Naročnina listu: =
Celo leto . . K 10*— Pol leta . . „ 5*— Četrt leta . . „	2*50
Mesečno . . „ r— Zunaj Avstrije: == Celo leto . . K 15-—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Somiš I j & alke
prosimo, da agitirajo za naš list. Treba ga je z naročniki tako podpreti, da bo z novim letom lahko večkrat na teden izhajal. Vabimo tudi somišljenike izven Štajerske, da razširjajo med ljudstvom list, ker je resnično neodvisen in katoliškonarodnim organizacijam vedno na razpolago. List stane do konca
leta 5 K.
Za Koroško se gre»
Tužnim razmeram na Koroškem je začela slovenska javnost posvečevati večjo pozornost, kakor, kedaj poprej. Vzbudilo jo je neprimerno nasilje, ki so ga izvrševali proti našim bratom na Koroškem on-dotni Nemci. In ne samo Nemci, ampak tudi vlada se ni hotela povispetil do jstališlča, da 'je treba, vsakemu narodu varovati njemu postavno zajamčene pravice. Večkrat so bili uradniki celo oni, ki so se postavili na čelo germanizatoričnemu toku na Koroškem. To je pri zdravem narodu, 'kakor je slovenski, moralo izvali odziv, Slovenski politični krogi, in celo slovensko časnikarstvo, ki v tem oziru ni prednjačilo in še sedaj vse preveč zanemarja svojo tozadevno nalogo, so se začeli intenzivneje baviti s koroškimi razmerami.
Koroški Nemci so cullili, da, je začel pihati od juga sem drug veter. Zaito so se odločili za taktiko, ki v političnem življenju ni nenavadna. Začeli so protestirati proti temu, da se Slovenci iz drugih krono-vin zanimajo za koroške Slovence, ter so ta protest opremili s potrebnim krikom in vikom. Vodili so celo na Dunaj deputacijo nemškutarjev, ki bi naj pri ministrih potrdili, da se koroškim Slovencem v narodnem oziru dobro godi in da torej ni treba uvaževati pritožb in zahtev slovenskega ljudstva, Nemci ocivi-dno računijo, da bodo sedaj izvenkoroški Slovenci u-tihnili. češ, proti takemu odporu ' iz Koroške same nam ni mogoče vspeti. Toda v tem ;se motijo Nemci. Njihova taktiica je spregledana in ne bo imela zažel-jenega uspeha.
Vprašanje koroškega Slovenstva} je prišlo v tok in niti nemški tabori niti. nemskutarske deputacije ne bodo mogle ustaviti tega toka, V letošnjem delegacij-skem zasedanju so vsi slovenski delegatje, dr. Šušteršič, dr, Korošec in dr, Krek govorili o koroškem vprašanju ter opozarjali ta odlični politični forum na
PODLISTEK
Trije udarci,
(Januš Goleč.)
(Dalje.)
A naenkrat so-, se na mah in v drugič vdejstvi-le resnične Prešernove besede:	„Nevarno gledat je
dekleta mlade.“ Razblinila se je pa ta pena ljubezni takole :
V Prajnšerjevi gostilni se je obhajala velika gostija in- krčmar je vzel precej namizne posode iz trga od trgovca na posodo. Po končanem slavju so vse lepo pomili in gospodična Ilkia je dobila od očeta nalog, posodo varno pospraviti v zaboje.
Baš je imela opravka s tem'poslom in nosila je krožnike v zaboj, ko je pristopical gospod. Slavko v salonski suknji in cilindru. Potegnil je z desnice belo rokavico, elegantno zaokroženo roko podal dražestni gospici in izražal svojo pohvalo, kako da je srčkan njen novi beli predpasnik.
Gospića Ilka je stala pred njim, držeč šok krožnikov pod pazduho in mu zrla tako ljubko in zapeljivo v oči. Nagnila je glavico nekoliko na stran se nasmehnila s pol odprtimi ustecami, \z desnico pa potegnila nekako sramežljivo za škric tolikanj hvaiisa-nega predpasnika.
Gospodu Slavku se je dozdevala v tej poziciji naravnost dražestna, kot punčika iz sladkorja in ni se mogel premagati. Položil jej je desnico krog, vratu in jo poljubil na čelo. Iz jednega poljubčka sta nastala dva, trije. lika je popolnoma-pozabila, da drži krožnike v roki in Slavko, da mu krije vročo glavo gorostasni cilinder.
Bila sta vsa srečna v raju ljubezni, ko se jima je priplazila za hrbet pogubonosna kača v, osebi gospoda papaja. Stopil je ravno iz izbe. v vežo, oko mu je padlo na celi prizor ljubezni, pa papa je vendar le še bil kmet in vaški župan v obnašanju. Ni fjgy^myi^gojrstih, kot bi se bilo spodobilo, am-
vnebovpijoče razmere na Koroškem, Koroški delegat dr, Waldner je sicer skušal braniti nasilno politiko koroških Nemcev, toda po prvem poskusu je utihnil, za svoja politična naziranja o narodni politiki v delegacijah ni našel primernega občinstva.
Boja na Koroškem pa ni treba voditi samo le proti nasilni politim nemških političnih strank, ampak tudi proti vladnemu sistemu na Koroškem. Središče za protislovenski tok je iskati pred vsem v deželnem predsedstvu. Sedanji deželni predsednik ba*. ron Fniess-Skene je poslušno orodje nemških nacijo-nalcev in njegov namestnik L ob m aye r je zagrizen nemški nacijonalecj. Dr. Lemisch se sam hvali, da mu je deželni predsednik obljubil: Predno kaj dovolim Slovencem, rajši skočim skozi okno. 1 In od Lob-majyerja prihaja poziv: Sedaj je zadnji čas za germanizacijo, v par letih bo prepozno!
O baronu Friessu so se nekdaj' gojile velike nade. V njem se je videlo bodočega moža, ki bo ugajal kolikor toliko vsem avstrijskim narodnostim. Toda na Koroškem je očividno izgubil orientacijo ter se dal v je ti v zanjke ozkosrčne in ' protisJovanske politike nemških nacionalcev. Mož ne !zna voditi, ampak se da voditi od ljudi, ki ga niti duševno ne prekašajo, Tudi to stran koroškim Slovencem nasprotnega tabora je bilo treba enkrat osvetliti in naloga naše politike je, da o tem informira tudi višja mesta.
Za koroške Slovence se gre!
Map e to st med Turčijo in Grčijo.
Kakor znano, se je mnogo Tiurkov izselilo iz o-zemlja, ki ste je po balkanski vojski pridobili Srbija in Grčijav Ti Turki so se nato naselili v Mali Aziji in začeli tam svojo divjo gonjo proti Grkom. Z ozirom na to dolgotrajno sistematično preganjanje Grkov v Mali Aziji in turški Traciji, preganjanje, ki se nadaljuje vkljub vsem obljubam in zagotovilom turško vlade se je v četrtek, dne 11. t. m., sestal v Atenah izredni ministrski svet, ki se je pečat in posvetoval o kritičnem položaju. Kakor se v političnih krogih z vso gotovostjo zatrjuje, odide grško vojno bro-dovje v kratkem v turške vode, s strogim ukazom, da izsili od Turčije spremembo postopanja uapram Grkom v turških pokrajinah.
Izjava Venizelosa.
Ministrski predsednik Venizelos je omenjenega dne izjavil v zbornici'sledeče: Ne preide noben dan,
pak jezno je udaril z nogo ob tla in prav na robato zarentačil.
lika je plašno kriknila in spustila vse krožnike z glasnim — črep — na tla.
No, ta nezgoda je še bolj podžgala razjarjenega papaja in v navalu jeze je zamahnil z lopatasto roko po Slavkovem cilindru, ki se je umaknil v me-terskih skokih v kot.
Uka si je zakrila obraz s predpasnikom m jo odkurila iz veže, Slavko je pa stal zbegano pred o-četom županom kot Adam pred Bogom po storjenem grehu. Toliko je znanega, da opravičevalne besede ni dobil, ker mu je Prajnšar lučal in zabijal žaljivega: zapeljivca in lumpa :v nežno uho.
Abiturijenfska čast mu ni dopuščaJja, da bi se bil pustil psovati po nedolžnem od surovega kmeta, pobral je oklofutani cilinder in odkadil skozi vežne duri, ki jih je gospod zatlesnil z njim z glasnim lus-kom. Tako lepe apiturijentske počitnice so bile prekinjene ka,r na mah in na tako surov način. Brezčutni Prajnšar je še zatožil Slavka pri gospodu stricu kot zapeljivca mladine; pesnik je moraj povezati culo in kar na tihoma izginiti v salonski suknji in cilindru iz Lopniee in se nastaniti v domači, borni kmečki bajti.
*
* *
Topniške žene so imele popolnoma prav, ko so obsodile abiturijenta Slavka, češ: za pesno in samsko službo alta rja ne bo, je preveč navezan na ženski spol. On pa tudi ni tiščal skozi vrat1,a bogoslužja, ampak Je stopil, ker mu jie primanjkovalo denarja za vseučilišče, v pisarno tržklega notarja. Kot olikan in družaben človek in za nameček še pesnik, se je kaj hitro uživel v trške razmere. Napredek in izobrazba, to je bil tudi v trgu njegov cilj in vzor. Hvala Bogu, tukaj mu ni bilo treba celine orati, trg je bil precej prosvitlen po dobro delujoči, čitalnici. Jurist Slavko ni postal samo njen član, ampak njena duša, ali takozvano vreteno, krog katerega-so se vrtele in sukale vse kulturonosne prireditve v trgu in'v okolici.
da bi Turčija ne teptala najelementarnejših pravic Grške in Grkov. Te razmere so tako neznosne, da jim moramo napraviti konec.
Turške tolpe pred mestom Aivali.
Velikansko razburjenje povzročajo vesti, da so Turki zbrale močne čete pred mestom Aivali v Mali Aziji, kjer prebiva 25.000 Grkov, in da so tolpe baši-bozukov mesto že napadle, ki groze prirediti med Grki strašne masakre.
Ultimat?
Grška vlada je dne 12. t. m. podala v Carigradu jako energično noto, kjer zahteva, da se napravi konec grškim preganjanjem in poravnajo napravljene škode.
Javno mnenje v Atenah je zelo razburjeno in zahteva popolno satisfakcijo za nasilnosti, ki so jih storile turške oblasti napram Grkom v Traciji in v Mali Aziji. Dasiravno dela porta Grkom lepe obljube, zapuščajo ti konstantno Mallo Azijo in se vračajo na Grško, kamor pridejo v pomilovanja vrednem stanju.
Turški poslanik v Atenah odpoklican
Turška vlada je pokljicala domov svojega poslanika v Atenah Galil Kemal beja. Pri svojem odhodu je žurnalistom odklonil sprejem.
Zaključek horze v Atenah.
V sporazumu z narodno banka in borzijskim svetom je vlada odredila, da se borza zaključi, dokler ni položaj popolnoma jasen.
Proklamacija aneksije otokov Kiosa in Mitilene.
Iz Aten poročajo, da bo grška vlada že kmalu proklamirala aneKsijo otokov Kiosa in Mitilene S to proklamacijo bo dospela grško-turška kriza do vrhunca. Splošno se zatrjuje, aa hoče grška vlada z aneksijo imenovanih dveh otokov forsirati položaj in prisiliti Turčijo, da se naposled vendarle odloči, osobito ker se Grška boji, da zadobi Turčija, ki se neprestano oborožuje, veliko premoč.
Oboroževanje obeli držav.
Turčija in Grčija se oborožujete z naravnost mrzlično naglico. Turčija zbira v Mali Aziji vedno večje vojaške oddelke, Grška, pa hiti, da kolikor mogoče pomnoži svoje vojno brodovje. Ravno sedaj se pogaja z juano-amerikanskimi državami, da bi odkupila par vojnih ladij, kì so že v službi.
Lopnišhe zaušnice, ki ni zadela njega, ampak le cilinder, si ni preveč gnal krog srca, saj je bila ta telebanova Lopnica precej trgu za hrbtom in dar leč preko mej jezičnega (brzojava. Dražestna gospica lika je bila tudi že pozabljena in pesniško srce po-tlakano z novo ljubeznijo. Ne smemo misliti, da je bil naš -Slavko veternjak v srčnih .zadevah in kotih, ne, ampak otrok usode, ki mu je trgala vzore ljubezni in mu nudila vedno novih in svežih.
V gostilni, kamor je zahajal na hrano, je tudi obedovala trška učiteljica, gospica Hermina. Po zunanjosti res ni bila duhteča vijolica, pa tudi zaplot-na koprivka ne, ampak taka zelenjad srednje vrste, ki poganja na vrtu in na polju, spomladi, poleti in jeseni.
Kar je Stvarnik odrekel Hermininem telesu, je v tern obilnejši meri podaril njeni duši. Ne bodemo veliko brskali po ženskih duševnih zmožnostih, dovolj nam bodi, gospodična je bila velika prijateljica pesnikov; Prešern in Gregorčič sta ji vrela kar iz mezinca.
Ravno duha, blagega, čutečega in globokega je doslej iskal Slavko pri ženskem spolu in ga izsledil pri Hermini.
Prvi teden sta se v gostilni samo pozdravljala, drugi že obedovala pri skupni mizi in tretji zalivala že koj v začetku vzklito seme ljubavi. ^
Slavko je zavohal kmalu, gospodična je zelo — naklonjena vezani besedi, jo naravnost požira^ in tudi on jej je hotel zaupati srce, da, ga nakloniti do občudovanja z lastno pesniško liro.
Hermini je bilo kmalu znatno, njen mizni tovariš je posestniki, alj vsaj bajtar na — Parnasu. Velika in mogočna je ženska zvedavost. Komaj je znala Hermina za Slavkovo pesniško žilo, zahtevala in prosila je tudi pijače iz nje.
Mehki jurist ji ni mogel odreči te prošnje in razgrnil pred njo vso svojo pesniško kramo, ki jo je doslej skrbno prikrival vsem kritičnim in nevarnim financerjem.	(Konec prih.)
Pazite naiotroke!
Spopad med Grki in turškimi carinskimi stražniki.
„(Tanin“ poroča, da so napadli grški prebivalci v Karaburunu turške carinske stražnike in orožnike, ker jim niso pustili odpeljati veliko čredo ovac na otok Ki os. Pri spopadu so pobili Grki enega stražnika in dva orožnika, dva orožnika pa sta težko ranjena, 'Med bojem je prišla iz Kiosa neba grška, tor-pedovka, ki je vzela na krov čredo in Grke in jih je odpeljala na otok Kios, Turška vlada bo poslaia v Karaburun eno topničarko.
Cesar Viljem v Konopištu.
Zopet se mudi na avstrijskih tleli tuj vladar. Nemški cesar Viljem II. je dospel pretečeni petek to čno ob 9.1 uri dopoldne v KonopiŠt na Češkem. Na kolodvoru ga je čakal prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand s soprogo, otroci in drugimi dvorjani. Nadvojvoda v uniformi prusKega ulanskega regimenta, vojvodinja v kremi poletni toaleti, sta stopila k vlaku, iz katerega je izstopil cesar Viljem v u-niformi pruskega dvornega lovca si palico, Oba vladarja se poljubita, nakar poljubi cesar vojvodinji roko. Ko sta se cesar in nadvojvoda živahno pogovorila, je stopil Viljem k Ferdinandovemu spremstvu in pozdravil princezinjo Zofijo, kneza Maksa in princa Ernesta s poljubom na lica, med tem ko so mu nasprotno princi poljubili roko. Nato je predstavil cosar nadvojvodi in njegovi soprogi svoje spremstvo in sicer generalnega adjutanta pL Plessen, velikega admirala pl. Tirpitz itd. Nato so se odpeljali med po1-zdravnimi streli v avtomobilih proti gradu samemu in njega krasnim nasadom. Prišedši v grad je n adivo i vod a peljal svojega gosta v apartemente Marije Terezije, Ob 10. uri se je nato začel obhod po parku, ki sta se ga udeležila cesar in nadvojvoda s svojim spremstvom. Opetovano je cesar Viljem izrazil svoje občudovanje nad izvanredno lepoto in harmoničnim redom tamošnjih vrtnih nasadov. Nato so se odpeljali na najskrajnejšo točko obširnega vrta proti Frie-decku, toda morali so se kmalu obrniti, kajti nebo se je med tem časom prevleklo s temnimi oblaki in gro-menje je jelo naznanjati nevihto, ki jim je potem — skazila celo popoldne. Ob 1. uri popoldne se je vršil nato skupen zajutrek. Popoldne, ko je dež pojenjal, je cesar obiskal z vsem spremstvom še obširne nadvojvodove gozdove in se ob 6. uri vrnil v grad, kjer je bil pripravljen čaj. Ob 8. uri zvečer se je vršd diner, katerega so se razven cesarja Viljema, nadvojvode Franca Ferdinanda in vojvodinje pl. Hohenberg udeležili še drugi čez dan došli visoki gostje. Med dinerjem je koncertirala dunajska vojaška kapela.
Gen@ra.lna stavka v Italiji,
Kljub temu, da je bila-, kakor smo že,zadnjič kratko poročali, v petek, dne 12. t. m., generalna stavka oficijelno ustavljena, se večina delavcev, samih vročekrvnih rudečkarjev, še ni vrnila na delo, ampak stavka se spremljana z burnimi: zborovanji in izgredi nadaljuje, kakor «pričujejo poročila iz raznih mest.
Imola.
Demonstranti so zažgali prefekturo v Imoli — gasilcem se je posrečilo, da so ogenj lokalizirali.
Napol j.
Tu so se končali izgredi jako žalostno. Množica je udrla v trgovino Sabatelli in jo popolnoma oropala. Na licu mesta došla kavalerija je posegla takoj z orožjem vmes in je bilo pri spopadu na obeh straneh več oseb, oziroma vojakov,, ranjenih. Pod kopiti konj je izdihnil nek star mož.
Milan.
V	Milanu je prišlo še dne 12. t. m. do izgredov. Popoldne se je vršilo velikansko protestno zborovanje, ki se ga je udeležilo v.eč tisoč olseb. Pred poslopjem je čakala množico kavalerija in infantterija. — Množica, je pričela takoj metati na vojaštvo kamenje in je bilo več konjenikov nevarno ranjenih. Kavalerija je konečno množico naskočila z atako, a prezrla pri tem, da stoji za množico infanterija, vsled Česar je bilo ranjenih več infanteristov. Neki karabinijer, proti kateremu so ljudje metali kamenje, je ustrelil, ter zadel v glavo nekega Furiosijja, ki je obležal na mestu mrtev. Skupno je bilo ranjenih izmed vojaštva 20 mož, med njimi nadporočnik Sirelli. Ob 7 zvečer so se še demonstracije obnovile, ki se ob 10 ponoči še nadaljujejo.
Ravena.
„Giornale ^’Italia“ poroča, da je bila Ravena 'dne 12. t. m. popolnoma zasedena z vojaštvom. Policijski Šef je smrtno ranjen, njegovo stanje je brezupno. Izgredniki so strašno divjali po mestu. Razbijali so vse, kar jim je prišlo pod roke. ' Mesto nudi zelo žalosten vtisk. Vojaki stražijo vse ulice, vse trgovine so zaprte, ves promet je popolnoma ustavljen. Ko so izgredniki uvideli, da proti vojaštvu ničesar ne opravijo, so proglasili konec stavke. Vse kaže na to, da to ni bila navadna demonstracija, marveč dobro pripravljena vstaja, ki pa je le Še prehitro izbruhnila.
Forli.
V	provinciji Forli so imeli izgredi popolnoma anarhistični značaj. Besna druhaj je napadla cerkve, občinske urade, trgovine in zasebne hiše ter u-ničevala tuje imetje.
Italijanski izgredi v zbornici.
Ministrski predsednik Salandra je izjavil na razna vprašanja glede nemirov in izgredov v raznih italijanskih mestih, da vidi v njih predčasen izbruh zarote.
Naše prireditve.
Središče.
Vreme slabo, a prireditev krasna. Predpoldan so Orli y slovesnem obhodu po trgu z godbo na Čelu prikorakali v cerkev, kjer je propoviedal in sveto mašo služil naš‘ mladinski organizator dr. Hohnjec, Popoldan se je na slavnostnem1 prostoru, kojega nam je radevolje prepustil g.. Sulek, izvršila najprej ustanovitev podružnice Slovenske Straže, Slavnostni govor je imel deželni poslanec Ozmec. Imponujoč je bil nastop Orlov iz Maribora, Ljutomera in Središča, nad vse ljubfc nastop naraščaja. Prvikrat je bilo dano središkemu Orlu, pokazati se doma na prostem, in to priložnost je uporabil,., da postavi svojega moža. Naprej tako! Dvignite Orli v jasne višave krila ponosna, mlade moči. Vspodbudne govore so imeli nato dr. Korošec, Brenčič, Meško, dr, Hohnjec in drugi. Prireditev se je izvršila v najlepšem redu, kar je dokaz, da v Središču veje že drug veter.
Sv. Primož nad Muto.
V	nedeljo je bil po sv. opravilu shod S. K. Z., ki je bil prav dobro obiskan. Otvoril ga je nadučitelj slovenske šole g. Hren. Predsednikom je bil izvoljen domači župan g. Lavko. Poslanec dr. Karol Verstovšek je podal obširno poročilo, ki se je vzelo z zaupnico na znanje.
Fram.
J.	S. Z. je imela včeraj tukaj svoje zborovanje« Izvolil se je odbor za skupino.-, Zia predsednika je izvoljen vrli mlinar Ferdinand Lešnika Pristopilo je zopet večje število članov. Govorila sta na shodu F. Žebot in Vekoslav Zajc.
Gornja Polskava.
V	gostilni g. Uranjeka se je vršilo včeraj zborovanje J. S. Z. Navzočih je bilo čez 100 ljudi. Govorila sta urednik Franjo Žebot in delavski tajnik Vekoslav Zajc. Izvolil se je odbor z g. Leop. Solarjem na čelu. Pristopilo je zopet več novih članov, U-deleženci iz Spodnje Polskave so izrazili željo, da se tudi tam ustanovi J. S. Z. —
Po shodu J, S, Z. se je vršilo zborovanje (S.
K.	Z. Govoril je poslanec g. Pišiek. Z velikim navdušenjem so navzoči volilci izrekli svojemu poslancu in vsem njegovim tovarišem popolno zaupanje.
Sv. Bolfeuk v Slov. gor.
Naša posojilnica praznuje letos petletnico svojega obstoja, Z delovanjem in z vlspehi prvih pet let smo lahko zadovoljni. Posojilnica si je pridobila toliko zaupanja, da je imela ne le dovolj hr,ajnilnih v-log, ampak da je še vsako leto izkazala precej odvisnega denarja. Koncem ■ leta 1913 je imela nad 8000 K naloženega denarja. Ce tudi je posojilnica s skromnim dobičkom delala, je vendar tekom petih let nabrala n.ad 1400 K rezervnega zaklada. Z zadovoljstvom so vzeli člani na občnem zboru dne 14, t. m. poročilo zadruge na znanje» Zastopnik jZadružne Zveze, g. nadrevizor Vladimir Pušenjak iz Maribora, je nam v svojem predavanju opisal razmere leta, 1912 in 1913, ko je ležala na celem gospodarstvu denarna kriza kakor huda mora in nam dal nasvete glede obrestne politike. K sklepu je bodril vse navzoče, da naj -tudi v drugem pellet ju z isto vnemo,, kot v prvem petletju pospešujejo delovanje posojilnice.
Politični pregled.
Ceško-nemška spravna pogajanja.
V palači grofa Nostitza v Pragi se je začelo danes posvetovanje načelnikov čeških in nemških strank glede delamožnosti češkega deželnega zbora. Od izida teh posvetovanj bo tudi odvisno, če bo državni zbor sklican za septembersko zasedanje ali ne. Z junijskim ali julijskim zasedanjem, pa gotovo ne bo nič.
Zakaj prihaja nemški cesar v Avstrijo?
Opaža se, da nemški cesar zadnji dve leti večkrat prihaja, na obiske v Avstrijo, kakor je to navodno pri vladarjih. V poučenih krogih se govori, da visoki avstrijski krogi nikakor niso več tako navdušeni za zvezo z Nemčijo, kakor so bili nekdaj in da ne pripoznavajo več one stare trditve za resnico, da je Avstrija navezana na Nemčijo. Ravno nasprotno je res, Nemčija nima na celem svetu prijatelja in njej je zveza z Avstrijo potrebna kakor ribi voda. Nas|top ruske vlade v zaidnji francoski krizi je tudi dovolj dokaz, da Rusija s svojo mobilizacijo ne misli tako Avstriji žugati kakor .NemčijL Cesar Viljem je dober politik, o njem pravijo, da si je sam svoj Bismarck. Zdaj išče v Avstriji prijateljstva, da mu vsaj ta edino kaj vredna zaveznica_ ne postane nezvesta, kajti Italija tudi za Nemčijo nima mnogo veljave
Katoliška politika na Ogrskem.
Na Ogrskem katoličani kljub svojemu velikemu številu ne pridejo do nobene politične veljave. Zavedni katoličani sami se cepijo na; vse stranke, na vladno in na opozicionelne. Sicer imajo tudi svojo stranko, katoliško ljudsko stranko, toda vsled popust-
ljivosti si dosedaj ni pridobila v politični areni mnogo ugleda». Njen sedanji voditelj Rokovski je znan duelant, ki je svoj zadnji duel opravil s kalvincem Tiso. Katoliški krogi stavijo sedaj veliko upanje na novega ogrskega primasa, ostrogonskega nadškofa dr. Cernoha, da zbere raztresene katoliške Iralceije, ter jih združi v močno falango, sicer bo moč židovstva in kalvinstva postala še večja, kakor že je zdaj. Nadškof dr. Cernoh je bil prejšnje čase tudi član o-grske poslanske zbornice.
Car na obisku pri rumuuskem kralju.
Živimo v člasu vladarskih obiskov. Avstrijski prestolonaslednik ima čast imeti v svoji sredi kar 2 visoka gosta, nemškega cesarja in švedskega kralja. Toda ne samo k nam, tudi v Rumunijo zahajajo vlada/rji in sicer je ravno včeraj dospel na posete v Konstanco visok gost, (sam car Nikolaj, s cesarico Aleksandro Teodorovno, s carevičem in s hčerkami. V svrho, da bo navzoč pri obisku ruske vladarske rodbine, se je pripeljal princ Karol- iz Berolina v Konstanco. Pravijo, da gre za zaroko princa z najstarejšo carjevo hčerko. Ruski car se gotovo ni zastonj odločil za ta korak, kajti z vso pravico domnevajo časopisi, da se bo ob priliki obiska razpravljalo o velikih političnih vprašanjih.) Razven nekaterih specijalnih vprašanj, Ki interesirajo -tako Rusijo kot Rumunijo. kakor na primer vprašanje Dardanel, se bo na, vsak na,Sin razpravljalo tudi vprašanje odno-šafev napram obema velikiima evropskima skupinama« —
Kabinet Ribot demisi j oniraL
Kar so prorokovali, se je tudi zgodilo. Riboto-vo ministrstvo se ni moglo držati. Že v prvi seji mu je večina francoske zbornice izrekla s 306 proti 262 glasovom nezaupnico. Ministri so ndto takoj zbornico zapustili, da izroce predsedniku republike Poinca-reju demisijo, ki jo je tudi sprejel. Sestavo novega kabineta je prevzel Viiviani, kateremu se je pred Ri-botom ta poskušnja ponesrečila.. Sedaj je šlo seveda lažje, ker se radikalne stranke boje, da pride do u-sodepolnih posledic, ako se ne sestavi ministrstvo,/ki varuje triletno vojaško službo. Rusija preti s konsekvencami. Vivi ani je že siesta-vii kabinet in se baje jutri v torek predstavi ž njim zbornici.
Rusija in njeno zračno brodovje.
Že od leta 1912 se bavi Rusija z gradbo novega vojnega orožja, z zračnim brodovjem, o katerem je prepričana, da utegne igrati v bodočih vojskah velevažno vlogo. Za zgradbo zračnega brodovja žrtvuje Rusija velikanske svote. V ta naimen je duma dovolila za leto 1912 5,000.000 rubljev., prostovoljni prispevki so pa znašali skoraj 3,000.000 rubljev, in pred kratkem je pa dovolila ruska zbornica; 30 milijonov rubljev za izpopolnitev in zgradbo zračnega brodovja. Pred nekaj meseci je določila, da mera število balonov znašati 30 in število drugih letalnih strojev različnega sistema pa 490. Rusija pač računa z dejstvom, da zračnega brodovja ne bo rabila le samo za poizvedovalno službo v slučaju vojske, ampak da bo isto tudi aktivno poseglo v boj. Pred nedavnim je podelila neki 'tujezemski družbi koncesijo, ki bo morala zaj Rusijo izdelovati zračne vojne ladje. Ruska vojna uprava je pokupila tri nove tipe zrakoplovov, domačih izumiteljev, ki so baje mnogo bolj sposobni za 'vojne namene, kakor vsi do sedaj znani tipi. Ustanovila je ob obali Baltiškega in Črnega morja in ob Finskem zalivu številne postaje za zračno brodovje, kojih središče bodo razne izvrstno utrjene ruske trdnjave.
Kot orožje za vojsko zračnega vojnega brodovja služijo topovi, ročne granate in zračni torpedi, ki tehtajo 50 kg, kojih akcijski radij znaša čez 10 km. Le veliki baloni, kojih teža znaša 10.000 kg, so o-premljeni s topovi in torpedi, manjši pa s strojnimi puškami« Rusija- gradi zračne vojne la-dije, Ki bodo imele do 50 mož posadke.
Glavna in bistvena prednost novega ruskega, zračnega vojnega brodovja je pa ta, 1 da se zamore vsaka zračna -vojna ladija dvigniti v zrak, ne da bi ji trebalo za to posebnih priprav za dvig. Vohunstvo pa namerava preprečiti z zelo strogimi odredbami.
Raznoterosti.
Iz poštne službe. Za poštne pristave so imenovani: orožniški stražmojster Josip Fink, narednik A. Majer, topničarska ognjičarja Karol Schuler in Fr. Lubej, Poštni adjunkt Norbert Oppolzer v Radgoni je imenovan za poštnega pristava za Maribor. Poštni oficijal Leopold Bratusiewicz v. Mariboru je prestavljen vi Ptuj ; iz Ptuja je pa premeščen v Maribor poštni pristav Josip Piter.
Iz učiteljske službe. Stalni učitelj v Slov. Bistrici Ivan Schmidt je imenovan na deško šolo Maribor III. — Prov. učiteljica ročnih del Ana Smolnikar je imenovana za stalno učiteljico ročnih del v Zavodnjih. — Provizorična učiteljica;pri Sv. Jerneju Leopoldina Novak , je imenovana za stalno učiteljico istotam. — Provizorična učiteljica v Vurbergu Štefanija, Špindler je imenovana za situino učiteljico istotam. — Stalni učitelj pri Sv. Marku Ljudovik ivanj-šič je imenovan za učitelja pri S'v. 'Juriju ob Ščavnici. — Provizorični učitelj na Velki Aleksander Koprivc je imenovan za stalnega učitelja na Ščavnici, — j Stalni učitelj pri Sv, Duhu Avgust Lah je imenovan za nadučitelja istotam. — Provizorična učiteljica
Požari se pojavljajo!
v Sevnici Pavla Starki je imenovana za učiteljico ročnih del istotam. — Provizorična učiteljica pri Novi-cerkvi Hedvika 'Smolnikar je imenovana za sialno u-čiteljico istotam. — Nadučitelj v Marbeku Maksimilijan Brandais je prestavljen v Hitzendorf. — V. začasni pokoj je stopila stalna učiteljica v Hrastniku Alice Koschell.
Čitateljem naznanjamo, da bo naš podlistek: „V deželi Faraonov“ izšel kot ponatijs v posebni mali knjižici.
Wastian — odložil svoje mandate. Poslanec H. Wastian je poslal zborničnemu predsedniku dr. Syl-vestru pismo, v katerem naznanja^ da odlaga' svoj državnozborski mandat; motivira to s tem, da Še ne bo kmalu sklican državni zbor in ker noče, da bi zastarala njegova kazenskopravna zadeva. Odpovedal se je tudi časti podžupana mariborskega mesta. Pač pa si je Wastian pridržal še deželnozborski mandat, V juliju se bo baje vršila sodnijska obravnava o V/a-stianovi aferi.
Štajerski nemški listi se v potu svojega oora-za trudijo, nemški javnosti dokazati, da se med Jugoslovani širi iredenta* S tem hočejo vplivati na oblasti, da Še ostreje postopajo proti najm, Da pa kričijo nemški denuncianti javno „Proč od Avstrije!“, kakor se je to zgodilo ob binkoštih v 'Mariboru, o tem nočejo nemški nacionalni listi nič govoriti. In vendar velja tukaj: Pometi najprej pred svojim pragom!
Iz nemškega tabora v Gradcu. V graškem mestnem zastopu so nastali, odkar je bil s pomočjo takozvane uradniške stranke izvoljen za drugega podžupana socijalni demokrat Ausobsky, med njo in pa takozvano meščansko stranko vedni spori, ki so se v pretečenem tednu tako poostrili, da zastopnikov te meščanske stranke niti k občinskim sejam ni bilo — vsled česar je župan dr. Fleischhacker pismeno naznanil meščanskemu klubu, čegar ud je tudi on, rta bo odložil župansko čast še pred prihodnjo občinsko sejo. Po odstopu župana dr, Fleischhackerja bo tudi vseh 17 meščanskih občinskih svetovalcev odložilo svoja mesta, nakar bo vlada razpustila obč. svet in razpisala nove volitve, ki se bodo vršile v znamenju najljutejšega boja med nemškimi bratci.
SMmarka na delu. Najhujša naša narodna sovražnica Sudmarka je nepretrgoma na svojem gnusnem delu. Kakor že običajno, je tudi pred kratkim zopet razdelila za “nationale Schutzzwecke“ 3430 K in sicer kmetom in 750 K nekaterim ponesrečenim svojim nemškutarskim ljubljencem. Naravnost nečuveno pa je, da je dala neko društveno posest („Mar-burgerca“ ne pove katero) daleč gori iz Prusije do-šlemu kmetiču. Zbudimo se in odgovorimo Siidmarki s tem, da velikodušno darujemo Slov. Straži.
Krasno liberalno gospodarstvo. Kako „izvrstno“ da gospodarijo liberalci, koder jim bodisi na ka-koršenkoli način zapeljani volilci izroče krmilo v ro-jce, je obče znano; saj nam to potrjuje leto za letom. Naravnost zrelostno spričevalo iz ljudskega gospodarstva pa zaslužijo baš kranjski liberalci, ki, kakor j;e dognala uradna! revizijska, komisija, tako izborno „sramotno“ gospodarijo na ljubljanskem magistratu. Potvorjene knjige, potvorjen^ bilance, laž-njiva uradna poročila;, protipostavno izžemanje hišnih posestnikov, zapravljanje davčnih denarjev in podobne reči imiajo na svoji kosmati vesti. T,a nered, ta površnost pri gospodarstvu, ki izkazuje v Ljubljani baje 12,000.000 K dolga, bodli nam v resno svarilo, da se varujemo liberalnih goljufov in jim v vsa’ kem slučaju, koder nameravajo priti do krmila, pre-strižemo pot v svojo in ljudsko korist.
Turške razmere pri avstrijski pošti. Pri Sv. Lenartu v1 Slov, gor. obstoja že 28. leto slovenska posojilnica, katera je dobivala doslej še vse dopise. Pisarna Zadružne Zveze je odposlala prejšnji teden na, posojilnico dopis, kateri pa se je v nedeljo srečno vrnil — .nazaj v 'Maribor. Naslov; je bil popolnoma pravilno napravljen, a j,e pismo prišlo kljub temu nazaj z lakonično pripombo: „^Unbekannt.“ Pozivamo poštno upravo in merodajne činitelje, da po slovenskem ozemlju nastavi slovenščine popolnoma zmožne uradnike. Šikanirati se pa na tak način ne damo, najmanj pa od gotovih siidmarkovskih petelinov!
„Sveta vojska.“ V petek, dne 19. junija, se vrši ob 5. uri popoldne v predsednikovem stanovanju, Koroška cesta 10, II. nadstropje, odborova seja v širjeni obsegu, h kateri so povabljeni vsi, ki se zanimajo z a protialkoholno gibanje. Predlogi in nasveti se lahko tudi ‘ pismeno dopošljejo. Na dnevnem redu je določitev letošnjega občnega, izbora; in pa posvetovanje o splošni akciji zoper žganjetoče, zlorabo plesnih licenc in krčmarjenje čez policijsko uro. — Knjižica „Žganje“ je izšla v drugi, nekoliko pomnoženi izdaji. Cena je ista kakor prvi izdaji, namreč 10 vin. komad, po pošti 13 vin., 100 komadov Skupaj 9 K. — Tudi knjižica „Alkohol in mladina“ izide že kmalu v novi, predelani izdaji, ker je prva popolnoma pošla, To knjižico bi naj dobil v roke vsak fant in dekle, ko izstopata iz šole. — Dušni pastirji, vzgojitelji in stariši, alkohol je tisti satan, ki najbolj podira v mladini vaše trudapolno delo, zato odločno — po njem!
Prvošolcem c. kr. gimnazije v Mariboru. Vpisovalo se bo za I. razred v poletnem roku dne 23. junija, v jesenskem roku dne 15. septembra, vsakokrat od 10.—12, ure v gimnazijski veži. Ob teh dneh naj učenci v spremstvu staršev in njih namestnikov ali pa po pošti predložijo sledeča izkazila: 1, krstni (ali roj-ni) list, s katerim učenec dokaže, da. je 10, loto že do-
končal, ali da ga bo končal še v L1914,. 2, Zadnje šolsko spričevalo kot dokaz dosedanje ljudskošolske izobrazbe. Na prepozne prijave se ne bo oziralo. — Sprejemni izpiti se bodo vršili 1, v poletnem roku dne
4.	julija od 10,-12. ure dopoldne pismeno, od 2. ure dalje ustmeno; 2, v jesenskem roku dne 16,. septembra ob istih urah. Učenci morajo priti točno ob napovedani uri. Opombe : 1, Uspeh izpita se pove še istega dne. 2. Prepovedano je istovrstni sprejemni izpit v istem letu ponavljati bodisi na istem an na drugem zavodu, 3, Učenci, ki so bili v juliju sprejeti, se naj zglase se-le 18, septembra pri slovesni otvoritveni maši; kje naj se zbero, bo v gimnaziji na vidnem mestu naznanjeno. — Pri sprejemnem izpitu za I. razred se zahteva: 1, iz veroznanstva toliko znanja, kolikor si ga more učenec pridobiti v prvih štirih tečajih ljudske šole ; 2, v uičnem jeziku (nemškem in slovenskem) : spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizi prosto razširjenih stavkov, praktično znanje pravopisnih pravil ; 3. v računstvu: izvežbanost v štirih osnovnih računskih načinih s celimi števili. — Pristojbine: Vsak nanovo sprejeti učenec plača prvega šolskega dne, t. j. 21. septembra, pri razredniku 8.60 K pristojbin. O tem obveščamo stariše vnovič, ker se je v naše obvestilo v zadnji številki vrinil napačen dan. Vpisovanje bo dne 28. junija ob isti uri,.
Vpisovanje za I. letnik je na cesar Franc Jožefa I. jubilejnem učiteljišču šolskih sester v Mariboru za šolsko leto 1914-15 dne 1, julija, oziroma 15. septembra, od 8, do 12. ure dopoldne. Sprejemni izpit v prvem terminu se začne dne 1. julija ob 2. uri popoldne, v drugem terminu pa dne 16. septembra. — Vpisovanje v pripravnico, I. in II. razred mešč. šole, vadnico in otroškai vrtca, je dne 15. septembra. Kakor na učiteljišču je tudi v meščanski šoli slovenščina za Slovenke obvezen predmet.
Naznanilo. C. kr, okrajno glavarstvo Maribor naznanja, da se bosta dne 24, t, m., ob 11. uri predpoldne, pri tamošnjem uradu javno dražbala občinska lova Ceršak in Slatinski dol, oba za dobo do 30. junija 19120.
v
Štajersko,
Maribor. Slovenski osmošolci so vprizorili včeraj v Narodnem domu „Desetega brata.“ Igralo s© je zelo dobro.
Maribor. Samoumor podčastnika. Dne 9. t. m. ob 9. uri zvečer je izvršil četovodja Zupan J. tukajšnjega 47. pešpolka samoumor. Ustrelil se je s svojo vojaško puško. Vzrok ■> samoumora ni znan*
Maribor. Cirkus Charles v Mariboru. V nekaterih dneh pride ' v Maribor svetoynoznani cirkus Charles, ki je brezdvomno največje podjetje te stroke na celem svetu. V tem podjetju, so milijoni naloženi*; zaposljenih ni nič manj kakor 600 oseb. Videle se bodo dresirane cebroide, neka pasma-mešanica, dresirana žirafa, dresirani vodni konji iz Nila, črede indijskih cebu, kenguru, tapirjev itd. !To velikansko podjetje se bo mudilo v 'Mariboru le nekaj dni. Prihod v Maribor bomo v našem listu pravočasno naznanili.
Sv. Lenart v Slov. gor. Posestnik Jurij Čuček se je peljal s svojo hčerko proti Mariboru, Na nekem ovinku je pa pozabil zavirati voz. Voz se je prevrnil in Cucek je padel tako nesrečno, da je obležal na mesitu mrtev; tudi njegova hčerka je zadobila smrt-nonevarne rane.
Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 6. junija jo imelo naše katoliško slovensko1 izobraževalno društvo svoj mesečni sestanek. Govorila sta dva govornika. Društveni tajnik nam (j© na poljuden način opisni zgodovino trojiške cerkve, mladenka ■ M., Ketiš, Članica tukajšnje dekliške Marijine družbe, nam je lepo in navdušeno povedala, da je izobrazba tudi ženski potrebna in da mora pri širjenju ljudske izobrazbe tudi ženska pridno sodelovati. Udeležba je bila naravnost nepričakovano velika,
Ormož. Včeraj je slavilo učiteljsko društvo za ormoški okraj 401etnico svojega obstanka. Slavnostno zborovanje se je vršilo v okoliški šoli. Prišlo je k zborovanju tudi mnogo odličnih mož, kakor: profesor Lavter, okrajni šolski nadzornik Heric in drugi.
Laporje. Dne 10. t. m. je umrla tukajšnja učiteljica Milena Kopriva v 34.i letu svoje starosti. N/ v m. p. !
Slov. Bistrica. Včeraj , je zborovalo tukaj spodnještajersko okrožje šulv,ereina. Na njem so se seveda zopet najbolj odlikovali uradniki, tako južnože-lezniški uradnik dr, Baum, mariborski Doleček in naši domači uradniki. Opozarjamo poslance posebno na delovanje dr. Bauma, da pri južni železnici osvetlijo njegovo delovanje, ker ima vedno svoj nos zraven, kjer je treba nastopiti proti Slovencem.
Celje. Letošnjo zimo je začela naša liberalna Zadružna Zveza razvijati neko čudno delavnost. Nepolitični politik, član izvrševalnega odbora Narodne stranke Stibler je ponujal po celem Spodnjem Štajerskem svoja predavanja in prav pridno ! na račun Zadružne Zveze hodil okrog. Hotel je postati „popularen“, da kot kandidat ali vsaj kot agitator vlovi o priliki volitev več glasov za liberalce. Ko je dovolj „zadružno“ delal, se je vrgel na prirejanje zaupnih shodov .i Zianimivo bi bilo, komu polaga za taka pota račune. Prej nekdaj so jih polagali Zadružni Zvezi. Da ne bi liberalne posojilnice začele postajati nevoljne, se pa v. „Zadrugi“ udari po drugi organizaciji,
in — mirna Bosna, Hudomušneži med liberalci v Celju trdijo, da se noben drug kot Stibler ne mara več pehati za zavoženo liberalno politiko in da liberalci velikodušno prepuščajo mesto pokopiča Nar. siranke — Stibljerju, kateri ima precej prakse pri sličnih o-pravilih; pogreb Narodne stranke se bo izvršil, kar je javil dr. Kukovec na znanem shodu v Središču, po deželnozborskfih volitvah. Da so te in podobne iz liberalnih vrst izhajajoče govorice neresnične, pode temeljito dokazal Stibler sam — s popravkom.
Celje. Za tretje porotno zasedanje, ki se prične v pondeljek, dne 15. junija., so določeni naslednji slučaji: dne 15, junija Matija Pahernik, tatvina; dne 16. junija Jurij Skobir, uboj; dne 17. junija V. Gorjup in Rudolf Gorjup, ponarejenje novcev, Janez Poklič, nenravnost; dne 18i, junija Jakob, Marija in Jožef Vlimpolšek/ in Prane Beno;, požig; dne 19. jun. Neža Horvatič,, umor; dne 20. junija Gregor Čebular, in Ana Zalokar, požig; dne 22. junija Jožef Gorišek, občinski tajnik iz Zakota,, in Anfion Petrišič, zloraba uradne oblasti in. goljufija; dne 23. junija Jožef Pa-lir, goljufija.
Mozirje. Igra „Revček Andrejč,ek“, katero je naše izobraževalno društvo vprizorilo pretečeno nedeljo, je izvrstno izpadla; zato se prihodnjo nedeljo, dne 21. junija, igra ponovi z ravno istim sporedom. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. K obilni u-deležbi vabi odbor.
Šmartno pri Velenju. V nedeljo, dne 21, t. m., se vrši v Društvenem domu v Šmartnem- pri Velenju popoldne ob. 3. uri zborovanje Slovenske Straže. Rodoljubi Šaleške doline, pridite vsi na to velevažno zborovanje, na katerem se bo posvetovalo o raznih velevažnlh narodnih vprašanjih naše lepe Šaleške doline !
Šoštanj. Slov* Kmečka Zveza priredi v nedeljo* dne 21. junija, shod v dvorani hotela Rajšter v Šoštanju, na katerem se bo dala kmetom priložnost povedati svoj'o sodbo, kdo je delal v zadevi šoštanjske posojilnice za slovenskega kmeta in kdo zoper njega, Kmetje, agitirajte za shod, da branite svoje prijatelje in razkrinkate svoje laži-prijatelje! Shod se vrši po rani sv), maši. Vsi deležniki posojilnice na shod radi važnih poročil! Brigajte se za svoje težnje!
Žalec. Posnemanja vredno! Družba čč* gg. duhovnikov, kateri so ostali po pogrebu preč. g. župnija M. Koren Še čez poldan v Žalcu, je darovala namesto vencev pokojnemu 120 K za našo Slovensko Stražo.
Žalec. Pogreb rajnega preč. g, župnika Mat. Koren je bil viden dokaz za priljubljenost, ki so jo uživali pri svojih sobratih, pri faranih in znancih. Po cerkvenih molitvah za rajne ter po globokočute-čih besedah mil. g. opata Fr. Ogradi iz Celja, ki so darovali ob asistenci gospodov župnikov Dekortija in Medveda tudi sv. mašo, se je razvil veličasten sprevod na pokopališče pri Sv. Kancijanu. Učenci žalske in petrovŠke šole pod vodstvom p. n. učiteljstva so o-tvorili sprevod; za njimi je sledila nepregledna množica, med katero je bilo 49 duhovnikov, ki so spremljali rajnega prijatelja k zadnjemu počitku. Udeležili so se pogreba med drugimi svetli knez Salm s familijo, 'dva zastopnika slavnega c. kr. okrajnega gla,-varstva v Celju, slavni občinski zastop trga Žalec, slavna požarna hramba iz Žalca, slavno c. der. orož-ništvo ter mnogo drugih odličnih, oseb. Slovenske poslance 1 je zastopal deželni poslanec g* Alojzij 'Terglav. Pevski zbor je zapel dve žalostinki in sicer Še predno so dvignili krsto, ter pri odprtem grobu. Prostor na pokopališču so si izbrali rajni gospod župnik že par let; poprej sami in sicer na izhodni strani pred glavnim altarjem cerkve Sv. Kancijana, Tam uživajo mir, ki so ga dolgo želelji in po dolgi vrsti let vnetega delovanja tudi zaslužili. Naj jim bo zemljica lahka!
Slovenj gradeč. V pondeljek, dne 29. t. in., na Petrovo, se vrši shod popoldne ob 3. uri v Narodnem domu. Poročat prideta poslanca Pišek in dr. Karol Verstovšek. Kmetje iz Staregatrga, Pameč, Golova-buke, Legna,, Podgorja, Razborja, Vjb in Sel, udeležite se shoda!
Dobje pri Planini. Po dolgem času je prišel g. Pulko zopet k sapi in napada v „Narod. Listu“ g. župnika v Dobju. Pribiti moramo, da je nesramna laž, da bi bili v Dobju otroci 13—14 let stari m bi še ne hili pri prvem sv. obhajilu. Drugo, kar piše, ni vredno odgovora; sicer smo pa pripravljeni, mu postreči z gradivom, ki ga bo zelo zanimal., Priznati mu pa moramo, da nam je res zasijala zarja miri, odkar njega ni.
Listnica uredništva.
Brežice: Pride prihodnjič. Hvala! — Selce pri Sv. Rupertu v Slov. gor., Sv. Lenart v Slov. gor., Mozirje : Istotako.
Bay-Rum s konjičkom
iz tovarne Bergmann & Comp., Dečln ob Labi
je in ostane vedno najboljša voda za umivanje glave, za pametno negovanje las, zabranjuje luskavost, zabranjuje predčasno osivelost ia izpad las ter krepi lasne ko-ienine. Nebroj priznanj! V steklenicah po K 2-— in K 4-— se dobi v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah in brivnicah.
Vzemite otroke seboj na delo!
Pnagomijsh razpošiljala iv. Savnik Kranj 16
Samo 10 K
razpošilja najceneje in najboljšo: sukno, rol- . iSw® neno blago, kambrike, parbate. platno, hlače-
vino, podlogo, zastore, prepri ge, linolej, odeje, prte, perilo, potovalne kovček e, ročne torbice, denarnice, harmonike, igrače, papir, britve, otročje vozičke, nagrobne vence, čevlje, obleke, klobuke, predpasnike in srajce iz lastne iz-delovalnice itd.
H	^	il****«:	m
Zahtevajte gratis vzorce za ženske in moške obleke !
Solidno, vglcdno domač® podjcijs!
M. Dobravc
: slikar in pleskar v Celju s Gosposka ulica št. 5
prevzame vsa dela dekoracijske in pleskarske stroke, katera izvršuje vestno in po najnižjih cenali.
« vazpolilja na v»® strani H «fsl8ai,i?p trgovina s pohištvom
KM PREIS, i&BIlOR, Stolni trg S.
Najtežja in najeenej&s rasprsMljalsica za pohištvo m posteljno Mago.
Navadno pohištvo od K ICO. Poh Litvo is trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kuhinska oprava cd K 40—120 K. Za spalnic«, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bokorega lesa'iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkih cenah. Rasni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz želez», medenine in tapeciranega pohištva.
Slobodan nakup,	Sfóbedna na ogled.
Iiustrovani ceniki brezplačno !
UIep.es
marljiv in priden, ki je obiskoval najmanj en ratrei meščanske šole ali gimnazije ter tudi vešč nem-čine, iz ug edne rodbine, »e sprejme v novo otvorjeni trgovini z mešanim blagom Iva a Rožič v Bpodnjem Dravogradu. Ponudbe pod Ivan Rožič, Jesenice, Dolenjsko do 15. julija t 1.	74
Na NajYisje dovolilo Njegovega ces. fg| in kralj, apostolskega Veličanstva
30. c. kr. držama loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta loterija v denarjy vsebuje 21.145 dobitkov
v gotovini v skupnem znesku 625.900 kron Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
2. julija 1914. Ona srečke 4 krone.
D:be se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., V rde'e Zollamts strasse 5, v loter iških kolek urah, v tcdačn h trafikah, v davčnih, poštno brio avt ih in Železi ških uradih, menjalnicah itd Načrti za kupce srečk brezplačno. — srečke
s? d« pošiljajo poštnine p osto.
C. kr. gémerai!?® ramate listno za držam© loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
I Čudovito zdravilo!
proti želodčni in črevesni bolezni, kakor tudi proti pljučnemu katarju; zelo priporočljivo, za vsakega, ki trpi na -.labi prebavi, sladkorni bolezni, kataralič nem ikterju (zlatenici) kroničnem katarju mehurja, je naravna rudninska voda
„Marijin Vrelec“
4Sor. Ciatoerfflik Poljèanc.
Obleke
Zk birmance in maturaste v vsaki velikosti iz različnega modernega blaga izdiluje točno in solidno P» naJnižJih cenah
Jakob1 Vezjak
krojaški mojster
ir Mariboru
Grajski trg, v grada
Imam tudi bogato zalogo izgotovljenih oblek.
Odvetnik
Dr. Matej Senčar
uljudno naznanja, da je otvi ril svojo odvetniško pisarno
V LAŠKEM TRGrU, Cerkvena ulica.
A, WesJak, Maribor
„Pri železnici“
Glavni trg vogal Stolne ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, marmi, kt urnega in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.
zajamcemo pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nad zoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Vinogradniki pozor!
Vinogradnikom priporoča za škropljenje vinsk’h trt kemično izborni žveplevokisikasti natron po najnižji ceni lekarnar mag. ph.
A Sitai Maribor, lepttboff-ova cesta 33.
pletenin
lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne korbice -vrtno pohištvo in pohištvo za verande, naslon jači i. t d. po najnižjih cenah, ^SÉ istotako Brenabor vozove Po-	/j*
pravila izvršujem točno in zelo
laedeiovraiteij pleteni
A. PRAH
Martbnr, Tegettholstrasse 21.
Sprejmem
2 trgovska pomočnika
katera imata najmanj 3—5 letno izpričevalo od ene tvrdke, razven učne dobe. Vojaščine prosti imajo prednost.
Iv. Ravnikar :? Celje.
Slovenci, podpirajte „STRAŽO“ z inseriranjem!
Prva Južnoštajerske vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po ze!o nizkih cenah.
Č sto po -ebno pa še opozarja na sortiment-na fina vina v buteljkah. ■
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušajo t Obiščite naše kleti!
Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vmo pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Lep®	Vajeneca sprejme trg v na
38 oralov se da v najem, ali 2 mežamim blagom £je, pa se uidi proda Več pove po e apra n Štvo O ta.
Marija Wölger, Kalt-nbrunn	^	:— —
p. Velikove-. koroško	Več praznih sodov
Učenca poštemh starišev sprejme Se p oda po Ceni V Te-
sš-nsii?1f “»»h™ um ste». 48
hofova ulica.	531	1. nadstropje, Maribor.
Z© poleti® priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno telo kakor pisano, cajge za hlače, srajce, spodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe, veliko izber svilnenih robcev najnovejše vrste. Posebno pa priporočam veliko izbiro vsakovrstnega blaga za sv. birmo — vse po jako niaki ceni. — Pričakujoč obilnega obiska se priporočam
H. E. ŠEPEC, Maribor
Burgplatz štev. 2.	e8
Odgovorni urednik: FRANJO ŽEBOT.
Pazite na otroke!