TRST, sreda 20- aprila 1955 Leto XI. . Št. 92 13021) PKMOBSKI DNEVMIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93 808, 37-338 jjH8DNlsTvo UL. MONTECCH1 it. S, III. nad. ugravni 100" . ASI: 'K* 8.-12.30 in od 15.-18. TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finanino- osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Penico 1-11., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst toneš v Bandungu sestanek osmih !?vezi s položajem v For moški ožini r-°vau se bodo predstavniki colombskih držav, Filipinov, Siama in Kitajske dojeni govoru na konferenci je Čuenlaj poudarjal načela koeksistence in med-sodelovanja - Delegati odločno obsojajo kolonializem - Začetek dela odborov kit • tp’ poučenih krogov se je zvedelo, da sta ministrski predsednik Cuenlaj in Nehrujev rn?*~.Svetova*ec Krišna Menon danes zjutraj razvezi s Formozo. Razgovor je trajal Hliin^0vor v 0 tri ure. ^NG, 19. _ Medtem ltrenci .^'š^oažijski kon- , 'UCJ fc-J . . -r*' i XVKJ l f^ljev h i ljuj.ej° Sovori vo-0 Jutri !ie?acij’ javljajo, da itavni>i « xs.?anek med prc-d-^°mbn ?etl^ držav skupine J 1 KiW-’ ?ne- Predstavni- I0^ 'o n i ?terem bodo go-0r,bozp i iu na področji Cp:‘, Ostanek je predla- gacija in 0 dn,X“uuu razPravlja!i tu-ter „ , az‘iskih vpraša- V jp*w5Ef“L"J 5,oa HOV! New v°dne napetosti. tič °ZN H«ku ,e glavni ta-'-*^°vni koa ammarskjoeld na renci izjavil, da 1 ^rmoze anje ZN v zaile-!*°Iiščin-v ne bi v sedanjih tešiti ''izprašan PomaSal° Iz N0v-?nja-- i°> da ^e-bija pa jav-?Lediaeai-. ’ndi.iska vlada klican u’ ,na3 bi v maju Jrttv. 'erenco azijskih "Pilo ohr kateri naj Di iz- lVRotZ načrtavali'-vprašanja V so bile Burma, m bo. at>nnsk; J- Pi ^>onTnhf1Ja. ^ Vietnam. ■ Konfo 16 Vabilo že odklo-, ueren ^Ponsu^9’ Cejlon, Indonezija, ST?; ,W -- - - ■ Pur Nepal, Paki- ■t’ kilami1 • Malaka.Singa- ij's 9’'m?r?-nca nai bi se za-»ovonii Jijaja in na njej naj slasti o uporablja- Pismo zuhoua fssasPress ciiidu" iza°?f’ Sovjetski mi-S obramb«, maršal Zu- P^ets?as^ol*a* newyorskemu Tvi cerB°’ ki. so ga prebrali i » en>0mjo. \r ------------ V pismu W -‘Otae r-, “u •> ,t UX OlVCllI U NT,*?« Clubui). k. je SiMsihn “i sv°j letni ban- Zvera ’ 113 ostane Sov-th.Pz pon? 2vesta duhu Jal- V »tt*1- katerega je V Med “dviseh od sodelo- <1 ttlednaaVaZniki- p°Pusti-•tK.&Ukn« e napetosti, >/>v np \ zaupanje in raz- 4i,>nost a ?,mogli posta' *U Doliui dokler bodo ne-8 k iv' ostali pri mi-dei°Jna neizbežna, in sProžfinsk° Prizadevali. •C* da ni Zatem Prav' Via Zevaln ntogoče ustaviti Šh '"ednarr,iekme in obno-CS ko 0 neEa zauPanja. V0lnske k6 firozi z npora- <5iVVo»*ka mbe in se gra- ■ -®tov ,, oporišča 'lkt vni-°Varia odpravo R b^bji^^kihoporišč in u- >0, >r9vi jeteVr-!,Z ozeme.lj, kjer k la ‘dkov ineseene. Zatem '9Ziil?donskit, • je ratifikaci-^?°v o 7 ‘n Pariških spolu r be Petni oborožitvi Pot>et0s. et'ala mednarod-i no, er doda.ia. da so cC*i nada1,- naP°ri. da *e Pisala, v. Jnie poslabšanje Sri-,Pošilja koncu svojega ^ mu ‘iud^rimlme Drpri—*°>vu in amc-faric?edniku' «n.iego- v borb, proti l ic v in^tjiu, ter izraža ftkretn. ls®nhowerja gle- akci le za stvar nju pomoči iz tujine za gospodarski razvoj azijskih držav. Na današnji seji konicren-ce je bil najvažnejši govor kitajskega ministrskega predsednika Cuenlaja. pouuari! je zlasti sledeče: 1. ni nasprotij med narodi Afrike in Azij kljub ideološkim razlikam. 2. Na tej konferenci, ki je tako velike moralne važnosti, ne bo Kitajska načela nobenega spornega vprašanja. 3. Kitaj ska je pripravljena na najboljši način in sporazumno s prizadetimi državami rešiti zadevo o položaju Kitajcev izven kontinenta. Dodal je, da morajo Kitajci, ki živijo v tujini, živeti v najboljših odnosih s prebivalci držav, kjer so določili svoje bivanje. 4. Kitajska ne bo vodila nobenega prevratnega delovanja ir, se bo borila proti vsakemu prevratnemu g'banju. 5. Kitajska je t ripravljena organizirati v skupnosti etnične skupine, ki živijo na Kitajskem. ti. »Bambusova zavesa« sploh ne obstaja; samo nekateri tujci skušajo ustvariti megleno pregrado med Kitajsko in cstalim svetom. V svojem govoru je Cuen-laj tudi obtožil ZDA. da še dalje ustvarjajo napetost na področju Formoze in da odkrito grozijo z uporabljanjem atomskega oiožja. Poudaril je nato. da je tie-ba strogo spoštovati ženevske sporazume, ;n je zatem dejal, da je večina azijskih in afriških držav skupno s Kitajsko še nezadostno razvita z gospodarskega stališča i.n to zaradi dolge dobe kolonialnega zati-lanja. Dodal je: »Zaradi- tega zahtevamo ne samo politično neodvisnost pač pa tudi gospodarsko. Kakor ostale države Azije in Afrike tudi Kitajska nujno potrebuje mednarodni mir, da razvije svoje neodvisno in suvereno gospodarstvo«. Poudaril je zatem solidarnost Kitajske z narodi, ki se borijo za svojo neodvisnost, in je pri tem omenil zlasti Tunizijo. Alžir in Maroko. O-stro je obsodil tudi plemensko razlikovanje v Južni Afriki in drugod ter pripomnil, da tudi vprašanje ara.iskih beguncev v Palestini ni bilo še rešeno. »Borba egiptovskega ljudstva za priznanje njegove 311-ve’enosti na področju Sueza, je dejal dalje Cueniaj, borba iranskega ljudstva za nadzorstvo nad njegovomi petrolejskimi bogastvi, zahteve Indije, da se ji vrne Goa, ter zahteve Indonezije po zahodni Novi Gvineji so lem državam pridobile simpatijo številnih narodov Azije in Afrike. Voljo Kitajske, da osvobodi Formozo, podpirajo vsi pravicoljub-ni narodi«. Prvi je na današnji seji govoril etiopski delegat, ki je poudaril skupne vezi, ki vežejo Etiopijo, ki se je oo-ila proti kolonializmu, z ostalimi državami na konferenci. Po- redi Severne Afrike niso u-radno zastopani na konferenci. O Palestini je govonl tudi libanonski delegat in za njim je laoški delegat poudaril miroljubnost svoje države in njeno naklonjenost petim načelom koeksistence, ki sta jih podpisali Indija in Burma. Voditelj japonske delegacije Takasaki je sporočil, aa bo predložil konferenci »nekatere predloge za gospodarsko in kulturno sodelovanje ter predlog za ohranitev svetovnega miru«. Pakistanski ministrski predsednik je napovedal sedem načel, ki naj vodijo de'egate konference: spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti vseh držav; priznanje enakopravnosti; nevmešavanje v notranje zadeve drugih uržav; nenapadalnost; pravica do individualne in skupne obrambe; pravica narodov, da svobodno odločajo o svoji usadi; urejevanje vseh sporov med narodi na miren način in s pogajanji. Nepalski delegat je tudi obsodil kolonializem, libijski delegat pa je obžaloval, da so Tunizija, Maroko in Alžir še vedno pod francoskim kolonialnim jarmom. Filipinski delegat Charle; Romulo pa je v svojem govoru ostro napadal »komunizem« in odločno zagovarjal politiko ZDA. Po kratkih izjavah južno-vjetnamskega delegata je bilo nadaljevanje konference odloženo na jutri zjutraj. Danes se je prvikrat sestal gospodarski odbor konference in sprejel sledeči dnevni red: 1. sodelovanje za gospodarski razvoj; 2. sodelovanje za trgovinski razvoj; 3. sodelovanje na drugih področjih; 4. razvoj jedrne sile v m roljub-ne namene; 5. organizacijske zadeve. Po seji je bilo objavljeno uradno poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da je predsednik odbora poudaril važnost gospodarskih vprašanj, ki jih morajo afriške in azijske države obravnavati, ter nujnost razvoja gospodarstva posameznih držav, zlasti Izročitev odlikovanj narodnim herojem BEOGRAD, 19. — Predsednik republike maršal Tito je danes predpoldne na slavnostnem sprejemu v Belem dvoru izročil odlikovanja narodnim herojem Slovenije in Krvatske, ki so bili odlikovani ieta 1953. V imenu ,.arod-nih herojev se je predsedniku zahvalil predsednik republiške skupščine Slovenije Miha Marinko. Včeraj je jired-sednik republike izročil odlikovanja narodnim herojem Srbije in Makedonije. Auriol obišče FLRJ BEOGRAD, 19. — Častni predsednik svetovne zveze bivših borcev in bivši predsednik francoske republike Vincent Auriol, ki se oo na povabilo Aleksandra Rankovi-ča udeležil kongresa Zveze borcev v Ljubljani, bo med bivanjem v Jugoslaviji obiskal razne kraje Slovenije, Beograd, kjer bo prisostvoval prvomajski paradi, Mostar tn Dubrovnik. Med bivanjem v Beogradu bo Auriola sprejel maršal Tito. ZA REŠITEV KRIZE IN GOSPODARSKI RAZVOJ TRSTA Uspela stavka in splošna zapora izraz enotnosti tržašk Zaprte so bile vse trgovine, svojo solidarnost pa so izrazili lastniki javnih lokalov, lekarn, prodajalci časopisov in združenje trgovcev - Zupan je skušal preprečiti zaporo Solidarnostne splošne stavke se je v večini velikih podjetij udeležilo okrog 90 odst. vseh delavcev - Nadaljuje se protestno gibanje delavcev v obratih CRDA DUNAJ, 19. — Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Dragomir Vučinid ie pismeno čestital predsedniku avstrijske delegacije v Moskvi. Veleposlanik Vučinič je poudaril, da je Jugoslavija vedra s simpatijami spremljala bor- vseh kategorij (razen ene iz- Mesto je včeraj popoldne med splosno zaporo malih in srednjih obratov in uspelo splošno stavko dobilo izreden videz. Po ulicah je bilo mnogo ljudi, saj velika večina industrijskih in ostalih obratov ni poslovala, med- tem ko so bile vse trgovine zaprte. To ozračje se je stopnjevalo zlasti v večernih u-rah, ko so gotele le redke reklamne luči in s policijskimi predpisi obvezne luči nad bari, lekarnami in prodajalnami tobaka. Dovolj je bil le kratek sprehod po tržaških ulicah za u-gotovitev, da je zapora trgovin. ki jo je proglasil koordinacijski odbor 13.000 podjetij, popolnoma uspela. Zaprte so bile vse trgovine pa nujnost tehničnega napred-|bo za svobodo in neodvisnost I jeme na Trgu Garibaldi), ka in izboljšanja življenjske Avstrije in ji dajala vso pod- Edino Delavske zadruge so ravni prebivalstva. | poro za uresničenje tega ci ja. |v kričečem nasprotju s tra- Sovjetski predlog za sestanek štirih z udeležbo avstrijskega predstavnika Konferenca naj bi bila čim prej na Dunaju na ravni zunanjih ministrov Gruberjev razgovor z Duilesom - Edenove izjave v spodnji zbornici Moskva, 19. Sovjetski zunanji minister Molotov je danes izročil trem zahodnim poslanikom noto v zvezi z Avstrijo. Besedilo note so popoldne sporočili na tiskovni konferenci. Glasi se: »Sovjetska vlede meni, da je potrebno o-pozoriti na sledeče: Od 12. do 15. aprila so bili v Moskvi razgovori med sovjetsko vlado in avstrijsko delegacijo, ki jo je vodil kancler Raab. Med izmenjavo mnenj se je ugotovilo, da je sedaj dana možnost ureditve avstrijskega vprašanja in sklenitve državne pogodbe z Avstrijo. To bo omugočilo popolno obnovitev nedvisnosti avstrijske demokratične države in bo dragocen prispevek Za okrepitev miru v Evropi. Sovjetska vlada izraža upanje, da bo ameriška (francoska, angleška) vlada s svoje strani dala svoj prispevek za potrebni sporazum med vladami štirih velesil in avstrijsko vlado za sklenitev avstrijske državne pogodbe. Sovjetska vlada je mnenja, da je treba sklicati v čim bližnji bodočnosti konferenco zunanjih ministrov ZDA, Francije, Velike Britanije in ZSSR ob udeležbi avstrijskega predstavnika. da se prouči vprašanje sklenitve državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije in da se podpiše omenjena po- kojšnji odgovor na ta predlog.« Ko je izročil noto trem zahodnim diplomatom, jim je Molotov poročal o avstrijsko-sovjetskih pogajanjih v Moskvi. Govoril je o celotnem avstrijskem vprašanju, poudarjal je važnost jamstev o neodvisnosti Avstrije ter je omenil, vzporednost med bodočim položajem Avstrije in položajem Švice. Trije diplomati so Molotovu izjavili, da bodo takoj sporočili svojim vladam vsebino sovjetske note. Na Dunaju so sovjetsko noto sprejeli z velikim zadovoljstvom. Zlasti so zadovoljni, ker se predaga, naj bi bila konferenca na Dunaju. U-pajo, da bodo zahodne vlade ugodno sprejele sovjetski predlog. Danes je kancler Raab poročal na seji vlade o moskovskih pogajanjih. Vlada je sklenila, da bo 24. aprila predloženo glavnemu odboru parlamenta podrobno poročilo in da bo podala 27. aprila na izredni seji parlamenta izjavo o tem. Avstrijski zunanji minister Leopold Figi je po objavi sovjetske note izjavil, da je sovjetska vlada med pogajanji v Moskvi obljubila, da bo podprla sprejem Avstrije v OZN po podpisu državne pogodbe. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da bodo skrbno proučili sovjetsko noto, preden bodo podali kakršen koli komentar o predlogu za konferenco štirih. Avstrijski poslanik v Wa-shingtonu Gruber pa je imel danes razgovor z državnim tajnikom Duilesom. Po razgovoru je izjavil, da ne more vedeti, kdaj se bo lahko sklicala konferenca štirih na Dunaju. Do- t ■ - — - - — -— m —----------------------------------------------- — dal pa ie, da mu ie Dulles spo- ik-, ^r0^j] da želi ameriška vlada k Vlau . i m. -ix- ! začeti kolikor mogoče hitro Petih , at1efla centra bodo razpolaaale na skupni seji parlamenta s pičlo večino j akcijo, zato da se prepriča o . " Olgen,, n. , . , L- j »j I možnosti sklenitve avstrijske 5ore | °V • Strankarske in nadstrankarske kombinacije od Gronchija do Merza- j državne pogodbe. ^ ^ ^ Mart'na - Nesoglasja med Fanfamjem in demckristjansko poslansko skupino 1 pokazal optimizem, je Gruber (Oj n„ I odgovoril, da se Dulles «ne udaril je tudi zvestooo do li- ■ godba sline Združenih narodov. Predlaga se Dunaj kot kraj Jordanski delegat je r.apa- sklicanja konference. Sovjet-del Izrael in obžaloval, da na-1 ska vlada bo hvaležna za ta- !*gotov položaj v Rimu ^ volitvami predsednika republike pripomnil, da se bo na konferenci štirih očitno omenilo tudi nemško vprašanje, ter je vprašal: «Kaj misli Sovjetska zveza, ko govori o svobodnih in demokratičnih volitvah?« Eden je odgovoril: «Izjavil sem že, da je za avstrijskim vprašanjem najvažnejše vprašanje svobodnih in demokratičnih volitev v Nemčiji.« Skrb Zveze borcev FLRJ za 118.000 otrok Žrtev fašizma BEOGRAD, 19. — Dela tretjega kongresa Zveze Dolcev, ki bo 27. in 28. aprila v Ljubljani. se bo udeležilo okrog 80o delegatov. Poročilo o nalogah organizacije bo podal predsednik osrednjega odbora Aleksander Rankovič. V poročilu o delu organizacije od zadnjega kongresa, ki je bilo razdeljeno delegatom, se poudarja, da je bila glavna naloga organizacije skrb za •-troke padlih borcev in žrtev fašizma, ki jih je nad 118.009. Iz sklada za šolanje otrok padlih borcev je osrednji odbor dajal letno okrog 35 milijonov, medtem ko je osrednji odbor zveze vojnih invalidov v isti namen dal nad sto milijonov din. Precejšnja sredstva za šolanje so dajale tudi ljudske republike, republiške organizacije, zveze borcev in družbene organizacije. Tako so samo ljudski odbori v Sloveniji dali letos okrog 62 milijonov din za štipendije. Številni otroci padlih borcev obiskujejo obrtniške šole, približno 19.000 pa se jih sola v internatih. Veliko skrb je organizacija borcev posvetila tudi ureditvi grobov padlih borcev, obeleževanju in urejevanju zgodovinskih kraiev, muzejev NOB in zbiranju vojnih dokumentov. su oba lno nadu- ItnlS, l aSCKa d°P>smka) ^"53"?^ " ŠT:v's„f'» 'r‘“ 'Vl.i.Pa s» - i epuoiiK :. NCs‘h hien P°Javlja tudi a ParLnientar ««-i6?rank in stran- haiba;a naPtt;**' kaHi (Nkristj^01.) občutna tau^iiu °ntar kjer se avzeina, naj Dir-, iarcem ‘'ti > or. Kat>dhw. PrePušče-člh.PhitKp1. Poob|Ja' sa) so iu -rjn,ka c?ni 1 zvo-,* v Republike. Ta 6^Vaj,anij«\dm"e5n.nasPl'ot-L ‘cija Vsa de„i ttznJaini. ^ a}*diie,?agovari,? janska ?1 H!|^>‘VaS!;Yeda) P 8?iev medlem v svojem v Tridcntu ‘coli - k° iz1* »h* se ?v°ieg'm,okrrin iNt ftSejStli,'h vrMnd,lcUu t>*Vi bndseJnik"trrank' P°trebT'r1‘U|ei0 uravno- teži nega vodstva državnih za-1 natorji), 23 socialnimi demo- zdi pesimist, vendar pa ni pre- 1 & . I . , .n i___„ „«. a nnnninn 1 tii-otiol 7 cini i m i vmnrn» dev, kar bi si bilo ležko zamisliti, če bi bila tako tired-sednik'vlade in piedsednik ie-publike demokristjana. Prav tako se o svojih kandidatih še niso izrekle ostale stranke. Edino republikanci sc, ko so postavili zahtevo p c' neklerikalnem državnem poglavarju, to zantevo podkrepili z izjavo, da govore povsem nezainteresirano, saj sami ne nameravajo postaviti lastnega kanuidata. Med vladnimi strankami postavljajo liberalci v ospredje Martina, socialni demokratje Paola Rossija, demokristjani pa nihajo med raznimi imeni od Gronchija do Segnija, vationija in Ztllija. fcienni je poudari! kot možnega kandidata ^ Parrija, vendar se zdi mogočo 111 verjetno, da bi podprl ali celo predlagal Qronchijevo .tundt-daturo Togn-tti se je izrekel proti Einaudiju, neofašistični sekretar Mtchelini pa je izjavil da bi ga MSI podprl. Sliši se ' kot paradoks, vendar se v Rimu zdi zelo verjetno, da bi monarhisti utegnili polipi -tl Gronchija, Vse te Kombinacije pa kažejo na veliko negotovost devet dni pred jir-vim glasovanjem o izvolim predsednika republike. Glavni razlog za to negotovost je sestava parlamenta, v katerem ni velikih in gotovih večin. Na skupnem zasedanju H43 predstavnikov (590 poslancev, 243 senatorjev in 10 deželnih predstavnikov) razpolagajo štiri sredinske stranke s 380 demokristjanskimi glasovi krati (19 poslancev, 4 senator- tiraval z optimizmom«. ji) in 7 republikanci (5 poslancev, 2 senatorja). To da skupno 427 glasov. Po tretjem glasovanju je potrebna absolutna večina vseh članov plenuma, torej 422 glasov. Štiri stranke vladne koalicije razpolagajo torej s petimi glasovi večine. Na drugi strani je levica, ki šteje 192 komunistov, 103 socialistov in 2 deželna predstavnika. torej 297 zastopnikov, ter skrajna desnica, ki obsega 4b članov PNM, 37 MSI in 9 PMP. Potem je tu še 10 članov mešane skupine senata, od katerih nekateri glasujejo z levico, drugi pa so neodvisni, ter 18 članov mešane skupine poslanske zbornice z raznimi političnimi tendencami. Sredinske stranke lahko računajo še na 8 ali 10 glasov članov mešanih skupin. Na drugi strani pa utegnejo številni faktorji zmanjšati to teoretično zračunano večino odsotni, vzdržani, razpršeni glasovi, predvsem pa, ker je glasovanje tajno, nasprotni glasovi uskokov iz 1 a st n1 h vrst. Zlasti med demokristjani presenečenja niso izključena in jih doslej pri skoraj nobenem tajnem glasovanju v parlamentu ni manjkalo. Po trezni presoji se zdita mogoča predvsem dva kandidata, ki bi utegnila zbrati dovolj glasov, in to ne le z običajno pičlo večino štirih strank centra: Gronchi in Merzagora. Od teh predstavlja prvi levo, drugi |ia desno komhmarijo. (281 poslancev. IH senatorjev, j Nekateri pa dajejo preeei moz-8 deželnih predstavnikov), 17inosti tudi Martinu, liberalci (13 poslancev, 4 se- i A. p. Pozneje je državni departma objavil poročilo, ki pravi. da so ZDA zadovoljne, ker skuša SZ skleniti pogodbo z Avstrijo, ter potrjuje, da se ameriška vada posvetuje z angleško in francosko vlado glede najkrajšega načina za hitro sklenitev pogodbe. Britanski ministrski predsednik Eden je danes v spod-nj zbornici izjavil, da je britanska vlada ugodno sprejela moskovski sporazum o Avstriji. V odgovoru na vprašanje laburističnega poslanca Morrisona je Eden tudi izjavil: «Iskreno upamo, da bo mogoče skleniti državno pogodbo z Avstrijo, iti z zadovoljstvom ugotavljamo, da Sovjetska zveza predlaga umik zasedbenih čet z avstrijskega ozemlja. Sovjetska vlada je na ta način odpravila eno glavnih ovir za sklenitev državne pogodbe. Sedaj bodo morali predstavniki štirih vlad proučiti z Avstrijo predloge sovjetske vlade.« Na tri vprašanja glede sklicanja konference štirih je E-den odgovoril: «Kakor smo večkrat ponovili, želi vlada začeti pogajanja s Sovjetsko zvezo po ratifikaciji londonskih in pariških sporazumov. Razgovarjamo se že o tem s Francijo, ZDA, Zahodno Nemčijo in drugimi zainteresiranimi državami. Britanska vlada se trudi, kolikor more, da pospeši te razgovore, in u-pam, da bo zunanji minister Mc Millan lahko podal o tem izjavo čez nekaj dni. Bivši minister Morrison je Ustanovitev PEN-kluba v Jugoslaviji ZAGREB, 19. — Plenum zveze književnikov Jugoslavije, ki je danes končal z delom v Zagrebu, je sklenil u-stanoviti nacionalno organizacijo PEN-kluba in pristopiti k mednarodni organizaciji PEN-klubov, ki deluje v okviru UNESCO. Povezava z mednarodno organizacijo književnikov bo krepila zveze jugoslovanskih književnikov z inozemstvom in pripomogla k u-veljavljanju jugoslovanske literature izven Jugoslavije. Japonska-SZ NEW YORK, 19. — Sovjetska vlada je predlagala, naj se pogajanja za obnovitev odnosov med SZ in Japonsko začnejo v New Yorku, Japonska vlada je baje načelno sprejela predlog, naj bodo pogajanja v «nevtralnem» kraju. Predvidevajo, da se b^do verjetno sporazumeli za Pariz ali Ženevo, dicijami tako delavskega kot zadružnega podjetja ostale po nalogu direkcije odprte. Vendar pa so bile tudi prodajalne Delavskih zadrug prazne, saj pri zapori v resnici niso sodelovali samo trgovci in njihovi neposredni uslužbenci, temveč velika večina prebivalstva. Zapora trgovin in splošna stavka sta jasno pokazali, da je vsemu tržaškemu prebivalstvu dovolj cenenih obljub, ki se kasneje nikoR ne uresničijo, temveč da hoče rešitev tržaških gospodarskih vprašanj da se zagotovi delo, zasluge* — vsakdanji kruh. Trst noče miloščine temveč pogoje, v katerih bo lahko razvil svoje proizvajalne možnosti, taae ukrepe, ki bodo omogočili zdrav gospodarski razvoj. KoordinacijSKi odbor je o zapori izdal včeraj zvečer sledeče uradno poročilo: eVčeraj, 19. aprila popoldne je bila splošna zapora 19.000 malih in srednjih podjetij, ki so vključena v šest združenj (Združenje obrtnikov, Združenje trgovcev na drobno, Združenje trgovcev z zootehničnimi proizvodi, Združenje malih trgovin, Združenje pekov, Združenje male industrije J, ki sestavljajo koordinacijski odbor. Protestna demonstracija je bila enotna in je dokazalu strnjenost teh kategorij, ki se izredno zavedajo težav, v katerih živi nusv mesto. Enotnost se je izkazala kljub vsem tendencioznim poskusom ustvarjanja dvomov in nezaupanja. Stvarna solidarnost lastnikov javnih lokalov, lekarn, prodajalcev časopisov in revij, Združenja zadrug in Združenja trgovcev z lesom (te kategorije niso zastopane v koordinacijskem odboru) je dopolnila uspeh protestne akcije. (Koordinacijski odbor ugotavlja te rezultate in se zahvaljuje vsem podjetjem za strnjeno udeležbo pri demonstraciji. Odbor upa, da bodo višje oblasti sprejele in odobrile znane zahteve, ki jih < vsebuje programska resolucija, sprejeta na razširjenem se- stanku odbora 14 aprila, in da ne bodo potrebne nadaljnje žrtven, V vrsto »tendencioznih poizkusov«, da se prepreči zapora ali vsaj da se razdvo-je strnjene vrste tako tržaških delavcev kot trgovcev, obrtnikov in ostalih malih podjetnikov ,spada prav gotovo tudi včerajšnji poizkus tržaškega župana ,da bi v zadnjem trenutku preprečil zaporo. V dopoidanskin urah je Bartoli namreč povabil na razgovor predsednika koordinacijskega odbora Zigiot-tija in podpredsednika Flori-ta. da bi ju pregovoril, naj prekličeta zaporo. Ta poizkus seveda ni uspel. Kljub temu pa jasno kaže, čigave interese ščiti »prvi meščan Trsta«. Primerjava z ostalimi »prvimi meščani« v italijanskih mestih je za našega župana kaj porazna. To tako primerjava z mesti, ki se ne morejo ponašali z vidnimi osebnostmi, kje neki na primer z demokristjanom La Piro, ki je sam vodil delavske demonstracije! Se večjega obsojanja pa je vredno zadržanje Delavske zbornice, ki stavke ni proglasila, temveč je, kot je to razvidno iz včerajšnjega pisanja lista «11 piecolo«. potrdila stališče, izraženo v njeni resoluciji, poslani koordinacijskemu odboru. V tej resoluciji je Delavska zbornica odpovedala svojo podporo predvsem zato, ker »predstavljajo ukrepi, katere je v imenu vlade objavii v Trstu minister Tambroni, prvo konkretno podporo izboljšanju gospodarskega položaja«. Govoriti, da bo vrnitev «Sa-turnie« in »Vulcanie« izboljšala tržaški gospodarski položaj, je smešno, saj gre le za izredno skromno izpolnitev ene izmed številnih zahtev o tržaškem pomorstvu, in ko vprašanje pomorstva s tem še zdaleč ni rešeno. Istočasno pa ostajajo nerešena vsa ostala pereča vprašanja in Trst pada v vedno o-Strejšo krizo. Vsi ti poizkusi jasno kažejo, da imata tak0 protestna zapora kot splošna stav- PET TEDNOV PRED PARLAMENTARNIMI VOLITVAMI V ANGLIJI Spi se j •ecl ie loži zač tvijo novega ela volilna proi kan ra ču ipar na ‘ja Proračun predvideva tudi znatne davčne olajšave - Butler obljublja uravnoteženje plačilne bilance - Prve kritike laburistične opozicije LONDON, 19. finančni minister R. A. Butler je predložil danes državni proračun za finančno leto 1955-58. Letošnja predložitev proračuna je posebno važna, saj manjka komaj pet tednov do parlamentarnih volitev; zato je bilo splošno mnenje, da bo novi proračun tudi uvod v konservativno volilno kampanjo. Davčne olajšave, ki jih je danes napovedal Butler. to pričakovanje tudi potrjujejo. Novi proračun predvideva 4562 milijonov funtov šterlin-gov izdatkov, od česar odpade na državno obrambo 1537 milijonov, na državni prispevek za socialno zavarovanje 1484 milijonov, za amortizacijo jav- Angleški davek 1422 milijonov, davek na poslovni promet 388 milijonov in davek na uvoz 76 milijonov. Aktivni prebitek proračuna znaša 148 milijonov. Kot omenjeno, je Butler napovedal številne davčne olajšave. Najvažnejše so naslednje: 1. znižanje osnovne davč- šterlingov, medtem ko se bodo državni izdatki povečali za 39 milijonov. Zaradi povišanja najnižjega obdavčljivega dohodka bo 2.400.000 davčnih zavezancev odslej davka prostih. Finančnemu ministru je v imenu opozicije odgovoril bivši laburistični zunanji minister ne mere za dohodnino od 5 j Herbert Morrison, ki ie med na 4,5%; 2 tq h n Kreira : _<—, za nižje dohodke , drugmi obžaloval, da predvi- se bo davčna mera zmzala na deva proračun znizanje neuo- A nem,e nrl v.oUeco srednih davkov ne pa posred. nih, ki prizadevajo vse po vr- sti, ne le premožnejših. 3 penije od vsakega funta obdavčljivega dohodka; 3. najnižji obdavčljivi dohodek je bil zvišan od 120 na 140 funtov šterlingov letno za samce in od 210 na 240 funtov šterlingov za poročene, odbitek! BUDIMPEŠTA. za vsakega otroka pa bo zna- diarska vlarie iL šal 100 funtov namesto dose- Sfi™ JiadaJ« “ dana^‘ Madžarski proračun nega dolga 636 milijonov,’ za I danjih 85; 4. polovično zniža- nar0d?e skupščine predlo- podpore kmetijstvu in za vzdr- I nje davka na poslovni promet zevanje političnih cen nekate-1-- '---------- rih živil 311 milijonov. Dohodkov predvideva proračun 4710 milijonov funtov šterlingov. Davek na dohodek bo dal 2013 milijonov, potrošni SINDIKALNA DELEGACIJA FLRJ za prvomajsko proslavo v Pekingu To bo prvi nepoeredni stik sindikatov obeh držav - Delegacija odpotuje danes iz Beograda BEOGRAD, 19. — Jutri bo odpotovala na povabilo vseki-tajske federacije sindikatov na prvomajsko proslavo v Peking jugoslovanska sindikalna delegacija. Vodja jugoslovanske delegacije Dragi Stamen-kovič je izjavil pred odhodom v Peking uredniku sindikalnega glasila »Rad«, da so jugoslovanski narodi vedno z zanimanjem spremljali borbo kitajskega ljudstva za osvoboditev. Obisk jugoslovanske sindikalne delegacije bo prvi neposredni stik jugoslovanskih in kitajskih sindikatov. Jugoslovanski sindikati so vedno bili mnenja, da so neposredni medsebojni stiki pogoj za boljše razumevanje m krepitev sodelovanja na osno- vije s sindikati drugih evropskih, afriških in azijskih držav. «Naš obisk, ki je na liniji teh načel, je poudaril Sta-menkovič, bo vsekakor prispeval k boljšemu medsebojnemu spoznavanju«. Letalska proga Beograd-Kairo BEOGRAD, 19. -- Danes popoldne je bila odprta prva intcrkontinentalna letalska linija jugoslovanskega aeio-transporta Beograd - At»ne -Kairo. S prvim letalom so odpotovali med drugimi egiptovski poslanik Husein Rou vab enakopravnost'. Na tej dy s soprogo in funkcionarji osnovi se le razvijalo dose-drnjp mednarodno sodeluva- egiptovskega poslaništva, stonniki dri« nega t j nje Zveze sindikatov Jugosla-jza zunanje zadeve in tiska za bombažne tkanine, kar naj pomaga iz zadreg tekstilni industriji v Lancashiru. Butler. ki,so ga vsi konservativni poslanci sprejeli s ploskanjem. ko je vstopil v dvorano spodnje zbornice s tradicionalnim rdečim ovitkom za proračun pod pazduho, je začel svoj govor z obširnim prikazovanjem angleškega gospodarskega položaja. Optimizem njegovega prikaza se prav zaradi bližine volitev političnim f.i gospodarskim krogom ne zdi preveč prepričljiv. V zadnjih dveh letih, je med drugim zatrdil Butler, se je kupna moč povprečnega Angleža povečala za 4 odst., od oktobra 1951 (ko so prišli na vlado konservativci) pa se je realna mezda povišala za 6 odst., medtem ko se je v štirih prejšnjih letih nekoliko zmanjšala. Pohvalil se je, da je davčni vijak popustil in da so se povečale usluge socialnega zavarovanja. V prikazu sedanjega položaja angleškega gospodarstva je Butler dejal, da je plačilna bilanca Velike Britanije postala deficitna v drugem polletju lanskega leta, ker se je uvoz mnogo bolj povečal kot izvoz. Izrazil pa je prepričanje, da bodo njegovi februarski finančni ukrepi zajezili to tendenco in položaj spet normalizirali. Pri tem je poudaril »voje nasprotovanje nadzorstvu nad gospodarstvom in ra-cioniranju. Kljub novim davčnim olaj--Išavam. je dejal Butler. se pred-i videva povišanje davčnega do-Ihodka za 106 milijonov funtov zila proračun za leto 1955, ki predvideva 46.961,362.000 flo-rintov izdatkov, od tega 5.700,000.000 milijard ali 12.5 odst. za narodno obrambo. Finančni miništer Karol Olt, ki 1 .ie predložil proračun, je poudaril, da so vojaški izdatki v novem proračunu za 1.5 odst. višji kot lani in sicer zaradi povečane nevarnosti nemškega militarizma po ratifikaciji pariških sporazumov. Močan potres v Grčiji ATENE, 19. — V Grčiji je bil danes hud potres, ki je zajel področje od Aten do Trik-kale in od Korinta do Volosa ter je povzročil veliko škodo. Središče potresa je bilo 165 kilometrov severnovzhodno od Aten ob Sporadskih otokih. Ubiti sta bili dve osebi, ranjenih pa jih je bilo 60 V Vo-losu je bila občinska bolnišnica hudo poškodovana in so jo morali izprazniti. Velika škoda je nastala tudi na severnem delu polotoka Evbeja in v nekaterih vaseh na Sporadskih otokih. V Atenah. Karditzi, Larisi in Korintu ni bilo žrtev. Sneg v Jugoslaviji BEOGRAD. 19. — Danes je zajel Jugoslavijo hladen val. k' je povzročil deževno vreme s snegom. Sneg je padal v Beogradu, Vojvodini in Vzhodni Srbiji, kjer je prekinil železniški in cestni promet na progi Požarevac-Zc-ječar. Na nekih krajih je sneg dosegel višino enega metra. ka svoj učinek in da spravljata v težavo italijanski monopolistični kapital, ki noče dopustiti zdravega razvoja trža.-kega pristanišča. Tudi stavka, ki jo je napovedala v znak solidarnosti z malimi in srednjimi podjetji Delavska zveza, in ki so se ji pridružili tudi Razredni sindikati, je imela razen pri ACE-GAT, lep uspeh, saj se je je v večini velikih podjetij udeležilo okrog 90 odstotkov vseh delavcev. Tako se je po podatkih Delavske zveze udeležilo stavke v ladjedelnici Sv. Roka 90 odst. delavcev, v Tržaškem arzenalu 90 odst., v ladjedelnici Sv. Marka 90 odstotkov, v podjetju Modiano 98 odst., v livarni Scabar 100 odst., v Tržaški konopljarni 98 odst., v Aquili 75 odst., v tovarni mila »Adria« 81 odst., v mizarskih podjetjih Zerial in Frandolič 100 odst. itd. Popolnoma je uspela tudi stavka v pristanišču, kjer so se je udeležili prav vsi delavci, tako da je bil ustavljen ves promet. Slabo se je odrezalo le mestno podjetje ACEGAT, kjer naj bi se po podatkih u-rada za delo udeležilo stavke le 10 odstotkov delavcev in uslužbencev, tako da je krožilo 90 odstotkov vseh vozil. Sicer je bila napovedana stavka v tramvajskem. avtobusnem in filobusnem prometu samo po eno uro dopoldne in eno uro popoldne. V zvezi z zaporo malih in srednjih podjetij in solidarnostno stavko je Delavska zveza sklicala včeraj popoldne zborovanje v Domu pristaniških delavcev. Zaradi odsotnosti Radicha in Tominza. ki sta se v Tržiču pogajala glede skupnih akcij v CRDA, je govoril navzočim član izvršnega odbora Calabria. Povedal je, žakaj je Delavska zveza napovedala stavko, s katero ie podprla borbo malih in srednjih podjetij, in zavračal u-govore nekaterih krogov, češ zakaj naj bi delavci podpirali trgovce. Dejal je, da huda gospodarska kriza malih podjetij močno prizadeva tudi delavce in da je obramba tržaškega gospodarstva skupna stvar vsen. Tržačani so že siti večnih obljub in zahtevajo konkretne ukrepe, da se reši kriza. Delavci se morajo boriti tudi zato, ker so CRDA začeli svojo ofenzivo proti njim prav sedaj, ko je skoraj ves Trst enotno stopil v borbo, da zaščiti svoje interese. Napad CRDA pomeni napad IRI, ki je v glavnem v državnih rokah. Confindustria potiska v boj podjetja IRI. ki laže odklanjajo zahteve delavcev kot zasebni kapitalisti, ker krije morebitne primanjkljaje v podjetjih IRI država, to je davkoplačevalci, zaradi česar je to ravnanje še bolj sramotno. Medtem ko se je opolnoči solidarnostna stavka končala, pa se nadaljuje spor v CRDA. Včeraj od 8.30 do 11. ure je bila v ladjedelnici v Tržiču bela stavka, ki go je napovedala CGIL. Zjutraj in popoldne pa so bila v Tržiču tudi pogajanja med predstavniki Del. zveze in Del. zbornice iz Trsta ter predstavniki vseh tren sindikalnih organizacij iz Tržita, da bi se domenili za skupno akcijo v CRDA. Po dolgotrajnem razpravljanju so se končno'vsi sindikati sporazumeli, da bodo v prihodnjin dneh napovedali v vseli obratih zaporedne krajše stavke. Da^e so se sporazumeli, da bodo od danes naprej vsi delavci nehali opravljati nadure v vseh o-bratih CRDA v Tržiču, Trstu in Miljah. Sklicali bodo tudi enotna zborovanja, in sicer danes ob 16.30 na dvorišču Delavske zbornice v Trstu in jutri ob 14.30 na Trgu republike v Tržiču. Danes bo prva izmed teh krajših zaporednih stavk v Tovarni strojev od 12.30 dalje, jutri bo stavka v trži-ški ladjedelnici od 14. do 17. ure, v petek 22. t. m. bo od 12.30 do 15.30 ure stavka v ladjedelnici Sv. Koka v Miljah, v soboto bo ves dan stavka v ladjedelnici Sv. Marka, v torek 26. t. m. bodo od 13. do 17. ure stavkali v Tržiču, v sredo 27, t. m. zopet v ladjedelnici Sv. Roka, v četrtek 28. t. m. v obratih OMFA in OEM v Tržiču, v petek 29. t. m. od 12.30 do 15.30 v Tovarni strojev v Trstu. Delavci, ki delajo v izmenah, pa bodo stavkali zadnje tri ure dela. Stavke so oproščeni samo delavci, ki delajo po skrajšenem delovnem urniku in ki dobivajo del pla.e iz dopollnilne blagajne INPS. Urad za delo pa je sporočil da bo sklical sestanek predstavnikov delavcev in ravnateljstva CRDA in skušal s tem doseči poravnavo spora. V zvezi s predvčerajšnjimi nemiri v ladjedelnici v Tržiču je Zveza industrijcev sporočila vsem tržiškim sindikatom, da bi ponovitev podobnih incidentov onemogočila redno delo v obratih, ker dejansko pomeni, da groze delodajalci z zaporo. »IMHII\»KI IHEVI Na današnji dan je bil leta 1881 rejen Nikolaj J Majakovski, sovjetski skladatelj-aimfonik. Danes, SREDA Marcelin, Drag^l^v __ ^ Sonce vzide cb 5.13 /n z?; iu,u 18.57, Dolžina dneva lJ-«- 64l vz de ob 3.41 in zatone ob Jutri, CETRT-1K 21. =Pr" Bruno, nrsgcnuo — DRUGO PISMO SGKZ VLADNEMU GENERALNEMU KOMISARJU S6KZ POHOTNO ZAHTEVA izvajanje Posebnega statuta JVa prvo pismo z navedbo konkretnih žalitev Slovenska gospodarsko-kulturua zveza sploh ni dobila odgovora Na zadnjem zasedanju glavnega sveta Slovenske go- »podarsko-kulturne zveze to zborovalci soglasno sprejeli vladnemu komisarju dr. Palamari naslovljeno resolucijo, v kateri so zahtevali, da se končno že pristopi k izvajanju londonskega sporazuma in se posebej določil Posebnega statuta. Kljub temu, da je od zadnjega zasedanja glavnega sveta SGKZ minilo že skoraj dva meseca, ni Slovenska gospodarsko-kulturna zveza prejela še nobenega odgovora, niti n, dobila, vsaj obvestila, da je resolucija oz. pismo prišlo v roke naslovljencu. Na zadnjem sestanku izvršnega odbora SGKZ so dlani ponovno načeli to vprašanje ki je bistvene važnosti za raz-voj Slovencev na na^em področju. V tej zvezi so sestavili in odposlali vladnemu generalnemu komisarju že drugo pismo, ki ga v celoti objavljamo: Podpisana Slovenska gospodarsko-kulturna zveza v Trstu se je 28. februarja t. 1-pismeno obrnila na Vas, gospod komisar, in si dovilila — ker je to smatrala za svojo dolžnost — opozoriti Vas zaenkrat na nekatere določbe Posebnega statuta, ki se morajo izvesti, a ko naj imata londonski Memorandum o sporazumu in njegov Posebni stalit smisel in vrednost. Z obžalovanjem, ki ga gotovo deli z nami vsak miroljuben in za razvoj našega mesta zaskrbljen prebivalec, pa naša Zveza ugotavlja, da se nobeno v našem gori navedenem dopisu nakazanih določil doslej ni dejansko u-resničilo z Vašimi ustreznimi odloki. Ravno tako nam je žal, da na naša pismena izvajanja do danes nismo dobili nobenega odgovora, čeprav smo Slovenci v preteklih letih bili uajeni, da nam je prejšnja uprava v našem mestu vsaj potrdila prejem našega dopisa. Iz vseh teh razlogov se, gospod komisar, izvršni odbor Slovenske gospodarsko-kulturne zveze ponovno o-brača na Vas z utemeljeno zahtevo, da se Posebni statut tudi v točkah, ki smo jih nakazali v svojem dopisu od 28. februarja t. I. izvaja in zato Vas naprošamo, da izvolite izdati ustrezne odloke. Kot je znano, je glavni svet SGKZ v svoji resoluciji zahteval, da se besedilo Memoranduma in posebnega statuta brez odlašanja objavi v Uradnem vestniku, in sicer v obliki in na način, ki je predviden za zakonite odločbe, s čimer bi bilo preprečeno, da bi se ustvarjali nesporazumi in obenem olajšalo izvajanje predvidenih določb londonskega sporazuma. Nadalje je resolucija še izrecno zahtevala, da se takoj uvedejo slovenski napisi na sedežih in uradih javnih ustanov ter slovenska krajevna in ulična imena, da se razveljavita člena civilno-pravne-ga in kazensko-pravnega po-stopmka, ki preprečujeta u-porabo slovenščine na sodišču, da se iz javnih finančnih sredstev nakaže pomoč slovenskim kulturnim, prosvetnim, športnim in podpornim ustanovam, da se upoštevajo Slovenci pri sprejemanju v javne službe, da se imenujejo predstavniki slovenskega prebivalstva v razne davčne komisije, kmetijske, trgovinske in industrijske javne u-»tanove, da se izdajo zakoniti predpisi, ki so potrebni za stalno organizacijo slovenskih šol in da se izdajo ustrezni predpisi s primerno sankcijo o prepovedi netenja nacionalne in rasne mržnje. Po več kot šestih mesecih italijanske civilne uprave na našem področju, se še nobena izmed določb, ki so predvidene v Posebnem statutu, ni začela izvajati. Oblasti niso pokazale niti najmanjše volje, da bi to vprašanje, ki je med Slovenci na tem področju najbolj občuteno, skušale rešiti v skladu z določili londonskega sporazuma, čeprav je po drugi strani bilo eno od prvih dejanj jugoslovanske vlade to, da je besedilo Memoranduma in Posebnega statuta objavila v Uradnem listu. Cas bi bil, da se to vprašanje končno reši ,kajti z zavlačevanjem uveljivitve določb londonskega sporazuma, predvsem pa Posebnega statuta, si italijanske oblasti prav gotovo ne bodo pridobile ugleda pri slovenskem prebivalstvu, ki odločno zahteva, da se podpisane obveznosti tudi izpolnijo! Zaprti roloji trgovin med včerajšnjo protestno zaporo vseh malih in srednjih obratov S SINOČNIE SEJE TRŽAŠKEGA. OBČINSKEGA SVETA Razburjenje župana uspeha včerajšnje zapore podjetij Za Bartolija je bila včerajšnja protestna zapora zgolj protinacionalnega značaja, ne pa izraz neznosnega gospodarskega stanja - Zopet odbita zahteva po ustanovitvi enotnega odbora za obrambo pristanišča Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je svetovalec Radich (KP) pozdravil Koordinacijski odbor tržaških srednjih in malih podjetij, ki je organiziral včerajšnjo splošno zaporo 13.000 podjetij. Svetovalec Radich je poudaril, da se Koordinacijski odbor in vsa podjetja, ki so na tako odločen način izrazila svoje nezadovoljstvo, borijo za obrambo celotnega tržaškega gospodarstva. Hkrati je pozdravil tudi vse one tržaške delavce, ki so se odzvali včerajšnji splošni solidarnostni stavki s srednjimi in malimi podjetji ter splošnemu protestu proti konfindustriji, ki hoče odvzeti delavcem v CR-DA osnovne sindikalne in delavske pravice. Svetovalec Radich je pojasnil, da je izrazil to solidarn&stš s pod* jetji in stavkajočimi delavci zato, ker je župan ob začetku seje omenil, da 'je dal Koordinacijski odbor z včerajšnjo zaporo grd vzgled in napadel trgovce, ki so zaprli svoje obrate. Radich je dalje vprašal župana, če je posredoval pri CRDA zaradi znanih protidelavskih ukrepov. Zupan Bartoli je pojasnil, da je o tem vprašanju osebno govoril s pristojno o-sebo in pisal ravnateljstvu CRDA. Dejal je, da je izrazil svoje mnenje glede tega, da pa ne more direktno posredovati v zadevah podjetja. Svetovalec Radich je se omenil policijske ukrepe v zvezt z zadnjimi stavka- _ mi in protestiral, da je poli- j cija v četrtek dopoldne pred vhodom v ladjedelnico Sv. Marka pretepala delavce, da prepovedujejo delavska zborovanja in celo trošenje letakov. Poleg tega je svetovalec KP še poudaril, da generalni komisar Palamara noče odgovoriti na zahtevo sindikalnih organizacij, naj bi sklicali sestanek med njimi, I ni prejel od dr. Palamare še IfAŽBill SKI.HI> POKRAJINSKE REPUTACIJE Za čimprejšnjo izvedbo pokrajinskih volitev Sedanja tržaška pokrajinska deputauija je kila imenovana na usnovi nriluka /VIJ in ni bila izvoljena Na včerajšnji seji pokrajinske deputacije, ki ji je predsedoval od v. Giovanni lana-sco, je predsednik najprej omenil bližnje proslave ob 10-letnici odpora. Vsi člani deputacije so soglasno odobrili program, ki ga je že predložil župan ter zagotovili, da bodo sodelovali pri vseh manifestacijah, ki imajo namen oživeti spomin na moralne vrednosti odpora in padle znve Člani pokrajinske deputacije so nato nadaljevali z diskusijo o vprašanju pokrajinskih volitev, ki se je ze začela na prejšnjih sejah. Po obširni obrazložitvi predsednika m govorov posameznih elanov, je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: ntriaka pokrajinska d ep u-taciju, ki je bila ustanovljena julija im na osnovi odloka Zal) bivše Z VU v soglasju s predpisi predvolilnega zakona z dne 4. aprilu J!)44 štev. 111; medtem ko ugotovalja, da je že od vsega začetka svojega obstoja in nato še večkrat na osnovi demokratičnih načel poudarila željo, da bi prepustila mesto zakoni tun predstavnikom ljudske volje; in medtem ko poudarja, da so vse ostale italijanske pokrajine upravljane po svobodno izvoljenih upraviteljih, meni, da povratek Italije na Tržaško ozemlje r.e samo dopušča, temveč zahteva normalizacijo tudi v pokrajinski upravi. Zato soglasno zahteva, da I« ukrene vst potrebno sa čimprstjifnjo izvedbo pokrajinskih volitev#. Na isti seji so člani pokrajinske deputacije sprejel, še vrsto sklepov upravnega značaja. Sestanek delavcev SELAD Včeraj je bil na sedežu Delavske zveze v Ul. Zonta sestanek sindikalnih aktivistov SELAD. Na sestanku so poročali o potovanjih posebne delegacije v Rim, ki jo je sprejel podtajnik za deio in obljubil svoje posredovanje za ohranitev SELAD. Delavstvo SELAD pa je kljub tem obljubam razburjeno, ker se je levilo zaposlenih v tej ustanovi znižalo kar za 1.000 enot v primeri z lanskim decembrom. S tovornikom podrl pešca m podlo pobegnil naprej yčeraj popoldne se je 42-let-m Camillo Visintini iz Ulice Rozzo št. 16 peljal z malim tovornikom po Istrski cesti proti Senenemu trgu. lJied pokopališčem je s prednjimi kolesi zavozil na pločnik in povozil 6ti-letnega Silvija Cotar-ja iz Ul. Soncini 40, ki si je pri padcu zlomil desno nogo, se ranil v desno roko in po obrazu ter zgubil spornrn, Vi-sintin je po nesreči urno zbežal s svojim vozilom, ne da bi nudil pomoč ponesrečencu. Toda ljudje, ki so bili larn blizu, so si zapomnili številko evidenčne tablice in so stvar takoj prijavili policiji, ki je podlega šoferja pel ure kasneje dobila in ga izročila pristojnim oblastem za kazinski postopek. predstavniki CRDA dom za delo, 2upan Bartoli je v zaključnem govoru o letošnjem proračunu (o katerem bomo pisali ob zaključku poročila) napadel Koordinacijski odbor srednjih in malih podjetij, ki je organiziral včerajšnjo splošno zaporo in podjetja, ki so se zapori odzvala. Dejal je da priznava, da so nekatera podjetja v hudem gospodarskem položaju, da pa je zapora v sedanjem političnem položaju mesta škodljiva, da služi samo razbijaškim, protiitalijanskim strujam, da je bila zapora proti interesom prebivalstva, itd. Kot vidimo torej je bila včerajšnja splošna zapora 13.000 tržaških srednjih in malih podjetij za našega župana gospodarsko »nekoristna« in v izključno korist »protiitalijanskih« struj. Ne vemo kaj bodo na to odgovorili predstavniki koordinacijskega odbora oz. vsa podjetja, ki so včeraj zaprla svoje obrate. Toda dolžiti lastnike podjetij, da s svojo odločno protestno akcijo služijo protiitalijanskim strujam, pomeni groziti vsakomur, ki se upa nekaj zahtevati, ce to ni v interesu našega župana in s tem v interesu rimske vlade. V svojem govoru je župan v glavnem govoril o delu občinske uprave, navajal številke o zidanju stanovanj, pohvalil dr. Agneletta, ki je gia-tsoval za proračun, potočil običajno solzo za brezposelne, hkrati pa s ponosom poudaril, da se je število izseljenih delavcev po prihodu Italije v Trst zmanjšalo. Ni pa povedal,. da bo letos odpotovalo najmanj 6000 delavcev, med tem ko jih je šlo lani v tujino okrog 3000. Dalje je govoril o podpori revežem, zagotovil je, da bodo javna o-grevališča še nadalje odprta in poudaril razvoj turizma. Nato se je začel pritoževati, da ga je naš list napadel zaradi njegovega šo-ninističnega govora na otvoritvi vsedržavne konference za avtomobilski turistični pro. met, da mi, medtem ko zahtevamo spoštovanje Memo iranduma, sejemo sovraštvo do Italijanov itd. Glede spoštovanja Memoranduma je župan izjavil, da so prepričani, da je treba Memorandum spo. štovati in izvajati. En tem pa je treba spoštovati tudi reciprociteto. Nato je začel govoriti o ezulih, »prepovedanem« ribolovu, o ovirah pri obmejnem prometu, vse, kar naj bi Jugoslovani izvajali proti Italijanom. (O tem pišemo še v posebnem članku). V začetku seje so bila postavljena razna vprašanja. Svetovalec Teiner je zahteval od župana, ustanovitev enotnega odbora za obrambo pristanišča, kot to določa resolucija občinskega sveta o zahtevah tržaškega pomorstva. Ker obljube ministra Tam-bronija ne morejo zadovoljiti tržaških zahtev, je ustanovitev takega odbora nujna. Svetovalec Teiner je poudaril, da bi moral biti ta odbor sestavljen predvsem iz političnih predstavnikov, ker je vprašanje tržaškega pomorstva postalo sedaj predvsem političnega značaja. Župan Bartoli je ponovno odklonil ustanovitev takšnega odbora, da se vprašanje polagoma rešuje, da je minister za trgovinsko mornarico obljubil za september prvi del zahtev, itd. Svetovalec Gregoretti (KD) je zahteval od občinskega odbora naj posreduje, da se cimprej izda nov odlok o zapori sodnih izgonov iz stanovanj, ki zapade 30. t. m. O tem vprašanju sta govorila tudi svetovalec Ur. Eogassi in ing. Battigelli, ki sta poudarila, da je treba podaljšati prepoved sodnih izgonov vsaj za leto dni, da ne bodo prizadete družine živele stalno v strahu, da Jih vržejo na cesto. Odbornik prof. Dulci je pojasnil, da je občinski odbor že posredoval pri generalnem komisarijatu, da pa ura- nobenega odgovora. Poudaril je, da je število družin, ki jim grozi sodni izgon, o-gromno.. Svetovalec Morelli pa je povedal, da se je število zaposlenih delavcev pri SELAD, v zadnjem mesecu, znižalo za več kot 1000 enot in sicer od 2.900 na 1857 zaposlenih. učevati zakon o rotacijskem fondu (bivši fond ERP), ki bo veljal v Trstu in Gorici. Na včerajšnjem zasedanju komisije so razpravljali o teritorialnem obsegu, za katerega naj velja ta fond. Do ponovne razprave o zakonskem načrtu je prišlo zaradi tržaških protestov proti ureditvi uprave fonda in pro- Ob zaključku seje so neka- raztegnitvi veljavnosti tudi teri odborniki predložili v^o-jna gorsko pokrajino. Fond je namreč Amerika podarila Trstu in bi se možnost posojil tržaški industriji znatno znižala, če bi ga raztegnili tudi dobritev nekaj sklopov vadnega upravnega značaja Za Bartolija samo ™. g°™k°. pokrajino, zakon- • j ski načrt je poleg tega pred- dve vprašanji... Zupanu Bartoli ju, ki je smatral za potrebno počastiti nas list z slovenskem predmestju Trsta imenuje po nekem iredentistu, ki ima največ zaslug za to, da se je boril za italijanstvo — Splita (!) in baje umrl iz žalosti zaradi podpisa rapalske pogodbe leta 1920 — v skladu s cilji, zaradi katerih je bil podpisan londonski sporazum? 2. Gleae recipročnosti. — Ali ni dolžnost pruv tržaškega župana Bartolija, da začne izvajati — recipročno — v tržaškem občinskem svetu ono, kar se že deset let izvaja v vseh občinskih odborih ne samo bivše cone B. temveč tudi v vseh občinskih odborih Istre in Reke kjer koli so člani odborov tudi italijanske narodnosti? Kar zadeva ribolov, Bartoli menda ve, da so pogajanja v teku. Glede izseljevanja pa prav aotoco ni pozabil, da je bil med prvimi, ki je naravnost histerično silil izseljevanje iz Istre in Pulja in pozneje iz bit), cone B in da svoje rojake še sedaj vabi od tam z obljubami, da jim bo v 7'rstu prav on preskrbel med in mleko in vile v Sesljanu, na Opčinah, pri Donju in v ostali prelepi tržaški okolici z milijardami, o katerih njegoui rojaki toliko slišijo prav po Bartolijevem tržaškem radiu. videval, da bodo fond upravljali v Rimu predstavniki ministrstev. Vlaganje prošenj za uvoz jug. blaga Tržaška trgovinska zbornica obvešča, da se je pričel dejansko že izvajati jugoslovansko-italijanski trgovinski sporazum podpisan v Rimu 31. marca. Prošnje za uvoz jugoslovanskega blaga je treba po navodilih ministrstva za zunanjo trgovino vložiti od 20. aprila do 5. maja na oddelku za zunanjo trgovino (Ul. Genova štev. 9), kjer je treba vložiti tudi prošnje za izvoz. Besedilo sporazuma in ministrskih odločb lahko dobe zainteresirani pri trgovskem uradu trgovinske zbornice (soba št. 22). Zbor bivših alpincev v sobolo in nedeljo v Trstu V soboto in nedeljo se bo zbralo v načem mestu iz vseh koncev Italije kakih 50.000 bivših alpincev na 28. vsedržavnem zboru. Prpeijali jih bodo z vojaškimi vozili. V soboto zvečer bodo odkrili tudi spomenik, ki bo ponazarjal značilno alpinsko pero, ki bo 4 m visoko in postavljeno na podlago iz kraškega kamna. Lep roditeljski posvet v Bazovici V nedeljo je bil v Bazovici posvet staršev šoloobveznih otrok. Odziv je bil odličen, kajti odzvali so se starši in ožji sorodniki bazov-skih otrok. V odzivu je bilo videti kako si starši želijo razgovorov z učiteljstvom o raznih vzgojnih in drugih vprašanjih, ki zadevajo šolo in dom. Ravno ti sestanki tvorijo močno vez med dvema vzgojnima činiteljema. Tu spoznamo vse okolje v katerem otrok živi in dela, tu spoznamo mišljenje staršev glede na življenje otrok in končno tudi oceno staršev do vzgoje in pouka v šoli. Po uvodnih upraviteljevih besedah, v katerih je orisal odnose šole do učencev in obratno, prikazal napake, ki jih otroci delajo pri pouku, pohvalil starše za vso skrb, ki jo nudijo svojim sinovom in hčerkam, apeliral na starše, da pošljejo nadarjene o-troke v srednjo šolo, se je sprostil razgovor s starši o raznih vprašanjih, nanašajo. čih se na šolsko življenje u-čencev. Po roditeljskem posvetu so se starši udeležili male šolske proslave, ko so na šolskem vrtu otroci zasadili spominsko lipo. Učenka Silvana Cač je v uvodnih besedah povedala, da zasajamo spominsko lipo zato, ker je na tem šolskem vrtu rastla pred več kot 40 leti, da jo je vojna vihra vzela in da mi zasajamo danes ponovno mlado lipovo drevesce, ki naj priča našim zanamcem, da smo tudi mi, kot oni pred 40 leti živeli ne ravno v rožnatih razmerah. Ob saditvi se je razvil kratek spored. Otroci so peli priložnostne pesmi: Lipa zelenela je, Stoji učilna zidana... Na sončnem Primorju in druge. Sledil je rajalni nastop na pesem Rožic ne bom trgala... in igrokaz na pesem «Mak». Prisotni starši so z veseljem opazovali svoje malčke in se, po zahvali učiteljstvu, z radostjo razšli. cJl i Q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Gostovanje z v PIRANU, v četrtek cb 20. uri; v KOPRU v petek ob 20.; pri SV. ANTONU v soboto ob 20. uri; v ŠKOFIJAH v nedeljo ob 19.30. ( GLEDALIŠČA ) Sobota: ob 21. uri otvoritev pomladne simfonične sezone s koncertom orkestra Tržaške filharmonije ped vodstvom dirigenta Alcea Galliera in •> sodelovanjem pianista Maureena Jonesa. Program obsega: Brahms: Variacije na Haydnovo temo op. 56-a; Brahms: Koncert za kla- vir in orkester op. i5; Pizzetti: «La Pisanella« (simfonična suita); Respighi: Rimski bori (simfonična pesnitev). TEATRO NUOVO Jutri: ob 21. uri: Manco Praga:’ »Idealna žena«, abonma za red A. Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojne Irme Cok in pokojnega Franca Pečarja daruje Amalija Cok 500 lir za Dijaško Matico. Ob 11. obletnici tragične smrti svojega dragega Etkota daruje družina Škabar z Opčin 3000 lir za Dijaško Matico. V isti namen daruje še 2000 lir ob istočasni smrti nečaka Emila. — »■'H* SREDA, 20. fprd* .104 1' l-os'1 A.u A # 11.30 Lahki orkestrt) & .* kraljestva pmode, 0,.„«i pl* kogar neaaj: 13.00 S.a - ^ 14.00 Domači ormevi:J'- p ba iz filmov: 17.30 ba; 18.00 Sibelius: ,, 7: 18.21 Turina: * klavir in orkester; ,} rane pon-ce: ^40 o/j rad strah spoznal*: aiije poje tenorist.1 Pav?Li. ki Pestra glasba; 20.20 SO«*, jjjl Zenski vokalni 1^q jq'Ai*1? nv; 19 00 Zdravniški v«*; dIL., nl-chl • 20.20 SP’1*. vedel: S Glasbena medigra: nesti: Ob smrti Ato*«? pil”1* na: 20.45 Arnič: Pe-en' 21.05 Lahki moti ptf. Hammorat: 21.15 Vinka Belišča, povest o Izgubljeni » Leoncavallo: »GlumačJ. 2 dejanjih; 22.45 ve«r' i' It » •' *• ,t.ll 10.30 Iz filmov in .".VoO&o4'. Iz. londonskih Studiov. ^ ta na pihala; 12.15 iP 5. Festivala v SanWjJ) fr priljubljene melodije. ,jj( vori Ferruccio Parrtp#1 Saint-Saens: «Samson » hi opera v 3 dej. in 4 H ° P 6 30, »* Slovenska poročila., 5, 13.30, 14.30 19.30 in JJH * Hrvaška poročila: vsa* 20.00 615. Italijanska poročna, ”■ 17.00, 19 00 in 23.00 f,; Iz naših listov v -pliO dan (razen nedelje m , kal ob 14.36. ital.: 5JI Iz naših listov v■„ dan (razen nedelje ka) ob 17.06 . 700 6.40 Jutranja eoar - vremen^^ Jf&L napoved časa; 7.05 Ju-ba: 7.30 Nasveti 13 4 J & glasba: 14.00 _ Od^’e'5?fo&“ Po stopnicah je padla Sinoči je 72-letna Marghe-rita Measso vd. Santarossa iz Ulice Cologna 7 nerodno padla po stopnicah svojega stanovanja in si zlomila zapestji t boh rok ter se potolkla po glavi, Z rešilnim avtom so jo takoj odpeljali v bolnišnico, TRETJI DAN RAZPRAVE 0 UMORU F1IM A N C A RJA B0NU10RNA PRED POROTO Proučevanje zakona o rotacijskem fondu Posebna komisija italijanskega parlamenta je včeraj pričela v Rimu ponovno pro- PROTISLOVJA OBREMENILNIH PRIČ razkrinkujejo čudne metode preiskave Opletanje okrog neznanca, ki naj bi bil morilec in ki naj bi imel zveze s Križmančičem in Brajnikom, o čemer pa nihče ničesar ne ve Tudi včeraj, po tretjem dnevu razprave proti Križmunči-ču in Brajniku, ni bilo kljub zasliševanju obremenilnih prič nic novega in zanimivega. Pač! Zanimivo je predvsem vprašanje, kako je moglo tožilstvo obtožiti oba moža ne na podlagi indicijev ali dokazov, kakor bi bilo pričakovati, temveč na podlagi govoričenja nekaterih ljudi. Beseda je dala besedo in tako je policija zgradila grad, ki se je majal že pred začetkom razprave. Sedaj pa se je začel, sodeč po sedanjih pričah, naravnost rušiti. Prišlo je namreč med zaslišanjem prič na dan, da je policija imenovala mladeniča, ki je prespal noč v Buzajevi hiši «zločinca», medtem ko ni nihče od zaslišanih nikoli izpregovoril te besede, Buzajeva žena je celo na vprašanje, če je ona tako imenovala mladeniča, skoraj vzrojila in dobesedno rekla: «Ne, nisem nikoli izgovorila te besede in ne vem, zakaj bi to rekla« Dodala je, da ne more trditi, da je mladenič, ki je prespal noč pred zločinom v njeni hiši, zločinec. Po dosedanjih ugotovitvah lahko trdimo, da je v zapisnikih kakor tudi v izjavah pred sodiščem precej, pravzaprav preveč protislovij. To je ugotovil celo predsednik, ki je na popoldanskem delu razprave dejal: »Te priče so bile neštetokrat zaslišane in čim bolj so jih zasliševali, več je bilo sprememb.« Zanimanje za pričevanje Karla Ražmana je bilo precejšnje. Toda možakar je raz- DVE HUDI PROMETNI NESREČI NA KRASU Trije mladeniči žrtve trčenj motornih vozil Pri prvi nesreči je lambrel sl i vso silo trčil v pred njim voieči avlo, pn druqi pa sta trčila dva motorista • Stanje vseh je resno Včeraj sta se zgodili na Krasu dve hudi prometni nesreči, katerih žrtev so po«tuli trije motoristi. Okrog polune se je 33-letni Viktor Tretjak iz Sv. Križa št. 74 peljal z lambreto skozi Nabrežino. Pred njim je vozil avto TS 4439 v isti smeri 47-letni Olivo Spacal s Ko'onkovca št. 699. Pri hišni številki 83 ie Spacal krenil z vozilom s ceste na dvorišče omenjene hiše, toda takrat je treščil vanj s svojim vozilom Tretjak, ki je verjetno vozil v premajhni razdalji, ali pa ni opazil opozorilnih znakov avtomobila. Trčenje je bilo močno, ker si je Tretjak verjetno prebil 1 -banjo, se opraskal po nogah in ranil po obrazu ter do :il pretres možganov. Z avtom ga je Spacal takoj odpeljal v glavno bolnišnico. Pravijo, da bo ozdravel v 20 dneh če ne bodo nastopile kompiikac.je. Drugi primer se je zgodil na cesti Zgonik-Gabrovec nekoliko po 18. uri. Iz neznanih vzrokov sta trčila dva motorja, oba znamke «Parilla», s katerima sta se peljala 29-let-ni električar Gualtiero Kumar iz Ulice Gatteri 30 in 26-letm mizar Cesare Abram iz Nabrežine 65-A, Zaradi močnega sunka sta nesrečna motorista zletela na tla in se nudo i o-škodovala. Abram je dobil pretres možganov in si ranil boke, Kumar pa se je hudo potolkel in ranil P« glavi. Sprejeli so hi na 1 kirurški oddelek in zdravniki se niso izjavili q njihovem zdravstve nem satnju, ki je resno. očaral. Predvsem je padel večkrat v protislovja, kajti medtem ko je na policijskih zasliševanjih trdil, da je neki »odbor« v Domju sklenil spraviti s sveta 3 osebe, so se te osebe sedaj spremenile v še-storico. Potem ko je možakar povedal, kako je pritekel s kolesom do rajnega Bongior-na, pri čemer je seveda drugače pričal kot je zapisano v zapisnikih (n. pr. sodeč po zapisniku naj bi odšel po pomoč v angleško taborišče, kar pa je danes zanikal itd.) je pojasnil, da ne ve nič točnega, če sta imela Brajnik in Križ-mančič kakšno funkcijo pri SIAU. Križmančič ga je sicer večkrat povabil na množične sestanke, vendar nikoli z grožnjo. Ražman je nadalje pojasnil, da je videl morilca teči proti njegovi hiši, vendar je zanikal, kar trdi njegov prijatelj Leiter, ki bo zaslisan v prihodnjih dneh. da bi se iz strahu vrgel na tla. Mož je dodal, da je nekaj časa opazoval in da se je nato skupno s prijateljema Leiterjem in Benijem umaknil v hišo. Njegova žena pa je na sodišču izpovedala, kaj se je pravzaprav dogajalo v trenutku, ko je morilec tekel po hribu proti njihovi hiši- Ona je bila na zunanjih stopnicah in ko je morilec med tc..om napolnil samokres, so možje stekli v stanovanje in se zaprli s ključem, njo pa so pustili na prostem. Ona se je iz strahu skrila v seno, kjer je padla v nezavest. Bo zasliševanju njune hčerke, ki o dogodku ni vedela povedati, ničesar, ker je bila odosotna iz Trsta, so razpravo odložili na popoldne, ko so zaslišali člane Buzajeve družine. Karlo Buzaj je predvsem obrazložil, kako ga je neznani mladenič naprosil za zatočišče, potem ko ga je vprašal, kje bi našel Tonija Mesa. Tako so namreč klicali Brajnika, katerega pa mladenič ni na-,el. Na mladeniču ni možakar opazil nobenih znakov na obrazu kakor naj bi jih imel morilec. Bongiornova žena in drugi so namreč trdili, da je imel morilec dvignjeno gornjo ustnico in poševen nos. Tega niti Buzaj niti njegova žena nista opazila. Zjutraj pa, ko je mladenič vstal, sta mu Buzaj in njegova žena ponudila kavo, kar pa je neznanec odklonil z izgovorom, «da bo pil pri Mariju«, Preds. — Je rekel Mariju Križmančiču? Priča — Ne. Samo Mariju. To vprašanje je bilo zelo zapisano tudi Crismani. Toda tako Buzaj kakor kasneje njegova žena sta izključila, da bi mladenič sploh spregovoril ta priimek, kar seveda meče kaj čudno luč na zapisnike. Je torej policija svojevoljno dodala izjavam prič tudi priimek Crismani? Po dosedanjih izsledkih kaže, da je. Zanimivo je, da je tudi Buzaj izključil da bi na policiji kdaj imenoval mladeniča z morilcem. Buzajeva žena Marija je povedala skoraj isto kot mož, le s to razliko, da je svojega moža večkrat postavila celo na laž. Medtem ko je njen mož izjavil, da sta bili njegovi hčerki odsotni, je žena povedala, da sta spali. Isto je bilo z obrazložitvijo mladeničevega odhoda. Mož je trdil, da je odšel proti Križmančičevi hiši, ona pa je trdila, da se je ustavil nedaleč od hiše, kjer je opazoval pripravljanje prostora za plesno zabav ,, ki je bila 1. septembra 1946. leta. Ker sta manjkali Buzajevi hčeri, ki bi morali tudi pričati, je sodišče končno sklenilo odložiti razpravo na jutri. Se prej pa je privolilo zahtevi o-brambe, ki je predlagala zasliševanje Buzajevega sina. Ta je namreč zanikal, da bi kak mladenič spal v njihovem seniku dan pred zločinom, pač pa je neki neznanec spal pri njih 2 ali 3 dni pred dogodkom. Omeniti moramo, da se razprava vrti okoli neznanega mladeniča, ki bi moral biti zljčinec. Sploh imamo vtis, vsaj po dosedanjih izjavah prič sodeč, da se zločinca ne more istovetiti z mladeničem, ki je spal pri Buzajevih. Ce bi bil isti, bi Buzajeva prav gotovo opazila karakteristike njegovega izpačenega obraza. Zato je očitno, da manjka razpravi vsakršna osnova in da se tudi ta proces skuša izrabljati za politične cilje. Umrl šofer avta ki je trCtl v openski tramvaj Včeraj ob 11.30 je umrl v glavni bolnišnici na ortopedskem oddelku 48-letni Giulio Antonim, ki se je v ponedeljek ponesrečil na Opčinah, ko je zadel v avto s katerim se je Antonini peljal, openski tramvaj ter ga povleke* celih 30 do 40 metrov pred seboj. Zdelo se je, da Antomr.i ni imel hujših poškodb, toda po natančnejšem zdravniškem pregledu so ugotovili, da je dobil notranje poškodbe in so , irpr sinii v zani ikn I Ka hoteli operirati. Toda vsa vazno, ker stoji v zaP' | zdravniška skrb je bila za-poleg Marija m v oklepajih man Excelsior. 16.00: »Zaporno povelje«, J. Webb, A. Robinson. Fenice. 15.30: »Malaga«, M. OHara, Mav Donaid Carej. Nazionaie. 16.00: »Rop stoletja«, T Curtis, J. Adams. Filodraminatico. 16.00 ((Bobnenje bobnov«. A. Ladd. Sapercinema. 16.00: «fiel angel«, A. Nazzari, Y. Šanson. Mladini izpod 16 let prepovedano. Arcobalebo. 16.00: »Glenski ti- ran«, O VVelies, M. Lockvvood. Astra Rojan. i6.30: ((Romarji 'ju-bezni«, S Loren, A. M angini. Capitol. 16.30: ((Jetniki neba«, J. VVavne, C. Trevor. CristaHo. 16.00: «Dejanje iz ljubezni«, K. Douglas. Mladoletnim najstrože prepovedano. Grattacielo. 16.00: »Desjree«, M. Oberon, J. Simmons. Alabarda. 15.30: »Sabrina«, A. Hepburn. Ariston. 16.00: «Samcta», R. Mil-land Armonia. 15.00: ((Tujec«, G. 1‘eck, rit«, T. Curtis. Aurora. 16.OO: »Falvvorthski grb«, J. Leigh. Garibaldi. 15.30: «Milanci v Neaplju«, U. Tognazzi. Ideale. 16.00: «Tujec ima vedno revolver«, C. Trevor. Impero. 16.00: «Gorjt premagancem«, A. M. Ferrsro. Mladoletnim prepovedano. Italia. 16.00: »Hčerka Mate Bari«, L. Trherina. S. Marco. 16.00: »Damask 25», H. Bogart. Kino ob morju. 16.00: »Razbojnik brez krinke«, J. Barry-rnore. Mcuci.o. 16.0J: «Bel božič«, B. Crosby. Savona. 15.30: «Spalmca mla- denk«, F. Arnouil. Viale. 16.00: »Počitnice ljubezni«, L. Bose. Vittorio Venelo. 15.30: «VideIa sem te ubijati«, B. Stanwyck. Mladini izpod 16 let prepovedano. Azzurro. 16.00: «Rabelj trupov«, R. Reagan. Belvedere. 16.00: «Francis proti komori«, D. 0’Connor Marconi. 15.00: »Upor na Caini«, H. Bcgart. Massimo. 15.00: «It3l!ja-K-2» Novo Cine. 16 00: «Mrež«», R. Pcdesta. Odeon. 16.00: «Kronika revnih ljubimcev«, A. M. Ferrero. Mladoletnim prejiovedano. Radio, 16.00: «2elezna krinka«, L. Hayward. Secolo. 16.30: »Jetniki usode«, P. Calvet. Venezia, 15.30: ((Trdnjava Alžir«, Y. De Carlo. Skedenj, 18.00: «Smrt trgovskega potnika« Kino na Opčinah. 18.00: ((Verjemi meni!« on uceraj do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19 aprila 1955 se je v Trstu rodilo 10 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 9 ostb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO 68-letnii Andrea Mayer, 83-ietna Maria Fjmao-chia' vd. Pecucci, 64-1 etna Mi-chela Stocco, 55-letn.i Giovanni Cattonari, 46-letni Arigel Skahar, l'8-letna Angelina Mizzaro pur. Morazzi, 87-letna Marija Zr>ebel vd. Klun, 67-letni Silvio Coitar, 66-letna Ida Hrovatin vd. Mauro. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 11.5, naj-nižja 3.9, ob 17. uri 10.b. zračni tlak 1017.5 stanoviten, v e'er 8 km severozahodnik. vlaga 49 odstotkov, nebo 8 aesdin oblačne, morje skoraj mirno, 'emperatu ra morja 10.0 11.00 Opoldanski Lahka glasba; “melodij*J5 glasba: 14.00 Od ”'esiov*& metod.je; 14.40 pojo l\r narodne v priredba" „j r 15.00 Kulturno živ>)f'^e morskem: 15.15 Sereh^ ^ dala z orkestrom D"n' gro»', Linden: 15.30 Glasben*^ doma in po svetu, ba K K. Novak: Scenska seloigri «Mati čekJ* je; Zdravstveno predava*11^ opc vsakogar nekaj: 19.1?.,# velikani: 19.10 Spo*^itl pularna parada pl«“ jnsK* D 20.15 Popularne dca’rr%cd $ pevke: 20.40 Sp*!" in VZ Straussovimi opere:‘p" . ki; 21.05 Nočni 0,9-“(A 4 o » K > • 4 Ji. 327.1 m. 202.1 Jt 7.00.1J Poročila ob 5 00. o.™- ,jj 15.00. 17.00 in 32.00 ,ar; 11.00 Radijski kok*. j5 Glasbena medigra: -- n,ut z Vaškim kvlP.t !i st**, Igra godba: 13.°0 .jubo hč poslušajte! 13.30 Z - e!e!Z/ bro voljo; 14.30 >z ‘ H>L| 14.40 Skladbe za **La»o merite; 15.15 Na Avgust Stanko: » zabavnih orkestrih j7.1i «c 16.30 Modni kotiček. KClg poldanski simfonicn ^ga ^ 18.30 S III. jugdsiova ; l stivala študentov s t 1 '*1 KV,*'t>i 17.30 Spored za «lrKralff Trgi v Italiji: 20.3 tražni film; 21.00^G)ej«. d rano v Parizu’ ko se napravi! • 22.05 TRSi Ul. sv Frančiška 20/111. tel. 37-338 sprejema in-serate. male oglase, osmrtnice ‘‘j od 8. do 12.30 m 00 18. ure. _____________________ PRI MOTO GUZZI^ T*0t IZROČITVE! Airone 65. 'if(. to Zigoli 98. GardS Ve> torn, tricikelj. Mondial Dan. ■ ■ -■ . m;, si. Avtomoto 9-,5’L aSC^ 1 ?.a popravila. 'grst- Fabio Severo 1° XPB$ ADRIA E i k s * Ul. Ciceruue st. tel. 292^ O Tržaška kvestura javlja, da bodo ob priliki shoda alpincev dne 23.. 24. in 25. t. m. vsi javni lokali lahko odprti vso noč. (joln s čolnarjem na razburkanem morju Neurje, ki je razsajalo v ponedeljek zvečer, je zajeio na morju 51-letnega Josipa schn-bera iz Furlanske ceste št. 305. Sunki vetra in valovi so odtrgali krmilo čolna in u-gasnili motor K sreči ni bil čeln prav daleč cd barki v-Ijanske obale in so ga člani policije zapazili ter mu priskočili na pomoč. 4 pri ja jc Adria Expre«s prih0d' znanje spored njih izletov 28:" 29. - 30- ' rod^ TURIN (medna1 JtaiiJ gometna tej*1”3 -j, Jugoslavija) «4.^' Vpisovanje o°___ 17. - 22.5.1955 } ;itl.4-‘ DUNAJ vpisovanje do^ ^ lUENCHfc-N. MU CARLO_^ odhodi 1.. *•’ in 29. maja PARIZ 15., 1«' P dnevni odhodi na j* SICILIJO pust' ,1» (specialni p,iajm3,l) skupine P° oseb) pf t- ((Adria - ®.^g*RelO [priskrbi v naj* jnc _ v>' trgovske^ n nZjtn« stične /ume. Predprodaj po >(J- ISesljan. ■lr|agraHV- Red,p%di'ne S ilig Krt*« in ožilje sklerozo, trombozo). l\e t? J0. (vnetja, kamne, pesek), notrrt «'i* (protin, Base«lo\v), žive« (*>eVf ^ nervozi1, nevrelgijc) ‘"^flrfl RADENSKO ZDRAUILISČE, SLATlM Odprlo odi. moja dalje V predsezoni znižane cene Mimm2DnAkJ£ J£ Les baesins li Vanonijev načrt in ponu- /*coea teXiSSAOAje i 'jablan/ca' 'V Ii^°',.oren dokaz razpolože-J’ *i prevladuje v politič- I spanje IlPm * ■ v jjuiinu- rfiK i*Z1V^en^u na*e dežele, smo COl>lli v reakcijah, s katerimi ■li sprejeti rezultati kon-kJ® Iti je bil pred Idi _Im..v Turinu. Ce bi ho- di nf^' *congres skrajno le-Mto-- s*ranke> ki je bil tako tcno zanimiv in poln revi-Mptičnih kali, da bi se mo-^Vrnit v prve mesece leta K’ L !• k razdobju razkola ™r' socialistični stranki. Ce K. 111 Sl rdllh !• v_ C • P« Hoteli najti stične točke j. “fugem političnem torišču. L,.* P* morali spomniti demonskega kongresa, ki ',bd lanski »Plju kega junija lu' na katerem je prišla na POVršie j Je ■ «druga generacija« - politikov, kjer so „ iili De Gasperija. kjer I *avrgli ((sredinsko usmeri-j, ’ k’ io je trmasto zagovar- I . .bivši predsednik vlade v v*eh svojih vladah in ki se Pomišljal, da bi rešil, kar J* rešiti dalo, zateči se k dv su nevarnega jamstva Pmljive volilne reforme. L, ^brinu ni bilo revolucij v tel' nd' upokojitev vodile7' Priča pa smo bili edin- s|vene emu pojavu skupine vo-_ e jev, ki je skušala prepn- r *Jstne pristaše, ki ne ma-sPrememb in ki želijo „ 1 v družinskih mejah last- hod Politike, da je neob-,: n° Potrebno poprav;ti prejš-' stališča, menjati obstoječa v^štva. skleniti nova, naju, l' odnošaje dobrega sosed- ! tistimi, ki smo jih do 'ltrai smatrali za neupogljive Psprotnike. Jsihče ne more reči iz kakš-Cie raz*°Sov so se voditelji PSI 'Pričali o potrebi, da zave-v- 0 S7ojo stranko v tej «no-j^*meri». Toda v politiki ve-Polo S.ta’ižfa> delne koncesije, ki V'carska priznanja, govori. Hi Pravii° da s pridržkom, ki kotU biti ne, prav toliko č|ov 'jsfva: v nobeni drugi 'ski dejavnosti, kakor mor-!edravno v politiki, morejo be-HlOfPF0yzročiti dejanja ali vsaj k Hiti s prav tolikšno lab Prisiljene postati dejstva. Več je torej ugovarjati, o*g.d° 'z Turina izile samo lini e’ ne Pa konkretna de- H0B.. prvič po dolgih letih »lihTne?a vztrajanja na ge- jan, ''fminformistične propa-ij, .' so socialisti priznali, nj)J* zaman sanjati v pre->t(v mednarodnih zavezni-Hlt'. dogmatično se upirati "Hm ^enim sporazumom in tiki ’ Irt so na tem da jih iL '1°' zanikati končno ;> rPost našega položaja, ki H stvarnost dežele, trajno ta^ne v meje zahodne ■t , Ali ni bilo to, kar u j* zahtevalo od PSI, ko ifliD,u ie očitalo da ostaja !iičftevs'c° navezan na sta-y,H' *1 ga komunisti zago-Vifa v politični borbi le-Iji ! strank, in ki teme- hitVena Predpostavki podre- ,f>nj« ysake8a vprašanja no Putike vprašanjem zu- t. •*" . i iqt;. P°litike? In vendar je IjBfteVi ttijjij ai kongres, . bolj ali kl)Učk,0dk.ri.t°, prišel do za- drra“v. w so nasprotni onim, Prijj^ *rih je pred kratkim Hpj. nacionalna konferenca ■ m - motili stoječe vode italijanske politike. Zakaj niso ponovili svojega nepopustljivega nasprotovanja ((ameriškemu imperializmu«; zakaj so odobri dili demokristj. lom svoje sodelovanje; zakaj niso na bolj nedvoumen način potrdili svojega ((hlapčevanja« KPI? Na ta način so krmili vsa pravila igre. Zato je bila največja skrb tiska, političnih voditeljev, strankinih vodstev, da bi pozabili čimprej na to, kar se je zgodilo v Turinu, da bi se prepričali, da se ni nič zgodilo in da bi se vse moglo nadaljevati tako kot prej. Fan-fani. ki je bil zaradi ravnotež-nosti zahtev svoje politike prisiljen dati Nenniju nekaj priznanja, je tvegal, da povzroči vladno krizo. Strah pred odgovornostjo, teror pred kakršno koli novostjo je ponovno obdal z železno zaveso citadelo demokratičnih strank. Italija je dežela, kjer se nikoli nič ne zgodi, kjer se ne sme nikoli nič zgoditi. In če se kljub temu vendarle nekaj dogaja, se vsi strinjajo v varljivem stališču, da se vsekakor ni nič zgodilo: bolje sladko umreti ne Ja bi to opazili, kakor, prenašati nadlega rezkega prebujenja. (Iz «1! Mondo») Pred kratkim je odbor za elektroenergijo Evropske gospodarske komisije objavil pod naslovom »Jugoelexport« študijo, ki obravnava izvozne možnosti jugoslovanske električne energije. Iz te študije je razvidno, da bi se to dalo doseči z uporabo doslej še neizkoriščenih vodnih sil. Za dosego tega pa bi tuje dežele prispevale potrebna sredstva za gradnjo novih hidro-central. Studijo so pripravili jugoslovanski eksperti ob sodelovanju strokovnjakov za energetski izvoz iz zaintere- siranih držav; Zapadne Nemčije, Italije in Avstrije. Dalje so bili. v okviru tehnične pomoči OZN. pritegnjeni k njeni sestavi, oziroma dopolnitvi tudi nekateri svetovno znani strokovnjaki. Da bi se mogla zagotoviti dopolnilna energetska proizvodnja. namenjena izvozu, je po načrtu predvidena gradnja štirih velikih hidrocentral. peto pa bi razširili in povečali-S pomočjo teh central, v glavnem ob vzhodni jadranski obali, bi se mogla izkoriščati vodna sila, ki je na razpo- NAČRT ZA IZVOZ ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ FLRJ nove hidrocentrale z zmogljivostjo I) milijard kWh Evropska gospodarska komisija je proučila načrt, ki so ga izdelali jugoslovanski strokovnjaki ob sodelovanju strokovnjakov zainteresiranih držav lago tudi v zimskem času, ko je stanje vodne energije v srednji Evropi na najnižji ravni. Samo teh pet central bi letno proizvedli za okrog 5 milijard kilovatnih ur elek- trične energije, ki bi jo izva- ..............ja žali. Študija obravnava tudi tehnični problem prenosa znatnejših količiti energije na razdalje, ki presegajo 700 km. Računi dokazujejo, da bi jugoslovanska izvozna energija. navzlic , visokim investicijam ter izgubi' energije pri prenosu, vendarle bila cenejša od ustrezne energije v treh omenjenih zainteresiranih deželah uvoznicah. Prav tako bi bila povsem konkurenčna termični energiji, ki jo pro-' izvajajo v Srednji Evropi. ; Glede finančne plati nam j študija razkriva, da bi za j uresničitev načrta bilo treba v Jugoslaviji investirati I 379 milijonov dolarjev za raz-1 ne instalacije. Računi slone 1 na predpostavki, da bi gradnja omenjenih objektov trajala kakih dvanajst let, kar bi omogočilo lažjo postopno nabavo inozemstvu potrebnih sredstev, po drugi strani pa bi glede na ceneno proizvodnjo energije, to pomenilo prednost na osnovi katere bi se mogel del za gradnjo bodočih central potrebnih sredstev zagotoviti s pomočjo doseženega dobička iz že zgrajenih objektov. To bi vsekakor zmanjšalo celotni znesek potrebnih investicij. Računi so bili sestavljeni na osnovi amortizacije investiranega kapitala, razdeljenega v obroke na 25 let. Poleg tehnične, komercialne in finančne, obravnava študija tudi pravno plat tega načrta. To je, razumljivo, velike važnosti s stališča garancij med zainteresiranimi deželami, ki bi z našrtom stopile v posebne medsebojne odnose in o katerih bi se morale medsebojno sporazumeti. Bistvo teh odnosov je v gospodarskem sodelovanju med sosednimi državami, katerega uresničitev ni — in bi ne smela biti — samo navaden problem gospodarske koristi, ampak bi morala hkrati predstavljati tudi nadaljnji korak k afirmaciji miru, s tem da se med različnimi državami okrepe gospodarske vezi. Ob deseti obletnici osvoboditve se spominjamo naših padlih RUDOLF LUKAN rojen v Trstu 14. 4. 1**9, padel 22. 5. 1944 PINO TOMAŽIČ EMIL COK rojen v Trstu 27. 8. MM, padel 29. 9. 1944 NA ZEMLJI ŠE VEDNO ŽIVE ŽIVALI IZ PREDZGODOVINSKE DOBE Razni lovci in razis dokazali obstoj „živih okamenin Mnoga pričanja primitivnih plemen niso bila le bajke, ampak prava resničnost, ki jo znanost čedalje bolj resno sprejema in ji daje povsem znanstveno obeležje Uk* fak notranji politiki, am-ato i “kazuje prvi; če hočejo nej,an.s.k° premakniti v treb» 'tično os dežele, je ’ »rnostna^Prei odstraniti ne- zunanja politika, ki b) JI*'; da nas pod obtož- f! C;-- 8 tujimi intere-Hja ,'z Političnega živ- dežele »VW . je tudi reklo — J* Z 1Ja PSI se ne meri »«. erdom zunanje politi- » ’ »mnak "V nje 1 . »lerii ln Predvsem a»P odnnev c Ifnmn. >čn0 odnosov s komu- pinsi, ftranko. Tudi tu je i **! v-is **' .Oe- skušal, bolj v°r, kj odkrito, dati odgo- ■ ki V- t>°8Pešiti J u'eBnil razviti in "H !+— .. O' kar smo v prejš- V|> V''ki imenovali njego- v »n*- 11 * Cr'entao>jo na sredino«. *kl0 - ftkt a k,.: - . Za neki neločljiv 1 druc-JS enotnosti z ne- h M1Uffrv . s. **>- ,,'Hrei,], stranko, ampak za cno voljo ----------------------- '«ri > v°Ul «* 'ma ohraniti no množico, v ka- . VeH„„ ona druga stranka lOjt: n° Drevl.J.,:.! ....* Ps >hVo t°*ti VJJ,. prevladujoče mož-KPS -lPllVa- Zavezništvo s Pteneha, enotnost N: M m razredom mora iko rodimo neko našo j!Sr>o’ ali' ;.komunistov je Je še danes na stotine živali, ki se je zanje verjelo, da so že zdavnaj izginile z zemeljskega površja, oziroma za katere se ni vedelo, da so sploh kedaj obstajale, in ki še danes žive v nekaterih pustih in težko pristopnih krajih našega planeta. Te živali iz bajk. nekakšne pošasti, predstavljajo dokajšen problem na področju zoologije in med znanstveniki se že dejj časa Vodijo spori, ali te živali. re.s» i nično obstajajo. . Pred kratkim pa je neki francoski znanstvenik posVe-' til temu vprašanju kar dve knjigi, ki nosita značilen naslov: »Na sledi neznanih živali in pošasti«. Zbudili sta veliko zanimanje tako med širšo javnostjo kot v znanstvenih krogih. »Greši,« piše Bernard Heu-velmans. avtor omenjenih knjig, »tisti učenjak, ki meni, da ne gre posvečati prevelike pozornosti nekaterim, na prvi pogled skoraj neverjetnim trditvam ter opisom raznih raziskovalcev, kakor tudi fantastičnim legendam raznih plemen, ki smo jih krstili za primitivna. Pripovedke o zmajih in velikanskih kačah, o »lj udeh-opicah«, o še obstoječih prazgodovinskih pošastih, niso vedno proizvod mrzlične, bujne fantazije, ali primitivne naivnosti. Bitja, ki se v teh pripovedkah omenjajo, niso nerealna bitja, kakršna si moremo zamisliti samo v bajkah, ampak so to živali, da, celo pošasti, ki resnično obstoje in nekatere bodo prej ali slej tudi našle svoje mesto v priročnikih zoologije« V svojih dveh knjigah je Heuvelmans prikazal vrsto podatkov, ki z njimi argumentira svojo tezo. S potrpežljivim znanstvenim delom je zbral obilje materiala, od o-pisov slavnih geografskih raziskovalcev in legend domačih primitivnih plemen, do najrazličnejših doživljajev belcev, ki so kakorkoli s tem v zvezi kaj opazili, ali doživeli. Vse te podatke je strogo znanstveno analiziral in jih med seboj primerjal ter iskal in pojasnjeval njihova morebitna nesoglasja ter hkrati iskal med njimi stične točke. Tako je vsak posamezen podatek šel skozi sito in rešeto primerjav in ugotavljanj na znanstvenih temeljih in po znanstvenih metodah. Re- zultati so potrdili osnovno Heuvelmansovo predpostavko, da mnoge »legendarne« živali obstajajo in da niso le fiktivni proizvodi človekove fantazije. Potrebno pa je pri tem poudariti, da Heuvelmans ni niti prvi niti edini znanstvenik, ki je prišel do tega zaključka. Tako je eden najboljših svetovnih poznavalcev tropskega živalstva, znani britanski . lovec Delmonf, ki je | vse svoje življenje posvetil t lovu živali za razne zoološke parke v svetu in* ki' je na tem nevarnem delu prepotoval najbolj neprehodne kraje in džungle vseh petih celin, zapisal sledeče besede: .»Niti malo ne dvomim, da žive tudi danes v nekih predelih sveta, kamor še ni stopila noga belega človeka, razne divje živali in pošasti, ki jih še noben beli človek ni videl!« Ze prej so krožile legende o raznih nepoznanih živalih. In te legende dejansko niso bile niti legende, ampak pra- < va resnica. Spomnimo se samo dogodka, ki je pred tremi, štirimi leti vzburkal svet, Južnoafriški oceanograf Smith ni zanikal trditve ribičev z Madagaskarja, da živi v njihovih vodah nenavadna riba, ki ima nogam podobne plavuti. Na temelju teh trditev je pregovoril južnoafriško vlado, naj razpiše veliko denarno nagrado tistemu ribiču, ki bi mu uspelo uloviti to »legendarno« ribo. Ze nekaj mesecev zatem je posebno letalo odneslo Smitha | v neko ribiško naselje na Madagaskarju, kjer so ribiči ujeli prav tako ribo, za katero so strokovnjaki do tedaj menili, da je izumrla že pred kakimi 500 milijoni let. To je bil znani Coelacan-thus. ki predstavlja eno največjih znanstvenih senzacij našega stoletja. Od tedaj so ujeli že več takih tako rekoč še živih okamenin. Pred 20 leti je britanski raziskovalec nedostopnih predelov Kameruna v Afriki Per-cv Sladen objavil svoj dnevnik, v katerem je nekje opisal strahotno srečanje, ki ga je doživel na obali neke kamerunske reke. Nekega večera se je Sladen kopal v tej reki skupno s svojim spremljevalcem San-dersonom. Nenadoma sta v zraku opazila nekaj, kar je i na prvi pogled bilo podobno ptici. Ko pa sta si to bolje ogledala, sta opazila, da to ni ptica, ampak velika leteča žival brez perja, z dolgim kljunom, v katerem sta jasno videla dve vrsti ostrih zob. Ta leteča pošast je imela razpon kril kakih 3 do 4 metre, vendar je letela zelo nespretno. Pošast je preletela preko njiju in izginila za nekim gričkom ob reki.. Medtem ko sta Sladen in San-derson razburjeno govorila' o tej nenavadni ži-vali, . se_ .je ta vrnila in ponovno preletela nad njima. Ko sta si jo ponovno ogledala, sta ugotovila da gre zares za pterodaktila. Opozoriti pa moramo, da znanstveniki menijo, da so pterodaktili izumrli že pred mnogo milijoni let in to še preden se je na Zemlji sploh pojavil človek. Prebivalci džungel ob obal-skem področju Vzhodne Afrike še danes žive v strahu pred neko tajinstveno živaljo, ki je po vsej verjetnosti iz rodu mačk, ki pa je po njihovem pripovedovanju in sodeč po veličini in obliki sledov. ki jih pušča za seboj, velika kot kak osel. V nekih krajih je ta žival znana pod imenom »nunda«, drugod jo imenujejo »mngwa«. Legende in pripovedke o tej pošasti so tamkajšnji ljudje pripovedovali že prvim evropskim naseljencem in raziskovalcem, le, da jim ti niso verjeli. Vrsta tragičnih dogodkov, ki so se zgodili v prvih treh desetletjih tega stoletja, pa so dokazali, da ta zver zares obstaja. V nekaj letih je ta zver pomorila kakih 200 oseb in po opisovanju tamkajšnjih ljudi, ki so jo videle, je šlo za neko veliko »mačko«, ki da je bila po svojem krznu podobna zebri. Dokaze o obstoju te živali je dal tudi znani lovec na velike zveri Patgjck Bovven, ki je nekoč prišel v neko vas, od koder je nekaj ur prej »nunda« odnesla nekega človeka. Bowen je odšel po sledovih živali in na nekem močvirnatem področju odkril njene lepo ohranjene sledove, ki so bili sicer podobni sledovom leva, vendar so se od njih tudi precej razlikovali. Od vseh teh legendarnih afriških živali pa je vendarle najbolj zagonetna žival, ki jo tamkajšnja plemena imenujejo »lau«. Ta pošast, katere opis se zelo ujema z opisom podobne živali v Doyleovem romanu »Predzgodovinski svet«, so videli celo nekateri belci. Med . njimi je tudi sir Clemen Hill. ki piše, da je nekoč zagledal glavo in velikanski vrat neke pošasti, ki je bil podoben predzgodovinskemu kuščarju in ki je skušala zgrabiti in odnesti njegovega veslača. Trenutek zatem je glava izginila, vendar je Hill imel dovolj časa. da je videl, da ne gre za nobeno znano žival, ampak za pošast, ki ima razmeroma majhno glavo in izredno dolg in debel vrat. Ko je vprašal veslače, katera žival je to. so mu odgovorili, da je to »lau«. Isto žival je nekaj let pozneje videl v sosednem zalivu raziskovalec Arnold Grant in za njim tudi Anglež John Drummond-Hay, Pripovedovanja * vseh teh prič so soglasna v tem, da gre za enega ali morda več živih ostankov velikanskih predzgodovinskih kuščarjev, ki so bile največje živali, ki so kdaj koli živele na Zemlji. Pri vsem tem pa so bili poizkusi, da bi eno teh živali ujeli, ali vsaj ubili, brez u-i speha. To pa zaradi tega, ker se ob obalah jezera, kjer te živali žive, razteza več kilometrov neprehodnih močvirij, kamor človek ne more prodre, ti in te pošasti verjetno žive vprav v tem močvirju. Leta 1912, je moral neki letalec prisilno pristati na neraziskanem otoku Komodo v otočju Sund. Ko se je vrnil v civiliziran svet, je pripove- doval, da je tod videl velikanske več metrov dolge kuščarje, ki pa niso bili krokodili, ampak predzgodovinske pošasti. Ko je nekaj pozneje posebna ekspedicija preiskala otok, je ugotovila, da so bile te trditve točne. Znanstveniki so tu odkrili živali, ki so bile podobne predzgodovinskim živalim in /ngd njimi tudi štiri metre delgega kuščarja, večje število »zmajev« in fazne druge podobne žive okamenine. Te živali je kaka pnrodna katastfofa izolirala na tertt otoku in vsa evolucija, ki se je nato razvijala v živalskem svetu, je te nestvore pustila ob strani in zato so se te živali ohranile v svoji prvotni obliki, pa čeprav v nekoliko zmanjšanem obsegu. Verjetno gre tudi pri »lauu« za nekaj podobnega in zato bo verjetno držala trditev znanstvenikov, da žive danes v svetu še mnogo živali, ki jih beli človek še sploh ni videl. 3000 NOVE KNJIGE \ SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE živih jezikov Po najnovejših podatkih govore danes na svetu 3000 jezikov. Najbolj je razširjena kitajščina, ki jo govori nad 450 milijonov ljudi. Za njo pride angleščina, ki jo govori 250 mili onov ljudi, dalje hin-dustanščina. ki jo govori 160 milijonov ljudi in nato ruščina s 150 milijoni, španščina s 110 milijoni itd. V založbi »Kmečke knji-pe<( je izšla knjiga najraz-ličnepših pripovednih pesmi, ki so izbrane iz bogastva ljudske pesmi in tvornosti naših pesnikov od Fr. Prešerna do Petra Levca• Nad 40 let je tega, ko je izšla knjiga z istim naslovom pri Mohorjevi družbi. To je bila ena tistih redkih knjig te družbe, ki so jo naši domovi sprejeli z resničnim veseljem in ki so jo znova in znova prebirali mladi in stari in si ogledovali slike — ilustracije pesmi. Toda teh knjig je danes Še prav malo ohranjenih. Tako je bila zares nujnost, da izpolnimo i'rzel s knjigo slovenskih balad in romanc. Knjiga je razdeljena na tri dele. V' prvem- delu’ so. izbrane pesmi iz ljudskega zaklada. To so pesmi o »Lepi Vidin, »Mladi Bredin, Bav-barju, Kralju Matjažu itd. V drugem delu so klasične slovenske balade in romance — pripovedne pesmi Fr. Prešernaf Fr, Levstika, S. Jenka, Stritarja, Gregorčiča, Aškerca in še nekaterih vodilnih pesnikov prejšnjega stoletja. V tretjem delu pa je zbrana epika sodobnih pesnikov, kjer so zastopani pesniki moderne: Kette, Murn, Zupančič in Cankar ter nato njihovi vrstniki (R. Maister, Cvetko Golar, Petruška, Vladimir Levstik, P. Golia in Al. Gradišnik in nasledniki, ki segajo v naš čas. Knjiga je že v prodaji in bo v svoji lični zunanji podobi z barvno sliko »Lepe Videa na ovitku vabila, da jo uvrstimo med knjige domače in vsake javne knjižnice, ker bomo vedno radi segali po njej in je ne bomo mogli pogrešati. Naprava za „sinfetično" glasbo SSCLl0 spreim«jo ali strank de- N oJvS, Cen,ra b° pred- ® ,»2S\uV b“"" .sli t' ® tn ' .UlU»Veda z demokra- m! r- p"! MeH111 Povoji t8"11 Smo že bo najbor, ’ kl 80 se nam «Ul^«C naPereČi' pa »dr a n„..a.Vesti' boSo i 'Vam jasnejša. V «« ^'''fninii' U!nem položaju, . dr*«,,.1®1 Voditelj; u: jasnejša. V •'««4rzpiii“‘Li V,°d,telJi' ki p S.**** « v bodoč' '» z Qa se zadovo-ai, 1 jiin -q Jenjem od ren 11 in ‘Cl1 kaj,:. , prejtn; ?rinaša »krom-Cal' bi vse» , letih zbi'ani S' d u°r zad°ščalo ki 'kaj J: da bi opazili, da P»lo Sa ie d, "a sekt°riu. Sc,1* ‘ VČPrai sma- Mo to izgub-_ . ln ponovno i* bi- ''Zviti pQgl°biti raz-Se °tisIovja • Pokazati 0 dr,v>0staviti razvezat> pri-V,Se S na preizkus- oene. Si)U SsaVV* razvijala 4 •“ Predsednik egiptovske vlade polkovnik Nasser (na levi), predsednik indijske vlade Javvar-halah Pandit Nehru (v sredini) in predsednik Burme U Nu na letališču v Djakarti, ib t m ko so bili na poti na konferenco afriško-azijskih držav, ki se Je v ponedeljek začela v Bandungu Direktor službe za znanstvena raziskovanja rariiocentru ZDA dr. Elmer Engstren je dal novinarjem izjavo, v kateri napoveduje nove «čuce-že», ki jih pripravlja elektronika. Po njegovih besedah bo kmalu vsak človek nosil svojo osebno številko, S pomočjo elektronike mu bo jjo radiu ali telefonu lahko vsakdo ob vsakem trenutku poslal poziv z enostavnim izgovarjanjem njegove osebne številke po potrebnem aparatu. Dr. Engstren meni, da je možnost uporabe mehanične reprodukcije človeškega glasu tako rekoč neomejena. Novi stroji bodo lahko razumeli smisel ukaza oziroma naročila, ki jih bodo posamezniki dali s svojim živim govorom in bodo lahko odtij)-kali tako izgovorjene bese te na trak. Ta naprava bo celo prenesla fonetsko izgovorjene besede in jih nato zabeležila kar s pisanimi besedami. Stroj bo celo delil besedo od besede, stavek od stavka z najelementarnejšimi m- terpukcijami. Neka naprava v laboratoriju PKA, ki vzbuja največje zanimanje, bo proizvajala celo sintetično glasbo, ia naprava bo lahko zelo dobro reproducirala glasove in zvoke posameznih glasbenih instrumentov. Se več! imela bo svoje la tne zvoke, ki niso bili doslej v prirodi še nikjer proizvedeni in se razlikujejo od zvokov vseh znanih instrumentov. Elektronska fonetična naprava pa bi imela vendarle eno lastnost, ki vzbuja skrb in bojazen. Ta naprava bo namreč lahko zelo dobro oponašala kakršen koli glas, kar pa bi v. propagandi, v delu tajnih organizacij in v primeru vojne lahko postalo zelo nevarno. Engstren obljublja, da bo ta naprava lahko oponašala tudi izredne glasove oziroma zvoke najslavnejših pevev, kakor na primer celo Carusa. Ta elektronska naprave bo stala okoli 25.000 dolarjev. Dr. Engstren veruje, da bedo do leta 1970 napravili tudi še bolj zapletene in čudne naprave. Telelypeseller uvaja revolucijo v tiskarstvu? Teletypesetter je ime, ki je v zadnjem času zbudilo precej navdušenja in hkrati nezadovoljstva med onimi, ki se ukvarjajo s tiskarstvom. Kaj je pri tem? Kot vemo, je za tiskarno eden najvažnejših strojev linotype (stavni stroj), s katerim linotypist (strojni stavec) sestavlja vrstice za knjigo, časopis itd. Njegovo delo je v bistvu zelo podobno delu daktilografke, saj na tip-kalnici linotypa sestavlja matice, ki se po določeni poti prenesejo do vrelega svinca in se tu vrstica ulije v celoten kos svinca — vrstico. Novi stroj — teletypesetter — bo v tem tiskarskem ciklusu izločil linotypista. Novi stroj opravlja vse to delo kar sam, mehanično. Delovanje tega stroja temelji na nekem aparatu. ki pripravlja trak, s katerega sam stroj avtomatične »čita« sestavek in nato avtomatično sestavlja vrstice. Novi stroj ne le ne potrebuje delavca, ampak sestavi v eni uri do 400 vrstic, v teoriji pa celo 700 Vrstic, dočim jih navaden linotypist sestavi kvečjemu 150 ali v najboljšem primeru 200, Kdor ne pozna tiskarne, mu gornji . podatki prav gotovo ne povedo mnogo, vendar ni dvoma, dsr bo vsakdo opazil razliko med 150 vrsticami in 700 vrsticami, ali vsaj med 200 in 400 vrsticami, posebno ko gre tu za dejstvo, da novi stroj tako rekoč ne potrebuje človeka Povsem razumljivo, da je ta novost naletela na dvojen odmev, kar smo omenili že v začetku. Podjetniki, ki se ukvarjajo s tiskarsko industrijo, vidijo v novem stroju novo možnost za zaslužek, li-notypisti in tiskarski delavci na sploh pa v njem svojega velikega sovražnika. Zgrešeno bi bilo misliti, da tiskarski delavec vidi v novem stroju sovražnika v pravem pomenu besede, saj bi mu ta stroj olajšal delo, toda znano je, da podjetnik skuša izkoristiti ves tehnični napredek edinole v svojo korist, to se pravi na škodo svojih nameščencev, delavcev. Zato ni nič čudnega, da Vidijo tiskarski delavci v novem stroju nevarnost, ki jim bo odvzela kos kruha in tehnični napredek postane za njih nevarnost za obstoj. ZORO VERK rojen v Trstu 25. 3. 1904, umrl 24. 12. 1944 (Matchausen) ALBINO MAZZUCCHINI rojen v Trstu S. 3. 1903, pogrešan 1. 3. 1945 BOGOMIR STOKA rojen v Trstu 10. 11. 1906, padel 30. 4. 1943 (Barkovlje) KARL RAUBAR rojen v Trstu 22. S. 1914, padel 30. 4. 1945 (Trstenik) FERDINANDO SALVINI rojen v Trstu 16. 7. 190«, pogrešan od 1*. I. 1944 VIKTOR ŽERJAL 1 rojen v Trstu U. 9. 1915, padel 2. 10. 1943 v I«trt ALOJZ FACCHINI rojen v Trstu 22. 4. 1912, umorjen 1943 (rižarna) MARIJ STOK rojen v Trstu 19. 6. 1915, padel 3. 10. 1943 (Istra) ANGEL ZUBAN rojen v Trstu 2. 4. 1926, padel 27. 12. 1944 (Cepovan) ALDO CEBULEC rojen v Trstu 20. 6. 1927, padel 29. 4. 1945 (Trst) PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 20. aprila 1») GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PISMO ODSEK« BIVŠIH PARTIZANOV ZUPANOM SLOVENSKIH OBČIN Za dostojno proslavo 10. obletnice zmage protilašisličnih sil nad nacitašizmnm Bivši partizani priporočajo postavitev spominskih plošč ali spomenikov ter organizacijo proslav z govori o pomenu protifašistične borbe - Zahteva po proslavi tudi v Gorici Delegacije bivših partizanov , raj se vsaj sprejmejo primer-. šističnimi in demokratičnimi so pred dnevi izročile zupa-j ni sklepi; | siami uničili fašistični režim in nom doberdobske, sovodenjske | 2. na ta dan naj bodo pro- sodelovali pri rojstvu demo- in števerjanske občine sledeče slave s kratkimi govori. V ta kratičnejše državne ureditve. pismo odseka za bivše parti- namen bi bilo priporočljivo, | ------- zane v Gorici: da se ustanovijo pri občinskih INCIDENTI V TRZISKI CRDA «Dne 25. aprila bo vsa dr- odborih pripravljalni odbori /) / • / •/ žava praznovala 10. obletnico za proslavo, v katere naj se iJBlClVCl SO IB S SllU, zmage nad nacifas1zmom, zma- povabijo bivši pardzam. , rnvnntPlivtvn ge, ki je mnogo prispevala k Ker je ta praznik vazen mej- hJLlbil uu lUVllUlHllblVU demokratizaciji države. Ji.ik v zgodovini italijanske dr-! v 1 razburijivrn dnen de- Slovenski partizani, člani od zave v borbi za demokratiza- ' lavstce6a vdpora proti nedemo- seka bivših slovenskih parti tijo in ker ga proslavljajo po kratičnim ukrepom ravnatelj- zanov, se obračajo no vas s vsej državi, upamo, da se slo- stva Združenih jadranskih lac prošnjo, da bi tudi v vaših venske občine, katerih mnogi : iedein‘c v Trstu in v Irzič ad-ržicu občinah ta dan slovesno pra- prebivalci so dali svoje življe- *e P11**0 v ponedeljek do in znovali. j nje za uničenje nacifasizma, Zato predlagamo, da bi ob- ne bodo odrekle tej važni pro-činski odbori sprejeli primer-jslavi.il ne sklepe za dostojno proslavo te važne in zgodovinske desetletnice. V poštev bi prišlo: 1. postavitev spominsKe plošče ali spomenika, kjer ga še ni, padlim borcem proti fašizmu. Kjer ni mogoče postaviti plošče v tako kratkem času, cidentov v tržiški ladjedelnici. Delavci, ogorč n nad ravna-' Odsek za bivše partizane je njem ravnateljstva, so de- napravil tudi potrebne korake, da se desetletnica zmage rad nacifašizmom proslavlja tudi v Gorici in da se pri teh proslavah ne pozabljajo slovenski partizani, ki so skupno z vsemi italijanskimi protifa- PO DOLGIH LETIH ČAKANJA PRVI KULTURNI NASTOP naših bratov z onstran meje Kulturni stiki naj s*s okrepijo Goriška javnost je z veliko radostjo sprejela vest o napovedanem gostovanju slovenskega vokalnega okteta iz Ljubljane na Goriškem v petek, soboto in nedeljo. Vest je razveseljiva iz preprostega dejstva, ker vidi v njem pričetek zboljšanja kulturnih odnosov med sosednima državama, kar bo pozitivno vplivalo na zbližanje in spoznavanje tukaj živečih narodov in na kulturni razvoj slovenske manjšine na Goriškem. Doslej je bilo naše prebivalstvo na Goriškem — da ne govorimo o beneških Slovencih — oškodovano zaradi pomanjkanja dobrih kulturnih prireditev; Trst je bil zaradi tega veliko na boljše-r, kajti tjakaj so redno prihajale gostovat priznane jugoslovanske kulturne skupine- poleg tqga pa je v Trstu stalno Slovensko narodno gledališče, ki je važen steber slovenske kulture na Tržaškem. Goriški Slovenci so redno o-biskovali vse večje kulturne prireditve na Tržaškem m vsa večja gostovanja, kar je bilo v zvezi z materialnimi stru-ški. Upamo, da bodo stvari odslej šle na bolje in da bodo goriški Slovenci lahko na take kulturne prireditve hodili doma — v Gorici. Pri vsem tem pa ne moremo mimo neprijetnosti, ki jo je doživela naša kulturna or-ganizsfcija ZSPD, ko je njen piedstavnik vprašal nekega goriškega lastni kinematografske dvorane, če 1 i dvorano dal na razpolago za nastop okteta. Ta neprijetnost da uporabi skromno dvorano «Zlati pajek«, v kolikor ne bi v zadnjem trenutku dobil boljše dvorane. Prepričani smo, da se bodo člani okteta tudi v njej prav dobro počutili in da jim bo gol ska javnost pripravila sprejem, ki ga zaslužijo. monstrirali pred ravnatelj stvom, ki je bilo zastraženo. Hoteli so prepričati zastopnika ravnateljstva, da bi šel v Trst na glavno direkcijo, kjer bi moral biti sestanek za pomiritev nastalega spora med ravnateljstvom in delavci. Ker stražarji delavcev niso pustili v urade ravnateljstva, so ti s silo vdrli vanje. Stražarjem je prišla i a pomoč tudi policija, vendar je šef personalnega oddelka le moral ugoditi zahtevi delavcev. Odšel je s posebno delegacijo delavce,* na glavno direkcijo CRDA v Trst. Demonstracija delavcev se je končala z dveurno stavko, ki je bila stoodstotna. Za včeraj je bil predviden v Tržiču sestanek Delavske zbornice s predstavniki demokratičnih organizacij v Tržiču. SSi. 'SiSP J ■ t * i-- IH ■- * DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kcrzo Verdi 17, tel. 28-79. RIMI.SE PREPIRATA DVA.TRETJI DOBIČEK IMA Sodne oblasti morajo strooo kaznovati človeka, ki je povzročil neprecenljivo škodo ubogima kmetoma Pred štirimi leti je Alojz dal tako zlepa. Venomer je trdil, da je dolg vrnil, če prav so ljudje mislili, da je ček pustil na mizi, od koder naj bi ga pobral gostilničar. Kovacevscak je začel hoditi po bankah in raziskovati kje naj bi bili izmenjali ček, ki ga mu je poslal iz Venezuele njegov sin. Možak je bil uporen in izvedel je, da je bil ček izplačan v Trstu na ime gostilničarja Kovacevscak iz Dolenjega Trblja prosil Alojza Gorjupa iz Preserij za posojilo 100.000 lir. Kovacevscak je denar potreboval za potovanje v Venezuelo, kjer si je nameraval poiskati delo. Ko je v Venezueli spravil skupaj 100.000 lir jih je takoj poslal svojemu očetu v rojstni kraj, da tako poravna dolg prijatelju iz Preserij. Stari Jožef Ko- vačevseak se je odpravil v, Černetiča iz Preserij. Preserje in kmalu našel Gor- j Zadnja vest je povzročila jupa; z njim je šel v go-1 zelo veliko hrupa v okoli-stilno, kjer sta možaka kram- ci Preserij in v sredenjski ljala precej časa ob kozarcu občini sploh. Ljudje pravi-vina. Nenadoma se je Kova- jo, da ne gre toliko za vsoto čevscak spomnil na opravilo, denarja, kakor za moža, ki zaradi katerega je prišel v si je polastil tuj, težko pri-Preserje; odprl je denarnico boi-jeni denar v daljni pre-in na mizo položil bančni ček komorski državi. Černetič za lOO.OoO lir ter se sinove- naj bi bil tudi krajevni taj-mu prijatelju zahvalil za po-ivnk krščanske demokracije, sojilo. Ko sta se pred gostil-j Je bogat človek, gj ima po-no možaka hotela raziti se leg trgovine in gostilne še je stari Kovacevscak še en-! štiri druga posestva. S takim ie krat hotel zahvaliti za uslu- I početjem je dokazal, da je namreč v negativnem odgovoru. Radi verjame..,o, da je vsak lastnik sam upravičen za to, ali dvorano, ki je prosta, da ali ne da na razpolago tej ali oni ustanovi ali organizaciji. Toda zad..je čase se vse preveč piše dejansko tudi izvaja, da določenim go, pa ga je Cioi.up ozmer- pravzaprav lahko priti do boja! z besedami: «Kaj se mi ' gastva. Ob veliko denarja je hudiča zahvaljuješ, saj mi de- spravil dva uboga kmeta, ki narja nisi vrnil, jaz od tebe s,a se tozanla uve leti. kma- S posebnim vlakom v Turin na tekmo Italija-Jugoslavija Tržaškim športnikom, predvsem pa ljubiteljem nogometa, javljamo danes veselo vest: 29. maja, ob nogometni tekmi Jugoslavija-italija, bo organiziran posebni vlak, ki bo odpeljal v Turin vse navdušene navijače, pod pogojem seveda, da imajo na razpolago dva dni časa in v žepu približno toliko denarja, kot bi ga porabili v Trstu v štirih dneh. Zvedeli smo namreč, da bo iz Jugoslavije odpotovalo v Turin precejšnje število ljubiteljev nogometa, ki bodo skušali po svojih močeh pomagati svojemu moštvu na tujem igrišču. Med temi je tudi 250 Ljubljančanov in Ljubljančank, za katere je «Putnik» poskrbel posebni vlak, ki bo odpotoval iz Ljubljane skozi Trst v Turin. V dogovoru s iiPutnikomii je tržaška potovalna agencija «Adria-Express» pod izredno ugodnimi pogoji sklenila priključiti t mu vlaku nekaj vagonov in tako omogočiti tudi Tržačanom, da si si ogledajo Turin in seveda tekmo, poleg tega pa še Milan in Benetke. Program je namreč-sledeč: Odhod pos-bnega vlaka bo v petek 27. maja zvečer okoli 22. ure iz Trsta; prihod v Milan pa naslednji dan v prvih jutranjih urah. Udeleženci t~ga izleta si bodo lahko do popoldneva ogledali razne zanimivosti v Milanu, proti večeru pa bodo zopet sedli na vlak, ki jih bo pripeljal v Turin. Na postaji bodo že čakali posebni avtobusi, ki bodo navi-*ače razvozili po najboljših turinskih hotelih, kjer se no udobna postelja brez dvoma močno prilegla. Zjutraj jim bodo v hotelih ponudili zajtrk, potem pa bodo do 16. ure, ko se bo začela tekma, prosti in si bodo v tem času lahko ogledali prestolnice Piemonta. Zvečer, kaki dve uri po končani tekmi, bodo udeleženci odpotovali iz Turina v Benetke, kamor bodo prispeli v ponedeljek zjutraj. Do popoldneva se bodo lahko prevažali z gondolami, potem pa nadaljevali pot. proti Trstu, kjer bodo Tržačani seveda izstopili, Ljubljančani pa nadaljevali pot v domovino. Omenimo naj še, da bo v vlaku dobro založen bife, tako da ne bo nihče trpel niti lakote niti žeje. Vse podrobnejše informacije o tem potovanju daje agencija »Adria Express», ki bo tudi prodajala vstopnice za tekmo tistim, ki bodo v Turin potovali s svojimi prevoznimi sredstvi. Omenimo r.aj še, da je zadnji dan prijave 24. maja, medtem ko poteče rok za nabavo vstopnic že 20. maja. : lil S POVPREČNO HITROSTJO CEZ 125 HM NA URO Lattanzi na Mondialu prvi v Riccionu Provini (tlondial) je moral zaradi okvar na motorju odstopiti, pa tudi Mendogiii je imel mnogo nevšečnosti, a je uspel ohraniti prvo mesto v splošni klasifikaciji Ko so dospeli na cilj, morajo dirkači še skozi, nekatere kontrole. (Slika je s prve etape, na Senenem trgu v Trstu). RICCIONE, 19. — ;e danes dopoldne 131 tekmovalcev na razmeroma kratko etapo do Ricciona. Dirkači so vozili po pokrajini, kjer ima mogoče motociklistični šport največ privržencev. Kategorija 175: 1. Mendogni (Morini) 10.04 in 40”, povprečno 115.667; 2. Maranghi (Mondial) 10.05.21; 3. Lattanzi (Mondial) 10.07’; 4. Regis (Mondial) 10.09.57; 5. Ftrri (Mondial) 10.13.38; 6. Ca-milletti (Mondial) 10.21.24; 7. Speziali (Morini) 10.24.24; 8. Ridenti (Mondial) 10.29.57; 9. ex aequo: Baldini (Mondial) in Torriani (Mondial) 10.30.49. Zaradi poraza Virtus in Triestine negotovost o prvaku do zadnjega kola PRED 100.000 GLEDALCI Honved-Partizan 4:2 (3:0) Pred 100.000 gledalci je bila v nedeljo v Budimpešti prijateljska tekma med madžarskim državnim prvakom Hon-vedom in Partizanom iz Beograda. Z zmago 4:2 (3:0) je Honvedu uspelo revanžirati se za lanski poraz v Beogradu. Njegova zmaga je bila docela zaslužena. Čeprav Madžari niso imeli očitne terenske premoči. so s svojo iznajdljivostjo uspeli izkoristiti vse ugodne Iz Padove kar se je tudi poznalo vzdolž j Pt iložnosti in jih spremeniti odpeljalo vse proge, kjer so gledalci po-1 v gole. zdravljali dirkače. | Tekmo je pravzaprav izgu- V Riccione je prispelo 223 bila Partizanova obramba, ki jlekmovalcev v predpisanem (ni pokrivala nasprotnikov in k,er ima mogoče motociklistič- času. Med tistimi, ki so v tej : dovoljevala streljati na gol, etapi odpadli, je tudi Provini, i kakor so domači sami želeli, zmagovalec lanske motodirke. j Takšen potek tekme je bil Mogoče bi prav v tej etapi lah- j zlasti v prvem polčasu, do-ko napadel Mendognija ki je ! kler ni Coliča zamenjal Laza-tudi imel težave. Po vsem tem i revič. Beograjčani so imeli v je Mendogni lahko še zado- j drugem polčasu več od igre in voljen, da je sploh obdržal pr-j bi lahko dosegli dva gola več. vo mesto v splošni klasifika-! ciji. Toda zelo nevarno se mu je v tej etapi približal Maran- i ghi, pa tudi Lattanzi iz An- one, ki je imel važno besedo Triestina ima na videz lažjo nalogo, toda Virtus ima že cnSi dirki , 19ra Da ie zmagai. eno točko prednosti - Zadnje kolo bodo igrali prvega maja'-e sna* sv°j «Mondiai» s Pre- Zagreb in Milan v isti skupini v tekmovanju velesejemskih mest BASEL, 19. — Sestal se je REZULTATI Stella Azzurra-Roma 61-61 Borletti-Reyer 88-55 Benelli-Virtus 60-56 Milenka Cantu-Varese 62-42 Gira-Triestina 80-70 Junghans-Pavia 48-48 Virtus Triestina Porletti Gira Benelli Stella A. Varese Roma Reyer Milenka Pavia za zmago moštva Virtus. Pre- zmago zaslužil, čeprav tudi nateklo nedeljo je morala v Pe- sprotnik ni bil slab. Tudi v saru kloniti tudi Virtus. Pri Cantu je bila lepa tekma. tem pa je treba poudariti, da j _________ bi Virtus lahko izgubila bolj | občutno kot kaže rezultat. Be- j nelli je gladko prevladoval in i gospodarja na igrišču sta bila Riminucci in Bontempo. Se- j NOGOMET MED SOLSKO MLADINO Dolinčani zmagujejo z rezultati 5:0 in 7:0! Napeti tekmi med Dolinč*®1 in Katinarci je prisostvoval« mnogo gledalcev Nekoč smo na tem mesi« kritizirali premajhno afc 1 j, nost dijaške mladine ^ športnem področju. V 1 njem času pa že vse pogostejši glasovi o n** pih srednješolske mladine, prav gre doslej le za ne tekme. Kaj pa košarka, bojka, lahka atletika? Nogometaši, da jih je kar iskati, so učenci skega tečaja iz Doline. S ^ nasprotnike pokosijo ko poleti. Pred dobrima ^ tednoma so igrali proti cem Industrijskega tečaj® Nabrežine. Dosegli so kompromisni rezultat, ki dopušča nikakega dv°nia: š Kljub temu pa so si pr*0 ^ nedeljo upali nastopiti P ^ njim učenci Trgovskega “ ja s Katinare. Prišli s0 ®*^j. grišče v Boljunec, kjer m la med gledalci le vsa temveč tudi’ polovica Vj. Mladi Brežani so tedaj Že občutili resnost dogodka važnost odgovornosti. Zaigb kakor da so najmanj ■ali re- zerva kakega moštva A. Fantiči s Katinare so težko nesli v hrib breme kat 7go> na lov, ki so jim ga naložil' igrišču v Boljuncu. Kdo se bo po rezultati!1 ■ in 7:0 še upali iti nad Dol'n ne? • • Bo* Vidi se, da se v Dolini, ^ 1 juncu in tam okrog vec kvarjajo z nogometom s0 drugod, res je Pa tudi, da tamkajšnji učenci razviti,* f ni in utrjeni, tako da 1 tem prekašajo svoje *oV ž drugih šol. dogovorni uredniK STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT T d1 LESTVICA 21 14 2 5 1293 Ideo 30 “—"'e- —i Zenska košarkarska ekipa 21 14 1 6 1325 1263 29 v(aa Pa se i10 *■ maia OMSA iz Faenze bo gostovala 21 13 1 7 1458 1257 2,’ Virtus verjetno spet znašla in 21 12 3 6 1219 1166 27 zaigrala proti Borlettiju z vsem 21 12 0 9 1213 1157 24 slcem- dobro se zavedajoč, da 21 8 3 10 1313 1378 19 00 °d tiste tekme odvisno, ali •21 9 111 1193 1310 19 postane letos prvak ali ne. 21 8 2 11 1275 1295 18 21 7 3 11 1227 1336 17 gala svojemu stalnemu rivalu 21 8 0 13 1063 1145 16 druga ekipa iz Bologne. Gira 21 7 1 13 1241 1329 15 Preti, ki je premagala Triesti- senetljivo hitrostjo več kot 125 I j km na uro. kar predstavlja pripravljalni odbor za pokal-absolutni rekord v zgodovini no nogometno tekmovanje med dosedanjih motodirk. evropskimi mesti, v katerih so Tudi danes je v kategoriji velesejmi. Tekmovanje bo tra-100 ccm premočno zmagal «Du-!jalo dve leti in se bo pričelo cati« ki je ponovno zabeležil prihodnjo jesen. Mesta so bila višje povprečje kot kategori- razdeljena na sledeče štiri skuta 125. P'ne: Jutri bodo dirkači vozili do I Prva skupina: Barcellona. | Pescare (449 km), pri čemer .Dunaj, Kopenhagen; druga j j se bo treba dvigniti tudi na 1 skupina: London, Frankfurt, j v Jugoslaviji od 25. aprila doij283 m visoki prelaz Delle Ca-'Pasel; tretja skupina: Milan, j Košarkarice iz Faence (OMSA) v Jugoslaviji i. maja. * * * 2enska univerzitetna ekipa v Marseillu je premagala eki- (PADOVA RICCIONE 269 km) Značilno, da je precej poma- po Autonomi iz Torina s 65:53. pannelle. VRSTNI RED NA CILJU III. ETAPE Junghans 21 4 3 14 1036 1160 11 rc. Tekma je bila lepa. kajti Prvenstvo bo prihodnjo ne-