/ 9 štev. V Ljubljani četrtek . sta 179. Letnik VIL Inseratl ne sprejemajo in valji tristopna vrsta: S kr., če se tiska lkrat, 1 - i» i» »i n * t» * ^ ,, ,i ,, n 3 ,, Pri večkratnem tiskanj •ena primerno zmanjša. H R o k o p i si •e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. N iročnino prejema opravniStvo (min nistracija) in eksjedicija na Florijanske ulice h. št. 19. Poli ti t ni» lisi n slirasüi narod. Po pošti prejemar velja : Za celo leto . . 10 gl. — kr. za polleta . . 6 „ — „ za četrt ieta . . 2 „ oO „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ ta četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velii 60 kr. več ua leto. Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 26. Izhaja po trikrat na teden in Bicer v torek, četrtek in soboto. Shod v Linen. Ustavoverci, ki bo v svoj čas s Batnim ropotom in z bahanjem zaradi sedauske zmage vrgli ministerstvo Ilohenwartovo, napravili so tudi letos enak shod , ter se nadejajo, da z enakim učinkom, namreč, da bo moralo odstopiti TaafTejevo ministerstvo. Uzroka za nasprotovanje nemajo, kajti sedajna vlada se še v ničem ni pregrešila zoper ustavoverce, ona sploh še ni pokazala svoje barve. Pa peče jih to, da sedita v ministerstvu en katolik (Falkenhayn) in en Slovan (Pražak). Navajeni so vladati in ne trpe nikoga zraven sebe. Sedajna vlada jih zadosti lepo vabi, naj se vdeleže vladanja, in naj se ministerstvu le količkaj prijazne pokažejo, to jim hoče za to vse ministerske sedeže izročiti razun dveh (zgoraj imenovanih). In to jim je še premalo oni hočejo vse ali pa nič! Ali je taka prevzetnost opravičena? Ali nema naša stranka večine? V Angliji, v Ameriki, v Be'giji, v Italiji, na Francoskem, sploh v v-eh ustavnih državah se vzame ministerstvo iz večine, iu če bi ta večina le nekaj glasov znašala. Ko je ustavoverna stranka več>no imela, vladala je brezobzirno , vsi ministri so se iz njene srede vzeli. Zdaj, ko bo naša stranka v večino prišla, ali bi ne b lo po isti pravici in po isti ustavnosti prav, da se vzame celo ministerstvo iz naše stranke? Kako je to, da imajo še vedno ustavoverci prvo besedo ? Na shodu v Lincu so sedajnemu ministerstvu vsako pomoč odrekli, ter so se zarotili, da hočejo braniti nemštvo in liberalizem, in ustavne pravice. Zdaj je pa znano, da sedajna vlada ne napada ne nemštva ne liberalizma, ne ustave ; čemu je potem opozicija nemško-liberalcev? Oni pač le vladati hočejo. Ali se jim more to dovoliti? Ali niso še dosti dogo-spodarili, ali niso dokazali, da niso sposobni za to, ali ni vse ljudstvo pod njihovo vlado zdihovalo in želelo si drugih mož, kakor so pokazale volitve ? Moraličnega poraza nemško-liberalne stranke nobeni shodi poravnati ne morejo, naj se napravijo v Lincu, v Šentpolitu, ali v Gradcu. Mi vsi vemo, da nemško ljudstvo, vsaj zrno ljudstva, kmečki stan, za njimi ne stoji, saj svoje mandate v kmtčkih občinah lahko na prste seštejejo, — mi se tedaj njihovega groženja no bojimo, ne čudimo pa se zdaj, da ima ministerstvo toliko straha pred njimi, da jim v svojih organ h dan na dan dvoraniti jiusti, da jih vedno in vedno še vabi, naj prevzamejo vlado, za ktero so se toliko nesposobne izkazali I Shod v Lincu je pripomogel nekoliko, da se je položnj zjasnil, da vemo, pri čem da smo. Pa tudi ministerstvo bo vedelo, pri čem da je, in to je vsakako bolje, nego dosedajuo obotavljanje In cizanje zdaj na to, zdaj na ono stran. Herbst in Kopp pač verujeta še v svojo mogočnost, ali avstrijski narodi so vsi že siti Herbstove diktature, in si je ne žele nazaj; najhujša nevolja se bo zbudila, ako bi ta stranka zopet do krmila prišla iu prišlo bo v parlamentu do hudih boiev. Likajte narod! i. Ne samo zdaj, v dobi splošnega napredovanja, marvtč tudi že takrat, ko je veliko iz- dala surova sila, je imel večo veljavo tisti narod , ki je odlikoval Be ne le z železnim, marvič tudi z uma svitlim mečem. Rimljani o. pr. bi ne bili nikdar dospeli do take moči, ako bi bili ostali samo pri prvem in ne lotili se tudi druzega. Dandanes smo pa že tako daleč, da so tisti narodi, kteri so na nizki stopinji omike in izobraženosti, na enako nizki stopinji tudi v vsem drugem : nizko je njegovo moralno in pol tično stališče, tak narod tare pod-ložnost in revščina, zavoljo duševne nezmožnosti je tudi pogum njegov in ponos na telesno moč jako oslabljen, ker uma meča ne zna sukati, se ne upa izkopati iz svoje ničevosti, trpi in živi malo bolje od živine le zato, ker je za življenje vstvarjen, a nade do boljše prihodnosti si ne goji, ker je. spoznavši svojo nezmožnost, ničvrednost obupal popolnoma ter misli, da je še celo od Boga pozabljen. Najnovejše dokaze o tem smo imeli pri turških kristjanih v zadnjih dveh stoletjih. Zgodovina uči. da najboljši pripomoček, podjarmljene narode ohraniti si v mirni in vdani sužnosti, je ta, da jim zapreš vse vire do duševnega izobraženja, ter jih tako ohraniš v nevednosti, v duševni temoti. Nasprotno pa je najboljše orožje zoper sužnost in telesno odvisnost uma svitli meč, ta je že presekal mar-sikako železno verigo. Omika je toraj tista moč, ki daje ne le posameznim, marveč celim narodom v roke orožje, s kterim se spravijo do svetovne veljave, pa tudi do splošnega blagostanja. Nadrobneje dokazovati te reči nam menda ni treba, saj je na sedanjih narodih izgledov dovolj; omenimo le Francozov , ki so strašno nesrečo Kako sem se jaz likal. Črtice za poduk in kratek čas. II. Odkrivati Bem se toraj že znal, če sem imel na gl&vi kapo ali slamnik ali pa očetov veliki klobuk a klobučine in širokimi kraji, ki mi je glavo tako zakrival, da sem le po tleh videl. Pozimi so mi dali oče še svoj delavniški „pruštof", ki mi je do peta segal, rokala pa so bili čez pol nazaj zavihali. Ali s tem moj oče niso bili še zadovoljni, marveč neko nedeljo, ko so prišli od krščanskega nauka, vzamejo s police pod stropom debele bukve „dušno pašo", ktere so mati tudi doma večkrat prebirali, primejo mene za roko in me vlečejo pot hruško ob končišči, tam sedejo na svoj trojeuogati stol, potisnejo mene med svoja kolena, odpro debelo knjigo in pokažejo prvo stran, na kteri je z debelimi črkami stalo „Jutrajna molitev". .,Aii veš, kaj je to?" — vprašajo me potem. Jaz sem pač poznal že v pratiki nekaj svetnikov, pusta in tiste može 8 koso, cepcem in grabljami, tudi še velikonoč, ker sem dobil pirhov in mesa, tistih črnih kavk pa nobene ne, toraj sem odgovoril odkritosrčno : „Ne I ' „Vidiš, to so puštobi, teh se boš zdaj učil." In začela se je prva ura poduka, h kteremu Bta prišla rad vedno gledat oba mlajša brata. Ali oče so ju zapodili in rekli, naj gresta k materi, potem pa so pričeli: .,No, le poslušaj I Vidiš ta krivi puštob, ki je kakor palica za svinjko biti, je „Je" — veliki „Je." Reci: je!'' „Kdo je?" vprašam in se ozrem nazaj za bratoma, če so res mati jima dali kaj, da bi jedla. Toda očetova roka zavije mojo glavo naglo zopet v pravo stran — ua knjigo in poduče-vanje gre naprej. Po nekoliko dobrovoljnih dregljejih, potipauji za ušesa in lase sva v dveh urah prišla res tako daleč, da sem poznal vsaj za tisti dan tri črke: „Ju-t", in morda bi mi bilo tudi četrte, „r", vsaj polovico v glavo zlezlo, kar pridejo mati in store konec šoli z opombo: „Ej, pusti ga no, saj se ne bo nikoli naučil." „Če sva ae ti in jaz, zakaj bi se pa 1'ant ne" — reko oče, vstanejo, zapro knjigo in jo dajo meni, sami pa vzamejo stol in ga neso v hišo ; z materjo so bili ta večer silno kratkih besedi. Tako se je začela moja šola, vsak dan sem moral nekoliko časa sedeti pri očetu, ki so pridno dreto vlekli, včasih pa tudi mene za ušesa, če sem bil pretrd za uk ali pozabljiv. Pa so me zuali spodbadati tudi še na drug način. Mlajši brat, kterega so silno radi imeli, je bil takrat nekaj čez tri leta star, a je imel silno „dobro" glavo ; tega so na skrivnem na-učli kake črke ali ga navadili vsaj toliko, da je na vse kimal, ako so ga prašali, je li res ali ne. Kedar sem se toraj jaz pri kaki črki ustavil, ao brž poklicali malega in rekli: „Matevž, pa ti povej." In če je „mali krempelj" res poznal črko, kterih se je bil nekoliko navadil, so se mi posmehovali vsi trije: oče in oba brata, kar me je tako jezilo, da sem se nad „krempljem" maščeval, če sem le mogel, s suvanjem in ščipanjem, kar je pa zopet očetova roka vse meni stotero povračala, ker me je mali zmeraj tožil. (Nedolžno revše je umrlo, predno sem se jaz brati naučil, in oče 1. 1870 pretrpeli tako, da se jim že tri leta pozneje ni le prav nič več poznala, ampak so danes že veliko mogočneji in srečneji, kakor Prusija, ki jim je tako hudo puščala. Če govorimo o omiki, o duševnem napredovanji, govorimo o pravi omiki, o pravem napredovanji, ne pa o tem, kar Be dandanes tako pogosto prodaja za to lepo blago. Odv»č se nam zdi dokazovati, da je omika prava le na verski podlagi, kajti brez vere — to so po britkih skušnjah pripoznale najviše glave Evrope — ni prave omike, taka „omika" človeka ne pripelje do sreče, ga ne stori vzvišenega, marveč ga tira v pogubo, to je dokazano po grozno veliko izgledih najnovejšega časa. Politični pnegleti. Avstrijske dežele. V Ljubljani 3. septembra. Resolucija nemško liberalcev v Uncu sklenjeua iu brez debate sprejeta se glasi: „V očigled političnega po-loženja, narejenega po novih volitvah in v očigled po dozdajneui delovanji in sestavi kabineta prouzročen h resnih skrbi za nedotakljivost ustavnih in liberalnih naredeb in za interese Nemcev v Avstriji, izrekajo v Lincu zbrani in k ustavoverni stranki pripadajoči po-Blanci kot svoje prepričanje: Državnopravne podloge države in kulturne ter svobodnostne naredbe, utemeljene po ustavi in zakonih za izvrševanje ustave, ohraniti se morajo nedotaknjene. Samo v tem okviru se more zadostiti zahtevam narodov, Resno se mora delati, da se doseže red v državnem gospodstvu se štedljivostjo v vseh oddelih uprave, pred vsem pa z manjšanjem stroškov za vojsko , kolikor se to strinja z močjo države, dalje tudi z ini-cijativnimi predlogi takoj ozirati se na med volitvami v mestih in na kmet h izjavljene zahteve po takih sredstvih v zakono daji in upravi, ki bi mogli dovesti do izboljšanja gospodar-stvenega položenja. Vodjem od teh nazorov naročajo zbrani odboru, naj on o snidenji državnega zbora vse poslance pripadajoče k ustavoverni stranki skliče, da se v tem smislu doseže složno delovanje". Vladni listi pa se norčujejo iz te reso lucije in pravijo: „Saj tu zahtevate ravno to. kar je vroča želja in skrb ministerstva sa^ mega; kajti ministers'vo nrče štediti samo z besedo, ampak dejansko, ter ima že pripravljen predlog , da se bo znižalo število stoječe vojske v miru, ter tako prihranilo 8 miljonov; ministerstvo želi ohraniti vse ustavne naredbe in svoboščine, zato Bkuša še one za ustavo pridobiti, ki so se jej do zdaj odtegovali; interesi Nemcev niso nikjer v nevarnosti. — Čemu je potem opozicija? Čemu so se zbrali v Liucu, ter hočejo Taaffeja vreči s takim programom, katerega bi sam lahko podpisal?" — Ne da se tajiti, da imajo vladni listi v eni zadevi prav, pa oni pozabijo dostaviti, da se zgoraj omenjena resolucija ne sme soditi po tem, kar v njej stoji, ampak po tem, česar so se sramovali povedati, kar tedaj v njej ne stoji pa je vendar uzrok njih mržoje, to je: hegemonija in gospodstvo ene stranke nad celo državo je v nevarnosti; koterija nemško "liberalnih poslancev, navajena gospodovati in eksperimentirati na državnem telesu, prišla je ob veljavo, ob večino. In od todi vse vpitje in kričanje da je nemštvo in ustava v nevarnosti. Čudno je le to : Ilerbst sam je obljubil Čehom narodno ravnopravnost, če se htčejo z njim združiti; tačas nemštvo ni bilo v nevarnosti, ko je Ilerbst obljube delal; zdaj pa ko hoče vlada iste obljube na ustavni proti izvršiti, zdaj je pa uemštvo v nevarnosti! Kaj velja morda tudi tukaj pregovor: „si duo iaciuut idem, non est idem?" Sedajua vlada bojda resno misli štediti. Tako se bo število dvornih svetoval cev zdatno zmanjšalo, ter s tem mnogo pri» hranilo. Nekteri nemški listi se vesele, da je Bismark dosegel popolno izolirttnjc Itu-sije in jo odstranil iz vstoka. Nam Avstrijcem priporočajo zvezo z Nemč jo, ko nam je take vsluge storila in olajšala naše daljno prediranje v orijentu tudi zoper voljo Rusije. Mi nikdar nismo bili vneti za kako avstrijsko nemško zvezo in tudi sedaj ne smemo. Bismark ue išče naše zveze iz pravega presrčnega pri-jateistva in želje Avstrijo omečiti, temuč ker na potrebe silijo. Bismark nikak ir ni prostovoljno zveze z Rusijo razdrl, temuč je to Rusija sama storila, ko je spoznala sebičnost in spoželjivost pruske politike. Še zdaj bi Nemčija rada popravilu, kar je proti Rusiji grešila, tc kaže potovanja Rusom prijaznega pruskega maršala Mantheufel-ja v Varšavo na obisk ru Iskega carja. Toda ruski diplomati se ne bodo dali vtč od Nemcev za nos voditi. Rusija pa tudi ni tako izolirana, kakor ti nemški listi pišejo, temuč bi jej ne bilo težko proti Nem-ct-m se zvezati z Francozi , ki tudi se dalje bolj bližajo v vostočuej politiki Rusom, ter jim je preveliko nadviadanje Angležev tudi v orjentu ravno tako kakor Rusom na kvar. Rusija se tudi napravlja na vsako sovražno postopanje Nemčije in dela zveze na severu s Danijo in Švedijo. Bismark bi rad nas v vostoku za-plel v vojsko z Rusijo, česar bi se Italija tudi poslužila. Nemci bi pa nam nič ne pomagali, v takej vojni, ker se mora jo ozirati na Francoze in tudi severui narodi Danci in Švedi bi jih silili k nevtralnosti. Bismark bi zopet dobil priložnost pri sklepanji miru igrati rolo poštenega mešetarja in se za svoje postopanje od-škodovati od strani Avstrije in Rusom kako uslugo izkazati in jim tako zopet pridobiti jih prijateljstvo. Italija bi se za svojo pomoč tudi hotela odškodovati z južnimi Tiroli in avstnj-Primorjem. Škoda bi bilo tako postopanje vsi-kdar. Zato mi vsi kterim je kaj na ostanku našega cesarstva ležeče priporočamo na vstoku postopati Avstriji v sporazumljenji z Rusijo, kar so za pravo izpoznali že najboljši politi-karji, in vojskovodje avstrijski, kakor princ Evgen, Josip II. in Radecky. V nanje države. Na Tiaškem se jeze, [ker je avstrijski polkovn.k IIaymerle v svoji brošuri vse laške misli in hudobne nakane proti Avstriji celemu svetu razodel in tako dobro razkril. Skušajo se izgovarjati, da ni tako, pa nikdo jim ne verjame. Dobro je, da bodo vsaj vedeli, da tudi Avstrija ni tako neumna, ter da dobro ve, kakošne sosede in prijatelje da ima. Pogodba zaradi zidanja železnice iz Avstrije v Srbijo je gotova, in jo je knez Milan že podpisal. Na IColjgarMkcm se politične stranke že hudo kavsajo. Sedajni vladi očitajo, da se ne ravna po ustavi, ampak samovoljno. Lepo je, da se Blgari potegujejo za ustavne pravice, ter da si jih ne puste pokvariti, ker to je dokaz, da je ljudstvo politično zrelo, in da je svobode vredno. Star pregovor je, da se je treba za svobodo vsak dau vojskovati, kakor za vsakdajni kruh , in drug pregovor pravi: „kdor se postave drži, njega postava brani." so dolgo dolgo za njim žalovali in večkrat rekli: „Raje bi bil dal oba vaju, ko tega.") Mati so imeli pri tem veliko britk.h ur, ker se jim je izmed nas treh zmiraj kteri smilil, največkrat pa jaz, ki sem največ trpel; zato so mi skušali trpljenje zlajšati s tem, da so mi skrivaj kaj boljega stisnili v roko , kar sem jaz na kakem skrivnem kraji snedel. Razen tega so mi dajali pogum za vstrajnost še s tolažbo: „Nič ne maraj, zdaj je že težko, ko še ne znaš, ko boš znal, bo pa lahko." Taka tolažba pa je pri meni malo izdala, pogledal sem debelo , dušno pašo" in zdihnil: „Kdaj še bo, ko bom vso znal brati !" Lahko razumljivo je, da nisem imel nič pravega veselja do učeuja in sem se včasih sam sebi še bolj smilil, kakor materi. Pa res! V dveh mesecih sem se bil komaj toliko naučil,da sem znal brati prvi odstavek kbkih šest vrst. „Dušna paša" pa je imela tolikosto strani! Kdaj bom znal vso brati! Morda res nikoli. Ko sva bila z očetom tako pri „kneftri" in čevljarskem stolu prebrala juterno molitev, pri kteri sta brata nagajala, mati pa pomagali z glave, če se mi je kaka beseda spodtikala, odpašejo nektga due oče svoj usnjati predpasnik, sežejo po slamuik in rekó: „Umit se pojdi!" Jaz hitim v vežo, mati za mano mrmraje: kam ga boš pa zdaj vlekel", in s pomočjo matere sem kmalu tak, kakor da bi imel iti v cerkev, še lase so mi bili pogladili na čelo, da sem bil, kakor dandanašnja gospodična. Potem mi poveznejo na glavo bratov slamnik, ker je bil boljši od mojega, čeravno toliko premajhen, da sem ga moral vedno držati, da mi ga veter ni vzel. V tem so prišli očeven in jaz sem videl, da so ravno zadrgnili svoj pičli rudeče in belo pisani mošnj ček ter ga vteknili v žep. „Pojdi za mano!" velé potém in jaz grem za njimi kakor po navadi, osem do deset korakov. „Kam pa greva?" — prašam, ko sem v sredi vasi stekel za njimi in jih došel, da sem jim bil vštric. „Boš že videl," — je kratek odgovor — „hudega nič ne bo." To me toliko potolaži, da sem se pomaknil le en korak nazaj za nje, čeravno sem moral vedno „drobiti" z nogami. Tako prideva do konca vasi, kjer je tista hiša, v kteri so se zmiraj shajali le pijanci. Jaz nisem hodil rad memo, ker so imeli hudega psa, in sem se tudi ta pot brž tako postavil, da so bili oče med mano in krčmo; če pes priteče, bo prej očeta popadel ko mene. Ali kaj? So li oče ob pamet? Nikdar še jih nisem videl iti v krčmo ali priti ž nje, zdaj pa vkrenejo naravnost noter in brcnejo psa, ki je na pragu ležal, da je odskočil in godrnjaje leže na sredo ceste. Mene je bolj mikal ta mauever mojega starega sovražnika psa, kakor vse drugo, zato sem prišel z očetom v vežo. Tam je stala precej obširna miza na štiri vogle s trdnimi nogami podprta in krog nje dve klopi pa dva podolgasta stola. „Lej ga no Jurija" — zabrenči s klopi — „kaj, da ti prideš v oštarijo ? V cerkvi sem te že videl, v krčmi pa ne. Na, potegni enkrat!" S tem pomakne stari Španec, ki je bil tudi ob delavnikih raje v krčmi, ko pri delu, svoj „frakelj" žganja proti mojemu očetu, a oče ga le pokusijo, potem pa reko: „Le sam ga pij, saj ti ga bo še premalo" — in gredo z maao vred v sobo, kjer krčmar Izvirni dopisi. Iz Goriške okolice 30. avgusta. .¡(Goriške narodoostne razmere; lahonske zadeve; Blaba letina; sleparski inserati; živinska bolezen.) Znani dopisnik „izza sv. Gore" si v •93 štev. „Slov." prizadeva dokazati, da bi bilo boljše, da ostane politično društvo „Sloga", ki je o poslednji volitvi državnega poslanca tako žalostno osvetilo svoj pomen, še nadalje v Gorici. To bi bilo po mojem in drugih mnenji prav le tedaj, ako bi bila pri volitvi državnega poslanca s svojim kandidatom prodrla; ker pa tega po raznih uplivih in strankarstvu ni mogla, in ker tudi za naprej ni upanja, da bi delovala v vzajemnosti z vsemi ,,'nteligentnimi" goriškimi domoljubi, ker pod žrjavico strank vedno naprej tli, bi bilo pač želeti, da bi za zdaj obveljali sklepi nabrežinskega shoda 10. avgusta t. I. Toliko domoljubov je neki v solnčni Gorici , in vendar tako malo dopisov prihaja v vaš cenjeni list, akoravno se vsaki teden kaj manj ali več novosti tu godi. Škoda, da ne bivam jaz stalno v Gorici, kamor komaj vsaki drugi mesec po opravilih zahajam; zagotoviti bi Vam potem hotel, da bi Vam saj po en dopis vsaki teden pošiljal. Zdaj bi hotel pisati o magistratmh računih in dolgeh, zarad kterih se laške stranke že od velike noči sem po brošurah in Pamfletih pipajo, zdaj zopet kaj o „Italiji irredenti", ki saj po enkrat na mesec daje od sebe znamenja svojega življenja, zdaj po raznih hujskajočih listkih, zdaj s petardami, kakoršne so počile pred okrožno sod-nijo 29. julija t. 1., kjer so pustile pri durih nekaj še zdaj vidljivega sledu. Kavno tako bi Vam naznanjal kaj o tukajšuih laških časnikih konservativne in liberalne stranke, včasih tudi, kaj pišejo videmski sosedje, ki se za ,,Italijo lrredento" močno zanimajo, kajti tam imajo goriški sploh vsi primorski ,,i r r e d e u t a r j i'-svoje prebežališče, svojo podporo, tiskarno iu vse, česar je treba k hujskanju proti naši avstrijski vladi. Ti „nebojsejih" in „nebodijih treba" vitezi uganja;o svoje neslane demoštra-cije le pri temi, svetlobe se bojč, kakor sploh hudobneži, da bi njih dela ne prišla na svitlo. Poročiti bi vam hotel na dalje, kako sta se brata urarja Breganta konec julija 1.1. tragično sama umorila, da sta za roke eden ua drugega trdno privezana, potem ko sta še veselo sku-pej večerjala in se šalila, pod Zdravščino v Sočo skočla; nekteri govore, da zarad dolgov, kterih imata nad 50.000 gld., blaga pa le za 15.000 gld. vrednosti, drugi pa trde, da sta bila v zvezi s petardovci, kar je tudi verjetno. Gotovo pa je to, da sta storila žalostni konec tudi kot znana brezverca in moža nenravnega življenja. Kakoršno življenje, takšna smrt, pravi že stari pregovor. Njih stacuna ua Travniku (v „Piazza graude" od Lahonov prekrščena!) |e še vedno zaperta. — Kmali potem se je hotel vstreliti neki 21 letni učitelj mestne godbe, ki pa se je le tako zadel pod pljučami, da utegne še ozdraviti. Zopet bi Vam lehko poročal o uovem laškem šaljivem listu: „il diavolo zoppo" t. j. kruljev hudič, kteri pa s svojimi slaboobeljeniini burkami utegne imeti osodo, kakor prejšnja „il pettine" in 1' ape", *) t. j. kmalu bo zameri, kajti lahoni nimajo okusa za pravi humor! — G. urednik „1* Isonza", II. Juretig je že dalj časa proti kavciji iz zapora izpuščen. Po sosednem Friulskem imajo tudi letos Italijane velike vojaške vaje. Kako radi bi kmali vdarili čez mejo, ko bi mogli in smeli, pa boje se tudi naših Uhacijevih topov ; kajti ako bi se jih postavilo na prelazih, gotovo ne bode noben Luh Primorja videl. Česar pa še ni bilo, utegne priti ali se vsaj poskusiti o pri-ložnem čatu. — Letos kaže po Goriškem sploh slaba letina. Sadja ni nikjer nič, prvega (lepega) žita le malo, vina toliko kot nič. Le po Brdih ga bode sem ter tje še nekaj. Po Vipavskem ga je spomladanski dež ob zarodu skoraj povsod uničil, in kjer ga je ostalo, ga je pa toča 17. in 18. t. m. uničila. O ubogi kmetič, kje boš dobil novce za svoje razne stroške, zlasti pa za uenasitljivo davsko vrečo , ktera neče nič vedeti o slabi letim?l če se smatra kmetiški stan, kter. si v istini služi kruh v potu svojega obraza, za podlago avstrijski državi, po tem bi si moralo poljedelsko ministerstvo pač bolj ozirati in podpirati kmetijstvo, sicer mora priti kmalu vse ua boben. Naj bi poslanci v državnem zboiu povzd'gnili Bvoj glas v prid po davkih preveč tlačenega kmetijstva, ktero si služi na najtežji način svoj živež, kakor noben drugi stan na svetu, iu ki nosi največe davkarske bremena, med tem, ko uekteri sta- *) „Glavnik" in „beela". — Tudi vrednik „kruljevega hudiča'1 ima laško ime: Iiiawitz!!! Pis.— novi s svojimi obilnimi dohodki le malo ali nič davka ne plačujejo. — V 94. listu „Slov." se bere priporočila Ant. Miillerja za prodajo sv. podob. Naj Vam naznanim, kar sem jaz letos meseca marca v tem Bam skusil. Omenjeni predajalec sv. podob mi pošlje ua ogled troje sv. podob po 1 gld. 75 kr, po 2 gld. 50 kr. in po 3 gld. 100 komadov. Naroči mu, da naj mu pošlje jih po 1 gld. 75 kr. s poštnim povzetjem, ki so se dozdevale z zobci (mit spitzen) dovolj lepe. Kako se pa zavzamem, ko odpečatim po-slatev , v kteri je bilo mesto 100 sv. podob z zobci, kakor sem poprej poslanem obrazcu naročil, le 25 takih z zobci, ostalih 75 pa prav prostih, takih, ki se sicer dobe po krajcarji. Ni li to grda sleparija? Zato Bem sklenil nobenemu človeku, vzlasti neznanem, ni nič zaupati ; vse hoče živeti le o „švindelnu"! — Naznanjeno je bilo že v vašem listu, da tod pod Čavnom, zlasti v Černičah in Oseku razsaja že leto dan neka čudna, nagla živinska bolezen, ktera spravlja uboge kmete popolnoma na beraško palico. To poletje je malo ponehala, kar začne te dni v novič razsajati in daviti govejo živino. V preteku enega leta je podavila mnogo volov, krav, konj iu prešičev, nekterim po ves hlev. Goveja živina, poslednja podpora kmetijstva, krave, kterih mleko je živež celim družinam v tik slabih letinah, so zginile iz hleva marsiktere revne družine. Ko bi videli, kako so žalovali otroci, kedar so peljali mrtvo kravco preč, bi se moralo vam srce trgati. Bog ve, koliko poti so storili nekteri družine v daljni gojzd, kjer berejo v poletji jagode ter jih nosijo v 8 - 10 ur oddaljeni Trst na prodaj, da si prihranijo s težavo toliko, da si zamorejo s to varčnostjo malo kravico kupiti in zdaj pride neusmiljena bolezen, ki vničuje edino podporo in živež revnim družinam! Bog se jih usmili! Omenjena bolezen je v drobu, čeva sčrnijo in v nekoliko urah pogine žival, ne da bi vedel kdo tej bolezni v okom priti. Černiška župa-nija je prosila za denarno podporo ministerstvo v tej zadevi, ali do zdaj še ni nič došlo. Razen tega smo imeli še veliko slabih letin, kajti od 1870 leta sem, ste bili za glavni pri-delk vino le dve srednji letini, 7 pa slabih, v kterih gre blagostanja kmetiča kar nagloma rakovo pot. Vrh vsega zla so čedalje veči, mesto manjši davki, pa še živinska bolezen, ljudstvo se tudi sploh vsako leto množi: več ravno na rošu dneve šteje. Za mizo sedita dva gospodarja pri poliču in se menda pogovarjata zarad kupčije. Krčmar pogleda, spravi roš za tablo ob stropu in ves začuden praša: ,.Ej. kaj pa je to, Jurij? Pa ne, da bi bil prišel pit? Ali si terno zadel?" „Najprej prinesi vina — boljega, pa klobaso, če jo imaš, potem bova že še kaj govorila" — se odrežejo moj oče, jaz pa si brišem usta in ližem prste, ker se mi je zdele, da ne bom samo gledal, ko bodo oče pili iu jedli. Krčmar vzame z omare steklenico in zgine, oče posade mene na klop ter sedejo zraven in ko je bilo to zvršeno, pride že krčmar z vinom, postavi kozarec pred očeta, natoči, pogleda mene in praša: „Ali je ta tvoj najstarejši?" „I, kaj ga ne poznaš? Saj si mu krstni boter!" Meni je bila ta novica čisto nova. Da bi bil krčmar, ki ima tako hudega psa, moj boter? Morda bi bil to še dalje premišljeval, ali krčmar, ki je bil sedel na stol, me moti z ^odgovorom: „Lej ga vraga, kako je zrastel ! No, kaj pa je, da si prišel enkrat k meni? Saj ne pomnim, da bi te bil kdaj tukaj videl." V tem je bil zrezal na lesenem krožniku tudi meseno klobaso, ktere duh sem bil jaz brž v nos vjel, in nataknivši največi kos na vilice je jel žvečiti čakajoč odgovora. „To je zavoljo fanta" — reko oče in podajo meni kos klobase in kruha. „Ali ga vidiš?" ,,Si ga mar prišel za pastirja ponujat? Malo premajhen bo še?" „Ej ne, Matevž, če Bog da, ta ne bo krav pasel." , Oho, glej ga no bahača ! Ali bo šel kar za hlapca? Koliko boš pa hotel imeti za nj?" — se posmehuje krčmar, moj boter. „Le nič se ne norčuj, ta zna že zdaj več ko ti, Matevž. Ali znaš ti brati?" „Kaj? Brati? Pa ne, da bi znal funt?" „Ilehe! Zna, zna, bolj ko ti, ki poznaš samo cifre." Na to splošno čudenje, še ona dva, ki razgovarjaje se med seboj, se nista brigala za nas, se obrneta k nam in eden praša: „Kaj ? da bi ta-le mali znal brati ? Kje se je pa naučil?" „Pri meni, jaz sem ga zmeštral" — reko oče ponosno in pomaknejo kozarec k meni, da naj pijem, kar jaz tudi storim, čeravno se mi je vino nekako kislo zdelo. „A, tisto pa že, tisto" — poprime krčmar — „Jurij je bil v Ljubljani, on že zna brati. No, če je taka , ga bom pa še en polič prinesel, )e-li Jurij?" Oče prikimajo, zopet pride vino na mizo, potem vnovič, ker tudi boter da za polič itd. Jaz sem ga moral srkati, pa tudi skušnjo prestati na pratiki, ker druge knjige v hiši ni bilo. Kaj se je dalje godilo, ne vem, le toliko se še spominjam, da ko so me oče zvečer domu prinesli, so mati godrnjali: „No, saj sem vedela. To je zmiraj tako. Ti ne greš rad v oštarijo, ali kedar greš, pn tudi kaj izda." „Le tiho bodi, stara," — pa so tolažili 1'oče — „ti bom nekaj povedal, kar mi je danea dozorelo v glavi." ust, manj pa Kruha! Bližamo Be 1886 letu, v kterem se Mtrašne reči prerokujejo, namreč: Kedar bo 'sv. Marko velikonočeval, sv. Anton binkošteval in »v. Ivan molil sv. Rešnje Telo kleče, vpil bo svet gorje I „Chi vivra, vedra", pravi Lah. Da bi se le to prerokovanje, to prerokovanje, to ugibanje ne spolnilo! Velika noč na sv. Marka je bila zadnjikrat 1734 leta Bog, ki vSdi osodo sveta in ljudi, pa varuj nas vsih zli! — Domače novice. V Ljubljani, 4. septembra. (Črnogorski knez) se je v torek dopoldne peljal preko Ljubljane na Dunaj. Na kolodvoru, kjer uaglič stoji le par minut, se je zbralo več občinstva, ki bi bilo rado videlo slavnega juuaškega kueza, a ta Be ni pokazal, pač pa njegovo spremstvo, ki je po svoji krasni slovanski obleki vzbudilo veliko pozornosti. (Družbe kmetijske) občni zbor včeraj ni bil ravno obilno obiskan , a vendar je prišlo dovolj udov za sklepanje, da se je sprejela prememba v pravilih, po kteri ima ta družba zdaj po posebuem odseku nadomestiti nekdajno deželno komisijq za konjerejo. (SJioda v Lincu), kjer se je delala nemška politika, vdeležil se je tudi poslanec kranjskih grajščakov, baron Taufferer. Goriški Winkler pa, ki je pred volitvami rekel, da je Slovenec, ki je voljen po slovenskih kmetih, prosil je aranžerje shoda v Lincu za zamero, da mu ni mogoče priti. Če je Winkler Slovenec in če zastopa slovensko ljudstvo , kaj ima opraviti pri shodu, kjer se dela nemška politika, in kaj ima za zamero prositi, če ne pride? To v prevdarek onim, ki so še po volitvi Winklerja primerjali z ljubljanskim Schneidom, češ, saj ste tudi v Ljubljani uradnika volili. Herman je tudi uradnik, — med uradniki je pač velika razlika. O našem Schneidu pa vemo, da se takih shodov ne bo vdeleževal, kjer se dela protislovenska politika, ter se tudi ne bo izgovarjal, če ne pride, ker ve, da tam nema nič iskati. — Baron Ž v e g e 1 j ni prišel k shodu, in tudi ni za zamero prosil, čeravno ni voljen po slovenskih kmetih, ampak po nem ških grajščakih. Tedaj nam bo prej Žvegelj pravičen, ko Winkler, čeravno ni od nas voljen. Baron Taufferer pa naj le gre, kamor mu drago, dokler je veljaven sedajni volilni red. Bazne reči. — Vipavska kmetijska podružnica napravi 8. dne t. m. (Mali šmaren) popoldne koj po službi Božji pod milim nebom kmetijsko tombolo s sledečimi dopitki: 1) Tombola: železen ogersk plug, vreden 38 gold. (zraven pa še en dar centralnega odbora kmet. družbe v Ljubljani). 2. činkvina: velik železen stroj za turšico robljati, vreden 30 gld. (zraven tudi en dar družbe kmetijske). 3) Kvaterna : velik holandski filtrirni aparat za vino čistiti, vreden 25 gold. (zraven tudi en dar družbe kmetijske). 4) Teme: mlin za grozdje mastiti, vreden 15 gld. (zraven tudi en dar družbe kmetijske,). Amba: zbirka sadjerejskega orodja vreden 6 gld. — Cena kartelci (srečki) je 20 soldov. — Tombola Be začne s primernim go vorom. Zvečer pa bode veselica v čitalnici v proslavljenje ranjcega, za kmetijstvo v obče toliko zasluženega gosp. Matija Vrtovca s slavnostnim govorom, glediščino igro, petjem in plesom. — Deželna vino in sadjerejska šola Slapenska letos zavoljo večinoma še prezele- Inega grozdja ne napravi grozdne razstave in ne bo vinske pokušnje. - Nadjamo se po vsem tem prav veselega dne in slovesne večernice ua prihodnji Marijini praznik. — Zemlja je gorela na otokih in bregovih Kurgaldši se je v kraju Akmolinsk, okraj Altbozarsk. Goreti je začela konci aprila in se ni nehalo sredi junija. Ogenj se razširja pa na čevelj na debelo po tleh nastlanem suhem dračji iu bičji. Požar je že napravil mnogo škode, uad 120 kirgiskih hiš je pogorelo. — Bogati Halloway, napravitelj raznih priljubljenih žavb in kugelc namerava sebi v spomin ustanoviti veliko žensko učil-uico v Ephanu pri Wiudsoru, v ktero se bo sprejemalo 200 učenk. Stavba poslopja bo stala nič mauj nego 2'/^ miljona gld., za vzdrževanje te šole je ustanovitelj določil miljon goldinar- jev. Ta učiteljski zavod bo še večji nego s IIo-čevarjevimi novci sezidana meščanska šola v Krškem. Iz tega se vidi, da v današnjem veku; sleparija z napravo žavb in drugih pripomočkov za lepšanje ženske kože prinaša velike dohodke. — Švicarska postava, ki zopet vpeljuje smrtno kazen, se glasi: 1. Smrtna kazen se upotrebljuje proti zločincem, ki so krivi poboja ali požiganja, če vsled zločina kdo življenje zgubi. 2. Kazen se izvrši pri omejeni javnosti v navzočnosti uraduih prič. 3. Ta postava stopi brž v veljavo. Telcicrnllčiie drnamr cen» 3. septembra. Papirna renta 08.65 — Sreiieriin rent» 68.15 -¿lata renta 79 70 — 18601etno državno posojilo 134 25 Hankin« (.acije 823 — Kraditne »rceije 258.40 - London 117 65 — — Oes. kr oekini ó 56. — 20-trankov 9.32 Le jedenkrat podaja se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaja. Politične razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadele bo tudi Švico; vsled teh razmer so je na stotine delavcev izselilo , tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najveksa fabrika za ure, kate-o smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodalo svojih ur. Te tako ziivane 7.01>lic ure so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega srebrnega nikl ja, so izredno elegantno gravirani in giljoširani. ter so «merikansliega sistema. Vsled neke vlnstnc konstrukcije ne more se taka nikdar pokvariti, pade lellko na lin, sme h« (stisniti, n vendar ura pri (cm nič ne trpi. Proti povzetju , ali vposiljatvi m«le s