Fcsaireztia številka 10 vinarjev. —h: Velja po poŠti: ~= Za coio lita naproj . . K 2G-— za en niCBCO „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloiotno . „ 2B-— za ostalo inoacmstvo . „ 35-— V Ljubljani na tlom: Za eolo loto naprej . . K 24'— za en uieseo „ . . „ 2"— V upravi prejemati mssoCno „ 1-S0 == Sobotna izdaja: = za oelo leto......K '/•— za Nemčijo oeloletno . „ £)•— s,a ostalo inozemstvo. ,, !2'— V LiuMjiiDl, v ponedeljek, e junija 16. Lelo XLIV. Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm Široka in 3 ir.in visoka aH nja prostor) za enkrat . , . . po 31 v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih prlraeron popust po dogovoru. =-—-- Poslano: — -ri Enostolpna pttitvrstapo 60 vin. Izhaja vsak dan, izvremSi nedeljo in praznike, oh 5. nri pop. Reina lotna prllosa vozni rod («£" Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 6 III. Rokopisi bo no vračajo; nofrankiraca pisma so ne —i sprejemajo, — Uredniškega ieloiona žtov. 74 Upravništvo jo v Kopitarjevi ulioi S!. 6. — Račun i cštne hranilnica avstrijsko št. 24.797, ogrsko 20.511, bosn.-herc. št. 7563. — Opravalškcga toletoua št. 180. V sobotni števiiki smo na kratko omenili dunajsko zborovanje vseh avstrijskih obrtnih organizacij in pospeševalnih zavodov, Gre za veliko vojnopomožno akcijo za vse avstrijske obrtnike, Podajemo načela in vodilne misli. Na zborovanju so sprejeli sledeče predioge: Da se zopet obnovi poslovni obstoj in nadaljevanje male obrti in trgovine, se priporoča, da se po posameznih kronovinah ustanovi kreditnopomožne zaklade ali podobne primerne kreditne operacije, in sicer v čim tesnejši zvezi z obstoječimi kreditnimi zavodi. Ti kreditni pomožni zakladi bi dajali izredna posojila samostojnim, od vojne prizadetim obrtnikom in malim trgovcem, zlasti onim, ki so prišli iz vojne službe. Te kreditne pomožne zaklade ali kreditne naprave naj se zbere, iz denarnih prispevkov ali garancijskih izjav države, avtonomnih zastopov, zadrug, obrtnih organizacij, deželne komisije za vračajoče se vojake, denarnih zavodov itd. V posameznem slučaju se srne clafi posojila kvečjemu 4000 K in dolžnik mora izstaviti 6 mcsecev tekočo menico s podpisi porokov, med katere lahko stopi tudi zakonska žena. Posojilo je načeloma obrestovati na leto s 3% in 1% pribitka, tedaj skupno s 4c/o in ga jc treba vrniti redno najkasneje v 11 letih. Gbrestovanje in odplačevanje glavnice se vrši polletno, toda prvo leto se obresti ne plača, prvo anuiteto pa šele eno leto po izplačanem posojilu dne 1. julija ali 1. januarja. Vnaprej naj se določi rok, do katerega jc mogoče vlagati prošnje. Če se ne ustanovi posebne kreditne organizacije, tedaj naj se ustanovi posebno kreditno poslovalnico, katero vodi odbor prispevajočih faktorjev. Tistim obrtnikom in trgovcem, ki vsled svojih gospodarskih razmer že pred vpoklicom nikakor niso bili v stanu, ohraniti si svojo samostojnost, se posojil ne sme dovoljevati. Posojila se nc sme zaprositi in porabiti za kritje pred vojno najetih poslovnih dolgov. 2'a ta posojila naj vlada izreče prostost od rubeži. Priporoča se ustanovitev posebnih posvetovalnic, ki bodo obrtnikom dajale nasvete glede zopetne otvoritve obrti in zlasti pri iskanju kredita. Te posvetovalnice naj bodo v zvezi s kreditnopomožno organizacijo, Poseben odbor izdeluje spomenico na vlado. Stopil do tudi v zvezo z avtonomnimi zastopi, da se stvar ne razbije. Nameravana akcija bo velikega pomena za obrtni stan. Tudi slovenskim obrtnikom priporočamo, da že sedaj med vojno skrbijo za obširno in tesno organizacijo, ki bo ob končani vojni s krepko in odločno roko vodila naše obrtno gibanje. Na dunajskem zborovanju je zastopnik vlade izjavil da vlada misli svojo akcijo urediti po deželah, in sicer v tesni zvezi z avtonomnimi zastopi, trgovskimi in obrtnimi zbornicami in obrtnimi kreditnimi organizacijami. Dunajski odbor bo v kratkem izdelal velik načrt in takrat sc povrnemo k tej zadevi. Na Nemškem se je uvedlo veliko gibanje proti pariški in londonski modi, ki naj bi se popolnoma izločili in nadomestili z lastno nemško narodno modo. To vprašanje pa ni tako enostavno. Nemčija namreč veliko več izvaža narejenih oblek, nego uvaža, zato se mora pač kolikor toliko ravnati po mednarodnem okusu, ako noče, da jo Pariz in London no izrineta s sve- tovnega trga. Sploh jc mednarodnost j mode med kulturnimi narodi že tako : ukoreninjena, da ni misliti na kako temeljito izpremembo. Pač pa naj bi Nemci stremili za tem, da se vsaj za domači trg izključi iz mode vsa preti-ranost, škodljivost ali celo nesramnost in vtisne izdelkom kljub mednarodne* mu kroju nemško preprostost in resnost. Tako trezni Nemci. To mnenje ima veliko zase in bo vsekakor obveljalo. Pridružiti se mu smemo tudi mi. Da bi se v mestih splošno uvedla stara ali nova čisto samosvoja narodna noša, ki bi se prav nič nc ozirala na svetovno modo — to ne ho šlo ne na Nemškem, ne pri nas. Pač pa bi se morala vsakokratna moda brezpogojno ukloniti čutu dostojnosti, čutu dekliške, ženske sramežljivosti, ki daje ženstvu šele pravo ceno, kakor vonj cvetlici. Seveda mora biti ta sramežljivost šc čista in pristna, izvirati mora iz najtajnejših globin nepokvarjene ženske duše, ne pa biti samo umetni zunanji lišp kakor belilo in rdečilo na zgubanih licih. Eno jc prava sramežljivost, drugo je pačenje z njo. Sedaj se pa vprašajmo: Ali bi mogla nepokvarjena, sramežljiva ženska na cesto v obleki, ki razgalja njeno telo očem vsakogar, ki pride po cesti? Na to si nc upamo odgovoriti, ker bi bil potem zaključek z ozirom na ženstvo, ki se splošno pokori modi — tudi sedanji — le prežalosten. ln vsekakor tudi krivičen. Upoštevati treba namreč, da je premnogo žensk, ki si iz tega ali onega, več ali manj tehtnega vzroka ne naročajo oblek pri šivilji, marveč kupijo narejeno. V skladiščih pa so seveda vedno »zadnje novosti«, to sc pravi: najskrajnejše modne norosti. Tu navadno pri vsej »veliki izbiri« ni ničesar pametnega izbrati — vse jo po istem »najnovejšem« kopitu. Tako marsikatera ženska proti lastni volji nosi obleko, ki žali okus poštenega člo-veka. In šo to povejmo resnici na, ljubo, da si mode nikoli ne izmišljajo in je ne določajo ženske same, marveč moški, lo je podjetniki velikih konfekcijskih podjetij in modnih časopisov ter njih risarji in drugi sotrudniki. Seveda dajo zelo žalostno izpričevalo ženskemu spolu, da si da brezpogojno natvesli na ta način tudi največjo nc-okusnost in smešnost, a s to žensko slabostjo treba zaenkrat računati in skrbeti za to, da sc skuša zlo zatreti ob viru. To nalogo bi moralo prevzeti trgovske in obrtno zbornice, ki bi moglo najti pota in sredstva, da bi prisilite oziroma nagnilo velike konfokcio-narje do toga, da bi so pri določanju modo držali gotovih moja. Veliko bi lahko storile za dobri okus v ženski modi tudi krojučice in šivilje, saj sc cla mnogo žensk rado prepričati in voditi od njih. Sodelovati bi pa moglo in moralo tudi vso pametno ženstvo, ki bi moralo v skladišču iu pri krojačici odločno odklanjati vsako modo oziroma modno posameznost, ki žali žensko sramežljivost ali tudi le zdravi človeški razum. Žensko ne smejo misliti, da jih moda za norosti in nedostojno-sti, katere jim nalaga, tudi istočasno opravičuje. Nikakor ne — tc moči moda nima. Vsaka ženska jo marveč koncem koncev le sama odgovorna za svojo obleko. Za narodno nošo bi pa imeli ta-lc predlog; Uvede naj se splošno za ženske šolske deklice, ki jim tako dobro pristaja in jc zanje primerna. Na ta način bi sc šolske dcklice nekako uni- formirale in bi sc izključila prevelika razlika v obleki, ki rodi več trajnih slabih posledic, nego se splošno misli. In kmečko ženstvo naj bi sc vrnilo k narodni noši vsaj pri delu. Krilo — zgornje in spodnje — na modre je pač edino možna pametna noša za delavno žensko. Tudi delavke in gospodinje v mestih naj bi ne nosile drugačnih kril. Koliko manj glavobola in več zdravega teka, več veselja in gibčnosti za delo bi bilo, ako bi ženstvo nosilo krilo na modre. Katera je enkrat poskusila, ne bo več odnehala. Čez oblečeš — ako nočeš nositi rokav-cov — kakršnokoli bluzo ali jopico; zlasti sedanje bluze z daljšimi in krajšimi škrici so kakor nalašč za io. kI v LManl, ki so jih izvršilo učenke mestne slov. osemrazrednice pri Sv. Jakobu v Ljubljani, sc jo vršila včeraj' oh najobilnejši udeležbi ljubljanskega občinstva. Dvorana Mestnega doma, kjer je razstava nameščena, jo bila izredno okusno okrašena; na odru pred veliko cesarjevo sliko skupina cvetlic z zelenjem. Tucli po ostali dvorani stoji med razstavnimi skupinami cvetje in zelenje. — K otvoritvi jc zaigrala vojaška godba na trgu pred mestnim domom koračnico, na odru pa jc nastopih1, skupina 84 učenk gojenk šentjakobske dekliške šolo v kranjski narodni noši ter gojenke-begunke iz iste šole; Kranjice in begunko so so objelo v dokaz sestrsko ljubezni in edinosti v času trpljenja. Nato je godba, katero je gospod polkovnik pl. Kleinschrott blagohotno brezplačno prepustil, zaigrala »Molitev precl bitko«. Predsednik razstavnega odbora gospod ravnatelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik Franc Lavtižar je pozdravil navzoče imenoma gospoda dvornega svetnika viteza Kalteneggcr-ja kot zastopnika deželne vlade, go-spoda polkovnika pl. Kleinschrotta kot zastopnika vojaške oblasti, gospoda častnega kanonika dr. Lesarja kot zastopnika cerkvene oblasti, gospoda deželnega odbornika dr. Pogana kot zastopnika deželnega odbora, gospoda sodnega naclsvetnika Vedernjaka kot zastopnika c. kr. dež. sodišča, gospoda župana dr. Ivana Tavčarja, gospoda finančnega ravnatelja dvornega svetnika. Klimcnta, gospoda policijskega ravnatelja grofa Kiinigla, gospoda predsednika Rdečega križa Del Cotta, učitel jstvo, zastopnike časopisov in vse navzoče. V nadaljnem jc naglasih da ima razstava dvojni namen: idealni it! matcrielni. V gojenkah naj bi se užgala ljubezen do dela, hvaležna ljubezen do junakov, ki branijo domovino, ljubezen do naše Avstrijo, ljubezen do prevzvišonega in milega vladarja iu cele habsburško hiše. Obenem pa naj donose razstava matorielno korist, gmotno pomoč našim junakom invalidom, katerim so namenjeni dohodki razstave. Tako naj se tudi šolska mladina udeležuje domovinskega dela in se utrdi v ljubezni do domovino, da bo vsikdnr ostala zvesto geslu: Vse za vero, dom cesarja! Nato so učenke zapele cesarsko pesem. Ganljivo lepa je bila naslednja točka; Nagovor na cesarja, govorila učenka VIII. razreda Cecilija Prislov. Izvajala jo, da bi tucli šolska mladina rada pomagala domovini. Toda kako? Ti sam, premili cesar, si nam pisal, kaj želiš od nas: Molimo naj za drago našo domovino. In tvoji najmanjši podložniki, ki sc To oklepamo iz celega srca kakor predobrega Najvišjega očeta nas vseh, izpolnjujemo Tvojo željo in molimo! Molimo veliko in prejemamo sv. obhajilo, da bi izprosili od. nebes sijajno zmago naši domovini in slaven mir. In glej! Pomoč božja ni izostala: V Karpatih, ob Soči, Savi in Dravi so se Ti zvili venci neminljive slave. Tako pomaga mladina domovini — ne z mečem, pač pa z molitvijo. Me pa smo hotelo šc drugače pomagati: s svojim delom, s šivanko in škarjami. V duhu stopamo pred Tvoj prestol in To prosimo, sprejmi naš dar! Kličemo Ti: Slava, slava, slava! (Učenke se poklanjajo pred cesarjevo sliko.) Pozdrav gosi oni je govorila učenka VII. b razreda Marija Rus. Mladina, kateri je cesar Franc Jožef 1. na široko odprl duri izobrazbe, prispevajoč sam iz zasebnih sredstev za zgradbo ljudskih šo!. želi v teh vojnih dneh pokazati svojo hvaUžnosi in prihiteli na pomoč domovini. Storile smo to z deli, ki smo jih izvršilo za to razstavo. Sedaj se pa obračamo na srca občinstva, cla pomore našemu namenu do uspeha s tem, da v Čim večjem številu poseča razstavo. Naj pomni, cla jo v teh ročnih delih vpletenih mnogo bridkih misli na očeta in brate, ki vrše svojo domovinsko dolžnost z orožjem v roki, pa tudi marsikatera grenka solzica je orosila ta dela. Zalo nc zame tuj to našega truda, naj nam bo blagoslovljen na korist tistim, ka.tr.im je uspeh razstave namenjen, a Vam Bog plačaj! Učenke zapoje« z velikim občutkom »Domovje mojo Avstrija« in »Oj ti moj dom, ti zemlja mila.« Nato deklamira Ana Jeraj več na h po Gregorčičevo »Soči«, katere proroške besede pretrese j o človeka v s?clnui;i» dneh vedno iznova. Slodi dr. Mihael O a okova »Goriška begunka«, deklaiv.i.a tolminska begunka Jolanda Gabršček, učenka VI. razreda. Pretresljivo lopa pesem sc je prod na šahi na ta način, da je ono kitico deklamirala. Jolamia Gabršček, naslednjo so pa učenke zapele po napevu »Ciganske sirote«. Občinstvo je bilo ganjeno do solz ter jo s pesnijo vred za hrepenelo po tisi i blagoslovljeni uri, ko se bodo naši begunci veselo vračali na svoje domove . . . Marija Rcpič, VIII. razred, je deklamirala Gorjančcvo »Mali in sin« — sin, ki se vrne iz vojske pod rodno streho 7. eno samo roko in tolaži mater: M« i i, clve roki mi jc dal Bog; desno sem žrtvoval domovini, levo posvetim tebi! Sloelc tri pevske točko, mod kale imi jo šo! posebno od srca in do src Kosijcv »Venčok narodnih pesmi« (vso pevsko točke so se izvršile s spremiievanjonv harmonija). »Nagovor na invalide«, sestavila in govorila učenka V D I. razreda Milena ZuP. priča, kak;; resno mv.c-va naša mladina sedanj." rine e. j/.v-jala je: Sever iti jug, vzhod iu zapgd so v plamenu. O«l vseh strani pritiskajo .'ovražniki. a naš! očciie iu brnijo s<» trden zid, ob katerem se razbija io vsi sovražni navali. Ko vidimo nje, kako žrtvujejo za hrambo domovine svojo kri, svoje zdravje in življenje, I udi nismo moglo in smolo zaaslati. Hotelo smo z dolom svojih rok doseči gmotno pomoč za lisio, ki so v hrambi domovine izgubili svojo zdravje, svojo ude, svojo delozmožnost —• za našo invalide. Njim, ki zaslužijo našo najglobljo hvalo/,nosi, volja naš trud, naša skrb, naša ljubezen. Veliko, ;>al, ne zmoremo, a kar'moremo, smo storile —■ io pričaj ta razstava. Naj stori svoje sedaj šc občinstvo, ravnajo se po geslu: Odpri srce, odpri roko, utiraj bratovsko solze. Konča s »Slava« cesarju, kateri klic učenke trikrat ponove. Sledi kitica cesarske pesmi ipojo učenke). Gospa Šolska ravnateljica Marija Marout se zahvali navzočim, da so v tolikem številu počastili prireditev ter povabi k ogledovanju razstave. Okusno in lino ureditev razstave smo žc spredaj omenili. Kar sc tiče del samih, so zares vseskoz taka, da so jim ni treba bati kritike tudi najbolj razvajenega obfinsva. Do malega vso so vezenine: običajno vezenje, richelieu, špansko vezenje itd. Tu najdeš prekrasno vezene bole zastore, prte in po-ložke za mize, mizice, omare, stojala, bluze srajco, ovratnike, veliko število monogramov, več krasnih svilenih blazni itd. itd. Vsak bo z zadoščenjem pozdravil tudi skupino, ki predocuje krpanje. Ljubljansko občinstvo, posebno ženstvo, ki splošno zelo ceni ročna dela in o njih tudi nekaj razume. gotovo nc bo varalo vrlih šentjakobskih učenk v njihovih lepih nadah in načrtih, ki jih imajo s to razstavo, ter bo v obilom številu poscealo razstavo ki so v vsakem oziru sama priporoča — Vsa dela — v kolikor žc niso prodana - so na prodaj in ves izkupiček k vstopnino vred gre za invalide. Klobuk dol nred toliko požrtvovalnostjo mladih deklic! Kdor le nekoliko razume o ročnih delih, bo vedel, koliko truda, napete pazljivosti in skrbnosti, so zahtevala razstavljena dela. In pri tem no smemo pozabiti, da so učenke šentjakobske šolo razen tega izvršile tekom leta tudi šc nad 4000 kosov različnih ročnih dol za vojake. Da so se morale učiti tudi vseli drugih učnih predmetov, sc razume ob sebi. Torej čast' Tako pridna in požrtvovalna šolska mladina daje pač najlepše izpričevalo učiteljskemu zboru, la sme biti ponosen na svojo uspehe in vesel sadov svojega truda. Omenjati moramo na tem mestu, da jc duša tej lepi prireditvi bila šolska ravnateljica gospa Marija Marout, razstavo ženskih ročnih del jc jako okusno aranžirala učiteljica ženskih ročnih del gdč. Marija Meško, pevske točke in deklannranjc je vodila učiteljica gdč. Marija Sere, pevske točke je na harmoniju spremljala učiteljica gdč. Ana Ojstriz. Gospodični sta imeli velik trud, pa tudi velik uspeh! _ ZepMa voj«« pMev. Z ministrsko naredbo, ki jc izšla meseca septembra lanskega leta, sc je naznanila splošna zaplemba predmetov, ki so narejeni iz najvažnejših vojnih kovin, in ukrenila vrsta pripravljalnih odredb za to zaplembo. Sedaj se je z razglasom ministrske naredbe z dne 17. junija končnoveljav-no odredila izročitev teh predmetov. Oddajna dolžnost velja za vsakega' posestnika ali shranje-valca v naredbi navedenih vrst kovinskih predmetov. Ti predmeti se morejo uvrstiti v naslednje velike skupine: Kuhinjska posoda in kuhinjsko oroaje iz nikla, bakra ali medi, priprosto namizno orodje iz niklja, bakra ali medi, kakor kot-liči za umivanje, za sadje, za vkuhavanje, kotli za živinsko krmo in vsakovrstni drugi kotli, dalje kotli v štedilnikih m druge s h r a n e za vodo ter kopa -n e "b a n j e iz bakra, priproste p r e d -1 o ž k e pred pečmi, kotli č i za ž r j a v i c o in podobne priprave iz bakra, medi in drugih bakrenih zlitin. Uteži iz medi, katerih posamezni kos presega 1 ^ kg teže, končno drogovi ali" cevi za "preproge, za oprijemanje in varstvo iz medi, ako se brez težave snamejo in nimajo vlog aii pa take. ki se z lahkoto odstranijo; droge in nosilce za zastore iz medi imajo oddati samo proizvajalci in trgovci. Oddajna dolžnost se razteza dalje na vse k o s i t e r n e predmete, ako nimajo umetniške ali zgodovinske vrednosti. Zaplemba sc izvrši na la način, da se najprej javno razglasi dan, kdaj imajo posestniki predmetov iste oddati. Oddaja se ima izvršiti v zbiralnicah, ki se bodo ustanovile po vseh občinah in po potrebi tudi v občinskih okrajih ali okrajnih delih. Tam bo prevzemala predmete oblastvena komisija in jih temeljem odškodninskih postav kov, kakor jih določa naredba, cenila. Prina-šalcu predmetov se izroči potrdilo o veži materiala in o povračilnem postavku, ki sc ima uporabiti. Odškodnino nakaže vojaška oblast, izplačilo se izvrši potom občine. Ako se kak posestnik predmetov sklicuje na nc-obhodnost predmetov, ki bi jih imel cddati, ali prosi za odlog, da more preje preskrbeti nadomestilo, — ima o tem odločati prevzemna komisija. Nadzorstvo nad natančno izpolnitvijo oddajne dolžnosti bo v gospodinjstvih in pri drugih tej dolžnosti podvrženih osebah izvrševala prevzemna komisija kakor tudi posebna nadzorstvena komisija. Za premišljeno kršitev oddajne dolžnosti določeni kazenski postavki segajo do 3 let strogega zapora, s čimer more združiti sodišče denarne globe do 20.000 K. Druge prestopke oddajne dolžnosti bo kaznovala politična oblast z zapornimi kaznimi do 6 mesecev ali z denarnimi globami do 5000 K. X A X Konccm drugega leta vojne, katero moramo s svojimi zavezniki izvojevati do častnega miru proti celemu svetu v orožju, se je morala sedaj tudi pri nas kakor na Ogrskem odrediti splošna oddaja kovinastih predmetov, ki je na Nemškem že davno popolnoma izvedena. Vsak še mora zavedati, da je to žrtev, ki je v primeri z dosedanjimi žrt\ami v blagu in krvi lesnično majhna, — dolžan brambi domovine in žrtev mu nc bo težka. Čim prej se izvrši oddaja, tem učinkovitejša bo podpora, ki jo bo imela pri tem vojna uprava s preskrbo vojske z najvažnejšimi potrebščinami. VojsKo z lesi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 17. junija. Liradno se razglaša: Ob reki Piut nobenih posebnih dogodkov. Severno od Niezwiske se je izjalovil prekoračcvalni poizkus Rusov čez reko Dnjester. Z nezmanjšano ljutostjo je ponovil sovražnik napade na postojanke zahodno od Wisniowczyka, Iznova se ljuto bore v Woliniji ob Lipi, v prostoru Lukaczy in v odseku Stohod— Stir. Dunaj, IS. junija. Uradno: Posadko utrjenega mostišča Črnovice smo morali včeraj umakniti, pred osredotočenim ognjem topov zelo premočnega sovražnika. Ponoči je izsilil sovražnik na več točkah prehod čez Frut in je vdrl v Črnovice. Naše čete so izpraznile mesto. V vzhodni Galiciji se položaj ni izpremenil, Ogenj s topovi je preprečil napad Rusov zahodno od Wisniowcsyka ob Stripi. V Voliniji so pridobile naše čete na prostoru severno od Lipe, severno od Gorohova in pri Lokačih; odbile so ruske protinapade. Predvčerajšnjim in včeraj smo ujeli 905 Rusov in zaplenili 3 strojne puške. Severno od odseka Turya so ujele v uspešnih bojih nemške sile 11 ruskih častnikov in 3'i4G mož, zaplenile so 1 top in 19 strojnih pušk. Med Sokolom ?.n. Kolki s ni o zopet odbili močne napade Rusov, Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 17. junija.,Veliki glavni stan: Pri Lmsšngenovi vojni skupini so se razvili boji v odsekih Stohod in Stir. Deli armade grofa pl. Bothmerja stoje zopet v boju s sovražnikom severno od Frzevloke. Berlin, 18. junija. Veliki glavni stan: Vojna skupina generala pl. Linsin-geita je odbila ob Stiru ua obeh straneh Kolkov ruske napade. Med cesto Rovel-Luck in odsekava Tury so vzele naše čete v uspešnih bojih Kusom li častnikov in 3446 mež, na plenu pa 1 top in 10 strojnih pušk. Na bojni črti armade generala grofa pl. Bcthnerja so se sovražni napadi severno cd Frzevloke krvavo zrušili že v zaphalnem ojmju. Vrhovno vojno vodstvo, RUSKO URADNO POROČILO, 15, junija. Zahodno bojišče: Živahno je streljalo sovražno topništvo na več mestih bojne črte ob Dvini južrozahodno od Maroškega jezera. Nemci so poizkušali nato zapustiti svoje strelske jarke, a smo jih vselej odbiti. Pri Baranovičih sc je razvil krajen boj, s katerim smo vzeli nekaj sovražnih jarkov; protinapad Nemcev nas jc prepodil nazaj v naše izhodne jarke. Napredovanje generala Brusilova se je včeraj nadaljevalo. Na raznih delih bojne črte smo zopet ujeli sovražnike in zaplenili vojno orodje. Sovražnik je nadaljeval na več mestih svoje protinapade in se je trdno ustalil v svojem novem ozemlju. Po zdaj izpopolnjenih poročilih znašajo številke ujetnikov in vojnega plena: | 1 general, 3 poveljniki polkov, 2467 častnikov, 5 polkovnik zdravnikov, približno 150.000 vojakov, 163 lopov, 266 strojnih pušk, 131 metalccv bomb in 32 metalcev min. Petrofjrad, 16. junija. Armade južno od Poljesja se bojujejo dalje. Naše čete so zadale sovražniku v bojih težko izgube. O boju so došla sledeča podrobna poročila iz raznih odsekov: Med zasledovanjem sovražnika zahodno in južno ocl Lučka jo izvedlo našo konjeništvo več uspešnih bojev. Severozahodno od Kremjenjeca so vrgli naši oddelki hrabrih čet generala Saharova po besnem boju sovražnika z odločnim napadom iz njegovih utrjenih postojank med Kozinom in Tar-novko (3 km južnovzhodno od Kozina ob Plaszevvski). Nek naš mladi polk, vcdil ga je polkovnik Tatarov, jc prekoračil po lju-lem boju potok; vojaki so brodil do brade vodo; ona stotnija jo zašla v globoko vodo in je utonila. Hrabrost vojakov in častnikov jc prisilila sovražnika, da jc zbežal. Zaplenili smo dva topa, veliko strojnih pušk in na tisoče pušk, patro-nov in velikanske zaloge žic. Naša pehota sc jc polastila z mogočno podporo topništva z besnim napadom eozda Hostoki (lO1- km južno cd Novega Počajcva). Vjcli smo ujetnike, eno strojno puško in metalce mm. Vsled junaških napadov čet generala Terbačeva so izpraznili Avstrijci včeraj postojanko pri Ilajvoronti in pri Gnilovodi (8'^ km južnovzhodno od Hajvoronke na vzhodnem bregu Stripe. Boj šc traja severozahodno od Bučača z Avstrijci in z nemškimi podpornimi četami. Sovražni letalec jc metal bombe na Tarnopol. Ob Dvini in južno od tam proti Po-ljesju ogenj pehote in topništva. Naše topništvo je včeraj ljuto obstreljevalo sovražne postojanke pri Dvinsku. V več odsekih podvzeti napadi sovražnika so se zrušili vsi v našem ognju. POLOŽAJ NA SEVEROVZHODNEM BOJIŠČU. Nemški major Moraht piše: Število južnozapadne vojske, ki jo je sovražnik vrgel proti našim obrambnim pozicijam med Styrkniem pri Čartorijsku in prostorom pri Črnovicah — ceni na najmanjc 600.000 mož, ne vštevši rezerve. Prizadete so nemške čete na Styru, avstro-ogrske v prostoru zapadno Rovna do armade grofa Bothmerja na Strypi, poiem ta zadnja armada in vojska generalnega polkovnika Pflanzer-Baltina. Vse tc vojske se morajo težko boriti, vendar ni kar verovati ruskim poročilom, ko govore o velikih številih ujetnikov in strašnih izgubah. Rusi so dosedaj dosegli nekaj uspehov. Prodrli so v prostoru Kolkov preko potoka Kormin; poizkušajo prehode preko reke Styr in so se polastili tudi trdnjav Luck in Dubno. Tu se je torej ruska fronta izbočila na zapacl v globino kakih 50 kilometrov. Ruska konjenica poseza še dalje in branitelji so bili prisiljeni, umakniti se od sprednjih črt. Tu je igrala vlogo železniška mreža iz kijevske in chersonske gu-bernije. Končuje se pri trdnjavi Rovno, kjer je že začetkom vojne izkrcavala velikanske mase čet, ki so tedaj preplavile Galicijo. Južneje ležeči napadalni prostor )c med Tarnopolom in Zaleščiki. Tu se vrše boji med Tarnopolom in Bučačem. Tu so bile čete bavarskega generalnega polkovnika Bothmerja zmagovalke. Tudi pri Kolkih so naši z energičnim protinapadom potisnili zopet sovražnika čez reko Styr. Tretji napadalni pi -tor jc v kotu med rekama Dnjestrom in Prutom in so pri Bojani trdi boji s sovražnikom. Ruska kava-lerija zavzemlje prostor med Horodenko (zapadno cd Dnjestra) in Sadagoro, ki leži takorekoč pred vratmi mesta Črnovice na severnem bregu Pruta. Impulz za ta ruski napad vidi rečeni nemški strokovnjak v dogovorih na pariški konferenci za medsebojno pomoč, ki pa ne doseže svojega cilja, ker sta centralni velevlasti še daleč od utrujenja. Tako malopomembni so ruski uspehi, da niso mogli odložiti padca Salandre niti za par dni. Ruski napad v Galiciji in Voliniji tudi nc razbremeni italijanske vojske. Pa tudi Francija nc pričakuje mnogo od te ruske ofenzive. Tem uspehom ruske vojske bo sledil — kakor lani proti Binden-burgu — v par tednih .... poraz. RUSI NAMERAVAJO UDARITI SKOZI RUMUNIJO. Amsterdam. V Londonu resno pričakujejo, da udarijo Rusi iz Besarabije čez Donavo na njen desni breg in tako odrežejc pota v Turčijo. KRVAVI BOJI FRI ČRNOVICAH. Bukarešt. Boji dne 16. t. m. pri Črnovicah so bili, kakor poročajo rumunski listi, izredno krvavi. Rusi se no ozirajo na nobene žrtve ljudi in pošiljajo neprestano nove množico v boj. POLOŽAJ NA SEVEROVZHODU SE BOLJŠA. Krakov, Tukajšnji listi pišejo: Mestni poveljnik razglaša, da se je položaj 17. t. m. izboljšal. V kratkem se položaj popolnoma pojasni in ne bo nikakega povoda več za vznemirjenje. VLOM IN NE PREBITJE. Geni. »Pclit Journal« sc čudi, ker pišejo petrograjski listi glede na bitko v vzhodni Galiciji bolj o vlomu kakor o prebitju sovražne bojne črte. STRAŠNE IZGUBE RUSOV. Kodanj. Tukajšnji listi poročajo, da jo imela ruska armada ob zadnji ofenzivi skoraj nenadomestljive izgubo, ker se vojskujejo zdaj skoraj žc zadnje rezerve. Izgub ni mogoče nadomestiti, nadomestiti tudi ni mogoče rabljenega materijala. Rusko vojno vodstvo je po francoskem vzorcu v tem boju polagalo glavno važnost na vpo-rabo strupenih plinov. Kodanj, 17. junija. Bitka v Galiciji in v Voliniji divja dalje. Rusi so z velikanskimi silami obnovili napad v celem prostoru od rumunske meje do Stira. Njih izgubo so zelo težke, posebno častnikov so zelo veliko izgubili. Samo v odseku generala Lešetickega so padli štirje generali, trije so pa težko ranjeni, med njimi sta sc nahajala dva zborna poveljnika. V celoti jo padlo 14 generalov, oziroma so bili težko ranjeni; polkovnih poveljnikov jc padlo 17, 8 jih je ranjenih. Stotnikov in poročnikov jc primeroma tudi več. padlo, kakor v prejšnjih bitkah; zelo veliko jo padlo tudi praporščakov. Kodanj. Ruske izgube v zadnjih bojih so bile zopet strašne. Z ognjem strojnih pušk so zopet gonili svoje vojake: med njimi zelo stare in zelo mlade, na naskok. Vse rezerve so že zapletene v boj; pripeljali so na bojišče tudi ves bojni material. Topništvo in ženijo vodijo Belgijci. Umrla sta generalni major Bizjulko in general Radiov. Z rusko me je sc poroča; V petro-grajskih vojaških krogih cenijo ruske izgube na 280.000 mrtvih, ranjenih in ujetih. SRBSKI VOJAKI NA GALIŠKI FRONTI. Budimpešta, 17. junija. »Az Est« prinaša: V vzhodno galiških bojih ranjeni častnik poroča, da so bili pri ruskih naskokih v prvih vrstah srbski vojaki. ki so barbarsko ravnali z ujetimi ogrskimi narodi, katerih so večino posekali. Nek ujeti ruski častnik je povedal, da se je ruskim četam v nekem povelju sporočilo, da je to zadnja velika bilka, ki sc mora posrečiti, zato mora zadnji ruski vojak na bojišče. KRALJ ITALIJE OBČUDUJE RUSE. Petrograd. (Kor. ur.) Car je. dobil sledečo brzojavko kralja Italije: Z vsem laškim ljudstvom se nahajam v duhu s čustvi globokega občudovanja pri mogočnem prodiranju Tvojih vojska. Pošiljam Ti najsrčnejše in najprijateljske čestitke. V prepričanju, da dovedejo skupni napori do končnega uspeha, Tc prosim, bodi uverjen, da je moje prijateljstvo neomajljivo. Viktor Emanuel, RUSINJE GRADE STRELSKE JARKE. Kodanj. V Besarabiji, na Podoljskem in v Voliniji je zapovedal vrhovni poveljnik odeškega vojaškega okraja, naj pritegnejo h gradbi utrdb kmečka dekleta od 17, do 30. leta pod vodstvom civilnih inženirjev. Vsled priklopitve žensk ne bodo odtegovali več vojakov od armade za gradbo strelskih jarkov in utrdb. RUSI O NAŠIH VOJAKIH. Berlin. »Tageblatt« poroča iz Stock-holma: Vsi ruski listi soglašajo, da izgledajo izvrstno avstrijski ujetniki i;, Galicije; vsi so dobro oboroženi, mladi in zdravi; branili so se zelo hrabro, dokler niso zašli v tak položaj, da so se morali uclati. POMANJKANJE MESA NA RUSKEM. Stockhoim, 18. junija. Ruska vlada je izdelala zakonski načrt, ki odreja, da sc bodo v bodoče na Ruskem vsled pomanjkanja mesa vpeljali trije brezmesni dnevi. Med tem se jc pa izkazalo, da je ta odredba nezadostna. Član dumo Šulgin jo predlagal, naj sc polog treh brezmesnih dni ua teden prepreči prodaja mesa skozi 14 tednov v letu v okviru cerkvenih postnih postav. Petrograd, 18. junija. »Rječ« izvaja, da se bodo prebivalci Petrograda hočeš nočeš morali privaditi na rastlinsko hrano, kor bo mesto odslej moglo dobiti na dan le 100 glav živine, med tem ko bi jih v resnici potrebovalo 2000. A V ii RUSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 17. junija. Uradno se razglaša: Na bojni črti ob Soči se je uncl sinoči zelo živahen sovražni topniški ogenj med morjem in Griže hvdom. Odbili smo iz »Adria«-delevnic podvzeti napad Italijanov na našo postoanko, ki se nahaja pri tržiških toplicah. Na pobočju vzhodno od Tržiča so se bojevali z '-».talci min in z ročnimi ot anatam* V severnem odseku bojne črte ob Soči sc je izjalovil nr.pad sovražnika na Mrzli vrh. Uspeli tudi niso trajni napori Italijanov proti našim postojankam v Dolomitih. Tam go se zrušili včeraj napadi pri Rufrsddo in pred Croda deU'Ancona. Z isto usodo so se končali močiu^ napad« sovražnika is prostora pri Primolanu proti našim postojanl«an''prf kotu. katerega tvor? meja in proti Monte Meletta. Napad znatnih italijanskih sil smo odbili tudi na naši bojni črti jugozahodno od Asiago. V tem prostoru smo ujeli 13 italijanskih častnikov in 354 mož, zaplenili smo pa 5 strojnih pušk. Dunaj, 18. junija. Uradno: Italijani so se na bojni črti oh Soči zopet na več mestih pripravljali, da napredujejo, tako prati južnemu delu gore sv. Mihaela, kakor tudi proti našim višinskim postojankam severno od mo-sSišča pri Tolminu. Zahvaliti so moramo ognju naših topov, da se noben napad ni razvil. D slo vanj o sovražnika v Dolomitih je splošno ponehalo, le Monte Cadini se je nahajal nekaj časa pod zelo 1 j utiša ognjeni s topovi, ki mu je. sledilo več slabejsih, kmalu odbitih napadov. Iz prostora pri Primolanu in na našo bojno čarto južnozahodno cd Asia-ga so ponovili Italijani svojo napade, katere smo povsod odbili. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Ilofer, fml. Italijansko uradno poročilo. 15. junija. Mecl Adižo in Brento so trajali včeraj ljuti boji s topovi na obeh straneh; delovale so tudi čete naših poizvedo-valcev. Naše topništvo je razkropilo korakajoča krdela sovražnika in je obstreljevalo na več točkah učinkujoče postojanke sovražnih topničarjev. Na bojni črti Posina smo odbili dva sovražna napada na Monte Ciove in na Monte Brazone. V odseku Tržič je vlomila sinoči po kratki, toda močni in učinkujoči pripravi s topovi naša hrabra pehota brigade Napoii (75. in 76. polk) s podporo kavalerijskih pešoddelkov presenetljivo v sovražne črte vzhodno od Tržiča in južno od Sv. Antona. Po ljutem borenju jih je vzela popolnoma. Ujeli smo ob tej priliki 488 mož, med njimi 10 častnikov in zaplenili 7 strojnih pušk in veliko orožja, streliva in drugega bojnega orodja. Skupine Capronijev so obstreljevale železniško postajo Matarejlo (v dolini Lagarina) in sovražna bivališča blizu dolin Nos- in Campo Mulo, Učinek je bil prav dober. Sovražni letalci so vrgli nekaj bomb v Padovo, San Giorgio di Ncgaro in Porto Rosego, Ranjeni sta dve osebi, škode je jako malo. IG. junija. Med Adižo in Brento je včeraj poizkušal sovražnik še enkrat zaman krvave napore, da zruši naš odpor, ki sc jc zdaj na celi bojni črti popolnoma utrdil. V dolini Lagarina so napadle ponoči na 15. strašne sovražne sile presenetljivo naše postojanke pri Serravalle in na Coni Zugna, a po triurnem ročnem metežu smo jih pognali v beg in jih zasledovali s svojim natančno zadevajočim ognjem. Na bojni črti Posina-Astico se je omejeval sovražnik po poizkušenem napadu ponoči v odseku Campiglia na krepko obstreljevanje s topovi; naši topovi so mu odgovarjali. Na visoki planoti Asiago so po besni pripravi s topovi napadle sovražne množice, približno 18 bataljonov, večkrat našo bojno črto ocl Monte Pau do Monte Lcmerle in sicer na krilih demonstrativno, v središču pa odločno; toda ljuti napadi pehote so se zrušili vselej pred našimi črtami, pred katerimi je popustil sovražnik kupe mrličev, dasi je podpiral vsak napad prej val topniškega ognja. S posrečenim našim protinapadom na Monte Lcmerle smo privedli ujetnike in eno strojno puško. Tekom opisanih podjetij smo vzeli sovražniku 254 ujetnikov. Na ostali bojni črti do morja nobenih važnih dogod-ov. Prestolonaslednik o naših krajih. Vojnemu poročevalcu »Berliner Tageblatta« je naš prestolonaslednik, ko sta si ogledovala gorovje, kjer jc prodrl prestolonaslednikov zbor, dejal: »Še lepši kot ta odsek, je dolomitska bojna črta, med tem ko jo krnsko ozemlje enako kamonito kot to gorovje. Na Krnu se je posebno odlikoval pešpolk 34., ki nosi ime cesarja Viljema. Isti polk, ki je vzel Pjotrkov in kril umikanje iz Srbije. Najžalostnej-ša so mu zdi Komenska planota, katero edino pogled na morje napravlja nekoliko bolj prijazno. Seveda, prebivalcem jc tudi Doberdobska,planota lepa, kajti naravno vsak ljubi svojo domovino. Ruski napsd vpliva le malo na na5 nastop v Italiji. Amsterdam, »Handelsbladet« izvaja; Nastop Rusov v Galiciji in v Voliniji vpliva V Italiji le v toliko, da bodo Avstrijci po- časnejše prodirali, a le v slučaju, če bodo( res tudi Rusi dosegli uspeh. Izjavo laške vlade o ptiložaju na tirolskem bojišču. Lugano. Laška vlada jo objavila komunike o bojih na južnem Tirolskem, da dokaže, da so prevzeli Italijani iniciativo. Seveda Cadornova poročila slovejo popolnoma nasprotno, ker se govori v njih izključno, cla so le odbili avstrijske napade. Izgube Lahov na morju, Milan, (Kor. urad.) »Corriere della Sera« poroča, da so potopili podvodni čolni meseca maja 10 laških parnikov s 37,000 tonami in 11 jadrnic z 8500 tonami. Dve laški ladji potopljeni. Fariz, 17. junija. (K. u.) »Potit Journal« poroča iz Palerma: Ogenj nekoga podvodnega čolna je potopil neki laški parnik severno od Palerma. Isti dan jc bila potopljena velika laška jadrnica pri otoku Elico {'>)■ posadko so rešili. Rim, 18. junija. (K. u.) »Agenzia Štefani« poroča, da sta potopljena italijanski parnik »Motia« in italijanska jadrnica »Australia«. Laški admiral umrl. Lugano, 18. junija. (K. u.) Listi poročajo, cla je umrl vpokojeni poclad-miral Gagliardi. Potres v srednji Italiji, Lngano. Ravenno, Rimini, San Marino, Cačtolico, Jakin in sosednje kraje je obiskal 16. t. m. ob 3. uri 28 minut zjutraj močan potres, ki je povzročil paniko in poškodoval težko hiše. XXX Naši topovi povzročili laško krizo. Amsterdam, (Kor. urad.) »Manchester Guardian« izvaja v uvodniku; Avstrijski topovi niso le prebili vrzeli v italijansko bojno črto pri Trentinu, marveč so tudi povzročili, da je padla italijanska vlada in da se nahaja narod v političnem položaju, ki jc nevaren. Položaj se jc poslabšal, Lugano, 17. junija. (Kor. ur.) Iz Rima došle vesti pravijo, da je reševanje kabinetne krize napravilo včeraj korak nazaj. Težave so se pojavile zlasti zaradi Sonni-novih želja glede oseb, ki naj bi ne pripadale kabinetu. Zakladni minister je baje nepričakovano izrazil pomisleke glede ob-držanja svojega mesta. Poizkus, da bi se sprejel poslanec Colosimo kot zastopnik Giolittijevih pristašev v zbornico, se tudi ni posrečil, posebno, ker prete njegovi strankini pristaši, da ga zataje. Relativno zagotovljen se zdi vstop voditelja klerikalne skupine posl. Mede in več radikal-cev. Nikjer se ne opaža veselo zadovoljstvo zaradi oseb ali politično-strankarske sestave novega kabineta, ki se zdi, da nikakor ne predstavlja narodnega edinsLva, Ravnotako se tudi ne opaža zaupanje v njegovo politično in parlamentarno solidarnost. Bosseli s kraljevim odlokom pooblaščen, da sestavi novo laško ministrstvo. Lugano, 18. junija. (Iv. u.) Na željo poslanca Bosselija in zunanjega ministra Sonnino je povabil kralj k sebi zakladnega ministra Carcano, cla ga pregovori, naj ostane na svojem mostu. Ko jo Carcano kralju ustregel, jo končal i3osseli pripravljalna dela za sestavo nove vlade. V ministrstvu bodo trije do šest ministrov brez portfelja iu sicer Bosseli kot ministrski predsednik, poslanec Bissolatti kot nadzornik vojske, daljo republikanec Gomandini in šc nekateri, ki pa še niso končno določeni. Ustanove tudi dve novi ministrstvi in sicer eno za vožnjo po železnicah in z ladjami, drugo za industrijo, trgovino in za clclo; ti dve ministrstvi prevzameta poslanca Arlotta in de Nava. Notranji minister postane dosedanji pravosodni minister Orlando. Sonnino, Carcano, dalje vojni minister Moroni in mornariški minister Corsi obclrže svoja dosedanja mesta. Ostala ministrstva so razdelili takole: pouk Ruffini, pravosodje Sacchi, finance Meda, stavbe Bononi, kolonije Coio.si-mo, poljedelstvo Raiueri, pošto Ferra. Bononi jc moral pač prvotno mu namenjeno finančno ministrstvo zato zamenjati s stavbnim, ker je enkrat računal, da vojni stroški no bodo znašali več kot dva milijona lir in obetal, cla jih bodo povrnili davki rešenih dežela. Meda, proti katerega ministrstvu, kakor sc zdi, z vatikansko strani niso ugovarjali, bo prinesel v finančno ministrstvo, vsaj po njegovem delovanju v listih katoliškega trusta bi sc tako sklepalo, kritičnega duha za obravnavo carinsko političnih vprašanj, cla jc italijanska zunanja trgovina po naravi navezana na osrednji velesili. V finančnem ministrstvu baje ostane kot državni podtajnik Baslini, ki bo določal o izvoznih dovoljenjih in o dotičnih pristojnih zadevali. Po strankah bo pet konservativno liberalnih ministrov, cn klerikalec, štirje demokrati, dva radikalen, dva reformna socialista in en republikanec; oba vojaška ministra ne pripadata strankam. Moč pripadajočih mu strank lahko računa vlada Bosseli približno tako visoko, kolikor poslancev jo glasovalo 10. t. m. za Salandra. Socialisti, ki so s svojimi 39 glasovi 10. t. m. ustvarili večino, ostanejo v opoziciji. S skrajnega stališča jc zanimivo, ker ne bo noben minister zastopal pokrajino Benetke. Novo ministrstvo bo, ko jo dobil Bosseli danes odlok kralja, ki mu uradno naroča, naj sestavi novo vlado, jutri priseglo; dne 27. junija se pa predstavi državnemu zboru, ki prične najbrže takoj razpravljati o morebitnih političnih izjavah novo vlado in novih ministr. mestih, katerih potreba sc ne priznava splošno. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berliii, 17. junija. Veliki glavni stan; Lahko srno odbili napad francoskih poizvetiovalcev pri iiteauhia severno od od Aisno. Znatno možno jc streljalo topništvo v ozemlju Moze; v ranih jutranjih urah sc je pomnožilo deloma do posebna bes-nesii ¥ Vogezili smo zadali sovražniku severovzhodno od Ceilesa z razstrelbo precejšnje izgubo; zahodno od Sennhei-ma smo odbili manjši oddelek sovražnika, ki je začasno vdrl v naš jarek. Letalci so na obeh straneh živahno delovali. Skupine naših letalcev sa vrgle veliko bciab na vojaško važne točka v Bcrgues (francosko Fiandersko), Bar le Duc in v prostoru Dombasle-Einville-Lunevilie-Blainvillc, Berlin, 18. junija. Uradno: 05j raznih naših postojankah naše bojne črii.3 meil fcslgšjsks^francosko bojna 6xlo in Somme živahno delovanja s topovi in poizvetiovalcev. Na i a veni brega Moze so sa bili ponoči boji pehale sa prednje kose jarkov na južni strmini »Mrtvega moža«. Na desnem bregu reke se je izjalovil z vecurnim pripravljalnim ognjem uveden močan francoski napad pred nemškimi postojankami v gezdu Thtaumont. Mal jarek, ki ga je vzel sovražnik v najsprednejši postojanki, smo ponoči zopet izčisiili. Letalni napad na Sar 'o Duc sq je ponovil. V ognju naših obrambnih topov jc padlo in se razbilo francosko dvokrilno letalo zahodno od Lassigny. Fri Besange-Lagrande južno od Chaieau Salins je sestreli! poročnik Windgens svoje 6, poročnik EESIsendoif svoje 5 sorražuo letalo; letalci enega letala so m rivi. Razvaline nekega v zračnem boju premaganega francoskega tivokrilne?;a letala smo opazovali, 2io so fjoreie severa-vzhodno cd gozda Hcssen. Vrhovno vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Pariz, 16. junija. Ob 3. popoldne: Na levem bregu Mozo so Nemci večkrat napadli strelske jarke na južnem pobočju ;>Mrtvega moža«, katere so včeraj Francozi vzeli. \ si poskusi so se izjalovili v našem ognju. Skupno število na loj točki ujetih Nemcev znaša 180 mož, med njimi 5 častnikov. Na desnem bregu so Nemci proti 6. uri zvečer pričeli z mogočno ofenzivo' proti naši postojanki severno od utrdbe Thiaumont od višino 321 do dohodov k višini 320. Ogenj francoskih strojnic in pušk je zlomil vse napade Nemcev in jim zadal težke izgube. Proti 10. uri zvečer so poskušali Nemci po obstreljevanju z granatami težkega kalibra napadati dalje vzhodno proti francoskim strelskim jarkom na južnem robu gozda Caillotto. Francoski zapiralni ogenj jo onemogočil, cla niso mogli prodreti iz strelskih jarkov. Drugod artiljerijski ogonj. Ob 11. uri ponoči: Na oboli bregovih Mozo tekom dneva od časa do časa delovanje artiljerije. Pehota ni delovala. Potrjuje so, da nas jo naš proti južnem pobočju »Mrtvega moža« izveden napad spravil v posest sovražnih jarkov na črti približno 1 km dolgi. Vsi poskusi sovražnika, da bi nas prepodil, so so popolnoma izjalovili. Število ujetnikov jc poskočilo na več kot 200, mecl njimi 6 častnikov. — Na ostali bojni črti nobenih važnih dogodkov. Nnpad Ictalcev na Bar-le-Duc. Berlin, (Uradno.) Veliki glavni stan: Ko se je pred nekaj časom uspešno napsde! Bar-le-Duc, končna železniška postaja in eiapska giavna postojanka francosko armade v Verdunu, so se pritoževali na francoski strani, da je Bar-le-Duc odprto mesto; omenjalo se pa ni, da so francoski tetalei iz prej, dasi brez uspeha, napadli z bombami odprla irancoska mesta v nemški posesti, n. pr.: Vouzieres, Charle-ville in Mezieres. Pri Verdunu Nemci počasi, a trajno napredujejo, Kodanj. Vojaški sotrudnik lista »Ber-lingske Tidende« izvaja: Dogodki pri Verdunu sc razvijajo vedno po enakem pravilu. Nemci počasi, a trajno napredujejo. Od časa cio časa se Francozom posreči, da zopet pridobe kos izgubljenega ozemlja, a Nemci prično takoj zopet napadati iznova in napredujejo nato hitrejše kakor so prej. Sovražno ozemlje tako razstrele, da ga ni mogoče več braniti. Francozi govore vedno o velikih izgubah Nemcev, a nc od svojih lastnih; so li res še vedno tako neznatne? Francosko temeljno načelo sicer slove, rajši izgubili zemljo kakor kri, a s trajno izgubo zemlje sovražnik vedno napreduje. London, (Kor, ur.) Lord Northcliffe je rekel v nekem javnem goveru, da so izgube Francozov v vojski večje kakor si jih predstavljajo Angleži. Govornika skrbi, ker sc Nemci vedno bolj približujejo Verdunu. Dve francoski letali trčili v zraku iu sp razbili. Pariz, 18. junija. (K. u.) V Pantik sta trčili 18. t. m. dve letali v višini 1800 metrov in sta sc razbili, ko sta padli na tla. Naravnost čudež je, ker sta ostala oba letalca živa. Gospodarski posvet sporazuma. Fariz, 17. junija. (K. u.) Gospodarski posvet sporazuma jo končal včeraj svoje delo. Soglasno so sprejeli celo vrsto predlogov, katere razglase 21. t. m. v deželah zaveznikov. Poincarč jo sprejel po končanem delu člane posveta. Tudi Francozi si izposojujejo v Ameriki. New York. Newyorške banke so oivo-rile Franciji nov kredit v višini 100 milijonov dolarjev v obliki 51 c/o z založenimi efekti zavarovanega posojila za dobo treh ao petih let. Koliko stanejo Francijo zaveznik!, Easel, Ribot. trdi, da je izdala Francija za zaveznike do 1. maja 11 in pol tisoč milijonov frankov. Doeoii ii Balkanu. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 18. junija. (Kor. ur.) Poroča Ag. tel. Bulgare. Poročilo generalnega štaba z dne 17. junija: V Vardarski dolini nel jut artiljerijski cvcboj in boji med patrulami. Na ostali južni ironti mir. Zadnji čas uničujejo Angleži in Fran cozi žito na poljih z zažigalnimi bombami. Včeraj so vrgla štiri sovražna letala v okolici krajev Cineli in Tarašmanii ob ustju Meste več bemb posebne vrste, da bi zažgali polja. Povzročili so požare, ki so se pa takoj pogasili, Včeraj zvečer je vrglo sovražno letalo pet bomb na mesto Bitolj; dve civilni osebi sta bili lahko ranjeni. Škoda na stvareh jc neznatna, Drugi sovražni aeroplani so brez učinka metali bombe na Valandovo, Djevdjeli in Dojrasi. Naši aeroplani so obmetavali z bombami sovražne tabore pri Karasinancih, Somclkolmovu in Mihaelov««., kakor tudi tabore krog vežba-lišča pri Kukušu. Vsi na-i: letalci so se vrniti nepoškodovani. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 17. junija. Veliki glavni slan: Izvzemši uspešnih. napadov naših leta ter.v na napravo sovražnika se nič bislveuega ne poroča. Vrhovno vojno vodstvo. Francosko poročilo o bojih na Balkanu. 16. junija. V zadnjih 14 dneh sla obe artiljeriji živahno delovali pri Vardaru in pri Dojranskem jezeru. Obstreljevanje jc bilo posebno ljuto 4,, 8„ 10. in 15. junija. Pehota ni nič važnega podvzcla. V hribov-sk cm ODScku pri Vardaru nekaj bojev med poizvedovalci. Ob Strtimi so se utrdili Bolgari pri utrdbi Rupel, a naprej na grško ozemlje niso prodirali. Sovražni letnici So v zadnjih 14 dneh le malo delovali. Bombe smo metali 7. t. m. na tabore in naprave sovražnika v Petriču, Gcvgeiiju, Štipu in v Radovištu, 11. na utrdbo Rupel, ' 14, na Petrič-Strumico. Dne 3. smo razglasili nad Solunom oblegovalno stanje. Boji pri Solunu. Amsterdam, 17. junija. (Kor. ur.) » Times poročajo iz Soiuna: Sovražnik je danes s topovi krepko obstreljeval naše postojanke. Na neko tečko je padlo tekom dneva 200 granat. Zahvala angleške vlade Bolgariji. fcolijji, 18. junija. (Kor. ur.) »Agence telegraphicjue Bulgare« poroča: Ameriško poslaništvo je obvestilo zunanje ministrstvo, da .sc angleška vlada bolgarski zahvaljuje radi njene prijaznosti ob pošiljatvah vojnim ujetnikom v Bolgariji iz Bukarešta. Grška v ententinih rokah. Ženeva, 17. junija. Lyonski listi pišejo: Vse poštne zveze z Atenami so pretrgane. V Solunu in po drugih mestih so zaprli plinarne, ker ni premoga, grozi isto tudi drugim tovarnam. Vlada si ne more pomagati, kar je priznal v zbornici minister Gunaris. Poslanci iz Epi-ra so ga prosili za živila. Vlada se trudi, pa povsod zadene na ovire; zveze po morju so pretrgane, no suhem pa zaprte. V tem času morajo biti Grki složni, da dokažejo neuspešnost sedanjega nasilja. Nek poslanec je predlagal, da naj se naprosi Ameriko za posredovanje. Demontracijc proti Angležem in Francozom v Atenah. Bern, 17. juniia. (Kor. ur.) Francoski listi poročajo, da so sc ob manifestacijah v Atenah kralju Konstantinu na čast zbrali ljudje pred francoskim in angleškim poslaništvom, kjer so grozili in kričali. V gledališčih so predstavljali igre, ki žalijo sporazum. Na ulici so napadli nekega uradnika angleškega poslaništva. V Stadionu so postopali kakor s sumljivimi osebami s člani angleškega poslaništva; med njimi se je nahajal tudi novi načelnik mornariške misije admiral Palmer; ko je došla kraljeva rodbina, so Angleže nadzorovali grški tajni policisti. S Pireja ne vozijo več grške ladje. Milan, 17. junija. (Kor. ur.) » Corriere della Sera« poroča iz Aten: Noben grški parnik ne zapusti Pireja, ker so izjavili grškim plovnim družbam v francoskem in angleškem poslaništvu, da je prepuščeno poveljnikom brodovij sporazuma zapleniti parnike, ki se odpeljejo na morje. Pošto, namenjeno Italiji, bo prepeljala neka grška torpedovka. Mednarodna finančna kontrola ne dovoli Grški narodni banki izdati bankovce v višini 30 milijonov. Bern, 17. junija. (Kor. ur.) »Matin;« poroča iz Aten, da mednarodna finančna, kontrola ne dovoli grški narodni banki izdati nove bankovce v višini 30 milijonov frankov. Angleška in francoska vlada sta sklenili, da izključita obligacije novega grškega posojila iz pariške in iz londonske borze. Poojstrena blokada Gsrške. Milan, 18. junija. (K. u.) »Corriere della Sera« poroča iz Aten: Blokada proti Grški se je poojstrila. Francoske in angleške ladje ne dopuste tudi prevažanja žita. Položaj se poslabšuje. Rumunija. Stockholm, 17. junija. »Ruskoe Slovo« poroča iz Bukarešta: Pritisk ruske ofenzive na Bumunijo je očividno oživel agitacijo intervencionistov, toda se prav nič še nc ve, kako se bo držala Rumunija spričo bodočih dogodkov, če ve, da od ruskih čet grozi nevarnost 'celi rumunski meji. Rumunsko vojno vodstvo zbira čete na ruski meji. Ni izključeno. da vso rumunsko armado postavijo v vojno stanje. Nikakor nc mislimo teh dogodkov pretresava)! s preveč skrbi polnim očesom, četudi no moremo tajiti, da razpoloženje v deželi ni ravno nam v korist. V Rumuniji so zelo oprezni proti Nemčiji, posebno po zadnjem kanclerjevem govoru. Rumunski vojaški krogi so prepričani o veliki vojni moči Nemčije in zato mislijo, da bo Nemčija, ker je ententa odklonila njeno pripravljenost za mir, nadčloveško napela vse svoje sile, da zada ententi strahovit udarec. V Rumuniji hujskajo na vojno. Bukarešt, 17. junija. Rumunski in-tcivencijonisti delajo velike priprave za juirajšnje zborovanje. Ententino časopisje poudarja v dolgih člankih, da je sedaj prišel čas, ko mora Rumunija poseči v vojno. »Adcverul« kar poziva množice, da naj od kralja zahtevajo vojno. Ravno tako govori federacija uriionistov. Rusom prijazni listi pozivajo. da naj so Rumunija pridruži Rusiji. Na zborovanjih bosta govorila Take .Touescu in Filipescu. Značilno jc, da je rumunsko javno mnenje popolnoma mirno in ne kaže nobenega razburjenja. (Za zadnji stavek ne moremo jamčiti. Op. ur.) »Minerva« prinaša razgovor z nekim rumunskim ministrom, ki je rekel: »Mi si ne želimo grške Nikakor ne moremo dovoliti, da bi se voj a joče se stranke bojevale na naši zemlji ali kakor si že bodi se dotaknile rumunske neodvisnosti.« Ruski buknreški poslanik odide. Kodanj, 17. junija. Tudi »Novoe Vreinja« poročajo sedaj, da bo odpoklican ruski poslanik v Bukareštu. mer iiiooii v m\ no morju. Kaag. »Daily NcwS'-. objavljajo pismo nekega inženirja mornariškega štaba križarke »Hampshire«, ki podrobno popisuje, da se je križarka Hampshire' udeležila morske bitke pri Skagerraku, To in cela vrsta drugih dejstev potrjuje zelo živahno govorice, da se je udeležil lord Kitchener bitke na morju in da je v njej utonil; nekoliko čudno nesrečo pri otokih Orkney, kjer so skrivnostno izginili vsi mrtveci in da ni bil nihče rešen, bi si bila pa izmislila angleška admiraliteta. Bojna ladja »Hampshire« s katero je utonil Kitchener. svicarska soia o poioleia m nošem nMm Bojišču. Bern, 17. junija. (Kor. ur.) »Bund« izvaja glede na vojni položaj, da se dozdaj še ni doseglo popolno prebitje in tudi ne notranja obkolitev. Središče ni le zadržalo napada v širšem prostoru pri Tarnopolu, marveč poizkuša celo učinkovati na položaj z močnimi napadi naprej in na stran, kar se je tudi očividno posrečilo. Ruska notranja krila se nahajajo v nevarnosti; posebno na desno stran napadajoča skupina spodnje središčne armade Bothmerja na črti Budzanov—Bueač je krepko udarila. Tudi pri Kremjenjecu so stali Avstrijci trdo liki skala. Ameriške volilve. Wilsonova zmaga gotova. Ženeva, 17. junija. Pariški »Herald« poroča iz Washingtona: V vseh političnih krogih, tudi v republikanski stranki računajo z zopetno Wilsonovo izvolitvijo kot z gotovim dejstvom. Bryan o Wiisonovi miroljubnosti. London, 17. junija (K. u.) »Daily Chronicle« poroča iz St. Louisa dne 16. t. m.: Na konventu demokratične stranke je govoril ra splošno željo Brvan, ki jc nastopil za \Vilsona in so mu toplo zahvalil, ker je ohranil mir. Govoriti so zabranili irsko-ameriškemu delegatu iz Illinois, ko je pričel govoriti o neodvisnosti Irske. Mehike u i in Združene države. Washin&ion, 17. (K. u.) General Fursten, poveljnik ameriških čet v Mehiki, poroča: General Trevinon, poveljnik v Cliihuduha, ie poročal, da bodo ob vsakem napredovanju ameriških čet proti jugozahodu in proti vzhodu Mehikanci napadli. Nemška pohvala naši mornarici. Berlin, 18. junija. (K. u.) Na današnjem občnem zboru nemškega mornariškega društva je govoril veliki admiral Koster, ki sc jc pečal z vsemi vprašanji, ki sc tičejo mornarico. Spominjal sc jc tudi hrabre avstrijske mornarice, kateri stoji skoraj uničujoča premoč, nc da bi mogla kaj napraviti. Izgube angleške trgovske mornarico. Bern, 17. junija. Kakor cenijo Angleži, jeangleška trgovska mornarica maja izgubila 165.000 ton. YojWi pozdravi Binkoštni prazniki so bili letos na koroški fronti mrzli in neprijetni. Snežniki so dobil nov sneg, po dolini pa je bilo mrzlo deževno vreme. Zdelo se nam je, da smo v mesecu novembru. V tej vremenski iz-premembi je utihnil tudi topniški dvoboj, ki je bil pred prazniki zelo oživel. Binko-šti so mirno potekle. A po praznikih se stara pesem nadaljuje. Tudi tu težko pričakujemo — palmove vejice. Pozdrav slovenski domovini! F. Rančigaj. — Najlepše pozdrave s koroške fronte pošiljajo slovenski fantje vsem »Slovenčevim < čitateljem in vsem Slovencem in Slovenkam: Josip Polh, Očizla — Istra; Val. Markič, Kanal; Jos, Banovec, Črnomelj; Ant. Lencovič, Gromnik; Alojzij Ladiha, Trcbno; J, Opeka, A. Krebelj, Trst — in vsi drugi! — Slovenski fantje železnega polka pošiljajo prisrčne pozdrave svojim preljubim starišem, bratom, sestram, sorodnikom in vsem znancem in prijateljem, posebno pa našim dra- gim, nezabnim dekletom: Četovodja Anto'n Lisec; desetnik Ivan Legat iz Begunj; Emil Žigon, Ustje p. Ajdovščini; Jos. Količ, Črnomelj; Kari Siard, Ljubljana; Adolf Mlinar, Moste pri Ljubljani; Ivan Gerbajs, Doljnje Šicc — Dolenjsko; Anton Morinko, Dobrava — Ljubljana; Anton Gregorič, Prince vas — Dolenjsko; Anton Skubic, Pijava gorica; Anton Hrovat, Begunje; Jos, Tomše, Križe — Tržič; Mat. Mežek, Za-breznica; Ivan Weiss, Svibnik p. Črnomlju; poddesetnik Rudolf Fajdiga, Lože — Vipava. — Iz Radgone pošiljajo srčne pozdrave svojim ženam in dekletom, vsem sorodnikom in znancem ter vsem slovenskim vojakom na fronti in drugod: Ivan Erzar iz Vopovel pri Komendi; Ivan Boštjančič iz Harij; Miha Gole iz Zasipa pri Bledu; Ivan Jenko iz Šembij; Jakob Kalan z Brega pri Kranju; Janez Koren iz Kobarida; Anton Šekir.c, Šembiie. — Srčne pozdrave vsem slovenskim fantom in dekletom pošiljajo slovenski lovci: Poddesetnik Anton Ku-marca iz Godoviča; Franc Slak iz Dobrnič; Matevž Pintar iz Makol; Jožef Uršič, Reber; Ivan Stopar, Osterc; Alojzij Lenart od vS. Križa; Mihael Jazbec, Čatež; Štefan Veg r in, Vel. Dolina. — Italijane podimo, v Benetke si želimo! Srčne pozdrave z itali-•-.n'«.*i7j«MMr*nrj_- ararna« Berlin, 18. junija. (K. u.) Pl. Moltke je umrl na srčni kapi takoj po svojem govoru o maršalu baronu pl. Goltz. Slovesnost, ki se je bližala že koncu, so takoj prekinili. Truplo so prepeljali v poslopje generalnega štaba, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Spominska slavnost na časi rajnem maršalu Goltz paši. Berlin, 18. junija. (Kor. ur.) Ncm-škoazijska družba je priredila danes opoldne v dvorani državnega zbora spominsko slavnost na maršala Goltz pašo. Udeležili so se je: državni tajnik dr. Ilelfferich, državni tajnik pl. Ja-go\v, železniški minister pl. Breiten-bacli, naučni minister pl. Trott-Solz, vrhovni poveljnik v markah generalni polkovnik pl. Kassel, predsednik državnega zbora dr. Kampf, veliko poslancev itd. Slavnost je uvedla žalobna koračnica. Nato je pel kraljevski stolni pevski zbor, slavnost jc na to otvoril podpredsednik nemškoazijske družbe admiral pl. Trup pel s pozdravnim govorom. Ko je še enkrat zapel pevski zbor, je govoril na lastno željo načelnik namestnega generalnega štaba generalni polkovnik pl. Moltke, mladostni prijatelj maršala barona pl. Goltz pašo v imenu armade o zaslugah rajni-ka. Ko je v svojem govoru na (o slavil turški veleposlanik Itaki paša posebne zasluge Goltz paša za izpopolnitev prijateljskih razmer med Nemčijo in Turčijo, je nenadoma omedlel generalni polkovnik pl. Moltke. Več navzočih zdravnikov mu jc takoj hitelo na pomoč. Predsednik, admiral pl. Truppel je takoj zaključil slavnost, nakar so navzoči hitro zapustili dvorano. Generalni polkovnik pl. Moltke jo medtem umrl. lažna poročila. Ponosni Francozi in Angleži iščejo posojila v malih skandinavskih državah. Ghristiama, 17. junija. (K. u.) «Mor-genbladet« poroča: Poroča se, da se pogajajo angleško in francosko banko s skandinavskimi o najetju angleško-francoskega posojila. Norveške banke naj posodijo 70 milijonov kron. Končno se še niso pogodili. Draginjski nemiri v Amsterdam«. — Policija nastopala z orožjem. Amsterdam, 18. junija. (K. u.) Radi pomanjkanja živil in vslecl velike draginje so) izbruhnili nemiri v več mestnih delili; demonstranti so se sprijeli s policijo, ki je morala nastopiti z orožjem. Nemci napadli Portugalce pri Unde. Laurenzo Marquez, 18. junija. (K. u.) Agence Havas: Uradno se razglaša, da so napadli Nemci portugalsko mej-no stražo pri Unde. Angleži v Perziji. London, (Kor, ur.) Reuter je poročal 15. t. m. iz Teherana: Oddelek Amgležev, ki mu poveljuje general sir Percy Sykes, je prišel v Kennan. Londonski listi poročajo, da prodira general Sykes iz Beudor-abasa. Politični cilji Japonske. Stockholm, 18. junija. »Novoe Vremja« poroča iz Tokia. Voditelji treh največjih političnih strank na Japonskem so sc zedinili o glavnih nalogah japonske politike. Te so: prvič približanje Japonske Kitajski, drugič razširjenje japonskih koristi na Kitajskem in tretjič okrepitev državne brambe. Dnevne novice, - Cesar piše Hrvatom. Na uda-nostno brzojavko hrvatskega sabora jc baron Skerlecz dobil iz dvorne pisarne, da je kralj njihovo udanostno izjavo z zadovoljstvom vzel na znanje. »Pri tej priliki se Nj. Veličanstvo rudo spominja neomahljive in složne zvestobe, katero je hrvatski narod pokazal tudi v sedanji, za naš državni obstoj vodeni in \ sil j eni vojni, in se saboru prav prisrčno zahvaljuje za vnovič izraženo udanost«. Sah.V vodni skrbi za blagor Naših podanikov kongresne Poljske . . .« Daljo velja v teku let do današnjega dno za kongresno Poljsko civilni zakonik, kateri govori o »Poljakih podanikih i:-, kongresne Poljske« v čl. 8„ 9., li., 14., 17., 18., 19. in 20. Noben akt zakonodaje ni do današnjega cinc teh členov odpravil, zato so oni dolžni vezali v smislu čl. 13. haške konvencije tudi c. in kr. etapna poveljstva. Pristavljamo, da so nemški upravni organi priznali princip pripaclništva do »kongresne Poljske« kot predpogoj volilne pravico v mestno samoupravo v Varšavi.« Na podlagi teh dejstev naj bi c. in kr. etapna poveljstva pri izdavanju listin v porabljal a za Poljake izraz »podaniki kongresne Poljske«. — »Gazela Radon is ka'« ima k temu pripombo, cla jc c. in kr. etapno poveljstvo v Rado-mu vedno dosedaj vporabljalo izra?. »podanik kongresne Poljske«, ne pa >:podanik ruski«. Dalo sn znanost v Varšavi, Večina varšavskih tovarn je prenehala z delom; nekatere so uničili Rusi pred svojim odhodom, druge so prenehalo vslecl rekvizicijc niedenin. Velika trgovska podjetja so s svojim osobjem deloma odšla v Rusijo, deloma pa žalostno životarijo. Nič bolje se ne godi hišnim posest* nikom. Veliko stanovanj jc praznih; nahajajo so celo skoraj popolnoma prazne velike hiše. Mnogi hišni pen sestniki so v taki bedi, cla nc morejo več plačevati davkov. Na (obširnejša in najdražja stanovanja so plačevali višji ruski uradniki in častniki, a teh hI več; z njimi je odšlo tudi mnogo premožnih Poljakov. Največ odporno sile je pokazala znanost. Znanstvena društva skoraj nemoteno nadaljujejo svoje delo. Glavno »Varšavsko znanstveno društvo« ja tucli med vojsko ohranilo svojo znanstveno in gmotno solictnost. Lepo so razvija društvo prijateljev zgodovino Varšave. V Varšavo prihajajo tudi nemški učenjaki. Stalno sc je naselil arhivar dr. Wars.chauer, ki jc odkril v Varšavi mnogo zapuščenih arhivov, v katere doslej še ni pogledalo nobeno nerusko oko. Poljski arhivarji iu knjižničarji marljivo zbirajo gradivo za poljsko zgodovino med svetovno voi-sko. Mecl drugimi zanimivostmi se na primer nahaja vojaški ruslco-ogrski slovarček, tiskan leta 1913. Razne novice. Samomor radi nesposobnost!. 54 letni Friderik Mohr jc prišel te dni v Gitschenu k naboru, ker se jc hotel kot | prostovoljec v armado uvrstiti. Sprejeli I pa ga niso. Iz žalosti vsled tega jc izvršil Mohr samomor. Mož 2 jeklenim trebuhom, V poslednji številki »Burschenschaftliche Blaiter : piše neki nemški burš: Ker sem vedno trpel v trebuhu bolečine, odkar sem bil meseca oktobra 1914 ranjen, so me naposled pregledali z Roentgenovimi žarki. Uspeh je bil nepričakovan in edin svoje vrste: v trebuhu sc nahaja še 17 nabojmh črepisj. Nekatere črepinje imajo velikost nohtov in so jako špičaste. Manjša veličina ima velikost graha ali pa užigalnih glavic, kar je tudi več kakor dosti. Ce sc črepinie vgns-zdijo in se po črevah ne premikajo, je že še. Če pa začno uganjati burke in se kota-likajo po trebuhu, pa ni kar si bodi. --Ali vse to mi le ne dela presilnih skrbi. Postavim sc pa le med nemškimi burši, da nima noben jeklenega trebuha, kakor ga imam jaz. Draga poštna znamka. Najvišja cena za poštno znamko, kakršna je bila kdaj plačana, jc bila svoj čas plačana v Ameriki, in sicer za poštno znamko, ki je bila leta 1846. uvedena po Jamesu M, Buchanu /.a združitev v državi Baltimore. Društvo ljubiteljev poštnih znamk v St. Louisu je kupilo zgoraj omenjeno znamko, od katerih sta neki šc samo dve, za veliko vsoto 4400 dolarjev. ttr vejii psov. Pod tem naslovom jc popisal očividec nabor vojnih psov na Smihovu in na Kraljevih Vinogradih. Najpreje se jc vršil nabor psov na Smihovu, in sicer 7. t. m. V rečenem članku jc bihi Citati. Tisti dan smo videli na smiliov-skih ulicah mnogo meščanov in meščank, ki so vedli na vrvici ali na jermenu pse na mestni magistrat, kjer se je vršil nabor vojnih psov. Ni pa treba misliti, da vse pse, psičke in ščeneta; oni psi namreč, ki si jih drži meščan ali bogataš le za zabavo in kratek čas, kakor malomarni in leni mopsi meščanskih družin, mali kodri, belonjski n„i. ■ >J"0, V .r.' v •• - 1 :»'v-J." Namesto vsakega posebnega obvestila naznanjamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskrenoljubljena, nepozabna soproga, oziroma mati, sestra svakinja in teta, gospa danes ob ll22 uri zjutraj po dolgem mukepolnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 30. letu svoje dobe boguvdano preminula. Pogreb nepozabne drage pokojnice se vrši v torek dne 20. t. m. ob 5. uri popoldne iz deželne bolnice na po kopališče k sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bode brala v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. V Ljubljani, dne 18. junija 1916. Globokožalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Jpodrli salon 5f n cbly-Ji za seli h e JLiub liana Židovska ulica j>t. 3 Dvorski trg 1. ___ C, 6,9 Osebno izbrano novosti z & umi] & Priporoča: največjo 13bero klobukov 3a dame in deklice kakor tudi bogato zalogo žalnih klobukov. fOGgjr Popravila točno in vestno, Sunanja naročila na izbiro z obratno pošto. Solidno blago. Priznano nizko cene, r-Srfloi^ v*. CASEl | '»arionn gafeOTSfSBl' Potrtim srcem sporočamo tem potom vsem sorodnikem, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša soproga, mati in teta, gospa posestnica in krčznarica v Gorici. Trg sv. Antona, v starosti 45 let, previdena s svetimi zakramenti umirajoče, po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspala. V Gorici, dne 14. junija 1916. Alojzij Kodermac, soprog, Angelj, Alojzi), sinova, V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra, gospa , rm.Moner hišna posssinica danes v soboto ob 9'/4 uri zvečer po dolgi, muke polne bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 73 let mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajne bo v ponedeljek dne 19. junija 1916 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Krakovski nasip št. 4 na pokopališče k sv. Križu. Svete maše se bodo brale v več cerkvah. Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, 17. jun. 1916. izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. drJ.nvni nnsbi.nnn- £ki, podganarjl Im. psi drugih pasjih pasem, ki nimajo drugega dela na svetu, kakor da predremljejo in prespijo pol božjega dne — te so bili že a priori spoznani za nesposobne, ni jim torej trebalo stopiti pred naborno komisijo, ki je cenila pse, odbrane za vojno službovanje. Država se ozira lc na koristne ude pasjega rodu, na brhke proletarce, ki si služijo svoj vsakdanji kruh z delom in naporom, namreč na vprežne pse. Take rabi armada za razna dela in opravila na bojnih poljanah in zlasti še v gorah, da prenašajo proviant, da jih vpregajo v vozičke itd. Vsi ti psi, oziroma njih lastniki so bili pozvani k pasji vojni komisiji. In pri tej priliki se je dognalo, da je v Smihovu 900 brhkih pasjih korenjakov. Vsekako jih je bila večina iz Smihova. Rečeni težaki pasjega rodu so zaposleni pri raznih obrtnikih, kakor: pri mesarjih, pri prodajalcih zelenjave, pri cvetličarjih, pri mlekarjih itd. Neka posebnost pražkega mesta so vprežni psi, ki prevažajo po mestu vozičke s peskom. Kdor pride zjutraj zgodaj na ulico, vidi več takih psov, vpre-žene v vozičke s peskom, zelenjavo, cvetlicami itd., s katerimi dovažajo iz okolice navedene stvari na pražki trg. Precejšnje število teh psov je prišlo na nabor z vozičkom. Na poti domov si pa videl vesele in žalostne obraze. Dva dečka sta korakala vsa srečna in vesela ob lahkem bemhardincu, ki je bil vprežen v ličen voziček. Neka dama se je ustavila pri močnem mesarskem psu: »Joj-inene, kakšen je. Ta je pa gotovo pre-težak za vojsko...« »Pretežak, prete-žak,« je pritegnil njegov lastnik, »pa star je tudi že, star, malo manj kakor jaz. Najrajši se drži blizu peči. Prav sebi je v srečo, da je tako debel. Prav, cla je škarta. Moj Bog, kaj bi rekla moja ženka doma, če ga ne bi več videla. Še zbolela bi.« Pri marsikaterem lastniku psa si videl, kako težko se je ločil od svojega štirinogega tovariša. Na Vinogradih je bilo privedenih k pasji komisiji čez 900 psov, ki so prišli v spremstvu svojih gospodarjev, gospodinj in drobne dece. Slednji pes je bil najpreje zdravstveno pregledan, nato ga vpreg-li v eraričen voziček, da bi se videlo, kakšen bo za vprego. V voziček so sedli štirje vojaki in so se peljali parkrat po dolgem dvorišču. Starost psov so dognali po njih zobeh. Ce je bil pes potrjen, sta ga prevzela dva vojaka, dala mu na gobec nagobčnik, ovratnik in znamko. Psi so se plačevali 40—130 K. Neka gospa je jokala, ko so ji psa odvedli. Tudi neki deček je neutešljivo jokal, ko je šel pes na nabor; a ko jo je primahal domov kakor »škarta«, ga je deček objel okolu vratu in poljubil na gobec. Neki jako lep pes je bil potrjen. Ko so ga vpregli, pa nikakor ni hotel potegniti. Višji živinozdravnik ga je jezen pogledal in rekel: »Len je, kakor njegov gospodar — pa ga bomo že naučili.« na XV. redni občni zbor Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil v sredo dne 28. junija 1016 ob 5, uri pop. v hraniln. pisarni. DNEVNI RED: 1. Potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 4. Privoljenje remuneracije na- čelstvu in nadzorstvu. 5. Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega. 6. Slučajni predlogi po § 36 pravil. Ako bi ta občni zbor ne bil ob določeni nri sklepčen, se bo vršil na istem prostoru in z istim dnevnim redom čez pol ure drug občni zbor, kateri sme po prvem odstavku g 35 pravil brezpogojno sklepati. Škofja Loka, 17. jun. 1916. Načalstvo. Tisk: »KntnliSlfa C. kr. avstr. razredna loterija. Glavni dobitek v 1. razredu VI. loterije v znesku 60.000 kron je zadela srečka št. 60.606, kupljena pri Ljubljanski Kreditni b&nki po družnici v Trstu. poštenih staršev sprejme svečama in lectarna Josipina Šink v Kranju. 1434 Naročajte »Slovenca" Proda se v večjem trgu na Dolenjskem • V z vsemi zraven »padajočimi gospodarskimi poslopji. Hiša jo pripravna za vsako obrt, ter se je v nji nahajala več let trgovina z usnjem. — Na željo je na prodaj tudi lep vrt in nekaj polja. — Natančnejša pojasnila daje gosp. Ivan Rakovcc, Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2. II. z dežele, ki zna tudi Šivati, želi službe, najraje kje na deželi. Naslov pove uprava tega lista pod št. 1411. ČEVLJE ZA DAME ali prazniške za dekleta in tudi za otroke, lo fino trpežno in moderno blago vseh vrst, takoj preskrbi in razpošilja domača veščakinja na povzetje po najnižjih dnevnih cenah, proti nagradi 50 vinarjev na paru, za trud nabave in pošiljatve. — Pri naročilu je potrebno navesti: a) številko velikosti ali poslati obris stopala; b) navesti vrsto in barvo usnja (boks ali ševro); c) obliko (amerikanslco kavalirsko ali drugo): d) visoke ali nizko, šivane ali zbito; e) boljše ali cenejšo blago. Neugajajoče se zamenja. Ker cene rastejo in blaga primanjkuje, se temveč prihrani, čim prej se naroči. -- Z udanostjo HERMINA PAVLIČEK, Dunaj, II. Rothe Kreuzgasse 5/10. Girlpenicct. i 1 a (Enionija z lepim urlom moderno urejena, zat>arot>ana preči uelrotn, lepe sobe. — Cene zmerne. Pojasnila daje g. dr. £)uan Hubad, Š^ofjalol^a. Ti c travne«. Antonija Eogel, roj. Muller naznanja v svojem in v imenu svojih pet nedoraslih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen iskrenoljubljeni soprog, ozir. oče, sin, brat, zet, svak in stric gospod kleparski mojster in vodcvaiini instalater v nedeljo 18. junija 1916 ob >/3.1. uri zjutraj po dolgem mučnem trpljenju previden s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v torek 20. junija ob 3. uri popoludne iz hiše žalosli Marije Terezije cesta št. 13 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi Marijinega oznanenja v sredo ob 8. uri zjutraj. V Ljubljani, dno 19. junija 1916, Brez vsakega posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Se dobi v vseh lekarnah S K.4.- Naša ljubljenka pjenka 111. letn ka na c. kr. učiteljica je 18. t. m. po dolgem trpljenju po-krepčana s sv. zakramenti lahke in blažene smrti v Gospodu zaspala. Pogreb bo v torek 20. f. m ob 2. uri iz hiše žalosti Vrhovčeva ulica št. 9. Sv. mašo za drago pokojnico bi isti dan, v torek, ob 7. uri v cerkvi Jezu-sovr.-Ern. Srca. Našo ljubljeno Milico priporočamo v pobožen spomin zlasti njenim gospodičnam součenkam, ki jih je tekom svoje bolezni tolikrat imela v mislih. LJUBLJANA, 18. junija 1916. Rodbina Froulik-ova. Ivan in Marijana Knoftsr brat in sestra.