeni žup oik — sladki večeri v družbi nežnega spola na vrtu metliške prostije. Sretan put! Metličani si pa želimo takega duhovnika, kakršen je bil pri nas pred enim letom, akoravno ni bil nad rojak in je radi tega moral oditi, ker je bil z meščani prijazen in ni sejal prep:ra ter ni hotel 'grati vloge političnega agitatorja. Torej nazaj k nam i njim, ali pa s kakim njemu enakim! Iz Brežic« V Brežicah imamo Slovenci bojevati neprestan boj s pru sotilsko zalego. Da se poveča število sobojevnikov, smo lansko leto ustanovili sokolsko društvo. Kakšnega po mena je Sokol za brežiške kakor tudi, okoliške Slovence, priča dejstvo, da se vrši sedaj pri nas pod vplivom mladega Sokola pravi narodni preporod. V kratki dobi svojega obstanka je mladi Sokol dosegel že lepe uspehe. Ne samo v Brežicah, ampak tudi v celi bližnji okolici se je začelo ljudstvo dramiti, spoznavši svoje zatiralce, ter se z ogorčenjem odvračati od njih. Najlepši dokaz temu so navdušeni sprejemi, ki jih l"e prosto ljudstvo priredilo mlademu Sokolu povodom njegovih izletov v okolico. To seveda silno peče naše nasprotnike, ker vidijo, da dan za dnevom gineva njihova avtoriteta, ker dobro vedo, da je Sokol tista sila ki je poklicana v življenje, da zabije poslednji žebelj v krsto brežiškega nemČurstva. Sokolska društva so sestavljena na najširši demokratični podlagi in kot taka zedinjajo pod svojim okriljem vse stanove, ne ozirajoč se na razlike in stališča, ki jih zavzemajo posamezniki v narodnem socijalnem življenju. To dejstvo uporabljajo naši nasprotniki in skušajo na nesramni način Škodovati ugledu našega društva. Toda za nas ni me-rodajno, kakšno mnenje imajo o nas brežiški nemčurčki, in njihova natolce vanja nas ne morejo žaliti, ker ljudje take vrste niti ne morejo zbujati naše pozornosti. Da pa bodo cenj. Čitatelji vedeli, s kako sodrgo se imamo boriti, hočemo tukaj v kratkih potezah naslikati brežiške poturice. Prvi in povsod na pozorišČu je znani pangerman Paj-daseh ali po domaČe „Steimverfergustl." Njegova zibel je tekla seveda v pristno nemškem kraju, namreč v kozjanskem okraju na Spodnjem Štajerskem. To Človeče, ki si s tem služi svoj vsakdanji kruhek, da brije slov. kmeta, nestrpno napada vse, kar je slovenskega; poza bil je, da je svoječasno uavduseno pel „Slovenec sem" in „U boj, u boj" a sedaj je postal izdajalec svojega lastnega naroda. Ta propalica, ki se je nedavno seznauil s celjskim ričetom, ker je lani ob priliki otvoritve „Narod nega doma" s kamenjem pobijal dosle Sokole in ki je zopet sedaj prišel v dotiko s sodiščem, je dika brežkih nemČurjev, kakor se je svoječasno sam izrazil: „Ich und meiue Frau siud die Zierde der gauzen Gesellschaft." Ne zavidamo naših nasprotnikov na tej kliki marveč jim želimo dober tek. Na drugo mesto bi smeli postaviti nič manj razvpitega Gašparčka Odra , knjigovodjo pri še bolj razvpitem jajčjem baronu Matheisu. To osebo, ki se tudi pri vsakem izzivanju Slovencev odlikuje in katero so lani orožniki gonili po mestu, ker je tudi pomagal pobijati Sokola, si lahko vsak čitatelj najlažje predstavlja, ako si predoči izžeto citrono, postavljeno na dva zobotrebca. Dasi je sirota tudi drugače pohabljen, vendar ga to ne zavira, da ne bi pri vsaki priliki blatil Slovencev s svojim strupenim jezikom. Nič manj se ne odlikuje v tem oziru Fricl Kaler, po domače „Ranner Tagblatt." O tem možakarju bi vedel marsikak trgovski pomočmk kaj zanimivega povedati. On je „poštenjak" od glave do nog! Vse Časti vreden je tudi znani Faleschini, tukajšnjega župana nadebudni nečak; ta go-spodek nima drugega posla kakor da pohaja ves dan brez dela okrog in ako pride v Pufsteinu do pretepa, je on gotovo tudi zraven. Pozabiti pa ne smemo našega dičnega nadučitelja Hm terholcerja, ki ga je lani tukajšnji davčni nadzornik naklestil s sabljo po puhli njegovi glavi. Letos se je baje nekaj zgodilo, o Čemer prav mirno molče naši šolski očetje, Čeprav jim je znana vsaka stvar. Značilno je, da je bil Hinter-holcer po omenjenem dogodku takoj odstavljen od časti „hauptmana" našega slavnega „fajerbera." V kategorijo brežiških kolovodij spadajo dalje obče-spoštovani jajčji baron Matheis, dalje lekarnar Schniiderschutsch katerega dedje so krave pasli v brežiški okolici in se pisali z pravim imenom Žuider-šič, in nekdanji stražmojster Gabrič. Ta imenitni gospod je začel v zadnjem Času, pozabivši svoj nekdanji poklic, brez povoda napadati mimo svoje gostilne idoČe Slovence; seveda to je že znana nemška olika. Ako si še zraven mislimo par revnih rokodelcev kakor StipčiČa in Vimpolška, ki čutita v svojih žilah tudi pristno germansko kri, in katerih zadnji je pri odhodnici načelnika brežiških nemčurjev, dr. Wies-thalerja, žalostno izdihnil: „Bos bemar obar jec mohu!" potem bi bila slika dokaj popolna. Pridenemo še lahko takozvaoega „rdečega Martina" iu „čr nega Soloerja," ki igrata ob posebnih priložnostih pri naših nemčurČkih jako važne vloge. Prosit ! Labko bi še marsikaj navedli o naših psevdonemcih, toda to si prihranimo za drugikrat. Ti pa, dragi slov. kmet, zapomni si ta imena, in ako Te pot nanese v Brežice, izogibaj se svojih kletih sovražnikov in podpiraj tembolj svoje prijatelje, ki stojijo v prvi vrsti, boreči se za Tvoj blagor. Na razpolago so Ti narodne trgovine; ako se hočeš okrepčati s kapljico dobrega vina ali piva, imaš svoj lastni „Narodni dom." Podpirajte tudi narodne rokodelce, da bodo tudi oni lahko tekmovali s svojimi sedaj še močnejšimi nasprotniki, ker le tako nam bo mogoče streti glavo nemškemu zmaju v Brežicah ! Dnevne vesti V Ljubljani, 9 septembra. — Osebne vestL Komorni predstojnik pri nadvojvodi Josipu Ferdinandu, polkovnik gosp. Jjsip pl. Weber, je premeščen od svoje službe k pešcem in je ob tej priliki dobil red železne krone III razreda. Bil je jako koncilijanten gospod. Na njegovo mesto pride, kakor se čuje, g baron Testa, ki je bil še pred Kratkim stotnik v Ljubljani. — Grozna nevednost. Tako senzacijonalno se glasi naslov notici, ki jo je priobčil zadnji „Domoljub". Napis „grozna nevednost" obeta pač pretresljivih razkritij. Ko smo čitali ta napis, smo ostrmeli, kajti pričakovali smo kaj posebnega, saj je urednik „Domoljuba" stari politik Nace Žitnik in saj ga piše in ureja nadebudni Evgen Lampek. „Domoljubova" notica je posvečena „Notranjcu". Ta je pisal, da „v gosposki zbornici sedi en sam Slovenec, ljubljanski škof Jeglič, da bi se bil kdaj potegnil za Slovence, tega pa Še nismo doživeli". To je notica, zaradi katere očita „Domoljub" svojemu tovarišu „Notranjcu" ne navadne nevednosti, marveč grozno nevednost, tako, da se morajo spričo nje ljudje kar križati. Tako-le jo je „Notranjcu" zabelil vrli katoliški „Domoljub" : „Učeni sotrudnik „Notranjčev" bi pa vendar lahko vedel, da sedi v gosposki zbornici poleg ljubljanskega knezoškofa tudi majiborski. To je drugi Slovenec v gosposki zbornici. Tretji jepagorjanski baron Schwe-gel, odpadnik in vaš zaveznik. Kar se tiče delovanja našega knezoškofa, radi verjamemo „Notranjčevim" ljudem, da niso doživeli, da bi se ljubljanski kne-zoškof potegnil za Slovence, ker „No-tranjec" je še mlado dete, pač pa so to doživeli drugi ljudje. Le pojdite vprašat u. pr. RibniČane, kdo se je za njih interese postavil v gosposki zbornici, ko se je slo za krošnjarski zakon. In Ribničanje so menda Slovenci ali ne. Nasprotno pa od Sckvvegla nismo nikdar kaj takega doživeli — in tudi ne bomo. Tako odkrito in poceni pa tudi „No-tranjcevemu" sotrudniku ni treba prodajati in kazati svoje nevednosti." Huda je ta „Domoljubova" bomba ali samo za tiste, ki ne poznajo — resnice. Zakaj Če se stvar natančno preišče, se pokaže, da „mlado dete", ki sliši na ime „Notranjec", vendar še ni tako grozno nevedno, kakor stari kljunač Nace Žitnik in mladi kapun Evgen Lampe. Resnica je namreč, da da sta pač ljubljanski in mariborski Škof Člana gosposke zbornice, a ne kot Slovenca, marveč kot cerkvena dostojanstvenika. Škof Jeglič se ni oglasil samo za slovenske RibniČane, nego v Še večji meri za nemške KoČevce, zavzel se je za njih krošnjarske pravice, nikdar pa se Še ni in se tudi nikdar ne bo zavzel za slovenske narodne pravice. Iu tudi mariborski škof ne bo tega nikdar storil. „Notranjec" je torej p opol noma prav imel s tem, kar je pisal. Grozna nevednost, ki jo je „Domoljub" očital „Notranjcu", pa pade podvojeno nanj nazaj. Pokazal je namreč s to svojo notico, da je sam neveden in lahko se reče grozno neveden, kajti če tako stvar politik, kakor je Nace Žitnik, in tako gostobeseden petelin, kakor je Evgen Lampe, pišeta, da je baron Schvvegel član gosposke zbornice, potem je to res grozno neumno. Ali spi Žitnik v poslanski zbornici, da ne ve, da je baron Scb vvegel član poslanske zbornice iu sicer poslanec kranjskega veleposestva. Žitnik bi lahko barona Schvvegla videl pri vsaki seji poslanske zbornice, pa je menda pri vsaki seji brljav ka-li, ker zdaj naenkrat piše, da je Schvvegel — Član gosposke zbornice. V prihodnje naj Žitnik in Lampe malo bolje pazita, kajti to je že velikanska blamaža, če očitata grozno nevednost drugim in s tem očitanjem le dokazujeta, da sta sama grozno nevedna. — Shod narodno-radikaf-nega dijastva v Trstu. Včeraj popoldne ob 4 uri se je otvoril v »Narodnem domu« velik ljudski shod, ki ga je sklicalo narodno radikalno dijaštvo. Predsednikom je bil izvoljen predsednik političnega društva »Edinost«, g. Gorjup, podpredsednikoma pa dr. Slavik in akademik Lovše. Shoda se je udeležilo 900 oseb, med njimi tudi »zastopniki« tukajšnje socialne demokracije. Dr. Ravnihar je govoril o vseučilišču, čistoaiovenskih srednjih šolah in o ljudskih šoUh v Trsta C -sarskemu namestniku princu Hohenloheiu je očital, da drži z ono stranko, ki nosi na papirju zapisano iridento, kar znači, da se v Avstriji več zmore z bombami in petardami, kakor s prošnjami. Dr. Rvb&f je go voril o programu narodne avtonomije. Dr. Smodlaka je opozarjal na Trst, kot emp->rj Dalmacije. Kopač je na padal vse vprek — vsled česar je nastalo tako razburjenje, da je moral s svojmi sodrngi zapustiti dvorano. Odgovoril mu je akademik Ribnikar. Nato je bila z nepopisni n navdušenjem sprejeta resoluoija dr. Ravniharja, v kateri se zahteva, da izdi j nannestništvo v Trstu nemudoma odločbo, da mora mestni svet tržaški v mestu samem ustanoviti ljudsko Solo s slovenskim učnim jezikom. Dokler tega tržaški mestni svet ne stori, naj jo ustanovi država sama. Sprejeta je bila tudi dr. RvbefđVa resolucija, ki obsoja od tuioev in vlade med nas zaneseni provincija-lizem ter pravi: Slovenci naj se zavedajo, da je tieba nastopati za vseslovenske interese in težnje enotno. Poživlja slovenaao časopisje, da intenzivnejše deluje v tem zmisiu Re-eo uaija zahteva, da se zakonito konstituirajo narodi, da postanejo tako juridične osebe z lastnimi organi. Z»t3 naj se avstrijski državljani rai-dele po narodnosti v upravne celote, na) se brez ozira na teritorij da vsakemu narodu lastno zakonodajstvo in samouprava v vseh kulturnih in narodno-gospodarskih zadevah. V svrho tega naj se zasnujejo narodni parlamenti na podlagi splošne, enake m tajne volilne pravioe; upravne oblasti in javni zastopi pa naj oe dele po narodnosti. — „SJovenčeva" hudobija. V tiskovni pravdi g. Julija Novaka, obč. tajnika v Idriji, proti Antonu Kristanu seje slednji zavezal, da vpošlje preklic svojih Žaljivih besed v Časopise „Slov. Narod", „Naprej" in — „Slo venca". G. Kristan se je lojalno odzval svoji dolžnosti. Poslal je svoj »preklic* tudi upravništvu „Slovenca" a p r c k 1 i ca „Slovenec" do danes še ni objavil. Na vprašanje, zakaj ne, se je odgovorilo, da je upravništvo kratko malo sklenilo, da preklica ne ob javi, tudi ne proti plačilu. No, kdor pozna vso zadevo, ta tudi ve, zakaj tega „Slovenec" noče storiti. S tem bi namreč svojega stalnega idrij skega dopisnika, kateheta Osvvalda, postavil na laž. Kristan se je namreč Osvvaldu „usedel" in se je zaletel v g. Novaka misleč, da duhovnik Osvvald MT Daljo v prilogi. ~UM 2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 206, dne 9. septembra 1905. poroča Čisto resnico. Ko pa je prišlo do tožbe proti Kristauu in je ta začel stvar bolj natanko Študirati, je izpre-videl, da je Oswald — lagal. Zategadelj pravi Kristan v svojem preklicu, da je bil napačno podučen in da je le vsled napačne informacije prišel do svojih napačnih sklepov. Naravno je torej, da tak „preklic" „Slo-vencn" in njegovemu dopisniku — ne diši. Čast krasti je lahko, kaj ne; a krivico popravljati, tega ne poznajo katoliški duhovniki zbrani okrog Škofovega lista. — K poglavju „deželna učiteljska konferenca". Zadnji »Slovenec« se izgovarja, da gospod deželni glavar pl. D e t e 1 a in gosp. deželni odbornik P o v š e , ki je pri deželnem odboru šolski referent, zato nista prišla k deželni učiteljski konferenci, ker nista bila »povabljena«. Nam se je ta stvar takoj zdela sumljiva, zato smo se zanjo zanimali in zvedeli od popolnoma verodostojne strani, da k deželni učiteljski konferenci sploh ni bi nihče »povabljen«. Pač t a je bil deželni odbor od c. kr. deželnega šolskega sveta ravnotako, kakor izvoljeni delegati uradoma ob v e š č e n , kdaj in kje se bo vršila deželna učiteljska konferenca. Ker so vrhutega po obstoječih predpisih deželni odborniki častni gostje deželne konference, bi bila gosp. deželni glavar pl Detela in gospod deželni odbornik Povše lahko tudi »nepovabljena« prišla h kor ferenci, ker imata tudi fcrez »povabila« zakonito pravico se je udeležiti. — Doba konkordata se vrača. »Slovenec« je priobčil dne 1 1 m. tale ins^rat: »Razpisuje se služba cerkvenika in organista na Jančem pri Litiji. Službo je nastopiti s 1. oktobrom in se lahko združi tudi s šolskim poučevanjem. Župni urad Janče« — Najprej terej cer-kvenik, potem organist in nazadnje učitelj. Do p čice tako, kakor je bilo svoje dni. Pri tem vprašamo še ponižno: Od kdaj ima prečastiti župni urad na Jančah pravico razpisavati in oddajati učiteljsko službe? Na to vprašanje odgovori morda o. kr. okr. šolski svet v L tiji. — Značajen škof. Mostarski škof Busen; ć je na praznik sv. Cirila in Metoda daroval starosloven-sko mašo. Zato mu je papežev drž. tajnik kardinal Merry del Val poslal ester ukor. Škof Buconj'ć je na ta ukor poslal v Rim tak odgovor, da ga bo kardinalČek M rry del Val pomnil. Kakor poročajo hrvatski listi, je pisal škof v tem odgovoru med drugim: aJaz sem Tvoj ukor vrgel v koš, ker je otročji. Ža blizu 25 let sem ekcf. Vem, kaj je mojemu narodu korstno in kaj škodljivo. Tvoji predniki so bili razboriti in izkušeni ljudje in nobeden se ni nikdar predrznil me grajati zaradi mojega pastirovanja.« — To je tako mežat odgovor, da takega španski kardinalČek Meny del Val pač še ni dobil. Zal, da je le malo škcfov, ki bi bili tako značajni in pogumni, kakor Buconjić. — Tržičani kvišku — dan se dela. Piše se nam: „Der Waha ist kurz, die Ren ist lang" — te besede šume sedaj Gassoerju po njegovih kosmatih ušesih, odkar je videl, da si je s svojim nepremišljenim predlogom o imenovanju častnih občanov nakopal sovraštvo celokupnega slovenskega prebivalstva v Tržiču. Da, da, še dolgo Vam bode razjedal kes Vaše srce, gosp. Gassner, in tudi nebo Vam ne bo poslalo tolažbe in odveze, dasi po zadnjih dogodkih prav goreče pohajate v cerkev. Vaše molitve so hinavske, namen, katerega hočete doseči, Vašim bližnjim sovražen: Bog Vas ne bo uslišal. Zakaj zametujete lepe zglede, katere Vam daje odkriti in radi svojega kulantnega, čistega značaja in nastopa obče priljubljeni Vaš kompanjen gospod Glanzmann?! On je mož — zakaj se ne morete povzpeti tudi Vi do niv5-a njegove razsodnosti? — Ker ste pač Tirolec in hinavec. — Sedaj le vzdihujte: če bi mogel svojo tovarno oprtiti na hrbet, odnesel bi jo v Tirole. Ki želimo z Vami isto, ter Vam damo recept za željeno moč: pijte trikrat na dan pe dva litra Knfekeja na vodi — v enem mesecu boste dobili moč kakor Samson, nahrbtili boste tovarno, mi pa Vam napravimo takrat še večjo odhodnico nego Riegerjn. V nemških štimcah iz Kranjskega opisuje „Grazer Tagblatt" slavnost Riegerjeve odhodnice. Značilno je, da imenuje lokale, v katerih se je vršila odhodnica „Hotel RadetzkyM — Lončar mu je prešlo venski, ali pa se Lončar sam sramuje svojega imena (? !) Mi pa pravimo, da se je slavnost vršila v gostilni Žvirčovega Matevža, ki se imenuje tudi Hotel Radetzkv. Dopisnik — pa ne mislite, gospod urednik, da je dotični članek skrpucala ena sama oseba, kaj še! — Rieger je predsedoval, poturica učitelj MikliČ je Članek sestavil, dr. Jagodiz ga je popravil, preoblala pa sta ga Siebeneichler in Bruckner — ta „dopisnik" torej slavi Riegerja radi zaslug napram tukajšnji predilnici. No seveda, o zaslugah napram predilnici, o zaslugah za Tržič ni govora, ker nobene ni. „Die uberaus starke Beteili-gung" — risum teneatis amici! Navzoči so bili: Gassner in Glanzmann, kot delodajalca Riegerjeva, Rieger s soprogo, hčerami in sinom, gospod „ich bin auch ein Slave" dr. Čzmiel, gvardijan in poštni upravitelj Zelenka, oni Zelenka, ki je tako navdušen za slepe ,trunke" in Čigar brat je zašel med slovenske poete, poštni oficijal Šifrer — potem pa nemški uradnik tovaren in podrepnik Miklič. Vseh skupaj ni bilo 50 reci petdeset oseb — doČim šteje Tržič nad 3000 prebivalcev, kojih se je okroglih 2000 udeležilo demonstracij. Hej Nemci tržiški, še v solato Vas ni dosti! Zelenka in Šifrer sta seveda svojemu nemškemu (!) pokoljenju izkazala čast, svojemu uradniškemu značaju pa dala brco s tem, da sta navdušeno tulila „die \Vaeht am Rhein." Poglejte ljubi Nemci: niti petdeset Vas ni bilo in vender so se našli med Vami ljudje, ki so nam pripovedovali take prizoreke z Vaše slavnosti, da nas je bilo sram poslušati jih. O ti uboga nemška kultura, kako te teptajo! Gassnerju se je tako smilila, da so mu solze zalile njegove svetlohlinske oči in začel je tako kruto tuliti, da se ga je g. Glanzmann sramoval in odšel pred zaključkom. Drugi dan pa se je Gassner hvalil, da Še v celem svojem življenju ni tako „gebrullt Heil," kakor tisti večer. Gosp. Gassner et consortes! Tržičani so mirni ljudje, dobri, ljubeznjivi in odkriti ljudje. Zakaj ste vrgli na to suho gorivo bakljo, ki je užgala ogenj — zanetila požar? ! Vi ste začeli boj. Mislili ste si pač, Tržičan, ta uboga para, nastavil mi bo tudi levo lice, Če ga počim po desnem. Zmotili ste se pa korenito. V Tržiču se dani, slovenska zavest se prebuja, klije in cvete, in kmalu bode rodila sadove, ki vam bodo neprijetni, ako se nam ne vdaste, da bi z nami delovali za napredek in blagor Tržiča. Kadar dospete do spoznanja, da je treba delovati ne samo zase, ampak za celokupen Tržič in boste storili v tem smislu prve korake, tedaj pričnemo podpirati i mi Vas. Do tedaj pa smo proti Vam in nasprotovali Vam bomo povsod. Streznite se — saj ste vendar že prekoračili štirideseto leto — in posvetujte se o tem z gospodom Glanz-mannom, ki je trezen, zmeren in radi tega priljubljen.---Tržiška redakcija nemških štimc v „Grazcr Tagblatt u" po Riegerjevem odhodu: načelnik dr. Jagodiz, tajnik, zapisnikar etc. poturica Miklič, tisti Miklič, kateri je bil za svojega službovanja v Postojni in Idriji navdušen Slovenec, tisti Miklič, čigar starši ne znajo niti besedice nemškega, — ostali privandrani pisači tovaren — ta redakcija — g. dr. Jagodiz, kako Vam je pri srcu, ko sedite s takimi „akademiki" skupaj, in po časopisih hvalite svoje nasprot-rike in mečete blato v svoje prijatelje! — je v mačkovitih svojih glavah videla v rokah demonstrantov kole in drugo „smrtno" orožje. Eh, veste kaj, tako veličanstne demonstracije ni bilo kmalu. Prcdno nam kaj očitate, priredite v Celju tako lepo demonstracijo in odkrili se vam bomo. Hoteli ste pač denuncirati gospeda notarja Stupico, a ste se opekli, ker se slučajno ne da vse denuncirati, kar nosi „c. kr." Gospod dr. Jagodiz, kaj ne veste, da more notarja premestiti samo smrt ali pa njegova volja in nihče drogi?) Saj ste vendar akademik! In pa ta domišljija! Da bi dali notarju zaslužiti „fast aus-schliesslich" Nemci! Gospod notar vodi svoj nrad vzorno, zaslužiti pa mn da oni, ki potrebuje njegova dela; zato pa menda vendar ne bo on odgovoren, če so tudi Nemci navezani na njegovo posredovanje. Ker se slavna tržiška redakcija toliko peča z osebo gospoda notarja Štupice, hočemo se i mi, a po informacijah od g. notarja samega, poglobiti v to stvar. Očita se gospodu notarju, da je Riegerjeve zasluge „un-geschmalert" priznal. O nboga Germa-nija! Razjokaj se nad propalo logiko svojih sinov! Po junaškem imenovanju častnih občanov se je zbral na Lončarjevem dvorišču ves nemški občinski odbor. Notar, je kakor običajno po uradnih urah — sedel za mizo in kmalu se je vnela debata o zadnjem junaštvu od-borovem, v katero je posegel tudi gospod notar, grajal javno tak nastop, ter odrekal imenovanim častnim občanom njihove po Gassnerju jim nadete zasluge za Tržič ter ves čas vztrajal pri svojem mnenju — javno in odkrito. Ko so Nemci že uvideli resničnost njegovih trditev, pa je Še pristavil: „Če bi si bil mogel kdo izmed novoimenovanih častnih občanov steči kakih zaslug za Tržič, mogel bi si jih samo direktor Rieger. Če bi mogel — vi, zavijači — ali tega ni storil! Svojo izjavo je gospod notar trikrat razločno ponovil; če pa vidijo Nemci v tej izjavi priznanje Riegerjevih zaslug za Tržič, je to za dobro znamenje, znamenje namreč, sta se začeli v glavah tržiških Nemcev vrteti že peto in šesto kolo; kateri jim skupno s prejšnjimi štirimi z 2000 konjskih sil broječo močjo kažejo za belo to, kar je črno. In o tem nas je gosp. Gassner s svojim zadnjim nastopom že precej za trdno prepričal. Dasi akademik, je dr. Jagodiz, ki se Riegerjeve odhodnice ni udeležil, češ, da je bil odsoten — videli smo ga pa, kako je s posebnim veseljem ogledoval s svojih oken demonstracijo — torej, dasi akademik, spustil je vendar dr. Jagodiz popolnoma ne-akademično budalost v svet, da ima namreč g. notar Stupica piko na Riegerja samo zaraditega, ker je Rieger preprečil, da predilnica neke od notarja predlagane pogodbe ni sklenila. Vse Časti vredna redakcija 1 Zakaj pa ne poveš, katera pogodba je bila to 1 No povemo mi! Ko se je vršil dne 27. jul. 1905 komisijonalni obhod in razprava o razlastitvi glede žel. proge Kranj-Tržič in industrijskega tira od postaje v Tržiču v predilnico, je zastopal gospod notar Stupica gospoda L. P. iz Tržiča, po kojega svetu je projektovana privatna proga predilnice. Kot zastopnik stranke je gospod notar, in ali bi smel drugače? uveljavil ugovore, katere mu je naroČila stranka, najprej pismeno potem pa ustmeno. Med temi ugovori je bil najvažnejši ugovor proti razlastitvi L. P.-ovega sveta. Z ozirom na to pa, da bi utegnil ta ugovor zavleči celo vprašanje železnično v nedogledni čas, je stavil gospod notar dogovorno s svojo stranko predlog, da umakne gorenji ugovor, ako sprejme predilnico menjo, s katero odstopi gospodu L. P.-u ravno toliko me-ječega svojega sveta, kolikor bi potrebovala P.-ovega sveta za svojo progo. Vsi člani komisije, tudi gg. Gassner in Glanzmann in njun zastopnik so predlogu pritrjevali. Ko pa zine Rieger svoj „auf keine Weise", je vztrajal tudi gospod notar pri svojem ugovoru proti razlastitvi s pomilovalnim pogledom na terorizirane Riegerjeve šefe. In zato naj bi imel gospod notar povod uprizoriti proti RJegerju demonstracijo ! Gospodi se blede! Končno bodi še povedano, da gospod notar ni niti uprizoril niti vodil demonstracije; pač pa je šel okoli 11. ure med ljudstvo in mu razložil, da je demonstracije dovolj, nakar se je ljudstvo razšlo. In pri tej priliki ga je videlo prihuljeno, izdajalsko seme v osebi policaja Majcna ter ga šlo naznanit višji gardi v Lončarjevi hiši. Pa Še eno povemo nemškim butcem. Gospodje Den, brata Ahačič in Peharec in vsi zavedni tržiški Slovenci bodo vselej in vsikdar vedeli preprečiti, da bi se po slovenskem Tržiču šopirila frankfurtarica ali pa tulila nemlka pesem. Zaprite se in navdniujte se za Prosijo pri zaprtih vratih in zadelanih oknih, mi bomo pa le večkrat zapeli »Hej Slovani- in razobesili naie krasne trobojnice. Tržičani kvišku — dan se dela! — — Maksi o protestantov-sko-ovabsbi nadutosti. V poslih , sem se mod 1 te dni v ljubljanskem južnoželezniškem skladišču za tovorno blago. V oči me je zbodlo troje ličnih novih zvonov iz livarne Samassove, namenjenih v Vuhred-Marnberg, — seli blizu našega Maribora. Presenečen opazim, da so napisi zvonovom, ako-pram gredo med Slovence, ne morda slovenski, niti latinski, nego nemški! In kaki ? Veliki se zove: Heilandglocke, a nasproti mu stoji: Jesus allein! Sprednjemu je ime Lutherglocke in ima vlito: Eine feste Burg ist uuser Gott. Tretji je končno krščen za Bis-marckglocke in nosi napis: Wir Deutsche furehten nur Gott und sonst nie-manden ! Rešena je zdaj švabšČina tam ob Mariboru, sem si mislil, kjer se peščici tamošnjih renegatov kisajo protestanta vski možgani. Poleg mene stoječi prijatelj pa je viknil: Bog daj norcem pamet! Toda tistih pet privau-dranih švabčkov in slovenskih renegat kov tam ob deroči Dravi nam ne po-nemči naših Štajerskih rojakov in ko bi se vsi Prusjaki postavili na glavo, ter naročili si tak zvon, kot je ubiti moskovski „kolokol" Ivan Veliki, kajti vzlic visoko-votlo donečim napisom na njihovih zvonovih neče biti slovenski Štajer kdaj pruska provincija! Oj ti ljuba protestantovsko švabska nadutost, kako grozno si majČkina in smešna! — Razobesanje franbfur-taric na šolskih poslopjih. Pri raznih prilikah, poiebno kadar prirejata »Sttdmarke« in nemški »Sohulverein« slavnosti na Štajerskem in Koroškem, se razobešajo na šolskih poslopjih nemške zastave (frank-furtariee). Zmano nam je, da je štajerski deželni šolski svet že večkrat v nasprotnih slučajih (pri Biovenskih slavncstir) razobeš&nj« slovenskih zastav prepovedal. Z ozirem na to poživlja »Domovina« krajne šolske svete oziroma gg. učitelje in župane, da uredništvu naznanijo njim znane slučaje iz preteklosti, kdaj je bil slučaj in kje, katera oblast je prepovedala slovensko zastavo na Šolskem poslopju in zakaj. — Stritar Prešernu. Povodom razkritja Prešernovega spomenika je zložil Josip Stritar naslednjo pesem, ki je izšla tudi v posebnem natisu: Imamo ga! — Veseli se, Ljubljana, Najlepši svoj praznuješ danes dan! Ponosna vzprejmi novega meščana, S teboj vesel slavi ga narod zbran: V podobi krasni v sredi tvoji biva, V podobi, ki nam vsem je v srcu živa! Izpolnjena nam vsem je srčna želja: Prešeren naš pred nami tu stoji! Srce kipi od sreče in veselja, V pogledu tem žarijo nam oči. Pozdravljen ! svetla zvezda ti nam bodi, Prešeren, ki nas po življenju vodi. Kdor težko obložen na potu peša, Kdor steze išče iz omrežja zmot, Tolažbe v bridkih urah kdor pogreša, Sem naj obljubi se na božjo pot: Komur je huda ura up pobila, Pri tebi tukaj išči tolažila. Kdo iz puščave te mu pot pokaži? Doživel hude čase je Slovan! Ti dvigni up mu, ti ga potolaži, Da skoraj lepši mu napoči dan: Tvoj duh govori z jasne nam višave: Na delo, bratje, pa pokoncu glave! Prešern I tu prisegamo pred tabo, Po vsej Sloveniji naj glas doni: Mi bratje biti hočemo med sabo, Živeti, kakor nas učil si ti: Za vse, kar je Človeštvu sveto, vneti, Sinovi zvesti domovini sveti! — K odkritju Prešernovega spomenika dospo nadalje: Telovadno druitvo »Sokol« v Sliki, korporativno, notarska ibornioa v Ljubljani, županstvo v Naklem na Goriškem, narodna čitalnica v Starem trgu a zastavo, telovadno druitvo »Celjski Sokol«, korporativno s zastavo, čitalnica v Sežani, druitvo hrvatskih knji ievnikov v Zagrebu (gg Stjepan pl. Miletić in Sandor Gjelski), hr vatska sokolska zavesa v Zagrebu, slovensko omizje v Sarajevu, telovadno druitvo »Primorski Sokol« ■ Sušaka, korporativno, pevsko in tambu-raikodruitvo»Kum«izRadeč, trlaiko podporno in bralno druitvo v Trstu, korporativno, »Triaiki Sokol«, korporativno i zastavo, slovansko pevsko društvo v Trota, pevsko druitvo »Adrija« v Trstu s zastavo, pevsko druitvo »Slavs« v Trstu o zastavo, pevsko druitvo »Velesila« v Trstu, korporativno, pevsko društvo »Hajdrih« v Tr-Btu s zastavo, pevsko druitvo »Zarja« v Trstu s zastavo, pevsko druitvo »Preieren« v Bo-1 j uncu, korporativno, bralno in pevsko dr. »Vodnik« v Dolini s zastavo, hrvatska čitalnica v Samoboru, glasbeno dramat-sko druitvo v Voloski, žalski odsek »Celjskega Sokola« v Zaleu, korporativro, mestna občina v Kranju (Supan in 10 obi. svetnikov), učiteljsko društvo za ormoiki o k r a j, t e 1 o v a d n o d r u-itvo»Soko!«naJesenJcah, kor-porativno, mestna hranilniea v Ljubljani, russkij kružok v Ljubljani, narodna čitalniea v Novem mesto, srbska čital-nica v Ljubljani, »Sokol« v Voloski Opatiji, čitalnica na Glincab, prostovoljno gasilno druitvo v sp Šiški, akadem. fer. druitvo »Adrija« v Trstu, hrv. pevsko druitvo »Jadranska Vila« na Suiaku s zastavo, čitalnica Blaža Potočnika v Sent Vidu z zastavo, čitaonica »Bratinstvo« v Voloski, županstvo na Lokvah na Krasu, postojnski salonski orkester, »Matica Hrvatskt«v Zagreba, postojnski mešani pevski zbor, županstvo v Dolskem, telovadno društvo »Sokol« v Tržiču, trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani, deželni odbor kranjski (gg gfc var Detela, Povše in Grasselli) in društvo hrvatskih umjetnika vZagrebu (g. prof Frangeš i dr) — Akademija. Opozarjamo ie enkrat na današnje predavanje gspd. dr. Ivana Prijatelja o temi »Drama Prešernovega duševnega življenja.« Predavanje se vrši v »Mestnem domu« ob 8 uri zvečer. Vstopnina za osebo je 20 h. Tiskani vzporedi predavajo so dobiti pri blagajni po 10 vin. komad. — Rusko vseučilišče v St. Peterburgu bode zastopal g)sp. profesor Peter pl. Zabolotskij, ki bo pred spomenikom tudi govoril — Moskovska univerzi-teta. Rektor moskovskega vseučilišča g. Leonid Ljahtin je brzojavil sledeče : Moskovski univerzitet izraža o priliki odkritja spomenika Prešernu, slavnemu liriku ponosa, svojega naroda in lepote Slovanstva svoje najiskrenejše soSutatvo — slovenskemu narodu. — Akad. prof. Kundmann na Danaju je p: s a! odboru Prešernovega spomenika preljubesnivo p smo, v katerem čestita Slovencem in g. kiparju Iv. Za cu zaradi lepega spomenika. — Pri odkritju Prešernovega spomenika. »Bezoicden bede trud cho;«-ga soseda, — D >kler med nami bode se gUs la Prešernova, p r e d i v n a nam beseda —! »Vremćna bodo Kranjcem se zjasnila!« — Cest lec Prešernov ođ ruske gran:oe. — Gosp. dr. Josip Heroldy državni m deželni poslanec, dospe danes popoldne kot zastopnik dr-žavnozborskega kluba Ml a-dočehov v L ubijano k odkritju Prešernovega spomenika. — G dr. Matija Murko, vseuČilišzi profeser in pisat* lj v Gradcu, dospe k slavnosti denes večer. — G. prof. Josip Stritar je zadržan, udeležiti se slavnosti, a poslal je odboru krasno pesem, ki se razdeli med nar^d ob odkritju spomenias. — Ameriški Slovenci — Prešernu. Gosp. Fr. S a k s e r, izdajatelj in urednik „Glasa Naroda" in lastnik bančnega zavoda v Novem Vorku nam je poslal vsoto 120 kron, ki so jo zložili nekateri rodoljubi v Ameriki, da se položi na Prešernov spomenik venec z napisom „NaŠen Prešernu — Ameriški Slovenci." Derar smo izročili odboru za Prešernov spomenik, ki poskrbi venec. Beležimo pa to dejstvo z iskrenim veseljem, ker nam priča, kako ljubijo in časte slovenski rojaki v daljni Ameriki našega velikega pesnika in kako presrčne vezi jih vežejo na staro domovino. — Slovensko lansko društvo se udeleii Preiernove slavnosti cficijalno in prosi nače Ist vo vse odbornice in članice, naj se sbero jutri ob 3/410. pri »Narodnem domu« in sicer polnoitevilno Druitvo naj c svojo udeležbo pokale, kako Čssti velikega naiega pesnika. — Za narodna dame, ki ao sodelovale pri Prešernovih slavno-stih v »Zvezdi«, recerviranc so ob jutrišnjem odkritju spomenika stopnice pred frančiikansko cerkvijo. Prepustnice sa te prostore jo dobiti pri mestnem policijskem urada. — Zvon slovanskih odvetnikov vabi vse gg. druitvenike, da m pridružijo jutri društveni de- putaeiji. Zbirališče točno ob 10. uri dopoldne pred »Narodnim domom«. — Narodno radikalno di-jastvo se sbira ¥ nedeljo zjutraj ob Ys 10. uri na vrtu »Narodnega doma«. — Srbi pri odkritju Prešernovega spomenika. V Četrtek zvečer smo dobili Žal prekasno za naš list — iz Belgrada to le brzojavko: Za poset Ljubljane se je dosedaj javilo preko 80 odposlancev raznih korpora-€ij. Zastopnike pošljejo: Prestolno mesto Belgrad, mesti Kragujevac iu Ša-bac, „Profesorsko društvo", nAdvokatsko udruženje", „Trgevacko udruženje", in vseu ci liska omladina. Iz Srbije bi došlo veliko več izletnikov, ako bi ne bila istega dne pri nas velika svečanost ob priliki polnoletnosti prestolonaslednika Gjorgja, vsled česar se mnogim uradnikom, oficirjem in časnikarjem ni mogoče udeležiti izleta,) kar, zelo obžalujejo. Srbski listi priobčujejo zadnje dni dolge, simpatično pisane Članke o Prešernu in poživljajo svoje rojake, naj se v čim večjem številu udeleže odkritja Prešernovega spomenika. Glasilo radikalne stranke, „Samouprava" je priobčilo v sredo pod naslovom »Prešernova proslava v Ljubljani" krasen Članek, iz katerega posnemamo ta-le znacilnejša mesta: „Narod, ki tako ceni samega sebe, sme vedrega čela gledati v bodoČDOSt, v njem se bodo vedno rodili velikani, ki ga bodo vodili, da bo premagal vse zapreke, ki mu zastavljajo pot k sreči, ti ga bodo tudi modro iu junaško dovedli h končni zmagi. Tudi Srbi imajo dovolj vzroka, da poslušajo svcje srce in da se odzovejo bratskemu slovenskemu vabilu na poset Ljubljane. Treba se je samo spo minjati zaslug J. Kopitarja, ki je nam vzbudil Vuka, zaslug Fr. Miklošiča, ki je naučno obdelal srbski jezife in vzgojil celo vrsto srbskih iilologov; dovolj je, ako spominjamo na Stanka Vraza, ki je veČ storil za našo književnost nego slovensko; — ne pozabimo, daje delovalo in še deluje v Srbiji znatno število marljivih in zavednih sinov Slovenije — tako v vojski, v administraciji, pri saniteti, v industriji, kakor tudi v gledališki in glasbeni umetnosti — od katerih je dovolj, da navedemo samo Jenka — in mislimo, da nam ni treba več razlagati, s kakimi dragocenimi vezmi in zaslugami so Slovenci zadolžili nas Srbe . . . Potrebno je pokazati, da umcmo biti na svojem mestu in stati z bratom ramo ob rami v Ča3U njegove radosti, kakor bi mu tudi verno stali ob strani, ne daj bog, v času žalosti in nesreče; naj nas vidi svet složne v bratskem objetju združene pod okriljev zastave Slave . . . — Govorniki pri komer-aeih so sledeči: a) „Narodni dom" g. dr. Hribar Iv. M., g. dr. Novak Fr., b) hotel „Lloyd" g. dr. Oražen Iv., g. crr. Kušar Jos., c) hotel „Ilirija" g. dr. Ravnihar Vi., g. Holz V., Č) restav-rant „Novi svet" g. dr. Ilešič Fr., g. Hribar Drag. H komerzom ima pristop brezplačno v s a k d o ! Želeti je, da se oglasi še več govornikov. — Časnikarji, ki se udeleže slavnosti odkritja Prešernovega spomenika, dobe „propustne liste" k vsem prireditvam in obhodu pri mestnem knjigovodju, g. Fr. Trdini, na magistratu. — Čl ani stanovanjskega in rediteEjskega odbora označeni so z belo-zeienimi kokardami. Občinstvo ee prosi, da se njihovim navedbam v lastnem interesu brezpogojno pokorava. — Knjižice Slava Prešernu !" je naročila »P o s o i j 1 a i o a« v Brežicah 50 izvodov. Slovenski denarni zavodi, posnemajte njen zgled! — Prešernove gostilne. Prešeren je zahajal v Ljubljani rad v gostilno „Pri Črnem Jurju" naFran-covem nabrežju, sedanja Jos. Rebka hiša. V to gostilno (v I. nadstropju) so hodili trnovski „fakinje" (Aufleger, na-kladalci tovorov) na „leteČe žgance" (piščance), in Prešeren je rad poslušal njih pristno slovensko govorico. Kadar je prišel, jim je vselej plačal 6—8 litrov. Dalje je zahajal na Vič k „Pemcuu (Čeh Wohlmuth), v drugo hišo od „BobenČka" proti Viču, kjer je bil lep vrt ter se je ondi dobro kuhalo. Večkrat je bil tudi pri „Jagnetu" (Klei-ner Kaisenvirt") na Sv. Petra cesti ter pri „Združenju" (sedaj hotel Štrukelj). — Kako je častnik slavil Prešerna. Lsta 1901. v avgustu smo manevrirali okrog Bleda. Naši v Radovljici nastanjeni stotniji, »die russisohe Compagnie« je poveljeval rajni stotnik Albert Martinčič. Dne 12. avg. dan mi je živo v spominu — je sklical stotnik stotnijo pred odhodom v polnkrog okrog sebe ter prašal vojake, če jim je znan Prešeren in kitere pesmi njegove poznajo. »Veseli .me,« je cgcicui Martinčič vojake, da poznate vsi najlepše pesmi največjega pesnika slovenskega. Danes korakamo mimo njegovega rojstnega doma, mimo Vrbe, kjer se je rodil dne 3 grudna 1800 j da si ta dan vsi zapomnite. Prodno prikorakamo k hišii poveljeval bom »desno glej« in takrat mora vsakdo Prešernu čast skazati, kakor pred nsjvišjim generalom« Ko smo basih 10 korakov pred Prešernov dom prikorakali, je potegnil stotnik sabljo, i njim njegovi častiiki in komandirati je glisno: »S;otnija desno glej !« Stotoija je udarila po puškah in stopila, da j« zagrmelo in defilirala kakor pred najvišjim generalom pred Prešernovo rojstno hišo. To je bi vznesen prizor, ki je marsikateremu izvabil solze is oči. — Iz društvenih krogov se nam piše: Glede na največji narodni praznik odkritja Prešernovega spomenika bi bilo umestno, pa bi p. n brivski mojstri in Speč arijski trgoval blagovolili prej omenjeni največji narodni praznik uvažavati, ter svoje lokale vsaj cb 9. uri dopoldne zatvorili, da se s tem omogoči njih nastavljenem slavja se udeležiti — Slavnostnega obhoda po mestu se udeleži 134 društev in korporacij s 34 zastavami. — Vstopnice na tribuno se bodo dobivale samo še jutri od 8—9. dop pri gosp. mestnem knji govodji Fr. Trdini v pisarni na magistratu. Takisto vstopnice za časnikarje. — Streljanje na Gradu. Občinstvo so opozsrji, da se bode jutri dopoldne ob približno poludva-najstih, ko pade zavese raz Prešsr nov spomenik, devetkrat ustrel 1j s topovi na ljubljanskem gradu. — Slovenski gostilničarji se opozarjajo, da bode, kakor kažejo oglasila, naval občinstva jutri jako velik ; zato naj blagovolijo pravočasno poskrbeti, da bodo gostje točno, dobro, ljubeznivo in brez zlorabljanja nižjih faktorjev postrežem. Naši gostilničarji naj jutri dokažejo, da je Ljubljana res moderno mesto I — Za tvorite v slavnostnega prostora ob priliki odkritja Prešernovega spomenika. Mestna policijska straža in požarna bramba bosta zatvorili slavnostni prostor jutri ob 10. uri dopoldne. Kordoni bodo sledeči: V Prešernovih ulicah ob spodnjem voga»u stare Perlesove hiše; v Wolfovih ulicah med vogaloma Lssnikove in Lsnčetove hiše; Francov most na koncu ob oMtalskih ulicah; levo obrežje Lubljan>ce za drugim oknom kavarne »Prtšaren«; Sv. Petra cesta med drugim oknom Urbančeve in koncem Bahovčeva prodajalne; M -klošiČeva casta med zadnjem vhodom v frančiškansko cerkev in vrati Pogačnirova hiše (cerkveni vhod ostane prost). Čsstiti gospod župnik o Hugoiin Sattner je bil toU ljubezniv in je obljubil, da bo dal glavna cerkvena vrata po 10 uri dopoldne zapreti. Verniki bodo cerkev lahko z»poščaii pri zadnjih vratih ali pa na • porti«. Ko bo ves sprevod dospel na trg, opustita sa kordon* v Wol-fovih in v Prešernovih ulicah, ter se slavnostni prostor s te strani zatvori le ob začetku Wo!fovih u' c mimo H uptncannove htfie in tribune za geste preko trga do vznožja stopnic, ki vodijo v samostan (stopnice ostanejo proste) — Učiteljski konvikt« Opozarjamo na veselico, ki se vrši danes zvečer na vrtu »Ilirije* na korist »Učiteljskemu konviktu«. — Razstavo učil je obskaio včeraj mnogo gospodov izven Kranjske. Gospod okrajni šolski nadzornik F i n ž g e r je prišel nalašč celo iz 6 urice. Zanimajo se za-njo ne le gg. ljudski učitelji, ampak tudi prav mnogi gg. profesorji. Oaiskili so jo (rg ravnatelj Senekovič, prof. Breznik, S i n k o v i č , Franke, Zupančič itd Videli pa smo tudi Kg. okrajGa glavarja Parmo in Kremenška iz Črnomlja in is Logatca ter okrajnega sodnika gosp. Jarca iz Metlike. — Tudi p. n. dame se zanimajo za razstavo. VŠ6Č jim je osobito oddelek »Avstrija«, ki dela res vso čast posameznim gospo dom in gospodičnam, ki so oskrbeli to skupino. — Razstava bode jutri radi Prešernove slavnosti odprta dopoldne od 8—10. ure in vse popoldne od 3. ure nadalje. — O surovem ravnanju z bolniki v hiralnici smo že večkrat pisali, ali kaže se, da vse pritožbe ničesar nepomagajo, dasi bi bilo že davno treba vzeti metlo v roke in nagnati to drhal, ki zdaj oskrbuje bolnike. V hiralnici se dela z bolniki s u rovo in nečloveško. Danes smo v položaju navesti nekaj slučajev, za katere imamo pričo in zato poživljamo pristojne oblasti, naj takoj pošteno in vestno store svojo prokleto dolžnost in naj preiščejo te slučaje ter preskrbe, da se za vselej spo de krivi strežaji in krive neusmiljenke iz hiralnice. Slučaji, za katere imamo priče, in so se zgodili vsi en dan, so naslednji: Neki umobolni reveži so se med seboj prepirali. Čuvši njih prepir je pritekel strežaj. Kakor bik se je strežaj zagnal v enega t e h;b o 1 n i k o v, gapodrl na tla in ga začel bestijalno suvati s nogo. Sunil ga je z vso silo najmanj 15 krat. Drugi slučaj: Neki bolnik je bil Žejen. Strežaj mn je prinesel lonec vode. Naravno je, da se nmobolen človek takih surovin živin, kakor so ti strežaji, boji kakor hudič križa. T adi žejni bolnik se je zbal, je pred streža-jem retiriral in ni hotel vzeti vode. Strežaj mu je potem vrgel dvapiskra vode v glav o. Tretji slučaj: Neki bolnik se je začel nekaj prepirati. Pritekel je strežaj in začel bolnika neusmiljeno s palice pretepati, četrti slučaj: Neka umobolna punica, stara kakih 18 let, je več ur nepremično sedela na svojem mestu, se ni genila in ni izpre-govorila nobene besede. Prišla je neka neusmiljena sestra in ji s tisto surovo stjo, ki odlikuje te babe pomolila nekaj salate pod nos. Kaj je pri tem rekla, nam ni znano. Umobolna punica, ki je bila prej tako mirna, je naenkrat skočila po konci in pahnila to sestro od sebe, da je padla. Zdaj je pa bil vihar. Sestre so se kakor stekle furije zagnale v umobolno punico, vlekle so jo za lase, kakor bijih hotele vse izru-v a t i, bile so jo s pestmi po obrazu, po glavi in po hrbtu, jo suvale in ji naposled s Štrikom zvezale roke na hrbtu ter j o potem novic začele biti. Bilo je grozno. Umobolno dekle je jokalo na ves glas, a te nič vredne kanalije, ki se imenujejo usmiljene šeste, so le bile po njej kar so mogle. Ti slučaji kažej >, kakove dela v hiralnici z umobolnimi ljudmi, kadar teh sester in teh strežaj ev nihče ne opazuje in kadar ni zdravnikov v hiši. Tudi ta dan, ko so se zgodili popisani slučaji, se niso s e s tre in s trež a j i nobenega bolnika več dotaknili — Čim so zagledali kleparskega pomočnika, ki je popravljal s o sedno s t reh o in opazoval dogodke v hiralnici. Zahtevamo, da se uradoma zasliši ta kleparski pom. R. L u k n i š in da se potem napravi red v hiralnici, sicer se zna zgoditi, da bo občin stvo samo napravilo red. — Nenravnf atentati. Te dni jo neki duhovnik zagrešil več nenravnih atentatov, pri Čemer je prišlo do Škandalov. Več se lahko izve pri pletarskem mojstru g Matiji Kor oči nu »n na takosvanem »Pulver-turnu« Tam so vojaki tega duhovnika prijeli, a jim je utekel Ker je rečeni duhcvnk menda nekoliko slaboumen, naj se ga da v blaznico. To je toliko bolj potrebno, ker je pri svojih nenravnih atentatih skrajno silovit in se torej lahko zgodi kaka nesreča. Duhovniki izprešajo iz nareda toliko denarja, da bi že lahko preskrbeli tovar.-ša, ki jim ne dela časti. — Praktična slovanska vzajemnost. Kakor se nam poroča, so trgovat na Srbskem sklenili, da ne bodo več naročati in prodajali Frankove kave, marveč bodo odslej jemali Girilcvo in Zvezdno kavo iz Ljubljane Zavedni srbski trgovci so d&li napraviti lepake i., jih razširili pa vsi kraljevini, v katerih naznanjajo narodu ta svoj sklep in ga poživljajo, da naj ne kupuje druge k s ve, kakor to, ki jo trgovci n&ročajo ta L ubijan-?. Tudi srbski časopisi priobčujejo isti poziv. Kakor Čujemo, se je za Srbijo že naročilo 20 vagonov kave iz Ljubljane. — B .ležimo to vaat z naj večjim zadoščenjem, zakaj s tem svojun činom so (Srbi pokazali, ksko se dado praktično uspešno isvršev&ti načela slovenske izjemnosti. Čast jim! Naj bi jih posnemali Slovenci in se učili od njih narodne samo( zavesti! — Poročil se js gosp. Rudolf Aleksander Binter, c kr. davčni pristav v K%mniku z gdč Marico G rčarjevo iz Loža. Č *stitamo ! — Telovadno društvo „Sokol11 v Šiški vabi vse člane na izredni občni zbor, kateri se vrši v nedeljo dne 24. septembra ob 2. uri popoldne v telovadnici s sledečim dnevnim redom : 1. Volitev zastopnikov v sokolsko zvezo. 2. Slučajnosti. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, vabi tem potom k obilni udeležbi odbor. — Veselica obeh št. ne* terskih podružnic sv. Cirila in Metoda, vršivša se 3. t. m. na vrtu gosake pivnice js vrgla K 865*97 čistega dobička. Da je gmotni uspeh tako velikanski, gre hvala rodoljubni požrtvovalnosti p. n. zavednega občinstva ljubljanskega, ki je v res ogromnem Številu posetilo našo veselico. Hvala mu presrčna 1 V prijetno dolžnost si štejemo tudi, javno zahvaliti se vsem p. n. darovateljem obilih krasnih dobitkov, kar je osobito pospešilo finančni uspeh. Zahvaljujemo se istotako najiskrenije slav. pevskemu društvu „Ljubljana" na pri jaznem brezplačnem sodelovanja; nadalje si. ljubljanski društveni godbi, dražestnim damam na njihovi izredni vnemi, s katero so razpečevale cvetje, pecivo, srečolovne številke, ter oskrbo vale blagajno, pošto in univerzalno lekarno; gospodom, ki so imeli mnogo truda s prireditvijo umetelnega ognja in okičenjem slavnostnega prostora, in končno vsem faktorjem in posetiteljem, ki so pripomogli, da se je naša veselica izvršila v vsakem obziru tolikaj imenitno. — Mlekarska zadruga na SkaruČni jako vrlo napreduje. Pretekli mesee so kmetje iz t »m oš nje okolice prinesli v mlekarno 35 000 litrov mleka, za katerega so dobili izplačanih 3000 K in pa 30000 litrov posnetega mleka nasai katero je sa prašičerejo silno važno, to znača 36 000 K na leto. Pač lepa vsota za tako malo okolico. To je nov dohod k, katerega še kmetje popred niso poznali. dosti krajev je pri nas, kjer bi tuli rabili vsak masec nekaj t s- Č kronic, tisti nsj bi posnemali Staručno. Tudi iz dragih mlekarn se s'iši, da jako dobro uspevajo; celo leto jim primanjkuje sirovega masla. Snujmo tedaj mlekarne tam, kjer so potrebne, kajti one so za našo deželo velikega pomena, na katerega še dosti premalo pozor nest obračamo. — Izlet na Kum. Včeraj je priredila nova podružnica »Slovenskega planinskega društva« v L. t ji svoj prvi izlet na sloveči Kum. Iz leta se je udeležilo kakih 50 oseb, večina pač is L-tije, nekaj jih je bilo tudi iz H-astnika, Trbovelj, Dola, R tdeč, Ljubljane itd. Med izletniki je vh d Ma ves dan tista neprisiljena in šaljiva zabava, ki se že sploh naziva »planinska«. Veliko je pripomogel k dobri vol,i velik »purh« gospoda poslanca Roša in čaj, ki sta K* kuhsii in gostoljubno del.h gospa H >rnanova in dražestna njena hčerka ii R*deČ. Razgled je bil dokaj dober, le v ter je nekoliko nagajal. Pri banketu v mežnariji — jedel je seveda vs&fe, kar si je sabo) prinesel — se je ubrano pelo ter izgovorilo tudi nekaj napitnic; v prvi vrsti je sa stopnik osrednjega društva, g. dr. Tominšek napil novi litijski podružnici. Vi,.i ;ši se v Hrastnik, je šla družba skoraj poinoštevilno k gosp. Rošu, kjer sa je med pet em i i go vori oddahnila do vlaka. Činitelji pri iitijski podružnici so lahko ponosni na začetek svojega delovanja. L«pa in zdrava ideja je s t.m zanesena tudi na dolenjsko stran, ki una ne kaj hvaležnih razglednih točk. — Novomeški akademiki prirede" v soboto 16. septembra s prijaznim sodelovanjem rodoljubnih dam in gospodov veselico s petjem, godbo, igro in plesom v korist podpornim društvom za slovenske visokcšolce — Več v vabilih, ki sa bodo razpošiljala v kratkem. — Narodna čitalnica novomeška s s udeleži Prtšernove slavnosti s deputacijo in poloti venec. — Velik požar v Dečji vasi pri Trebnjem. Bilo je okoli tri Četrt na 2 popoldne v sredo, ko se oglasi tužno mirnopeški zvon v znak, da je zopet nastalo nekje pogorišče. Sicer se je nekaj minut že poprej videl izza gore valeč dim, a vendar gotovosti še ni bilo, kje da ravno gori. Vrla mirnopeška požarna bramba, na čelu ji zu vsako uteho ljudske boli vneti na Čelnik g. Lojze Hude, se v bliskovi naglici napravijo z gasilno brizgalno na pot. Navadna vozna daljava 1 ure, prevozila se je v 20 minutah. Pot je peljala vedno navzgor in je sploh tako slaba, da so bili ognjegasci primorani v mnogih krajih brizgalno podpirati, da se ni zvrnila in celo še prenašati. PrihitevŠi na lice mesta, se jim je nudil grozen prizor. Plamen je Švigal tako visoko kakor je visok zvonik na hribu stoječe cerkvice. V plamenu je bilo že 9 poslopij. Gorelo je tudi že po vseh žitnih shrambah shranjeno žito, po skednjih mrva in drugi že shranjeni poljski prideki. Da bi ne bil položaj tako skrajno žalosten, bi se moral človek posmejati, ko je videl vse pečene prašiče poditi iz svinjakov; seveda so bili ljudje primorani jih zaklati kar na cesti, nevede, čigavi sploh so. Govedo, katero je bilo izgnano iz hlevov, je zašlo v deteljo ter se tam tako preobjedlo, da sta en junec in krava poginila. Zgoreli so baje tudi 3 otroci; iskalo se jih po celi okolici, a ker jih ni bilo moči najti, zvonila se jim je zadnja ura. Nekemu posestniku je zgorelo v goto vini 500 gl. Neki drugi posestnik je imel tudi precej denarja doma, a so ga s pomočjo brizgalne rešili. Cerkev sama je bila v nevarnosti, ker drva, ki so bila blizu nje naložena, so bila Že vsa v plamenu; toda ljudje so tudi to kmalu pogasili. Neumorna mirnopeška požarna bramba je bila sama v veliki nevarnosti. Ognjegasci so stali po strehah ter varovali, da se nebi razširil ogenj. Toda pod strehami je pa že neopaženo gorela suha mrva, in ko je začelo že može peči v podplate, so spoznali svoj položaj. Hitro so odkrili strehe ter so brizgali po ognju vedo ter srečno mnogo pogasili. Škoda je velikanska. Ljudstvo je vse obupano. Neki Ženi, katere mož je že tri leta v Ameriki ter je nič ne podpira, je zgo- relo vse do tal. Poleg tega ima pa še 1000 gl. dolga in štiri nedorasle otroke. Vsega skupaj je pogorelo 10 gospodartev, to je okoli 30 poslopij, in le mirnopeška požarna bramba je zabranila, da se ni ogenj še bolj raz Širil. Na pogorišče je prihitela tudi po žarna bramba z brizgalno iz Trebnjega, toda eao uro in pol pozneje kot mirnopeška, ker je imela jako slabo pot in tudi zapazili niso takoj ognja. Vzrok ognja so seveda zopet otroci, ker sta-riši nikoli zadosti ne skrivajo vžigalic. — V metliftkam okraju v podzemeljski fari razsaja v vaseh Kra-sinec in Otok precej hudo »trebušni le-garu. Obolelo je dosedaj v par tednih že nad 15 oseb. To je v Šestih letih drugikrat, ko se v tej fari pojavlja „ti fusu precej obširno. Razširi se od tam i po drugih vaseh lahko. Tudi v Metliki sami pojavila sta se dva slučaja. Vzrok bolezni je iskati v slabi pitni vodi in v grozoviti nesnagi, ki je nakopičena po nekaterih krajih tega okrožja. Opaža se tudi, da vasi, kjer je vodovod, v zadnjem času niso tako izpostavljene nalezljivim boleznim. Skrajni čas bi torej bil, da bi se vodovodno vprašanje i za naš okraj rešilo, ali ni mogoče vsled brezvestne klerikalne obstrukcije. — Hm Lescah je biU izgubljena široka zlata zapestnica. Pošteni najditelj jo naj proti m g-adi odda v gostilni »L<*gat« na Lescah — Obesil se je v Mariboru slaboumni 311etni hlapec Aiton Stanošek iz Vrholj pri Konj c .h. Najprej se je mislil vtopiti v bližnjem ribniku, ker je bilo pa v tem premalo vo4e, se je obesil. — Iz Slovenjgradca. Danes, dne 7. t. m., se je vršila pri tukaj šnjfm cea. c kr okr. sod Š5a kiten-ska obravnava proti mestnemu policaju Pjssu ktteri je pijan s sabljo nekega kmečkega fanta brez vsakega povoda močno telesno poškodoval. Čeravno je bilo dognano, da je bil fant Koprivnik močno poškodovan in da je policaj istega brez povoda v pijanosti poškodoval, je bil policaj na splošno začudenje popolnoma — oproščen. Radovedni smo, je ii bode si. c kr. državno pravdntštvo v Celju vložilo priziv proti tej razsodbi. Ker če bi obveljala ta r&zscdbs, potem nismo tukaj več varni svojega živ-ljenja, najmanj pa telesne pošzodbe. Ako se ta razsodba ne spremeni, bo policaj v Slovenjgradcu imel privilegij, da bi smel s sab-io brez vzroka vsakega naklestiti. Za to zadevo bi bilo namestu z oz»rom na tukajšnje razmere delegirati drugo sodišče. — Odlikovanje. G s&r je podelil predsednikovemu namestniku tržaškega višjega dtž Ineg* s?d>š$a, dr. E /genu pl. P f i tt £ I u , ob priliki njegovega zaprošenega umirovljenja viteški k^iž L^opoldovega reda — Usoda zlate verižice. Pred dvema mesecema je izgubila v Trstu neka gospa Magdalena Giachin nad poldrug meter dolgo zlato verižico. Našel jo je loletni Anton Zadnik, ki jo je dal svojim staršem, ki so jo za 36 kron zastavili. Verižica je prišla na to v last neke družiae Furlan, ki stanuje z Zadnikovimi v isti hiši. Ker je policija izvedela o vsej stvari, so konfiscirali verižico, Zadnikova družina bo pa imela sitnosti pri kazenskem sodišču. — Vlom« V artdo ao vlomili neii ani t*t>vi v Trstu v h'šo elektrotehnika J )^ip * L e ž i ča in mu p -brali vrednostnih stvari in denana za 1174 K. Drugo titvmo so izvrš li tatovi v stanovanju neke Karjline Furlan, kateri so pokradl vrednos-nih stvari za 200 K. — Obstrelil se je v Trstu 57letot pristav stivhinskega urada Sp.ridion Stengle R o v i .3 s svoji pisarni na magistratu. K'Ogla mu je ostala med rebri. Rana ni smrtno-nevarna. Vzrok poskuŠenega samo* mora ni znan. — Prijet tat. P.-ed d?ema tednoma je bilo ukradeno g. I - anu Snoucu, kantinerju v Šentpeterski vojašnici v kantini z mze 700 K. Gosp. Š nus ni imel o utu nobenega sledu; dolžil je pač le lahko rezerviste, ki so odjemali potrebščine pri njem in popivali. V pondeljek v jutro pa je k*ntiner izvedel, da je njegov hlapec popival in plačeval za prijatelje celo noč. Ker ga ja hlapec, navadno brez denarja, vedno prosil za »Vor-schuss«, ča je hotel obiskovati gostilno, se mu je v tim slučaju vse početje hlapca zdelo le presuml; v , kajti za krokanje, splandidno plače-vanje drugim oalo noč se potrebuje dosti sredstev. Ridi tega je gospod S nuo svojega hlapca na policijo, katera ga je oddala v preiskovalni zapor del. sodišča. — Nezgoda. Včeraj popoldan ob 2. uri čakala je Marta Zaletel v št. petrski vojašnici na svojega brata, ki se je imel vrniti z orožnih vaj. Še predno je imela priliko videti zažeije-nega brata, jo napade močen božjasten napad; zgradi se na tla, posamezne ade krči, z ust moli jezik in ji silijo pene; postajala je črna. Da si v tem krčevitem stanju ni odgriznila jezik, potisnil ji je nekdo žlico v usta. Prihi- telo je okrog 30 mož, ki so jo prijeli in ji ude, posebno pesti s sile raztegnili. Na lice mesta prihitel je tudi vojaški zdravnik, ki je nesreČnici podal pomoč do zavesti in vse odredil, da se jo je rešilo smrti. Naposled so jo po-ložili v posteljo, kamor je tudi sedaj prišel brat in našel svojo nesrečno sestro. — S posebnim vlakom se pripeljejo k odkritju Prešernovega spomenika tržaški Slovenci jutri zjutraj in dospo na južni kolodvor ob 856, vrnejo se pa zvečer ob 10 5. — Prememba posesti. Gospod J^sip Paolin trgovec in posestnik v L'ubijani, je kupil h s) št. 3 v Novih ulicab, 48.000 gld. kamor preseli svojo zalogo premoga — Preprečena nesreča. V sredo popoldne je pustil posestnikov sin Lovrencij Maček iz Podpeči vpre-Žena konja stati pred Sušnikovo proda j al ni c o na Zaloški cesti brez nadzorstva. Baš ko je prihajal električni voz, sta konja zavila čez progo in je elektr. voz Mačkovega tako zadel, da je padel en konj in se nekoliko poškodoval. Tudi električni voz je poškodovan. Ko bi ne bil voznik Ivan Cvetko električnega voza tako naglo ustavil, bi se bila pripetila gotovo velika nesreča. — Bigamija. 381etni zidarski pomočnik Andrej Herman iz Kapele pri Ljutomeru, kjer ima tudi ženo in dve hčerki, je izvedel, da ima neko dekle v Šiški precej denarja in jo je kmalu zasnubil. Bila sta Že dvakrat na oklicu in le slučaj je nanesel, da je to izvedel njegov znanec in poroko, ki bi se imela rrsiti jutri, preprečil. Herman pride vsled tega na zatožno klop radi bigamije. — Poljske tatvine« Posest-nici ge. Marjeti Klemeučevi je bilo iz njive pokradenega za 10 K korenja iu detelje. Tudi posestniku g. Franu Bremcu je bilo z njive pokradenega za 12 K krompirja. Tatovi so pri obeh tatvinah znani. — Dober okus ima postopač in znani tat Fran Zajec, roj. 1873 v Veliki račni. Navedenec se je splazil sinoči v hlev Florjana Lavriča na Vod-matskem trgu ter začel daviti kokoši. Lavrič je šel na kurje kokotanje v hlev in tam zasačil Zajca. Ko ga je vprašal, kaj v njegovem hlevu dela, je rekel, da je nekoga, ki je hotel krasti kokoši, prepodil. Lavrič mu pa ni verjel, ampak ga zaklenil v hlev, katerega je Zajec šiloma odprl in pobegnil. Pri pobegu ga je Lavrič prijel, toda Zajec se mu je iztrgal in tekel kakor Štirinogi zajec. Navedenca zasledujejo že zaradi suma vloma. — Rop ? Snoči je šel po Kolodvorskih ulicah mizar Ivan Balob, katerega so napadli 3 moški in mu odvzeli žepno uro, vredno 14 K. Ko je Šel Baloh za njimi in na Resljevi cesti zahteval svojo uro nazaj, so ga vrgli ob tla ter ga na glavi telesno poškodovali, potem pa zbežali. Po neznancih se zasleduje. — Nad (grozdja as je spravil v noči od 7. na 8 t. rn. na vrt posestnika Antona Klana v Bohoričevih ulicah dosedaj še neznan tat in mu vsa pokradel. — S kamnom ie zadel rčeraj neki deč»fe bt»r»čic2 Marijo Jeraaovo in jo pod desnim očesom poškodoval. — Napadli so včeraj z?ečer trije mošai v obi'žju tovarne !ep hlapca Alojzija Sojerj** ie Poljansko ceste ter mu na glavi prizadeli tri rane. — Za sta eni listek je našla (pomotoma je bilo porofano, da ga je izgubila) šolska učenka Veromsa A i e s o v a. L'stek je za zastavljeno uro, vredno 25, K ter se dobi na magistratu — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpel|a'o % juioega kolodvora v Ameriko 22 Slovencev in 20 Hrvatov. V H*d je šlo 20, v Inomost 21, na Jesenice 17, v Hrušico pa 19 Hrvatov, nazaj jih je pa prišlo 40. Na Dunaj je šlo 15 KoČevarjev in 9 Slovencev, na Ogrsko pa 20 šumarjev. — Izgubljene in najdene rečL Stavoni risar g. Friderik Koren je isgubil rjavo denarnico s 40 kronami. — Puškarski vajenec Juri Hartus je izgubil velik jermen za motor, vreden 14 K — M. G. je izgubil denarnico s 30 K — Strojevodja g. Ivan Lukec je našel denar nico s srednjo vsoto denarja. Idtotako je našel tudi neki šolski učenec denarnico z večjo vsoto denarja in jo oddal na magistratu. — Velik, vojaški koncert bo jutri popoldne na Kosierjevem restavracijskem vrtu. Začetek ob polu 4 uri. Vstopnina prosta. — Koncert v švicariji. Jutri popoldne koncertoje vojaška godba v Švicariji. Začetek ob pol 5 uri pop. Vstopnina 40 vin. — Vse ljubljanske gostilne in kavarne bodo danes in jutri vso noč odprte. * Najnovejše vesti. — Kolera na Pruskem in v Galiciji. V Galiciji ni nobenega novega slučaja kolere, nasprotno se pa na Pruskem razširja in je izbruhnila na novo v 7 krajih. V okraju Marienwerver je obolelo v sredo 6 oseb. Kolera ae jo tudi pokazala na Ruskopoljskem, v provincah ob Visli. — Hnd potres v Jnžni Italiji. V Južni Italiji je 6. t. m. divjal strahovit potres, ki je nničil cele vasi in zahteval mnogo človeških žrtev. Popolnoma razdejani so kraji: F i z z o, Monteleone, Štefanaooni, Piscobio, Fri Parmi, Z a m -mar o, Milotto, Zongri i. t. d Okoli 400 oseb je ubitih, veliko več pa ranjenih. — Požar v Drinopolju. Požar, ki je divjal zadnje dni v Drinopolju na Turškem, je upepelil 1350 hiš, 300 trgovin, 13 šol, 6 cerkva, 1 sinagogo in 1 mohamedanski samostan. Človek ni noben zgorel. — Boj med cigani in vojaki. V Tracesinu na Ogrskem je bil boj med 16 cigani in 3 huzarji. Pri tem so bili vsi trije vojaki smrtnonevarno ranjeni, ravno tako polovica ciganov. — Požar j e ou n i č i 1 Ku-bikovo papirnico v Bubenču na Češkem. Škode je 150.000 K. — Rumunski nadškof je postal benediktinec Rajni u n d Netzhammer, rektor gr-škega kolegija v Rimu. * Kmetje podedovali milijone. V vasi Buda Kalaz pri Bu-dapfšti so trije kmet e, bratje Mar-ković podedovali vsak po en milijon kron. L *tn 1831 je umrl njih praded, ki je zapustil 60000 K in ta denar je v 74 letih narastel na 3 m lij one, ker se ni nuog«*l najti pravi dedič * Dobrodelen spekulant. Angleški špekulant B*w?en je zaslužil na dan sklenjenega miru m?d Rusijo in Japonsko vsied srečnih špekulacij na borni celih 40 milijonov marš:. Ii veselja in hvaležnosti je poklonil 2 milijona za dobrodelne name-n« * Solnčni mrk vzrok smrti. GUdahsčna igrMka v Welsu, Marija Euinger, je opazovala 30. m. m. solnčni mrk z daljnogledom brez barvanega stekla. Ko se je vrnila z opazovanja domov, ;i je iice močno pordečilo. Začela je tožiti po gla vobolom, kmalu nato sa je onesve stila in še isti večer u urla vsled kapi na možgane, vse'**ker zaradi tega, k?*r ai je preveč napenjala oči. * Siten gost. V neki hotel švicarskega mesta Rigi je prišel nedavno neki Anglež ter izrecno zahteval, da ga mora priti sam hotelir sezuvat. Dasi so se mu natakarji brž ponujali za to službo, je vztrajal Anglež pri svoji zahtevi. Hotelir je Angležu sporočil, da ga pride sezuvat, toda stalo ga bo 1000 kron. Anglež je takoj položil tisočak na mizo, nakar mu je res hotelir sezul čevlje. Ako ostane sitni Anglež dlje časa v hotelu, se bo pač naveličal tako drage postrežbe. * Jubilej ,frankfurtaricec. Letos mine 100 let, odkar je začel izdelovati mesar Johann Lahner na Dunaju klobasice, ki so se kmalu tako priljubile, da jih danes prodajajo po celi Avstriji. Dunajčani so rekli tem klobasam frankfurtarice, ker je bil imenovani mesar doma blizu Frank furta. Splošno tedaj ljudje napačno mislijo, da se te klobasice izdelujejo v Frankfurtu, in marsikateri Avstrijec se je prišedši v Frankfurt nadejal, da bo jedel sveže klobasice, a tam jih niti ne poznajo. * Nečitljiva pisava. Znano je, da pišejo zdravniki recepte večkrat jako nečitljivo, da so že nastale vsled tega cele zmešnjave. V Budimpešti pa živi znamenit pisatelj in časnikar, ki ima tako strašno pisavo, da je neki učenjak trdil o njej, da je gotovo južno-tibetauska, dialekt, v katerem je pi sana, je pa že zdavnaj izmrl. Samo eu stavec v Budimpešti zna staviti za njim, to pa samo ob lepem vremenu in Če je pisatelj pisal počasi svoj rokopis. Zato pa ima stavec boljšo plačo in dva popoldneva na teden prosto. Zgodilo pa se je nekega dne, da je ta znameniti Časnikar, sedeč v neki budimpeštanski kavarni zvedel, zelo imenitno politično vest K telefonu ni hotel stopiti, ker bi ljudje postali pozorni, zato je zahteval od natakarja list, na kate rega je zapisal le: „Fejervary za ministrskega predsednika designiran !■ Poslal je v tiskarno „pitala" s pripombo: „Jako važno!" Tam so sprva mislili, da se nekdo norčuje, a kmalu so spoznali pisca teh besedi. A nesreča je hotela, da je imel stavec, ki je znal razbrati pisavo slavnega Časnikarja, ravno tisto popoldne dopust. Ker si cela tiskarna ni mogla drugače pomagati, so poslali list v — lekarno na predlog najmlajšega urednika, ker morajo ravno lekarničarji brati najtežje pisave. Minulo je pol ure, ko je dobila tiskarna iz lekarne steklenico mandelnovega mleka. * Kaj so otročiči? V nekem gal.škem mestecu je dala učiteljica učencem nalogo, naj popišejo kaj ao otročiči. Desetletno dekletce je napisalo tako-le: »Otroliči uo najmlajši ljudje, kar jih je. Pri nas ie samo po eden, in ko začenja tekat«, pride drugi in je potlej otrocieek. Na naši uliei je aelo mnogo otro&ičev. V vaaki hiši eden, in zdaj, ko solnoe aij», so vsi na ulici in ee šele vidi, koliko jih je. V nekatevih vozičkih jih aedi po dvoje: eden ima glavico na eni strani, drugi na drugi; Ii te imenujejo dvojčki in io ii tako podobni, da mislil če gledal enega, da vidil drugega. Otočići so lelo mili in dobri, ko spe. Ce jih pa umivajo, ali še se ponoči ibude, pa vpijejo in treba je hoditi ž njimi v eno in drugo stran in tresti jih in peti. Vsak je bil nekdaj otročič. Ded tudi, p« takrat ni bil tak kakor zdaj. Las še ni imel in tudi ne bele brade; tako pravi mama, ki ura je že takrat poznale. Otročiči nimajo zob in v ustih nič drugega, kakor kataveo. Oikod se otročiči dobe, ni zatrdno znano. Eni pravijo, da jih prinese Štorklja, drugi pa, da se dobe pod ztl natimi glavami«. Književnost. — „Učiteljski Tovariš". Stev. 36. Vsebina: Vvpored vrtnega koncerta. — IV. deželna učiteljska skupščina v Ljubljani. — VII šta jerska deželna učiteljska skupščina ▼ Gradcu. — NaŠ denarni zavod. — O patieiji na drŽavi zbor za izboljšanje gmotnega položaja ljudskega učiteljstva. — Is naše organizacije. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati. — Josip Regali i Reliefi. To je naslov knjigi, ki izide v kratkem in ki bo obsegala naslednje novele in novelete: Gos, Opekar, Mati, Pripovedka o kmeta, Antonija Končajeva, Daj rešen je Gospod (Psalm 12), Mira in Jesenski večer. Regali je jako lep talent, ki si je pridobil kot novelist in kritik že lepo stališče v slov. literaturi. Zato opozarjamo občinstvo že zdaj na njegovo knjigo. Telefonsku M brioj8?&s poročila. Budimpešta 9. septembra. Baron Banffy je odpotoval na Dunaj. Temu potovanju se pripisuje velika politična važnost. Budimpešta 9 septembra. Kossuth priobčuje v svojem glasilu članek o madjarskih narodnih zahtevah, v katerem praAi, da ni nasproten splošni volilni pravici, vendar pa mora biti le ta omejena tako, da ne bo ž njo tangiran madjarski značaj ogrske države. Madjari nečejo jemati drugim narodom njihovega jezika, zahtevajo pa od njih, da bodo zvesti ogrski državljani. Catanzera 9. septembra. Tu je bil silen potres ob 2 uri 55 minut zjutraj, ki je trajal 18 sekund Več hiš se je porušilo, druga so dobile močne razpoke. Dve osebi sta bili poškodovani, da so ju morali odvesti v bolnišnico. Prebivalstvo biva na planem. Še bolj vznemirjajoče vesti prihajajo iz Monte L^one di Calabria, kjer je vsled petresa našlo smrt 7 oseb, 27 ujetnikov je bib poškodovanih v jetaišnici. Vas Pizzo je baje skoraj popolnoma razdejana in tudi sicer je potres povzročil ogromno škodo. V Mesini so ču tili močan potres ob 2. uri 43 m., v smeri od severa proti jugu Prebivalci so bili alarmirani, ne da bi bilo žrtev. V Reggio di Calabria je močan potresni sunek ob 2. uri 44 minut prestrašil prebivalstvo, da je zapustilo stanova nja. Sunki so bili še močneji nego leta 1904. Catanzaro 9. septembra. Glasom najnovejš h vesti je tudi okraj Nicastro silno trpel od potresa. V Martiranu so se porušile skoraj vse hiše, vstevši orožniško vojašnico. Dosedaj so potegnili iz raz valin šest težko ranjenih; vendar število še ni izcrpljeno. Tudi Monte Leone in Pizzo sta popol noma razdejana. V obeh krajih je našlo smrt pod razvalinami tudi mnogo ljudi. V Monte Leone in v Stafaconi so vsled potresa vse hiše porušene. Bati se je, da je pod razvalinami kakih 100 prebivalcev. Vasi Piscopio in Triparin sta tudi uničeni. Vojaštvo je dospelo na lice nesreče, da prične rešilno akcijo. Belgrad 9. septembra. Vladni list priobčuje danes kraljev ukaz glede polnoletnosti prestolonasled- nika Gjorgja, ki je obenem imenovan za poročnika S tem ukazom je proglašena tudi amnestija vseh političnih zločincev, ki imajo večje kazni kakor 6 mesecev. Pariz 9. septembra. Iz Petro-grada poročajo, da je v Baku uničena vsa petrolejska industrija. Privatniki imajo škode več sto milijonov rubljev, država pa 500 milijonov. Brez dela je sedaj tamkaj 100.000 ljudi Petrograd 9 septembra Vlada namerava imenovati za vso Sibirijo enega namestnika ter opustiti vse tamkaj obstoječe generalne in vojaške gubernije Sibirskim namestnikom, ki bo poveljeval tudi sibirskim četam, bo najbrž imenovan general Linevič. Petrograd 9. septembra. Za tekoče leto se je določilo 500 milijonov rubljev za zgradbo novega vojnega brodovja Zgradile se bodo večinoma same oklopmce in torpe-dovke. Petrograd 9. septembra. Car Nikolaj je ukazal, da se naj vse potrebno ukrene, da se mir v Baku ne bo več motil, in imenoval posebno komisijo, ki ima nalogo dognati, kdo je zakrivil dogodke v Baku. Tokio 9. sept. V mestu Kobe so se prigodili znova veliki nemiri. Množica je hrupno demonstrirala proti vladi in proti sklepu mini. Spomenik markiza It a so demon-strantje podrli in ga vlačili po ulicah Tokio 9. septembra Vlada je sklenila vzpričo rastoče nezadovoljnosti prebivalstva s sklepom miru, da objavi nemudoma avtentične mirovne pegoje Tokio 9 septembra. V mestu vlada sedaj mir in red, vzdržuje ga številno vojaštvo, ki patrulira po ulicah. Tokio 9 septembra. Prevažanje japonske armade v domovino bo trajalo najmanje 10 mesecev in bo stalo več milijonov jenov. Prevažati bo treba skoraj milijon ljudi. Bratje Sokoli! Vsi bratje, ki se udeležite slavnostnega sprevoda k Prešernovemu spomenika, pridite točno ob polu 10. uri predpolone v telovadnico Nar. doma. Odbor. Mnogostranska poraba. Gotovo ni do* mačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utešu* joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in ie zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, " zaznamovan z varnostno rnarako in podpisom. 6 7-18 Ideal gospodinja, odpravljanje tako zoprnega kuhinjskega duha, je moči doseči samo s „Kunerolom-, zajamčeno tolščo kokosovega oreha, ki se na patentovan način izdeluje v izvrstni kakovosti in ki ga poklicani krogi, osobito zdravniške avtoritete, priporočajo najtopleje Prtd manivrednimi slepilno podobnimi posnetki nujno svarimo. Praško domače mazilo iz lekarne B FRAGNERJA c. kr. dvornega založnika v Pragi, ki slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače zdravilo, olajšuje bolečine, prepreči vnetje in pospešue celjenje, vsled česar se je razširilo že po celi monarhiji in ga imajo t zalogi vse lekarne. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled tega ne smelo manjkati v nobeni hiši. a milijonov kosov Doeringovaga ■ II I mila a sovo se je razposlalo do m a?C konc*leta 1904 Nobeno drugo milo m wTm ne more pokazati takega uspeha. Lm^J Ta poraba je najboljši dokaz za dobro kakovost in izvrstni učinek tega izdelka. Zavračajte manjvredne posnetke in zahtevajte samo Doeringovo milo s sovo, ki se dobiva povsod po 60 v. kos. 1094-10 Zahtevajte ilustrovan cenovnik podjetja za žarnice „Ideal" Hugo Pollak DUNAJ, Vl.,Wallgasse34. Cena lepa svetloba brez inštalacije in nevarnosti. Poraba VjA kr. na uro. 2252—9 Kurja očesa trdo koso in žulje odstrani hitro, zanesljivo in brez bolečin dobro znani, izvrstni Trnkoczyjev obliž za kurja očesa. Uspeh priznan in zajamčen. Cena K 120 8 poštnino vred (10 h kot vzorec* Poizkus ni obliž 70 h :ozir. 80 h po pošti). Izdelovalnlca; lekarna pri sv. Frančišku Dunaj, V/2, Schonbrunneratraaae 109. Po pošti Be pošilja vsak dan po povzetju ali če se pošlje znesek v denarju ali v poštnih znamkah naprej. S620—4 Centralne kurjava n*X! ) za trajno kurjavo MDnl meidinskein 2te52-l I UUI j chamotne regulirne. Štedilniki in p iredbe kuhinj. Kopalni peći za kurjavo s ffSEI Kuhalniki, ognjišča, peči za plin ali Špirit ^ Naj%»lj sartirana, najcenejša,*solidiia tvornica MaKsBode&Co.°uSr?.r konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskin nadzorstvom. Destilerija i m Trst-Barkovlje. % steklenica I i'—, V« steklenica K 2-60. - la proda) v boljšil troivtaaa. 77 Proti zobobolu m gnilobi zob izborno deluj« dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ti atrtll dlesno in odstranjuje neprijetno napo Iz ust« t Bteklenlea as navodom t K. Blagorodnomu gospodu JI. Levstiku, lekarnarju v Ljubljani. Vaša izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite še 3 steklenice Melua. ustne in zobne vo e. Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno. Leopold Oangl, mestni tajnik. Metlika" 24V aprila 1905.] Dež. lekarna MU. Lsnsteka f Ljubljani, Resljera cista st. 1 ooleg novozgrajenega Pran Jozefovega iubiL mostu. 22—36 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Družba sv. Cirila In Metoda: lz nabi ralnika v Kendovi gostilni v Kamniku 2 K. 10 t. Srčna hvala! Za U5I1 konvikt. G. stud. phil. Ante Gaber v Skof. Loki 20 v imena g. Karlinove „šrange.* Srčna hvala! — Svoto smo izročili g Dimniku. Meteorologično poročilo. VUtna uad morjem boči. Srednji anenl tl&k TS6-0 mm Septeb. | Cas opazovanja Stanje barometra V MM H Vetrovi Nebo 7. 9. bv. 7377 19 3 breavetr. jasno 8 • 7. *]. 8. pup. 738 0 737 4 162 365 bresvetr. p. m. jzah lasno jasno • a »v. 737 8 190 breavetr. jasno 9 7. aj. 8. pop. 7S93 7386 130 148 al. avzhod al. jvzhod jasno pol oblafi. Srednja temperatura sobote in nedelje: 20 r ia2U2J,normale: lbu' in 15 9«. Mokrio* v 84 arah: 00 mm in OD y*m Bonna poročila. ljubljanska „Kreditna banka'1 v LJubljani. Uradni kuril don. bone S. septembra 1905. H al oš beni papirji. H Drav Blago 4°/, majeva renta..... 4° 0 irebrua renta..... 4°/0 avBtr. kronska renta . . 1% „ slata » . . v0 , ogrska kronska 9 • . . IV, . alata „ . . . 4° o posojilo dežela Kranjtk« . 4Vt70 posojilo mesta SpUet . »7.7. a ■ -4Vt°/o bsa.-her«. žel. pos. 1902 4°/0 eeška. del. banka k. a. . •V« m s „*.«.. 44/t°/e *8t* P*8m» S*1- d. hiP« b i' ,» . peSt. kom. k. o. n. 10°/0 pr....... 47,°/o sast. pisma Innerst. lir. *Va7s » » ogrske cen. dei. kr....... 1%% Pm. ogr. hip. ban. . 4i/,°/0 obl. ogr. lokalnih io- leznia d. dr..... 41 V/o obl- 5«ške md. banke . i°/0 prior. Trat-PoreS lok. žel. i"/o prior. dol. žel..... ••/. 9 jnž. žel. kup. Vi V, . 4',° j avst. pos. aa ž«l. p. o. . BrrolKe. Sracka od 1. 18601/, .... ■ ■ n 1884..... 9 tizska ..... , tem. kred. I. trniaijo - s egr. hip. banke . . , srbska a frs. 100'— „ turška...... 3aailika sreeka . . . Kreditna InomoSka Krakovske Ljubljanske Ivst. rud. križa Ogr. „ „ Sadolfova Salabnrška » . . . Danajska kom. , . . . I>elnle«. ;ožn« želeaniea . . . Državne železnica . . . a.TBtr.-ogrske bančne delniee Lrstr. kreditna banka . . Ogrska n s . . ItiTnostenska „ . • i*remogokop v Mostu (Brui) Alpinske montan .... ^rsške žel. in dr. dr. . 2hna-Muranyi..... rrboT^eke prem. družb« ivstr. orožne tovr. družba . Oeške sladkorne družbe . Dana* 100-60 10056 100*5 119 60 96 85 116'— 99-60 100 60 10O-— 10105 100 i& 100-25 K 0 90 1C676 10050 100-26 100 25 100 — 100-76 99-90 99'dO 320 50 101 45 190 90 893 75 166 76 806 — SOS'— 270-— 105 — 145 40 26 75 474 — 78- — 88 25 66 — 64 2 > 35 — «2-74 — 535 — 1C5 674 1638 676 784 248 676 641 «751 666 287 636 158 75 75 10 50 100- 80 10075 100*85 119 7t 97 — 11620 101'-10160 10O — 102 05 100 65 100 65 101 90 107-75 101- 50 100 50 101 25 101'-101*76 100'-322 50 102 45 192 90 29b 75 1687» 814 — 812 — «75 — UO — 146 40 «7 75 483 60 83— 94 25 70 — 5625 36 50 66 — 78 — 645 50 Volna«. 0. kr. sekir...... 11'36| 11 40 iO franki....... . 19*091 19-11 tO marka........ 23'47| 23 54 SoTereigna ....... S3*£»6 «4 04 Marka......... 117*45; 117 65 G*a5ki bar. ko v Ci..... 9540 95 65 Sablji........ »60 25| *£4 50 Jalarii...... | 4*84] * — Žitno cene v Budimpešti, Dna 6. septembra 1906. ?§eniea sa oktober ... ta 100 kg. .-•Seniea B april 1906 . . B 100 n iS . oktober .... 100 1O6 75 675 — 1648 -6?7 76 785 60 248 75 68ž — 642 50 -—1*761*— 50; 557 50 50 288 — — 540 — 60-— • • s loruta „ maj 1906 . . e 100 Efektiv. Nespremenjeno. 15 80 1660 12 84 13 14 Zahvala. Povodom smrti in pogreba naše prerano umrle preljubljene mamice, oziroma stare mamice, tašče, aestre. tete in netjakinje, gospe j Klementine majorjeve vdove 1 nam je došlo toliko izrazov presrč-nega sočutja, da nam ni mogoče ee za vse takoj posebej zahvaliti. Izrekamo torej tem potom vsem onim, ki so nam v teh bridkih urah skušali olajšati žalost, presrčno lijzahvalo. Zlasti se najtopleje zahvaljujemo milost, g. prostu n. v. r. z ostalo velečastito duhovščino, gg. c. kr. uradnikom, častitim damam, slav. mestnemu zastopu, Blav učitelj-stvu, s. c. kr. p. požarni brambi, bratovščini ss Corporis Christi, slav. meščanstvu, slav. pevskemu zboru in vsem ostalim spremljevalcem, ki so tako ginljivo izkazali predragi nepozabni pokoinici zadojo čast. 2887 V Metliki, 8. sept. 1905. V imenu vseh sorodnikov: Klementina Vukšinić roj. Keki. Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz »Slov. Naroda".) Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri L. Schwentnerju, knjig«ju v LJubljani, Prešernove ulice. Najboljša pitna voda kadar preti nevarnost epidemije, je v takih slučajih često skušena, od medi-cinskh aivtoritet vedno priporočevana alkalična kislina V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, najprikladnejša pijača. 3891-6 V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. V trgovino z meS. blagom se sprejmeta učenec in učenka iz boljše rodovine, zmožna slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi. 2849—2 v Škocljanu pri Mokronogu. Profesor dr. pl. (talenta se je vrnil in stanuje £835 »Frančižknnshi uliti ft IZ. i jajci "j* se sprejmejo na stano-^ vanje in po dogovoru " tudi na hrano. Več se izve Francovo nabr. 7, III. Podpisani proda radi nepripravnega stanovanja izredno lepega, 9 mesecev starega kratkodlakega nemškega prepeličnrjn po nizki pismeno dogovorjeni ceni. Anton Fabian, kontrolor '884 v Ribnici, Dolenjsko. Švicarija. * Jutri, dne 10. septembra 1.1. ob polu 5. uri popoldan koncert vojaške sodbe. ™* Tstopitina lO vin. K mnogobrojni vdeležbi vabi "a. VMakoirsfne ne inornjo nlcrbno varo« vati pre«l vnako nesnago ker se po tej lahko vsaka tudi najtnanj&a rana razrije v »elo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, tako imenovano prusko domaće mazilo kot za-n"»'.'iv'j sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane čist«, obvaruje iste, olajšuj'6 vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaoeljenje. 03T Raapošllja se vsak dan. ~%A Proti predplačilni) K 3 16 se pošljejo 4/1 pusice ali 8 36 «2 puiice ali 4 60 6/1 ali 4*96 9/2 pusici poštnine prosto na vsako postajo avBtro-ogrske monarhije. Tal deli embalaže Imajo aakonlto de-ponovan o varstveno »namko. — Cilnviin zaloga — B FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „prl frnfm orlu** a »*M*afnj»m 2678-22 Malš strana, ogel Nerudovo ulica 203 Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V LJubljani se dobiva pri gospodih lekarjih: O. Plccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mardatachl*-ger, J. Mayr. Mesečna soba i lepo meblovana, na ulico, ¥ L nadstr. se odda s 15. septembrom proti primerni najemnini. Pripravna je tudi za 2 osebi. Marije Terezijo ceste št. 8. Dva dijaka se sprejmeta na dobro hrano in stanovanje k rodo vini brez otrok. Natančneje se izve na Starem trgu št. 2, II. nadstr. ?s» 9- 2 Izgubila se je v Lescah S)ir~ok«?9 zlata zapestnica. Prosi se7 da se jo odda v restavraciji g. Legat v Lescah proti primerni nagradi. 2895 Dijaki I se sprejmejo na stanovanje in hrano. Stanovanje je zračno na lepem prostoru ter blizu gimnazij. — Ponudbe pod šifro P. L., poste rest., Ljubljana. Mtfinistn1 In Žagarja potrebujem za parno žago. Obrniti se je na J. Murkovica, Staj-nica, pošta Jezerana, Hrvatsko. Sodi vinski, od 600 do 700 litrov, se dobe na Rimski cesti št. 11. 2834-1 Sprejme se v službo mlad, samski knjigovodja s primerno plačo, stanovanje in hrano dobi v hiši. Zahteva se lepa pisava, perfektno v slovenskem in nemškem jeziku, prednost bi dal, ako zna tudi laško. A. Kajfež, veletržec vina v Kočevju, filijaike na Dunaju, Ljubljani in Črnomlju. 2888 Novo! DOT}! SG 2882-1 ki sem ga modeliral sam. Anton Černe graver in izdelovalec kavčukovih pečatov V Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. G. U nedeljo, dne 10. t. m. 2896 vojaški koncert v notelu „Južni kolodvor" Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. ^*fs* album. Slavnostna štev. „Ljublj. Zvona" leta t900. J^vod a Jf 2-40, po pošti Jf 2*60 se dobiva v knjifiarnl KHUENTNER «LJubljani, Prejemooe ulice. ¥ ed. ium ne ordinira od 10. septembra do 13. oktobra. 2893 Pri neki inženerski vdovi se dobi izvrstna večkrat se spreminjajoča opoldansko hrano ali tudi ¥ečerja. Kosilo se lahko pripravi ob 12. ali 2. uri. Tudi se lahko ugodi glede hrane vsem gospodom in samostojnim damam po njihovem okusu, ker je gospodinja vajena vseh različnih kuh avstro-ogrskih dežel. Kje ? pove iz vljudnosti upravniStvo nSlovenskega Naroda". 2890-1 Prodam Iz proste roke hišo štev. U v škof ji Loki pripravna za kakega rokodelca ali penzijonista. Več hc izve pri Antoniji Jamar v Škofji Loki št. 19. 2S91-1 Jutri, v nedeljo, dne 10. t. m. na Koslerjevem vrtu Začetek ob 4, uri popoldne. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi 5:802 M. Erbežnik. „SLOVENSKI NAROD" ee prodaja v posameznih izvodih po lO vin. v sledečih trafikah: Ljubljana: Bizjak l.j Vodmat, Bohoričeve ulice št 10. Blaznik L., Stari trg št. 12. Blaž M.! Dunajska cesta št. 14. Dolenc H., južni kolodvor. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terez-|e cesta, nasproti Kolizeja. Kališ A., Jurčičev trg št. 3. Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kos L, Kolodvorske ulice št. 26. Košir Julija, Hilšerjeve ulice št. 12. Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4. Pichlar L, Kongresni trg št. 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18. Svatek J., Mestni trg št. 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R.f Gradaške ulice št. 10. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8. Šiška; Favai M., Spodnja Šiška pri kolodvoru. Lavrenčič M., trgovec v Šiški. Gllnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec. Kamnik: Ažman Marija, trafika. Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34. Kranj: Florian Kari, knjigotržec. Radovljica: Homan Oton, trgovec. Zgoše, Begunje pri Lescah: Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar. Lesce (v bufetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled: Fischer Oton, trgovec. Pretnar Ivan, trgovec Hrušica (Gorenjsko) : Podpac Štefan. Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec. Jesenice: Mesar J., posest, in gostilničar. Sodražica: Moro Peter, trgovec. Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec. Novo mesto: Kos Josip, knjigovez. Boštanj pri Radni: Dermelj Alojzi], posestnik in trafikant. Krško: Stanzer Henrik, trgovec. Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec. Vrhnika: Gostilna Mantua (Fran Dolenc). Logatec: Japel Makso, trgovec. Črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec. Cerknica: Kravanja Anton, trafikant in trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; Werli Karolina, trafikantinja. Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št. 31. Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec. Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec. Št. Peter na Krasu: Novak A., na kolodvoru juž. želez. Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka Senožeče: Zelen Ani, gostilničar in trafikant Komen pri Nabrežini: Lucija od Švara, trafika. Zidani most: Peter man Mary, trafika na kolodvoru. Celje : Miklauc Marija, trafika v „Narodnem domu". Celovec. Sowa Josip, časopisni biro. Gorica: Gabršek A., knjigotržnica. Leban Tereza, Corso G. Verdi št. 21. Rauniak Marija, trafika na kolodvoru. Sluga Marija, Via Corno št. 22. Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2) Trst: Bevk M., Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca serma št. 1. Majcen M., ulica Miramare št 1. Stanič Št., ulica Molin piecolo št. 8. O patila: Tomašič Anton, trafikant. Pulj: Schutz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka: Časopisni biro „Globus", via Adamich št 2. Degan Peter, časopisni bird Potošnjak A, Via del Molo. Sikič GjuraJ, trgovec, via An- drassy št 7. Dunaj: Hočevar Helena, trafikantinja, V Lil. Alserstrasse št. 9. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v [CELOVCU. Kupuj« im prodaj* vae vrate rent, nastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligaciji arec*, delnic, valut, novcev in devin. Promeae Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K 200.000"— ZaiiHfi ■ ildMpUi m« prafchM m Hiamtii papJrle. ifđrebane vrednostne papirje In Zavaraj« »rečice proti vnovcaje sapato kupone. irarzsil lzarviioi. Vinlculuje in devinkuluj« vojaška ±enitninske kavolje. Podružnica w SPLJETU. Denarne v los;« sprejema v tekočem računa sli na vloSne kniisice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vadiga. 8—104 Promet s čeki In nakaznioaml. WK Išče se dobro izvežbana poštna in brzojavna odpraulteljlca za večji urad na Spod. Štajerskem. KJe — pove upravnistvo „Slov. Naroda4*. 2839 3 Dijaki 80 sprejmejo na dobro hrano in lepo stanovanje pri učiteljski rodbini. Izve se: Gorupove ulice št. 4 vrata 3. 2819-3 5 kron in več zaslužka na dan! . 1 ■ C -T Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletilnih strojev za domače delavoe THOS. H. WHITTICK Ac Oo. ^ Trst S56, Via Campanile 13. 3883—1 ozorl Zaradi drugega podjetja opustim svojo manufakturno trgovino in bodem odslej razprodajal po čudovito znižanih cenah vse v trgovini se nahajajoče predmete suknenega modnega in perilnega blaga, platno za rjuhe« najboljše cvilhe za matrace, kovtre, koce, preproge i. t. d. S spoštovanjem 143-37 Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg it 1. Naznanilo. Na mestni višji realki v Idriji se prične šolsko leto 1905/06 dne 18. septembra s sv. mašo v cerkvi pri sv. Trojici. Vpisovanje v I. razred se vrši od 10.—15. septembra, sprejemne Izkušnje bodo dne 16. septembra. VI., II., III.9 IV. in V. razred se bodo sprejemali učenci dne 15. ]n 16. septembra. Učenci, ki hočejo vstopiti v pripravljalni razred, naj se oglasijo dne 14. septembra. Redni pouk se začne dne 19. septembra ob 8. dopoldne. 2888 Na idrijski mestni višji realki ne plačujejo učenci nobene sprejemnine niti drugih denarnih prispevkov; tudi ni na zavodu nobene Šolnine. Ravnateljstvo mestne višje realke v Idriji. Ccpo sotaCnato j stanovanjej a 3 sobami in pritiklinami ter s porabo f vrta, se odda s 1. novembrom t. 1. na Kutinovi cesti št. 23. 2832-2 4< Učenec 00 - - - i ■ i - ■ ipp- Samo TING zamori vse stenice z zalogo vred in ves drugi mrčes. =z^=^z=zr Povsod naprodaj po ©O h; v */i *n & literskih steklenicah ceneje. Brizgalka 20 h. Glavna zaloga v LJubljani, Anton Kane, drogerija 2624-4 ——_—Druga sredstva odločno zavračajte! mhhm^mmmmmm iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v drofierin Anton Kane v Ljubljani, Šelenburgove ulice 3. 3 dijaki iz dobrih biŠ se sprejmejo v učiteljski družini na hrano in stanovanje. Stanovanje je obsežno in elegantno. Vestno j nadzorstvo in dobra hrana zagotovljena. \ Vpraša se pri upravništvu „Slov. Naroda". 2792-3 Dijak iz boljše hiše (najraje realec ali pa učenec iz ljudske Šole) se sprejme na stanovanje in hrano. Oskrba vsestransko popolna. Inštruktor na razpo- ! lago. — Vpraša se pri upravništvu ; „Slov. Naroda". 2 63—4 i V stanovanje, na brano in v skrbno ! nadzorstvo sprejme učiteljeva rodbina 1 2 dijaka | z boljše hiše. — Imela bosta lastno, zračno sobo. Kje — pove upravnistvo „Slov. Naroda". 2855—2 v Nobeni slovenski hiši 5E me BI 5MELE POTRESATI t i t i t Viktor J$ilowit$ky rojena Grahovo poročena dne 6. septembra 1905. Jflander }(udajuina 2889 Posestvo naprodaj na živahnem prostoru v Ljubljani z dolgoletno, uvedeno trgovino z deželnimi pridelki, z gostilno z lastno koncesijo in s pekarno, obstoječe iz dveh enonadstropnih hiš, obširnih skladišč, lepih kleti, hlevom za osem konj in prostornega ter velikega dvorišča z dvojnim vhodom. Posestvo je poleg tega posebno pripravno za vsakršni obrat za trgovce in obrtnike vsake vrste in se proda vse skupaj ali pa tudi posamezno pod ugodnimi pogoji. — Natančnejša pojasnila daje kupcem samim 2878—1 oblastv. koncesijonirana pisarna za promet z zemljišči EDVA RD BRACHTL v Ljubljani, na Sv. Petra nasipu št. 37. EEEE DOKTORJA PREŠERhR ESES UREDIL 5KRIPT. L PIMTRR ILUSTRIRAN^ IZDRJfl, JEŠfTfl 5 K, V PLflTIiL VEZRNfl 6 K 40 h, V USNJU VEZRNfl 9 K UUDSKfl IZDRJfi 1 K, V PLATNO VEZRNjR 1 H 40 h. MRTISNILfl IN ZALOŽILA IG. PL. KLEINMRVfr & FED. BRMBERG V LJUBLJANI, 1 t DOBIVAJO S t i 5E PO VSEH KNJICjOTRŽNICAH. ž S j Patentovano na Avstrijskem pod št. 4290. 99 Grossol Patent uradno zabeleži n pod Št. 750. za stare in nove strehe iz lepenke (Papp-dacher) kakor tudi za pločevinaste strehe (Biechdacher) najbolje krijoči in najtrpež-nejši plesk sedanjega časa. _ A m fte*a2 )e ^^nasta pleskalna tvarina za stare iu nove ))lirUvdlll strehe iz lepenke, katera pri največji vročini ne kipi in ne kaplja, pri mrazu pa ne poka in ostane vedno elastična. Vse take strehe iz lepenke, ki jih dosedaj ni bilo možno popraviti, se dado z „ Grossol-om" za več let absol. zgostiti. j I Gl*OSSOl** se vporablja mrzlo in se ne potresa s peskom. GrOSSOl** ne teče 1U ne kaplja. 2881-1 fivASfilll^ se ne tr^a *° ne P°^a* ^ „Gro88ol-om'* se maže WS~ 1P4V4SVI le vsakih 5 let in nadomešča novo kritje. Gorenje lastnosti so nam potrdili često mnogi s priznal-nimi pismi in prima spričevali. Pripravne krtače za mazanje se dobe pri nas. T rži ška (Monfaikone) tovarna oljnat h ma2il ga vozove In kemičnih produktov KOIalaAR <£ BREITNER tovarna za strešno lepenko, lesni cement, asfalt, kotran in grossol Jržič (Jffonfalkone pri Trstu. ajBJJ" Varujte se pred slično se giasečim a manjvrednim ponarejanjem. f i .i* Stanovanja s hrano j ^©©©G®©©©©®G©®®©©©®®©0 kje v bližini dunajske ceste išče gospod pri kaki samostojni ženski. — Ponudbe z naznanilom cene pod „Merkur 30" nprav. „Slov. Naroda". 2867—2 dijaka mlajša, iz boljših rodbin, se sprejmeta na hrano in stanovanje. — Naslov pove upravn. „Slov. Nar". 2783~3 Otvoritveno naznanilo! se takoj odda sta ?rane Jožef ovi cesti št. 5 v pritličju na levo. ?824-2 Učenec iz poštene hiše in z dobrimi izpričevali se takoj sprejme. Več pove J. Keber, manufakturna trgovina v Ljubljani. 2805—3 Sprejme se takoj blagajničarka Kje — pove upravnistvo „Slov. Naroda". 2871 2 V nedeljo, dne 10. septembra 1905. leta otvoritev nove umetniške razstave j Panorama-Kosmorana v Ljubljani, Dvorski trg 3, pod „narodno kavarno". Stalna razstava odlikovanih izvirnih streogramov na steklu. Vsak teden nova serija. # # Potovanje po vesoljnem svetu. Zanimivost prve vrste. Električna razsvetljava. Ogleda se lahko vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 9. ure zvečer. Vstopnina 30 h. Dijaki, otroci in vojaki 20 h. — V abonementu 10 vstopnic 2 K. Dijaki, otroci in vojaki 1 K 50 h. 2 ah' 3, in pa dijakinje dobrih rodbin se sprejmejo na dobro domaČo hrano iu na lepo in suho stanovanje proti ugodnemu plačilu. 2818—3 Kje, pove upravn. Slov. Naroda. Od dne 10. do 17. septembra 1905. leta Vzhodna Sibirija. Muostok. Prelio-sibirska železnicaJAmur. Irbutsb itd. Išče se prostorna nemeUoraiia soka z velikimi prostimi okni proti severu. Oglasi naj se prijavijo upravništvu „Slov. Naroda" pod nJ. K.M 2727—6 poštna pomožna uradnica pri uradu prvega razreda na Notranjskem, želi službeno mesto menjati. Ponudbe sprejme upravnistvo „Slov. Naroda". 2848—a sprejme takoj ali tudi pozneje v stalno stavbno in pohištveno delo pod jako dobrimi pogoji 24*3—0 Jakob Homovc mehanično mizarstvo v Cerknici. 2880-1 (^000000000000000000001 ki je dovršil nekaj gimnazijskih razredov, se takoj sprejme v manufakturni trgovini 2886 Ferd. Sajovlca p Kranju. 11502115 Ces. ki. avstrijske državne železnice C kr ravnateljstvo dr*, železnice v Beljaka. IssTroA Iz ™ozxxQgr& roda. Veljaven od dne i. junija 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju?, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari M m pouoci oaofe i ▼lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Inomost. Monakovo. Ljubno, «e« SeUthal • Aane«. > Solno<"-ad. če* Kleir-Reifliag v Steyr, v Line, na Dunaj via Araatetten. — Ob 6. uri 07 oa zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O' ?. ari ■ n ljuti*] osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Pranaenafeate, Ljubno, Dunaj, ftei Selstea v Solnograd, Inoinost, čez Klem-Reifling v Line, Budejevice, Pleen, Marijine Vire, Hib Prancove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, <3e» Ainstettoo na Dunaj. — Ob ll. ari 44 m dopoldne oeobn vlak'v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Setethal, Dunaj, Solnograd, (nomoat, Bregentv Ženeva Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 58 n, popoidue osebni vlak * Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celo*»c Praa-lensfebti:. Monakovo, Ljubno čez K1pii> ReiHin« v Stevr Line, Budej-jvice, Pl»en. Marijine vara Beb, Fra^cove vare, Karlove v:tre, Prago Ljubljana-Line-Praga direktni vos I. m II. razr.}, Lipsko. aa Dona} 8e» Auistetten. - Ob 10, uri ponoći o&obc, vlak v Trbiž, Beljak, Fran-zensfeste, lnomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voa 1. in D razreda). — PROGA V NOVO fllESTO 1> KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak ♦ Novo mesto, Straže, Tcplice, Kočevje, ob 1 on 6 m pop iatotako. - Ob *. ari o m zvečer \ Novo mesto, KoCevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob 3, rsri k3 oj zjutraj osobu* vlak z Dunaj* cez Ainstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana direki. voz L, II. raz). lnomost, Franzeusfeste b:?lcograo Line, Steyr, Anssee, Ljubno, Celovec, Beijak Ob 7. ari 12 m ii.urraj o«obm vlak «* Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten. Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga-Linc-Ljnb-liana d rektui voz I. m U. razreda), Pteen, tiudeievice, Solnograd, Line, tfteyr, Paru Ženevo, Curi). Bregenc lnomost, Zeli ob Jezeru, Lend-Gastem, Ljubno, Celovec, bmohor. Pontabei. — bb 4 cr 29 m popoldne osebni vlak a Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaku. Celovca, Monakosega, lc< mosta, Franzensfesta Pontabla. - Ob 8. ari 06 a* zvečer osobni vlak zDanaia. Lipskega Pragt, Franzensfesie, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevio Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9 uri 5 m avečtr iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. - PROGA ii NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlakj . Od &. ari 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesfa ii Kočevja ob 2 ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja \u ob 8. on dt ca zvečer istorako. — ODHOD IZ LJUBLJANE ponoči sam ob nedeljah - praznikih. — Srednjeevropski čas *e za 8 min pred krajevnim časom v Lju »I r Sf*8 Hod 100.000 konjskih sil imamo u napravah sesalnega plina našega sistema v prometu. Zelo majhna poraba goriva. XVs*fc?< obrat =Vse obieajne velikosti do IOOPI1 so vedno v delu In se dobivnjo 2685— 3 v primernem roku. Langen & VVolf tovarno za motorje F" na Dunaju, X., Laxenburgerstra8se 53 Na milijone dam in gospodov uporablja ,Feeolin'. Vprašajte svojega zdravnika, ali ni „fVfo/in" najboljše lepotito za polt, lase In zobe I Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zadobijo takoj aristokratsko finost in obliko po uporabi „ff«Veo-tina". „tFeeitlin" je angleško milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da tudi gube in vraske na obrazu, ogrel, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi ^eetftina1 brez sledu Izginejo. — „Feeatin" je najboljše sredstvo za snaženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las, plešavost in bolezni glave. „Feeotin" je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redno „Feetilin" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo takoj povrniti denar, ako ne bo-dete popolnoma zadovoljni s „iv^nn«/«". — Cena za 1 komad K 1-—, 3 komadi K 2-50, 6 komadov K 4*—, 12 komadov K 7«—. — Poštnina pri enem komadu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. — Po poštnpm povzetju 40 h več. — Razpošilja glavno skladišče JWM.» M^«£i«m, Dnnaf VI., Mariahliferstr. 45. Zaloga v Ljubljani: Anton Kane, drogerija. Nadalje se doniva tudi v množili ilrosuerljah, parftinierljali in I fl* h rti h H. 173^—H Nach Gebrcsuch Razglas. 2719-2 Na c. kr, cesarja Franca Jožefa I. veliki gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, ki nameravajo vstopiti v prvi razred v petek, dne 15. septembra cd 8. ure dalje v ravnateljevi pisarni. Sprejemne preizkušnje se bodo vršile v soboto, dne 16. septembra od pol 9. ure zjutraj nadalje. Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso s seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Sprejemna taksa je določena na 6 K 80 h, ki se bode onim, ki preizkušnje ne bi prestali, vrnila. Učencem, ki so že doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 16. ali 17. septembra pri ravnateljstvu s šolskim izpričevalom zadnjega polletja ter plačati 2 K 60 h prispevka za učila in igralna sredstva. Učenci, ki žele iz drugih zavodov prestopiti na tukajšnji zavod, naj si priskrbe na izpričevalu zadnjega polletja pripomnjo o pravilno na znanjenem odhoda. Šolsko leto 1905/1906 se prične dn* 19. septembra s slovesno službo božjo. Ravnateljstvo ckr. cesarja Franca Jožefa I. vel. gimnazije v Kranju dne 1. septembra 1905. Telefon 584. V, ■ ■ ■'V V Ustanovljeno 1862 Najstarejša tvornica pm peci in ognjišč c- Irr. đ.Trorza.1 znašinlet RUDOLF GEBURTH, Dunaj VII. Kaiserstrasse 71, na voglu Burggasse. 2773—3 Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč mm vsako porabo. Vse vrste peči tudi a trajnim gorenjem. Specialni katalogi gratis in franko. Učenci iz boljših rodovin se sprejmejo na stanovanje in hrano pr uradniški vdovi. Lepo zračno stanovanje, vestno nadzorstvo. Klavir na razpolago. KJe> — pove upravnistvo „Slov. Naroda". 2828—2 Eden ali dva dijaka iz boljših rodbin se vzameta k učiteljski rodoviui na stauovanje in hrano. Posebna soba. Klavir in kopelj na razpolago. — Naslov pove upravnistvo „Slov. Naroda". 2847-2 Sode vinske od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni 2581-6 Citre poučuje temeljito po več nego 401etni praksi Josip Omuletz. Prijave do konec septembra v Gosposkih ulicah št. A, I. nadstr. na levi. 2859-1 (Jjunovijeno leta 1842. \* crko-SLlKdRJd, SLIKARJA U narisov m qrbov »if BRATA EBEKL[ f LJUBLJANA, ESr*!?8 ^V*-6' igriške ulic* st. 6 f«iron it. 154. Ckr. priT. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pri poznano izvrsten Perflmdt« cement v vedno jednakomern?. vse ođ avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene prod-đpise glvdo tl&kovno m odi»orne trdote af»lw I*rftporoćfia> In k pri val a r & sinih aradov in najsioviteiSzb tvrdu bo na razpolago. Centralni urad; 1119-23 X FRAN CHRiSTOPH-ov - g x svetli lak za tla ^ je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. v , o ' „ T7" X-.j-CL"blja,r^I: ]•! fi Anton Stacul in Brata Eberl. S Q V Škofji Loki: Maievz Ži^oa; v Kranju Ir. Do£enz; K v Postojni: C. PikeJ. lOli—7 V. Hamburg iz Ljubljane v IMew-York z dobro, prosto hrano. Odhod iz LJubljane vsak §£21 ponedeljek, torek in četrtek v tednu. Zastopnik; 11-36 FR.SEUNIG, Ljubljana 31 Dunajska cesta 31 zraven šrange Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo H iliei same » Pojasnila se dajo povečkrat brezplačno. .1 o zornost obračale na stranišča, pisoirje, greznice in gnojišča; preiskovale bodo pa tudi stanovanja, ako niso prevlažna, prezadehla in nesnažna Voditeljem komisij sem podelil pravico, v skrajno nujnih slučajih, kjer bi vsled sedanjih zdravstveno nedopustnih razmer utegnila groziti nevarnost, dajati obsežna naročila glede odprave takih razmer. Vsem tem naročilom je nemudoma ustrezati; mestni magistrat se bode p« po posebnem organu sproti prepričaval, v koliko so se po voditeljih komisije dana naročila izvršila in bode proti nemarnikom postopal kar najstrože. Ker se bode to komisijonovanje, ki se začne že te dni, vršiL v interesu celokupnosti in vsakega posameznika, pričakujem, da bodo gospodje hišni posestniki, kakor tudi ostale stranke, voditeljem komisij radi šli na roke ter jim skušali v vsakem oziru olajševati njihovo nalogo. Sicer pa bodi — kolikor toliko v pomirjenje — izrecno kou štatovano, da so se zdravstvene razmere po prizadevanju mestne občine, katero je hvalevredno posnemala tudi cela vrsta hišnih pose stnikov, v poslednjih letih prav znamenito zboljšale. V morebitnem boju proti koleri je to izrednega pomena. Treba je le Še, da prebivalstvo zaupljivo izpolnuje navodila oblastev, ki se izdado v interesu javnega zdravstva in poglavitni del nevarnosti bode odstranjen. Pridržujoč si v slučaju potrebe izdati po mestnem fizikatu posebna navodila glede obrambe pred pretečo epidemijo, priporočam danes posebno, naj se za pitje rabi izključno voda iz mestnega vodovoda in sicer neposredno iz pipe, torej ne že preje v kake posode natočena, ker pri taki vodi ni izključeno, da so se na katerikoli način zanesla vanjo komabakterije. 2876-1 V Ljubljani, dne 5. septembra 1905. ^485 Išče se 2880-2 V ■ i i ■ v v ■ učitelj ruščine za privatni pouk, dvakrat po 2 uri na teden. — Ponudbe pod naslovom „Ru-šČina" na upravnistvo „Slov. Nar.tt Ceno se proda velika lesena baraka ki se je v njej izvrševala gostilniška obrt in prodaja mešanega blaga. Baraka stoji v Podhomu pri Bledu pri gradnji Bohinjske Železnice. — Več pove lastnik Anton Maver, založnik mengeškega piva v Lescah, Gorenjsko. 2825—2 Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v VBakorSni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-*rpe£neisi izdelek. NajveCja prihranitev moriva. Specijaliteta: Sledilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani Tiamki. 1255 19 Tovarna za sledilna ognjišča, Jriumph" S. Oolclschmiclt «& sin avarna •4L rija ob praznikih, sobotah in nedeljah vso noč odprta. kavarnar 73—43 Kolodvorske ulice št. 22. „IV A L" Zdravniško priporočena zdravilna zeliščna primes h kopelim za odrasle in otroke. Kopeli z „1 valom" delajo čudeže ob pro-tinu, revmatizmu, živčnih boleznih, ženskih boleznih, ob pomanjkanju spanja, mrzlosti rok in nog, hipohondriji, bledi čnosti, naduhi, j ohromelosti, krčih, zamakanju postelje, za kožne bolezni, hemoroide, želodčne bolezni itd. Kopeli z „Ivalom" jačijo živce, obnavljajo krf. Pri ljudeh, ki se kopljejo z „Ivalom", delujeta kri in živčni sistem normalno, čuti se zbistrijo, kar provzroči splošen dober poču-tek; duševna in telesna moč naraste, človek se čuti zdravega in srečnega in si s tem podaljša življenje, za največ ljudi prekratko. Cena 3 škatljic za 3 kopeli 3.50 Kf IO škatljic za IO kopeli 12. K, 20 škatljic za 20 kopeli 20 K. Od 10 škatljic naprej franko. Razpošilja po povzetju ali če se pošlje denar naprej 2617 — 2 DUNAJ VI. Mariahilferstrasse 45. Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko. Solzaželodec Julija Sohaumanna deželnega lekarnar|a v Stoelteravi. 164—10 Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje probavljanje. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja. Dobiva se v veeh ranom, le kar- O0n« I clrotllioo If la7R Rb nah »vBtr.-ogroke države. UOllU I ondlljlu« li I I Ji će Glavna zaloga: deželia lekarna JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi. Baapoiilja se po poitnem po Tretja ■e naročita najmanj 2 ikatljici. Gospodična poučuje glasovir ln muzikalno teorijo. — Kje, pove upravnistvo „Slovenskega Naroda". 2762 -3 Dobra kuharica Obsega na 576 straneh veC nego 1300 receptov za pripravljanje zajoknsnejaih jedi domaČe in tuje knhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezane. je izšla — T. -__ je izšla v založništvu Lavoslava Schmentnerja v Ljubljani, Dobiva se samo vezana'; cena 6 K, po posti 6 K 55 h. Hvali jo vse: kuharica s svojega Btrokovnjafikega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna ospodinja zaradi njene cene, ker ni niC dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 60 — 361 Nujno svarilo. Častito občinstvo v nJega lastnem Interesu opozarjamo, da se delajo poizkusi rastlinsko mast pod različnimi imeni in znamkami poveličevati in spravljati na trg. Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zaka\ le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni KUNEROL je dokazano prva In najboljša rastlinska mast, ki je kot najdišča jedilna mast priznana od avtoritet. 25o8—HO Popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd. IZahtevajLe ,,Kunerolu v vsaki boljši predavalnici Ijestvin. V kraje, kjer se „Kunerol" Se ne dobiva, pošiljamo poskusne poštne Skatlje po okoli 5 kg brutto po 6 K 50 h za Skatljo, franko na vsako av8tro-ogrsko posto proti povzetju. Za razpece-valce po železnici v zavitkih po l/> ali 1 kg, zabojih pa od 10 kg naprej. Za grosists prednostne cene 1 Brošure in zdravniška Izpričevala zastonj. Pritlična hiša v Metliki v najboljšem stanu, s prijaznim vrtom obdana, z vsemi potrebnimi prostori ter na jako ugodnem prostoru ti& glavne ceste ležeča, se po nizki ceni takoj proda. Poleg hiše je tudi vodnjak z dobro pitno vodo. Več se izve pri lastniku E Fuz star. v Metliki. 2808-3 Prva in najstarejša tovarna n rastlinsko mas v monarhiji cmanuel Khuner & &in Dunaj XIV 2. Etablirana 1880. C kr. dvomi založnik Čudovita novost! 325 komadov za 2 gld. Krasna ura z lepo verižico, točno idoca, za katero se daje dveletna garancija; zelo lepa laterna maglca s 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravatna igla s aimili briljantom, 1 krasen kolije iz orient. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjat mošnjiček, jako elegantni nastavek za smotke z jantarjem 1 garnitura ff. double-zlatih manSetnih in srajčnih gumbov s patent, zaklepom, 1 ff niklast žepni nožek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in še 200 raznih komadov, vse, kar se potrebujev hiši zastonj. Krasnih 325 komadov z uro. ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raz pošiljalnica S.Kohane, Krakov mi. 993. Ako ne agaja, se denar vrne 2873 Mnogo priznam* h pisen. CAR & MEJAC Prešernove ulice 9 LJUBLJANA Prešernove ulice 9 2828—2 jfajvešja zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke, velikanska izbira najnovejših modelov v konfekciji ===== za gospe in deklice. = Posebnost: ne zelo rje i Daj Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. chicht-ovo štedi I no milo z znamko »jelen". Ono je MF~ zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi -r- Pere iivretno. Kdor hoŽe dobiti zares j a m če no pristno, perila neškodljivo milo, naj pasi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko l9JELEMM. Dobiva se povsod! Ustje Juri največji tovarn svoje vrsto na evropskem kontinentu. Ustje ) 27 Sin iuo v Ansieškein skladišču oblek se dobe izvirni angleški svršnikfi, športne suknje, ulsterji, derbyji, športne In sacco-obleke, tudi UST" izvirni a grešiti raglani, napol dolgi paletoti, ovratniki, jopice, damski kostumi, krila in mlone bluze. najuečja izbira oblek za dečke in otroke. Vse se prodaja po čudovito nizkih cenah. 287C 2 O. Bernatović v Cjubljanl, jttestttt trg št. 5. Naznanilo! Dne 15, t. zn» ob 8. uri zjutraj bo v Jesenicah na Dolenjskem pol ure od Brežic velika razprodaja in sicer bo na prodaj 24 lepih in debelih prtfičeu, 24 slau lepih krau In volov, konji, veliko ovsa, pšenice, koruze, ječmena, krompirja, 1000 centov sena, ekvipaže, gospodarsko orodje in vozovi, sploh =—— vsa premičnina. —— Dalje bo naprodaj dobra vinska posoda in 300 veder najboljšega ■■■i "i belega vina. —— DraŽba£se vrsi ob vsakem vremenu, in se nadaljuje tudi še pribodnji dan. Kupci^se vljudno'vabijo. 2864-2 Pir ker in tov. Učne knjige za vse srednje in ljudske šole v najnovejših odobrenih izdajah, pisalne in risalne ter druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča _ T v L j ubijani 2830 2 Prešeinove uLlioe^št. 3. Kupuj pa Jfle v steklenicah" ! v IJ ubijani pri gospodih z (v. Fabiana nasl. Anton Korbar. P. Grošelj. Kari C. Holzer. Ivan Jebačin. Ant. Ječminek. Leopold Jeran. Fr. Kham. Ant. Kane, drog. Mihael Kastner Edmund Kavčić". Henrik Kenda. Josip Kordin Anton Krisper. Peter Lassnik. Alojzij Lilleg. A. Mehle. P. Mencinger. Josip Murnik. J.Perdan. Vaao PetriCiC. Kari FlaninSek. Fran Stupica. A. Sušnik. I Ferd. Terdina. M. E. Supan A. Sarabon. Viktor Schiffer. M. Spreitzer. Anton Stacul. Uradniško kon s umno drnfitvo Bled: Pavel Homann, Oton JvVClfling. Črnomelj: Andrej Lackner, Kari Muller, B. $chweiger, Anton Zore. Draga : P. S. Tur k. Hrib: A. Bnčar, Fran Kovač. Idrijo: A. Jelenec, Josip Se- petavec, Valentin Lapajne. Kamnik: E Hayekf J.KIemen- CiC, J. Koschier, Fr. Sabelj. Kočevje: F.Jonke nsL R.Ko- ritnik, Fr. Lov, P. Potočne, J. Bothel, M. Bom, F.Schlei-mer, F. GMercr, F.Verderber Kooionjovloo: Alojmj GaC Kreko: F. X. Aumann oin, B. Engeloberger. Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič, Kari Savnik, lekarnar ,pri sv. Trojici*', J. Krenner, R. & E Rosa. Litije: Lebinger & Berg-mann. Lož: F. Kovač. Mirno: Josip Schuller. Mokronog: J.Brrath, Đ. Sbil, „pri fikofn11, Peter Strel. Novo mesto: Kuasel A Končan, A. Pauaer, F.Ple teraky, L Picek. Polhov gredeo: J. A. Leben. PoatoJIne; A.Ditrih, G.Pikel. Rodočo: Ivan Haller, J. TrepeCnik, L občno rado-ako konaumno društvo. Radovljica: L. Fursager, Fr Homann, Oton Homann. Sodražlca: Ivan Levstik. Slike: J. C. Javancič. Škofje loko: E. Burdvch M.Zigon. 1901-16 Trovnlk: G. Bartol. Trebnje; Jakob Petrovcic, Ivan Zernatto. Tržlo: Frid. Raitharek. Vollko Loičo: Ferdinand M. Doganoc. Vipava, — Vrhpoljo: Fran KobaL Vrhniko: DJSotine. R Rotnor Zogorjo: R F. MiholCić, Iv. MuUer sen. Žužemberk: Jak. Deresw Nijvičja zaloga navadnih do najflnij.lb otroških vozičkov In navadne do najfinejše žime. M. Pakič w Ljubljani. Heznanlo naročnikom se poliija I P0V28t|8IB. m Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno na III, dunajski modni razstavi 1. maja 1904 pod pokrovit. Nj. te d. in kr. /isokoati presvetle gospe nadvoj vodinje Marijo iosiplna. krojaška obrt v Ljubljani, Selenburgove ulice Sle?. 3 se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tudi vseh avstr. uniform po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo In zmerno cene. Pristao angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi. Ivan Jax in sin priporočata svojo bogato zalogo i ?oznih kole:, glasbenih avtomatov in pisalnih strojev. — —1 Veliko zalogo Asa AWk ssse OVOi eaOvS đm) llflfHG rUorVClViy gospode kravat za gospode toaletnega blaga dalje ičetic za zobe, glavnikov« dišav, mil itd. itd. iz najbolje renomiranih tovarn priporoča Alojzij Persche Izubijana Pred škofijo št. 21. 37 g£ HLODI 3g Nova tovarna za lesne Izdelke v Ljubljani kupnje skozi celo leto proti gotovini sledeče hlode na kubični Čevelj franko državni kolodvor Ljubljana: Smrekove, jelkove in borove od 24 cm. debelosti naprej in vr9ta dolgosti 4, 5, 6, 7 in 8 metrov........K —54 —-52 Bukove od 26 cm debelosti naprej, dolgosti m 2*20 in m 4*40 „ —*48 —*44 Hrastove od 28 cm debelosti naprej, dolgosti od 2 m naprej a 1*— —'80 Ponudbe se sprejmejo za vsakršno število in je iste nasloviti na 767—43 TOVARNO ZA LESNE IZDELKE Cesta na Rudoifovo železnico 47. Pisarna Selenburgove ulice 6. ^ 21 parkete In linolej! Voščilo za pod, ki se briše mokro! proizvaja svetel blesk brez glajenja Ohrani lesa nara-rno M < Ptičica '/i klff- »•«•>! pusica lil*;. It 1*35. Edina izdelovalca; Finster & Meisner, tvornica za lake, Monakovo. Naprodaj Imajo: v Ljubljani: Brata Eberl, Miklošičeva cesta, Ivan Jebačin, Emonska cesta, M. Spreitzer, Stari trg. — V Kranju: Franc Dolenz in Peter Majdič „pri Merkurja". — V Novem mestu: Adolf Gustin. 2606—2 Naznanilo* Čast mi je slavnemu občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem si osvojil dobro znani in nanovo renovirani hotel pri »Zlatem jelenu" ifil Cervo d9 Oro) združen s piuarno in restauracijo pri »Ledenici" u Gorici, Ozka ulica Mi štev. 1,9,11. Ker je to podjetje že od nekdaj na najboljšem glasu, potrudil se bom tudi jaz, vsem željam čč. obiskovalcev mojega botela in restavracije kar najbolje postreči. Hotel stoji sredi mesta in je za cenjene gg. potnike najbolj pripraven. Vse sobe so z novim pohištvom okusno opremljene. Cene zmerne. Omnibus k vsakemu vlaku. Kuhinja je v najboljših rokah. Na blagohoten obisk vabi najvljudneje AL Rasberger, hotelir. 2803-3 25 Knjigoveznica Fr. Breskuar T LJubljani (poleg Frančiškanskega mostu) priporoča cenj. p. n. občinstvu svoje nanovo urejeno tiskanje napisov za = = trakove k vencem napisov za društvene trakove, za zastave itd. in vsa druga v to stroko spadajoča dela. Naročnikom zunaj Ljubljane razpošiljam izgotovijeca dela ze s prvim odhajajočim vlakom. 26 1 * Reklamne table * za trgovce, rokodelce, obrtnike itd. i raznih barvah In velikostih. t Ker so tiskani napisi še enkrat lepši, okusnejši in lienejši, ka-kar pa napisi iz nalepljenih papirnatih črk in ker tudi niso dražji, se nadejam od slav. p. n. občinstva, zlasti pa od gg. vrtnarjev in trgovcev, ki se bavijo s prodajo trakov in vencev, mnogo naroČil, ki jih bom vse izvršil v popolno zadovolj-nost cenjenib. naročnikov. Cene zmerne, postrežba solidna in točna. i: Ustanovljena 1900. Postajališče cestne železnice vila SAMASSI. Ustanovljena 1880. Postajališče častne železnice vila SAMASSA. □Pjtvo, najrečja in najstarejša zaloga klavirjev v Ljubljani = Florijanske ulice S tov. 42. UBojam se čast p n. občinstvu naznanjati, da oddam od danes naprej vse klavirje in pianine po najnižji oanl. Klavirji so ia *aloge najbo\) renomiranih dunajskih firm in niso kramarsko blago. >a g. motni ali Utirani oreh vi Salonski skraćeni klavirji .^^^^1 T s°ed- mernim želeinim oporilom, slonokoščeno klaviatnro, nL oktav moderator (ivok harfe). -j. - - črni motni, angleška repeticijaka mehanika, navzkrižne strune, slono-Kl 51111111 koščena klaviatura, moderator 71 4 oktav, želez. oporUo, oklepni glaaovnik. mm m __«W«itAaiii srl«ivM»ii prelgranl klavirji In planini po flUflnOn SKTaCeni UaVirjl najnižjih cenah v zalogi ta prodaj. g^gff pri pr«dajl J »mrl m mm vaak Instrument lO let« f\M Priporočam se tndi najvdaneje u ubiranje in popravljanje v mesta in na deželi. Z odličnim spoštovanjem 1863—14 FERD. DRAOATIN trgom s klavirji, ubiralec in pooravljalec, zaphsslml cenilec c kr. okr. sodišča. t D bdajaNsj kt edgororai arednik: Dr« I?aa Taf I ar. WJA