MOVINft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 133
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 8, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Domovinsko časopisje poroča o naših slavnostih v Cievelandu
Včeraj je dospel v uredništvo slovenski dnevnik "Slovenec," ki izhaja v Ljubljani in ki je datiran na dan 26. maja, 1938. Pod naslovom "Prva poročila očividcev clevelandskih slovesnosti" prinaša "Slovenec" obširno poročilo o slavnostih, ki so se vršile v naši metropoli dne 15. maja ob priliki slovesne otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta. Poročilo obsega skoro celo stran.
Da je "Slovenec" tako hitro po slavnosti lahko prinesel tako točno in značaj no poročilo se imamo zahvaliti Mr. A. Kollandru, ki je takoj po slavnosti otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta odpotoval v domovino s skupino ameriških izletnikov. S seboj je ponesel tudi nekaj izvodov "Ameriške Domovine" z dne 16. maja, kjer smo obširneje poročali o slavnostnih, dnevih ob priliki obiska dr. Juro Adlešiča in o otvoritvi Jugoslovanskega kulturnega vrta.
"Slovenec" prinaša tudi jako posrečene slike, ki so bile vzete na slavnostni dan v Cievelandu. Med drugimi je slika, ko ljubljanski župan dr. Adlešič odpira Jugoslovanski kulturni vrt v navzočnosti governerja, senatorja, kongresmanov in clevelandske-ga župana Mr. Burtona. Nadalje je priobčena slika, ki kaže del clevelandske policije, ki je bila kot častna straža za ljubljanskega župana. Nadaljna slika kaže en vežbalni krožek Slovenske ženske Zveze.
Iz vsega poročila v "Slovencu" je povzeti, kako silno so se naši bratje v domovini zanimali za našo največjo slavnost) kar smo jih kdaj imeli Slovenci v Zedinjenih državah, še nikdar nismo doživeli, da bi domovinsko časopisje posvetilo toliko tople pozornosti dogodkom med ameriškimi Slovenci kot jo je posvetilo ob priliki otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta v Cievelandu.
Ob koncu poročila je napisano: "Objavljamo samo nekaj izvlečkov iz "Ameriške Domovine," vendar pa že ta skrajšani in nepopolni opis pričetka clevelandskih slavnostih dokazuje, da ima obisk ljubljanskega župana g. dr. Jura Adlešiča zgodovinski pomen za ves naš narod to in onkraj morja."
Naše uredništvo se prav iskreno zahvaljuje topli pozornosti bratov v domovini. Saj so enaka poročila najboljši način ohraniti prijateljstvo, bratsko in ozko vez med nami ameriškimi Slovenci in med našimi domačini, od katerih smo bili dolga leta pozabljeni. Obenem pa nam ameriškim državljanom slovenskega rodu znova dokazujejo, da nas bratje in sestre ša upoštevajo in da cenijo prizadevanje, da ostanemo verni državljani Amerike in zvesti sinovi matere Slovenije.
-—o--
Smrtna kosa
V torek zjutraj je po dolgi bolezni preminula Mary Kljun, rojena Rožanc, stara 59 let, stanujoča na 14900 Westropp Ave. Tu zapušča žalujočega soproga Johna in hčer Zoro Mylechreest, enega brata Josepha, v Penna. pa več bratrancev družine Cer-gol. Ranjka kot tudi njen soprog sta doma iz Misleče pri Divači na Primorskem, kjer zapušča dve sestri Antonijo Dujmo-vič in Ano Brezovic ter druge sorodnike. Tu je bivala nad 24 let. Pogreb se. vrši v četrtek popoldne ob 2. iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 452 E. 152nd St. Bodi ran j ki mirna ameriška zemlja!
Govemer ustavil pokolj
Governer Martin L. Davey je v svojem radio govoru pretekli pondeljek večer povedal, da je ustavil dne 28. maja splošni pokolj v Akronu, kjer so C. I. O. voditelji vprizorili štrajk, ne da bi delavci imeli priliko glasovati o štrajku. Vse je bilo pripravljeno, da C. I. O. voditelji zasedejo mesto in se polotijo vlade, je dejal governer.
Seja in vaja<
Danes zvečer ob sedmih ima vajo in sejo godba Bled v SDD na Waterloo Rd. Važno je, da vsi pridete, ker bo treba ukreniti vse potrebno glede piknika.
Podražena voda
Podražitev vode v Cievelandu stopi v veljavo 15. julija. Postava glede podražitve bo v veljavi do 1. januarja, 1939, nakar bodo ljudje tozadevno glasovali. Druga obletnica
V četrtek 9. junija se bo ob 8. uri zjutraj brala sv. maša za Pokojnega Antona Roj ca ob priliki druge obletnice smrti. Prijatelji so vabljeni.
V nedeljo k Zornu
Društvo sv. Križa št. 214 K. S. K. Jednote nam sporoča, da priredi v nedeljo 12. junija izlet na poznano Zornovo farmo na Bradley Rd., kjer se v poletnih časih navadno zbirajo Slovenci, ki stanujejo na zapadni strani mesta. Društvo se je prav dobro pripravilo za izlet in bo ve-^elični odbor znal izvrstno po-streči gostom z vsemi dobrotami. Rojaki na zapadni strani kot tudi iz širnega CleVelanda so prav prijazno vabljeni, da posetijo v obilnem številu nedeljski piknik društva sv. Križa št. 214 KSKJ. Na svidenje!
Velik ogenj
Goreti je začelo včeraj dopol-3ne v tovarni Mills Manufacturing Co., 9710 Meech Ave. Ogenj je naredil $25,000 škode. V ozadju poslopja je prišlo do več cazstrelb. Ogenj je poškodoval ,udi sosednjo tovarno Cleveland Steel Barrell Co. En ognjegasec ie bil poškodovan.
Smrtna kosa
Po dolgi bolezni je preminul v pondeljek v mestni bolnišnici Joseph škofic, star 62 let in doma iz Suhe pri Predosljah. Pokojni zapušča v domovini sestro, ki je poročena v žejah pri Naklju in več vnukov. V Cievelandu je bival 25 let. Tu nima sorodnikov, pač pa več prijateljev. Bodi mu lahka ameriška gruda!
Igranje kart
Krožek sv. Kristine ima v Četrtek večer, 9. junija card party v dvorani sv. Kristine v Euclidu. Vstopnina je samo 25c in oddalo se bo lepe nagrade pri mizah. Bolna na domu
Bolna na domu se nahaja Mrs. Margaret Marolt, 1020 E. 71št St. želi, da bi jo prijateljice obiskale.
Queen Mary eden najbolj priljubljenih parnikov
Največji parnik na svetu, poleg tega pa tudi najbolj uddbni parnik Queen Mary od znane Cunard linije je odplul 27. maja iz New Yorka in s tem nastopil tretje leto preko-oceanske vožnje. Lansko leto je prevozila Queen Mary nič manj kot 38,298 potnikov iz Amerike v njih domačije ali za 3,000 več kot leto prej, kar znači, da postaja parnik Queen Mary vedno bolj priljubljen pri ljudeh radi mnogih ugodnosti, ki se ne dobijo na drugih parnikih. V dveh letih je ta parnik prevozil 270,819 milj brez vsake nesreče ali dogodka, ker se vodstvo Cunard parobrod-ne črte zaveda svoje odgovornosti napram potnikom. Vprašajte pri naših potovalnih zastopnikih glede vožnje na parniku Queen'Mary, kateri se lahko reče, da je "kraljica morja." -o-
General Franco nima sreče z Nemci in Italijani
Gibraltar, 7. junija. Turisti, ki so dospeli sem iz onega dela Španije, ki je pod kontrolo generala Franca, pripovedujejo, da vlada veliko sovraštvo med Španci, ki se borijo v vrstah generala Franca, in med Italijani in Nemci, ki pomagajo generalu Francu. Sovraštvo se je pričelo, ko so se med Španci raznesle govorice, da bodo Italijani in Nemci zavladali v Španiji, kakor hitro zmaga general Franco in bo konec civilne vojne, Španci se zlasti pritožujejo radi diktatorskih manir, katere izvajajo laški in nemški častniki nad moštvom. "Položaj je neznosen," so se pritožili španski nacionalistični častniki, ki so dospeli v Gibraltar, da nakupijo potrebna zdravila in obveze za ranjence. Ako general Franco ne bo znal ukrotiti zapovedujočih laških in nemških častnikov, tedaj se zna vsa njegova kampanja proti lo-jalistom izjaloviti. Gen. Franco resno premišljuje, kaj bi naredil.-
Na obisku
Telefonski račun
Mr. R. B. Luten se je čudil, zakaj je njegov telefonski račun za pretekli mesec tako visok. Stvar je kmalu dognal. Njegov osem let stari sinko je poklical, ko je bil sam doma governerja države Mississippi in governerja države Tennessee po telefonu in se z njima pogovarjal. Poklical je tudi predsednika Roosevel-ta, toda je govoril samo z njegovim tajnikom. Ni čuda, da je a ta potem dobil tako visok račun za telefon. Sinkotu "so navili ušesa in je potem izjavil, da bi rad govoril z "big shots," kar se mu je deloma tudi posrečilo. Jugoslav University Club
Jugoslav University klub je izvolil sledeče uradnike: William Vidmar predsednik, Mrs. Joha-na Mally in George Vojnovich, podpredsednica in podpredsed nik, Frances Bogovich tajnica, dr. A. A. Urankar blagajnik, Miss Caroline šorn, zastopnica za obveščanje javnosti, Frank Grdina, Joseph Križman, Violet Trattar, nadzorniki.
Zaboden v trebuh
Dominic Nasco je z nekim "prijateljem" pil vino na domu na 1237 Scovill Ave. Vino je bilo tako močno, da je povzročilo prepir in "prijatelj" je Nascota zabodel v trebuh, da sedaj umira. Napadalec je pobegnil. Oba sta brez dela.
Dne 22. junija prispe v newyorsko pristanišče jugoslovanska bojna ladja "Jadran." Obiski jugoslovanskih bojnih ladij v Ameriki so bolj redki, in bomo toliko bolj ve&eli, lco dospejo brani-telji naše primorske obali v Ameriko. Med častniki na krovu bojne ladje, je tudi naš Slovenec, Mr. Ludvik Valentinčič, ki je zaposlen na bojni ladji kot inženir -poročnik. Mr. Valentinčič ima, sestro v Lorainu, Ohio, Mrs. Josephine Pogačnik, katero bo tekom svojega bivanja v Zedinjenih državah obiskal. Gospod generalni konzul Jugoslavije v Neiv Yorku, dr. B. Stojanovic se bo osebno podal na krov bojne ladje "Jadran," da izpo-sljuje dovoljenje za poročnika Valentinčiča, da obišče sestro v Lorainu. Upamo ob tej priliki, da se tudi v našem uredništvu spoznamo s prvim jugoslovanskim mornariškim častnikom, ki je dospel na ameriška tla. -—o—-.
Še 12. junija je čas
še nekaj dni je čas za priglasitev k izletu Slovenske ženske Zveze v domovino. Kdor se želi pridružiti tej skupini naj se obrne direktno do Mrs. Albine Novak, 1135 E. 71st, St. Tel. HEn-derson 1572, kjer bo dobil vse potrebne informacije, še danes se priglasite ako želite udobno in prijetno potovati v tej skupini. -o—-
Člani in članice SDZ, udeležite se društvenih sej ta mesec!
Mesec junij je glasom pravil Slovenske Dobrodelne Zveze od-menjen, da se vršijo volitve delegatov v konvencijskem letu Zveze. Par društev je že imelo sejo in je bil obisk od strani članstva precej povoljen, vendar bi lahko prišlo na sejo še mnogo več članov in članic. Konvencija se vrši, da člani in članice, izvoljeni od društvenikov, kot zastopniki naroda, uredijo pravila in vse drugo, kar je za korist in napredek bratske organizacije. Obenem se na sejah sedaj razpravlja glede izboljšanja pravi! n je vaša dolžnost, da ste navzoči in pomagate s svojim razumom in zanimanjem do boljšega napredka. Pridite torej na seje. Dovolj vas je, ki ste zmožni, da pošteno in uspešno zastopate svoje društvo na konvenciji. Zlasti bo letošnja konvencija izredno zanimiva. To bo prva konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze, ki se bo vršila v S. N. Domu .na St. Clair Ave.
-o--
"Na Jutrovem" Članom balincarskega kluba "Na Jutrovem" se naznanja, da se bo vršila seja v petek 10. junija ob 7. uri zvečer. Ker bo seja zelo važnega pomena se prosi, da so vsi člani navzoči. Seja se vrši v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. in 109. cesta. — Frank Pugelj.
Drzna tatvina
Trije zakrinkani roparji so prišli, v prostore Producers Milk Co. na 4560 W. 35th St. včeraj dopoldne in so odnesli kompani-ji nekako $5,000.00. V uradu jfe bilo ob času ropa do dvanajst uslužbencev, katere . so roparji ustrahovali. Bile so večinoma ženske.
Hodza pozivlje Slovake k skupnemu delu
Bratislava, 7. junija. Sem je dospel ministerski predsednik če-hoslovaške republike Milan Hodža, ki je pozval Slovake naj nikar ne zahtevajo avtonomije, ako želijo samim sebi dobro. Ministerski predsednik je po rodu Slovak. Hodza je dospel v Bratislavo, potem ko je gotova slovaška skupina pod vodstvom Rev. Hlinke zahtevala popolno avtonomijo za Slovake. "Mi živimo v demokraciji," je dejal Hodža, "in moramo poslušati manjšino. Toda jaz sem prepričan, da je ogromna večina Slovakov lojalna čehoslovaški republiki. Mi ne bomo dovolili nikomur, da razdeli in uniči našo republiko. Držimo trdno skupaj in odbili bomo vse napade." Ministerski predsedni k Hodža je žel za svoje besede velik aplavz in sodi se, da je zaenkrat avto-nomsko gibanje Slovakov uničeno.
Zvezna vlada je prišla na pomoč z denarjem
Cleveland. — Včeraj bi morali zapreti relifne urade v Cievelandu, ker ni nikjer nobenega denarja. Zatvoritev je pa preprečila zadnji trenutek zvezna vlada, ki je prispevala $60,000. To bo zadostovalo za tri ali štiri dneve. Teh $60,000 je zadnji denar, ki ga pričakuje mesto za relif. Očividno ne bo nobene pomoči iz Columbusa še za dalj časa. V Cievelandu je še vedno 60,000 ljudi na direktnem reli-fu.
Državna postavodaja namerava odobriti štiri nove davke, da dobi denar za brezposelne
Kot naznanja senator Lody Humi iz Clevelanda bo te dni vložil v državni postavodaji predlog, da se dovoli mestom naložiti štiri vrste novih davkov, katerih dohodki se bodo uporabili za podporo brezposelnim.
Sledeči novi davki naj bi bili vpeljani: 1. Davek na nepremičnine, ki naj bi znašal en odstotek od vsakih $1,000 dohodkov in tri odstotke ako znaša dohodek nad $2,500 na leto.
2. Davek na vse bančne vloge, ki bi znašal 20 centov na leto od vsakih $100, ki jih ima oseba na banki. 3. Davek na vstopnice k vsem prireditvam, ki naj bi znašal 7 odstotkov vstopnine.
4. Uveden bo dohodninski davek za vse one, ki zaslužijo $2,-500 na leto ali več. Ta davek bo
znašal pol procenta od zaslužka. Senator Humi je prepričan, da bo postavodaja sprejela njegov predlog.
Računa se, da bo novi davek prinesel Cievelandu nekako $5,-000,000 na leto, kar bo šlo za brezposelne. Obenem je pa gotovo, da bodo radi tega davka precej prizadeta naša društva in ljudje z manjšim premoženjem, dočim se bogatim ne bo poznalo skorc nič.
Davek se bo pobiral samo eno leto, in če bo mestna vlada v Cievelandu hotela pobirati enak davek tudi zanaprej, tedaj bo morala dobiti dovoljenje od državne davčne komisije, kateri bo dala postavodaja oblast podaljšati davek za nadaljni dve leti.
Rooseveltov kandidat poražen v lowL Odobren je bil od Lewisaf toda napadan po Greenu
Mestna hiša v Euclidu
Danes bo slovesno otvorjena nova mestna hiša (City Hall) v našem sosednjem mestu Euclidu. Hiša je veljala $100,000 in je bila zgrajena po WPA delavcih, ki so jako ponosni na svoje res fino delo. Slavnosti se začnejo ob 11. uri dopoldne, ko bo župan Kenneth Šims imel pozdravni govor. Vsi policisti in ognjegasci Euclida nastopijo v spremstvu dobrih godb. K slavnosti sta povabljena oba bivša še živeča župana mesta, Col. D. H. Pond in Charles Ely. Godbe Euclid Central in Shore High višjih šol, ki so poznane kot ene najboljših godb v državi, bodo igrale. Po slavnostih se poda večina navzočih v' Euclid Beach, kjer bo kraljevala 17-letna Lorraine Sterkel kot kraljica dneva. Mestna hiša v Euclidu je zgorela leta 1920, in od tedaj pa vse do danes so se mestni uradi nahajali v najetih poslopjih.
Iz Jugoslavtje
Iz Jugoslavije se je vrnil Mr. A. Kollander, ki je 18. maja spremljal potnike v domovino. Z njim so dospela Mrs. Angela Trdan z dveipa sinoma k možu Mr. Frank Trdanu, 6612 St. Clair Ave. Doma je iz vasi Blato pri Ribnici. Iz vasi Retje pri Loškem potoku pa je dospela k svojemu možu Mrs. Mary Mo-har in sicer s šestimi otroci. Mr. Kollander zopet spremlja potnike 22. junija. Kdor je namenjen na obisk se še lahko pridruži.
Društvo vs. Cecilije
Nocoj večer ima društvo sv. Cecilije jako važno sejo, pri kateri bosta izvoljeni dve delegati-nji za konvencije S. D. Zveze, ki se vrši v septembru. Prosi se vse članice, da so gotovo navzo^
Des Moines, Iowa, 7. junija. Kongresman Otha Wearing, ki je trdil, da ima za seboj podporo predsednika Roosevelta in ki je kandidiral za senatorja pri demokratskih primarnih volitvah v Iowi, je bil včeraj poražen po demokratu Gillette, ki je večkrat napadal Roosevelta.
Sicer je Gilette tekom volivne borbe poudarjal, da je pristaš Roosevelta, toda si pridrži pravico soditi o vsakem načrtu administracije, predno glasuje za načrt. V senatu je bil eden največjih nasprotnikov reorganizacije najvišje sodni je.
Kandidat Wearin, ki je trdil,
da ima za seboj podporo Roosevelta, je bil obenem odobren tudi od John Lewisa, načelnika C. I. O., dočim se je WPA administrator Hopkins izjavil, da če bi on glasoval v Iowi, bi volil za Wearina.
William Green pa, predsednik American Federation of Labor, je napadal Wearina in se izjavil za Gilletta, ki je tudi zmagal.
Zadnje čase se je že zaporedoma in v raznih državah zgodilo, da sc bili vsi kandidati C. I. O. poraženi in izvoljeni oni, katere je priporočala American Federation of Labor.

ce.
Mr. Beros nevarno bolan
Predi nekaj tedni se je nevarno ponesrečil naš dobro poznani lastnik fotografskega ateljeja Mr. Matt Beros, 6116 St. Clair Ave. Padel je z lestve, ko je pripravljal scenerijo za vzetje slike in se pri tem zelo močno poškodoval. Kot se nam poroča, je Mr. Beros zelo slab. Mi močno želimo, da bi se njegov položaj izboljšal in bi se zopet zdrav vrnil k svojemu delu, saj bi bila velika škoda, če bi se kaj resnega zgodilo z Mr. Berosom, ki je pravi umetnik v svoji stroki. Seveda njegovo podjetje nadaljuje z delom in se rojaki lahko vsak čas obrnejo na Berosov fotografski zavod.
Slovenska kandidatinja
Dobro poznana in zmožna Mary Planinšek iz Collinwooda je kandidatinja za članico County Central Committee v 32. vardi, precinkt G. O njej bodo državljani imeli priložnost glasovati pri primarnih volitvah 9. avgusta. Mi toplo priporočamo Mary Planinšek za izvolitev. In priporočilo ne bo dosti pomagalo, ako rojaki obenem ne gredo k volitvam 9. avgusta. Primarne volitve so mnogokrat večjega pomena kot glavne volitve, kajti pri primarnih volitvah ljudje izbirajo svoje kandidate. Mrs. Planinšek bo izvoljena, ako boste vi, rojaki, se odzvali v velikem številu in oddali svoj glas za njo.
V bolnišnici
Mlad in krepak fant Joseph Schmuck, 1249 E. 67th St., se je moral podati v St. Luke's bolni šnico in se podvreči operaciji. Želimo mu, da bi se kmalu vrnil med svoje.
Mrs. Ledbetter
Svojemu uradu kot knjižničarka se je odpovedala poznana Mrs. Eleanor Ledbetter, ki je dolgo vrsto let načeljevala javni knjižnici na Broadway in 55. cesti. Poznana je bila zlasti med Čehi in Slovenci, ki prebivajo v ondotni okolici in je v kulturnem in družabnem oziru mnogo storila za nje. V letu 1918 je spisala tudi knjigo o Jugoslovanih, ki ima še danes veliko vrednost. Sedaj bo šla v zasluženi pokoj.
Pevski zbor "Cvet"
Radi izredno važnega vzroka so pevci in pevke zbora "Cvet" vljudno vabljeni, da se v petek 10. junija, udeležijo pevskih vaj točno ob 7:30 zvečer. Vabljeni so tudi vsi prijatelji zbora "Cvet" in ljubitelji petja, da pristopijo, k zboru, če imajo veselje in posluh do petja. Nujno potrebno pa je, da so navzoči vsi pevci že ob 7:30 uri. — Predsednica.
Društvo Svob. Slovenke članice društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ se opozarja, da se polnoštevilno udeležijo mesečne seje v četrtek 9. junija ob 8. zvečer v navadnih prostorih. Na tej seji se voli delegati-nje za konvencijo, ki se vrši v septembru. Upati je, da bodo članice uvidele važnost seje in prišle vse ter pripeljale še kaj novih kandidatki j. — J. Petrič, tajnica.
Tornado v Michig-anu Iz Michigana se poroča, da so imeli tam včeraj veliko neurje in tornado je naredil mnogo škode. Voda je preplavila mesta in vasi in po mnogih krajih je bila poškodovana električna napeljava.
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 8,
1938
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
8117 St. Clair Avenue
___Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. ___Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
•Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 133, Wed., June 8, 1938
Brezuspešno delo
Nedavno tega smo Citali v "Proletarcu," da se je slovenska sekcija socialistične stranke odcepila od svoje matice, tq je, od socialistične stranke v Ameriki, in bo zanaprej slovenska sekcija delovala — samostojno. Stvar bi bila komedija, ako ne bi pri tem prišle še nekatere druge zadeve v po-štev, o katerih je "Ameriška Domovina" že pred mnogimi leti: pisala in se je izkazalo, da je bila resnica, kar smo tedaj! pisali in kar zopet napišemo danes.
Ni potrebno, da bi kdo vzel "slovensko sekcijo socialistične stranke" za resno, ker v faktu sploh ne obstoji. Slovenska sekcija socialistov v Ameriki sestoji iz par sto sodru-gov, raztresenih po številnih slovenskih naselbinah. Ti bratje sodrugi imajo pa to izredno talentiranost, da radi prav veliko govorijo o delavstvu, naredili pa vsi skupaj niso v vseh tridesetih letih svojega obstanka niti enega dolarja vrednosti za slovenskega delavca. In kot so izvrstni v praznih govoricah, ki se visoko glasijo, pa nič ne pomenijo, pa so še bolj talentirani v fehtanju in kolektanju. Že trideset let beračijo pri barah, na domovih, na društvenih sejah, da vzdržujejo svoj edini list, ki pa kljub temu neprestano toži, da se ne more vzdrževati, da ima dolgove, itd. itd. Seveda naši rojaki, ki so usmiljenega srca, večkrat podarijo petico ali desetico, da se otresejo sitneža in mu začasno pomagajo iz zadrege.
To nam dokazuje, da je socializem med nami — umetno ustvarjen in da 95 odstotkov naših rojakov v Ameriki se ne strinja z idejami socializma, vsaj v isti smernici ne, katero propagirajo naši socialistični voditelji, katere sicer lahko naštejemo v dveh sekundah. Naši slovenski socialistični voditelji so grešili v treh kardinalnih točkah, ki so povzročile, da je socializem absolutno mrtev v Ameriki, kar se tiče naših ljudi, in da je mrtev tudi v Ameriki, kajti po priznanju generalnega vodstva socialistične stranke šteje slednja danes v celi Ameriki samo — 7,000 dobro stoječih članov. To je še manj kot kaplja v morju 57,000,000 ameriških državljanov, ki izvajajo svojo volivno pravico.
Pa pustimo ameriške socialiste in se vrnimo k našim bratom sodrugom. Teh je v Ameriki menda nekako 300. Da je res tako, poroča "Proletarec," da je samo toliko članov plačevalo zadnje čase svoje prispevke v stranko. In da jih ni več, so sledeči trije tehtni vzroki:
Prvič, slovenski socialisti so pozabili na svoj narod. V njih glasilu ne boste nikdar kaj čitali o lepoti slovenske pesmi* o naših mogočnih pisateljih in pesnikih, o našem narodnem gibanju, ki nam je tako potrebno, da ne utonemo v morju drugih narodov. Naša slovenska pesem, naša zavedna slovenska beseda nas je skozi tisoč let in več ohranila pri življenju, tako, da smo precej spoštovani, dasi smo malenkostni po številu. Če bi šlo po socialističnem načelu, bi že zdavnej zginili v mednarodnih valovih, kai1 bi nam bilo zlasti žal radi naših bratov sodrugov, ki ne bi več imeli "slovenske sekcije." Torej zahvalite se nam, ki smo budili narodni živelj in zavest, da nas je še kaj na svetu.
Drugič, slovenski socialistični voditelji v Ameriki so takoj od začetka svojega obstoja pa vse do danes delali kar-dinalno napako, ker so se podali v tabor brezbožnikov, ker so napadli vero, cerkev, Boga, duhovne in vse verske ustanove. Trmasti so tako, da še danes tega ne sprevidijo, oziroma vedo za to, pa nečejo priznati. Kar se tiče našega slovenskega naroda ga ne bo nihče odtujil svojemu Stvarniku. Saj revež trpin na svetu nima končno druzega kot upanje, da po smrti se začne novo in pravo življenje. Bratje sodrugi pa so dosledno napadali to plemenito in idealno upanje, ki se bo tudi uresničilo po smrti slehernega, ki je živel v veri do Boga. 90 odstotkov vsega pisanja v socialističnih listih slovenske Amerike je tvorilo napade na vero, duhovne in cerkve, pet procentov je posvečenih osebnim sporom med brati sodrugi samimi, dva procenta tvorita reklamo, en procent kolekte, en procent reklama za mednarodnost in en procent za — delavce. To je živa resnica, kar nam bodo bratje sodrugi radi priznali.
Tretjič, socialistična stranka še nikdar ničesar ni naredila za enega samega slovenskega delavca v Ameriki. Nasprotno, marsikdo je radi stranke postal nesrečen. Naš nasvet našim socialističnim bratom je, da likvidirajo stranko popolnoma, se pridružijo nam, postanejo pristaši demokratov in Roosevelta, pa bo za vas, bratje sodrugi, mnogo boljše kot sedaj, ko kašljate, dasi poznate, zdravnika, ki bi vas lahko ozdravil kašlja!
Kaj pravite!
Sally Rand, ameriška plesalka, ki je tako revna, da ne premore niti obleke, da bi jo oblekla za ples in vsa njena; obleka pri plesih sta dve pahljači k nojevih peres, je v Kansas City govorila v prilog španskim lojalistom. K' njenemu govoru je bil "silen naval," namreč, poslušat jo je prišlo — 17 oseb. No, če je Sally nastopila na govorniškem odru v svoji plesni "obleki,", potem so ljudje pač videli, da španski lojalisti predvsem potrebujejo obleke, še bolj kot ambulanc.
Iz Maple Heights, 0.
V nedeljo 29. maja smo imeli zopet nekaj, kar bo ostalo v spominu marsikateremu, ki je bil navzoč na koncertu, ki ga je priredil mladinski pevski zbor Kralj ički. Odbor se v imenu mladih pevcev iskreno zahvaljuje za tako številno udeležbo, katere nismo pričakovali. S tem ste pokazali, da želite, da bi naša lepa slovenska pesem še dolgo odmevala v tej- novi domovini. Edino mladinski zbori nam bodo obdržali slovensko pesem na površju tukaj v Ameriki. Saj če bodo peli pesmi, dokler bodo mladi, jih bodo tudi potem, ko bodo dorasli. Ravno tukaj v Maple Heights imamo dokaz topogledno. Odkar ima naselbina tudi odrasli pevski zbor, pri katerem je 90 odstotkov pevcev in pevk tukaj rojenih in ki sami priznajo, da niso nikdar prej imeli take zabave kot jo imajo, odkar so pri pevskem zboru. Torej to je dokaz, da bo naša lepa slovenska pesem ostala na površju še, ko nas več ne bo.
Program teh mladih Kralji-čkov je bil tako lep, da je bilo občinstvo očarano na lepem petju. Program je vodil pevovodja zbora, naš slavni pesnik in skladatelj, g. Ivan Zorman. Naselbina je z Vami, g. Zorman in Vam želi mnogo uspeha s temi mladimi pevci še dolgo vrsto let.
Prav lepa hvala posetnikom koncerta izven naše naselbine, katerih je bilo tako kepo število. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Louis Ferfolia za posojene stole. Hvala tudi cvetličarju L. Arko za okinčanje dvorane, kar sta nam napravila vse brezplačno. Prav lepa hvala delavcem, ki so tako pridno delali na gori omenjeni dan.	A. G.
Združeni mladinski pevski zbori
Dne 8. septembra 1935 se je vršila prva prireditev Združenih mladinskih pevskih zborov in to je bil koncert v mestni dvorani in petem zvečer ples in zabava v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. — Druga prireditev Z. M. P. Z. je bil piknik in skupni pevski nastop v prosti naravi dne 14. junija 1936 na prostorih Slovenskega društvenega doma na Rechar Rd. — Ob priliki tretje obletnice so pa priredili skupni koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. In sedaj se pripravljajo na sijajen skupni koncert, ki se bo vršil 18. septembra 1938 zopet v Slov. nar. domu. — Toda še pred tem koncertom pa priredijo piknik na prostorih Slov. društ. doma na Rechar Rd. in to že v nedeljo 19. junija.
Skupno in posamezno so mladinski zbori nastopili že več kol petdesetkrat za razne skupine poleg kakih 40 koncertov, katere so priredili tekom teh štirih let. Mladinski zbori se vedno vsakemu vabilu odzovejo, v kolikor jim je le* mogoče. In ob takih prilikah, kot bo piknik v nedeljo 19. junija, vam bodo mladi pevci, pevk? in starši hvaležni, ako se jih spomnite.
Mladinski zbori so skušali prirediti svoj poknik na tako nedeljo, da ne bi bil prizadet kak drug zbor, društvo ali skupina, toda premnogo je teh skupin, da bi bilo mogoče tako uvrstiti, da bi bil samo en piknik vsako nedeljo, toda ker so prostori piknikov par milj razdaljeni, je občinstvu mogoče se udeležiti dveh ali treh piknikov en dan. želja odbornikov Združenih mladinskih pevskih zborov je, da bodo navzoči ta dan vsi pevci in pevke vseh mladinskih zborov in tako tudi VSI starši in njih prijatelji. Pričakuje se tudi lepo število posetnikov iz West Park in Barberton, Ohio.
Z veliko' udeležbo bo javnost
pokazala, da ceni delovanje mladinskih zborov ter da tudi razume njih težkoče. Napravimo nedeljo 19. junija sijajen praznik mladine in pokažimo mladcem, da se kot zvesti Slovani radujemo in spoštujemo njih zanimanje za slovensko pesem.
Toraj ne pozabite piknik Združenih mladinskih pevskih zborov v nedeljo 19. junija na prostorih Slovenskega društvenega doma na Rechar Rd. v Euclid, Ohio. Pozdrav!
Ančka Traven.
Dopis iz Euclida
Vabim vas na zelo važno sejo. Ker se zelo neradi odzovete vabilu, se vas sedaj obvešča tudi v Ameriški Domovini, ker ta list pride vsak dan v hišo in vsak takoj pogleda vanj radi novic. O da, vedno je polno novic v Ameriški Domovini. Zato vas pa tuli, dragi člani in članice društva sv. Kristine št. 219 KSKJ, vabim tem potom, da pridete na sejo 12. junija ob dveh popoldne. Na programu bodo važne stvari in tudi volitev delegata za prihodnjo konvencijo, ki se vrši meseca avgusta t. 1. Pridite in povejte, kar imate za povedati. Sedaj je čas, da predložite svoje dobre ideje. Sedaj vas kliče jednota, da poveste, kaj bi bilo boljše zanjo. Pridite gotovo vsi in stvar bo šla lahko naprej in bolj hitro. Pridite pravočasno. Seja se prične točno ob dveh popoldne v šolski dvorani sv. Kristine na 222. cesti, Euclid, O. Pozdrav vsem članom: in članicam našega društva. *
Terezija Zdešar, tajnica. —-—o-
Najboljši kruh zna mati peči
Kranj, Jugoslavija — Dne 26. aprila t. 1. se je vrnil iz Perzije 35 letni preddelavec Kalan Franc, rodom iz Mojstrane. Že več kot 10 let je hodil za kruhdm po raznih drŽavah, sedaj pa se je vrnil izmučen in izčrpan v rodni kraj. Dcmačih ni več našel, zato si je začasno nastanil v Kranju, odkoder hodi na krajše in daljše izlete, upajoč, da mu bo domovina vrnila zdravje in zadovoljstvo ter mu dala kruha.
Komaj 22 let star se je Kalan poslovil od domačih gozdov in trat in s smelim obrazom hitel tujini nasproti, upajoč, da mu bo ta nudila zaslužek, s katerim bi si lahko kupil za stara leta lepo domačijo v Sloveniji. Hotel se je nav-žiti dobrega kruha, boljšega kakor mu ga je dajala mati in domovina. Želel si je z manjšim trudom dobiti denarja za starost. Pohitel je najprej v Nemčijo, od tu v Holandijo in nazadnje še v Francijo, kjer je dobil še precej dober zaslužek ■ pri podzemskih delih. Kljub temu pa je ostal v Franciji le nekaj let. Zdelo se mu je namreč, da še premalo zasluži za delo, ki ga je opravljal, saj je dobil le ona dela, katerih domačini nočejo opravljati. V vseh državah naleti naš človek na isto: tujca porabijo samo za najtežja in najslabša dela; povsod, koder hodiš, čutiš, da si le hlapec gospodarju in državi.
Kljub temu ni umrla v njegovi notranjosti želja po domačiji v ljubljeni Sloveniji Zvedel je,, da se dobi v daljni 'Perziji veliko boljši zaslužek. Gradbena tvrdka, pri kateri je bil Kalan takrat v službi, je odposlala pred 4 leti nekaj svojih delavcev v Perzijo in tudi Kalan je potoval z njimi. Naselil se je v bližini mesta Teherana in dobil v resnici dobro mesto, kjer ni bilo prehit-
rega garanja in tudi zaslužek je bil dokaj lep. "Vsi priseljenci smo bili zadovoljni," tako je pripovedoval Kalan, "posebno še zaradi tega, ker smo dobili lepa stanovanja. Tudi dnevni red je bil dokaj dobro urejen. Navadili pa smo se težko vremenskih razmer in lasje so nam začeli izpadati, tako da sem postal kmalu po naselitvi v Teheranu močne plešast. V Perziji je podnebje različno: ponekod strašna, neznosna vročina, drugod pa spet silen mraz. Z domačini se nismo mogli nikdar popolnoma spoprijazniti, ker so pač v kulturnem oziru daleč za nami, tujca pa gledajo kot sovražnega človeka in mu zavidajo dober košček kruha.
O kakšni socialni oskrbi sploh ni govora saj Perzijci ne poznajo nobenega zavarovanja za starost, bolezen ali smrt. Tudi bolnišnic ni v Perziji; v Teheranu so v zadnjem času zgradili eno, sicer pa se jim vse to zdi nepotrebno, ker jih njihova vera uči, da človeška vedno vodi zgolj usoda in so vse stvari popolnoma odveč. Zbolel sem 1. 1936 na tifusu. Zaman sem prosil za zdravniško pomoč, in ker nisem želel umreti v daljni tujini, sem se odpeljal v 10 ur oddaljene' rusko mesto Bogi ob Kaspi-škem jezeru. Kljub temu, da sem tako, pozno iskal zdravniško pomoč, sem ozdravel in spet odšel v službo. V službi sem delal dnevno 10 ur in sir cer 14 dnevno menjaje ponoč in podnevi. Hud udarec je bil zame, ko sem zvedel, da ne more noben tujec prisluženega denarja poslati domov. Že sem se nameraval vrniti v ljubljeni domači kraj, vepdar se mi je zdelo škoda pustiti prislu-ženi denar. Priznam, da sem začel tistikrat popivati, saj tudi nisem mogel pametneje porabiti denarja. Vedel sem, da stalno ne bom ostal v Perziji, zato sem si privoščil vsega, pol iz obupa, pol iz silnega domotožja. Z menoj je, bil edino še en Slovenec, drugi, ki sc stanovali z menoj, so bili Francozi in Švicarji.
Vsem nam je bilo hudo pc domu in končno smo sklenili da si kupimo radio. Naročili smo ga iz Francije in ga s s no nestrpnostjo pričakovali. \ začetku smo hoteli poslušati vsak svojo postajo, toda žali-bog jaz nisem bil zadovoljen; jugoslovanskih postaj nismo mogli dobiti. Tako smo1 ob prostem času poslušali le francoske postaje in tudi nemške, jaz pa sem imel najrajši godbo. Neštetokrat smo se prepirali zaradi tega aparata, in tako smo nekoč v pijanem stanju sklenili, da bomo naredili konec prepirov. Postavili smo aparat sredi sobe in ga popolnoma razbili. Bog ve, ali smo to delali iz pijanosti ali iz žalosti in obupa, ker smo imeli razen časopisov — ki so prihajali kvečjemu vsakih 6 mesecev skupno v Teheran — edini spomin na Evropo in svojce. Jaz sem tudi pogosto pisaril domov, odgovora pa nisem dobil. Včasih se je izgubilo moje pismo, včasih pa njihovo. Še bolj obupno stanje je bilo mojih švicarskih tovarišev in Francozov. Večina njih je bila namreč poročenih, svojih žen in otrok pa niso privedili s seboj zaradi klime, katere ne more vsakdo prenesti. Imeli so kakor jaz veliko denarja, katerega pa niso smeli pošiljati svojcem. Kuhali smo vsi sami v svojih sobah, ker pa naše kosilo ni bilo nikoli prav v redu skuhano, smo iskali veselja in razvedrila po gostilnah.
V zadnjih mesecih sem znova zahrepenel po domovini. Videl sem domače travnike in gozdove vse ozelenele in storil sem potrebne korake za vrnitev. Posrečilo se mi je v krat-
kem času dobiti potni list in odpotoval sem domovini nasproti. Nikomur ne morem opisati sladkega občutka, ki je prevzel mojo notranjost ko sem zadihal gorenjski zrak in zagledal naše gore. Zal pa v Mojstrani nisem našel več svojcev, kljub temu pa se menda ne bom mogel več posloviti od Slovenije. Tako rad bi vsakemu Slovencu povedal, da je in ostane Slovenija najlepša in da je njen kruh najslajši.
-o-
M. Draganova:
Na Kras po sedmih letih
Domov, domov, — pel je vlak, a jaz stisnjena v kotu vagona, nisem mogla verjeti. Strah me je stiskal v grlo, vsak živec je drhtel, kri je sunkoma: udarjala po žilah.
Domov! Kaj je tako dolga pot domov po sedmih letih? Kaj je sedem let tako mnogo časa, da se je duša napolnila s tolikim strahom, da ne more verjeti, da jre zopet domov? Vasica, dra-?a, srečna vas domača, kaj si, se pomaknila tako daleč, da si niti misliti ne morem, da te bom videla čez tako malo časa ?
In vendar! Prešli smo mejo z vsemi formalnostmi in pozdravljajo me stari znanci: goli hribčki, poznane ceste in skromne vasice. Vse je to bilo nekdaj moje, vsak kamen poznam, ali danes mi se zdi vse nižje in bolj golo.
Na postaji, na kateri sem tolikokrat prej izstopila, poiščem avtobus, ker do moje vasi je še precej kilometrov. Na istem mestu kot nekdaj čaka tudi danes. šofer mi s vso prijaznostjo pomaga prenašati kovčega. Način ponašanja, govora in oblačenja je čisto italijanskima Slovenec je.
"Od kod?" me vpraša.
"Iz Jugoslavije."
"A tako, tudi jaz sem bil tam, ili nič za nas."
Ne mislim na njegove čudne besede, gledam hiše, polja travnike, vse bi hotela da prepoznam, vse bi hotela da z enim pogledom objamem. Cesta, po kateri se vozimo, je široka, asfaltirana. Ne morem prepoznati vrsic, skozi katere gremo, ker je cesta drugače izpeljana. Prej je tu bilo mnogo klancev, a zdaj je vse nekako zravnano. Veliki klanec, tik pred mojo vasjo, je skoraj popolnoma izginil in nikakor ne spoznam tega "vhoda" / svoje rojstno gnezdo. Ali evo, to je šola. Poznam po plošči nad vratmi, ki nam je bila otrokom iz prvega razreda tako zagonetna. "Veri i omiki" piše na nji. Nikdar nismo mogli razumeti kaj pomeni "i omiki," pa se zdaj spominjam vseh naših otroških razgovorov in opažanj. Kolikokrat sem v svetu mislila na to ploščo, da li še stoji nad šolskimi vratmi in zdaj jo vidim, kakor neki čudež božji tu, na starem mestu, kako še vedno govori svoji vasi: "Veri i omiki."
Avtobus se vstavlja na trgu sredi vasi, blizu cerkve. Na cilju sem, a kolena mi klecajo in srce mi bije "za počit," ko izstopam. Takoj zapazim, da je ta naš "plač," postal nekako pust in gol. Kasneje sem videla, da je to zato ker je izginil mogočen oreh, ki je nekdaj vladal temu trgu in skrival skromne, s slamo krite hiše. Pal je ta oreh in mnogo drugih, kot žrtev težkih časov. ( "Oreh se drago plača," mi je pojasnil brat.) Vas se je tako "odkrila" in gola in pusta brez zelenja, pokazuje vse svoj,e grde! strani. Hiše se ne popravljajo, ne belijo, zidovi se ruše in prvi pogled na vas, prikazuje siromaštvo.
Poldne je, pa ni nikogar na cesti. Nekaj žen je pogledalo za mano na oknih. Do naše hiše nikogar ne srečam, kar me samo veseli. Vse je tiho. Pod našo hišo mali vrtič, v njem hruške. Vse je kot nekdaj, samo je hiša
siva in stara in nič več bela, kakor sem nanjo mislila.
Doma me ne čakajo. V kuhinji pri oknu čita oče morda že stotič — "Potop." Dva plava otroka skačeta in razgrajata, a ko me zagledata, prestrašeno vmolkneta. Oče se iznenaden ozre. Zagledam njegovo izmučeno in izpito lice. čas je strašno pustošil v teh sedmih letih .,.
"Očka," mu rečem, a on je šele zdaj na jasnem, kdo je pred njim. Solze mu guše vsako besedo. Ne objame me, ne poljubi me, samo mu solze tečejo preko lica. Mama hitro priteče po stopnicah. "Hči moja, vendar si prišla," zajoče, a hoče biti hrabra in premagati slabost. No, predolgo je bilo čakanje na ta moment, preveč je bilo trpljenja.
Ubogi starši! Vse so dali za svoje otroke, a zdaj v globoki starosti nimajo niti sreče, da bi jih mogli videti. Vsak dan raz-govarjajo o njih, čakajo jih in prvo kar me je vprašala mama skozi solze je bilo: "Kdaj bodo prišli drugi . . . ?"
Ko sem odhajala domov, bala sem se sprememb, katere me doli čakajo, ali pri tem sem največ mislila na starše, ki so se v tem času postarali in na težke materijalne prilike, ki pritiskajo ljudi. Ali nisem mislila na neke druge spremembe. Znala sem, da bom zopet našla svoj Kras, kot sem ga pustila pred sedmimi .leti in hotela sem, da zopet zaživim nekdanje življenje. Hodim po naših vaseh, gledam, poslušam. Vsi sorodniki so me že obiskali. Mnogo raz-govarjamo, mnogo mi pripovedujejo, a jaz sem vsak dan bolj žalostna.
Poslušala sem razgovore kmetov, ponilh skrbi—ene same, velike skrbi—kako bi napravili, kako bi delali, da si ohrane dom in domačijo. Tolikokrat so videli, kako so propadla lepa posestva, kako so dohri stari gospodarji ostali brez strehe nad glavo, da se jim je strah pred isto usodo zaril globoko v srce. Trpini! Mogoče niti ne vedo, da tako, braneči svoja ognjišča, delajo največja junaštva, da so branitelji naših domov, naše domovine.	*
Mladina, to je druga stvar. Odrasla v tej državi ni mogla nikdar globoko občutiti, da je za mejo drugo življenje, katero bi moglo biti njihovo. Fantje odhajajo k vojakom v italijanska mesta. Ne vračajo se navdušeni ali isto življenje s tolikimi italijanskimi tovariši je pustilo vendar svojo sled. Domov pridejo z lepo bujno frizuro kot pravi Italijani in ko pripovedujejo o svojem življenju pri vojakih, mešajo mnogo italijanskih besed, posebno vojaške izraze. Skoraj nisem razumela takega "capelle," ki je prišel na dopust. Hvale se kako so lepo oblečeni in so ponosni, da so lepi vojaki. Ali čutijo in zavedajo se, da so Slovenci, hvalijo se kako so peli naše pesmi pri vojakih, kako so se z nekim skregali radi svojega jezika itd. Ob abesinski aferi Je odšlo mnogo mladih fantov čez mejo, posebno takih, ki jih doma ni vezala zemlja in delo-Nekateri so se vrnili razočarani nazaj in nič lepega niso znali povedati o prilikah čez mejo-Govorili so, da je bolje v ItaliJ1«
da so bolje plačani za svoje
delo
in kar je najbolj žalostno, da Jih "Kranjci" ne marajo. Cula sem, da je precej ljudi zaključilo P° vsemu temu, "da ni nič za nas,
tudi tam."
Po manjših vaseh, kjer ni sole, karabinerjev, niti občine, sem imela občutek, da je vse tako, kot je bilo nekdaj. Stan za njimi mladi, se drže stari' navad, delajo ves teden, v ne deljo gredo v cerkev v eosedn vas, plačajo davke in se z eni J največ med sabo. Razen nekaj obrtnikov niso vpisani v nikoK (Dalje na S. »tranl)
		m
	m 'iim	i§ife<:
"AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 8, 1038
sem v njihove duše in ako ne drugo—vsaj razumem jih.
In za njimi prihajajo nove generacije. Kako bo z njimi, ki so končali samo italijansko šolo in z najmlajšimi, ki obiskujejo vrtec? Kako se bodo oni držali? Vse te "balille," "piccole" in "giovani Italiane" ?
Vsako jutro me prebudi moja mala štiri le.ta stara nečakinja Mara, s svojo večno pesmico: "Faccetta nera, beli' Abissina." čula jo je od šolskih otrok in neumorno jo ponavlja. Ona zna tudi mnogo slovenskih pesmic, ali je zdaj ta najnovejša in najbolj zanimiva. Brat pravi: "Da ji branim, ne bi pomagalo, a tako bo kmalu pozabila." Zna iz izkušnje, da se je naučila in pozabila že dosti takih pesmic.
Že prve dni sem videla v avtobusu kopico otrok, malih Ita-lijančkov. Dolge in široke pelerine, črne kapice, samo so lica slovenska. "Čigav si?" vprašan) enega "na slepo." "Slavč," odgovori. "Pa kje ste bili?" "V azilu." "A kaj delate tam?" "Nič. Samo telovadimo, pojemo in jemo," bil je odgovor.
Vsako jutro pobere avtobus otroke po vaseh, v katerih ni vrtca in jih odpelje tja, kjer je. Popoldne pa zopet nazaj. Vse to je zastonj. Mnogo otrok ne hodi v vrtec, ker se starši še vedno vpirajo, ali—vsako leto več. Začudilo me je, da so nekateri, ki niso ravno potrebni, dali otroke v te potujčevalnice. Moja prijateljica Francka ima svojega Janeza tam notri. "A zakaj ?' Kako si mogla?" sem ji prigo-vorila. "Kako?" Evo, starejšega sina nismo na noben način hoteli dati, pa je dve leti ponavljal prvi razred, ker ni znal ni italijansko. V vrtcu se vsaj toliko nauče jezika, da lahko sledijo pouku." Hotela sem ji pojasniti, da je bolje, da se otrok nič ne nauči in ostane analfabet, kakor da se navžije tujega duha, ali mi je odgovorila: "Ti lahko tako govoriš, ker se ne gre za tvoje otroke."
Tako sem imela srečo, da so me po vaseh otroci, ki so me držali gotovo za neko učiteljico, pozdravljali s fašističnim pozdravom in "Buon giorno." Ne gre mi iz spomina mali palček, ki je gotovo prvič oblekel hlače, kako je samosvestno vzdignil ročico v pozdrav. "Iz vrtca," sem pomislila.
Otroci! Kako sem bila žalostna* ko sem slišala iz šole njihovo petje, poslušala njihove razgovore, kjer se meša toliko italijanskih besed. Da li vas bodo vendar doma obdržali za nas? Da li bo vendar naš slovenski dom močnejši od vseh teh sistemov? Hvala Bogu, doma govorijo povsod na Krasu samo slovensko. Doma—in še nekje—v cerkvi.
DNEVNE VESTI
dobili zločince v roke. Včeraj se je pridružilo zasledovalcem zločincev 1,500 Seminole Indijan* cev, katerim so poznani gozdovi in ravnine v južni Floridi. Obljubili so, da ne odnehajo prej z zasledovanjem, dokler ne dobijo zločincev v pest.
Anglešlriparnikponovno bombardiran
Alicante, Španija, 7. junija. Pet nacionalističnih letal je danes; bombardiralo angleški tovorni parnik Saint Winifred, ki je začel goreti. Parnik nosi 5,-700 ton. Trije angleški mornarji so bili pri bombardiranju ubiti. Isti parnik je bil napaden že pred dvema tednoma in poškodovan. Nacionalistična letala so napadla včeraj tudi Valencijo in ubila 42 oseb. To je že peti angleški parnik, ki je bil napaden od nacionalistov. Parniki vozijo lojalistom streljivo, premog in živež.
-o-
Lepo vdova je vabila ženske v smrt
Liege ,Belgija, 7. junija. Marie Petitjohn, 58 let stara vdova, je bila danes pripeljana pred sodnijo, kjer se bo morala zagovarjati, ker je zastrupila 11 oseb, s katerimi se je seznanila v parkih na klopeh. Deset zastrupljenih so bile ženske, večinoma bogate vdove, eden je bil moški, šest sto prič je bilo pozvanih k obravnavi. Obtožnica obsega tri knjige, katerih vsaka ima 400 strani.
-o- *
—V ljubljanski bolnišnici je umrla Frančiška Bricelj iz Šte-panje vasi. Pokojnica je bila upokojena tobačna delavka ter je doživela 56.let. Zapušča tri odrasle otroke.
MALI OGLASI
Oče je zgubil upanje, da bo še kdaj dobil sina
Princeton, Fla., 6. junija. James Cash Sr., je danes izjavil, da je zgubil vse upanje, da bi še kdaj videl sina, katerega so ugrabili nepoznani lopovi in so ga skoro gotovo umorili. Oče je prepričan, da bo vzelo precej časa, predno dobijo mrtvo truplo sinčka v prostranih gozdovih južne Floride. Oče je plačal zločincem, ki so odpeljali sina $10,-000 odkupnine, ko so lopovi obljubili, da vrnejo otroka, kakor hitro bodo plačani. Zločinci niso držali besede, pač pa so otroka, 5 let starega James Casha, skoro gotovo umorili. Nad 5,000 ljudi je lovilo zločince zadnje dni brez uspeha. Sedaj so na delu tajni policisti vlade Zedinjenih držav, ki so prepričani, da bodo
Stanovanja v najem
Sledeča stanovanja se oddajo v najem. Vsako stanovanje ima vse ugodnosti in vsako je novo dekorirano in v najboljšem stanju.
4 sobe zgoraj, 1397 Addison Rd.
4 sobe, 887 Ansel Rd.
Vprašajte pri The North American Mortgage Loan Co.
G131 St. Clair Ave.
Tel.: HEnderson 6063.
(June 8. 11.)
Naznanilo
članice društva sv. Cecilije št. 37 S. D. Z. se prosi, da se udeležijo seje v sredo 8. junija ob navadnem času. Naj ne bo zastonj ta opomin in pridite gotovo na sejo. Volilo se bo dve delegatinji za prihodnjo konvencijo, ki se vrši v septembru. Potrebna je navzočnost vseh, ker volitve so važne, in da ne boste pozneje govorile, da niste imele dobrih zastopnic na konvenciji. Na seji v aprilu bi dobila Sestra L. Mila-vec $4.00, če bi bila navzoča, v maju pa A. Opalek. Na seji v sredo bo pa dobila ena $6.00, ako bo navzoča. Prosim tudi za bolj redno plačevanje asesmenta, ker ni denarja, da bi se zakladalo. Sestrski pozdrav — L- Pikš, tajnica.	(133)
Stanovanje
se odda, 6 sob, kopališče, pri Slovencih. Vprašajte na 2560 E. 75th St.	(133)
Pozor!
Priporočamo se„za bavarnje hiš in stanovanj, kot tudi za de-koriranje. Z veseljem vam preračunamo delo. Vse delo garantirano.
Peter Starin
1209 E. 176th St. Tel. KEnmore 6248-W.
May 25. June 1, 8.)
VSESLOVENSKI
DAN
NA
PO DEŽELI ŠKIPETARJEV
NAŠ KRAS PO SEDMIH LETIH
(Nadaljevanje z 2. straruy
sindikate. Ali zato je v večjih krajih mnogo težje. Ljudje niso samo poljedelci, a drugi, obrni-ki in trgovci so prisiljeni živeti z "gospodo." Morajo hoditi na njihove zabave, svečanolsti in predavanja ter ako stari ostajajo "hladni," mladim to vendar ni vseeno. "Mladost je norost." želi se zabavati, plesati, želi da se navžije življenja. In tu je ono težko za mladino splošno, a še bolj za dekleta, posebno za one iz "boljih" družin.
Dekleta! Zaprepastilo me je in bolno dirnulo, koliko je v naših krajih deklet. Mnogo več kakor fantov. Pripovedovali so mi o nekaterih "starih devicah," ki so imele svoje fante. Fantje so radi nesrečnih prilik odšli v svet in niso se več vrnili. Oženili so se z drugimi, a one so ostale same. Ovenele so in se postarale v spominih na "njega." Videla sem jih kako kleče v cerkvi in pobožno mole pred Božjim zaročencem. A one so vsaj bile ljubljene! Koliko je drugih, katerim je mladost minula pusta in gola. Tudi one so sanjarile in čakale, da pride ono najlepše, ali zaman. Domačih ni bilo, tujcev niso hotele. Postale so pobožne, vsak dan so v cerkvi ih vode pusto življenje starih devic, združeno s tolikimi žrtvami. Z zavistjo gledajo na mlajše, pred katerimi stoji še celo življenje in jim proroku-jejo isto usodo. Mogoče po pravici ! Fantov, ki se lahko ožene na dom je malo a drugi ne vedo kako bi sami sebe izdržavali, a kaj bi šele bilo z družino! Tako 1
nujno prihaja reakcija deklet. Bore se proti propadanju svoje mladosti, proti brezplodnemu življenju. Mnoge odhajajo služit v mesta. Rozalka Slamarje-va je našla v Trstu moža Italijana. Njena mama mi je rekla: "Italijan je, ali zelo dober človek. Hvala Bogu, da je imela to srečo, ko pa naših ni." Nekatere se nahajajo v Milanu, pa celo v Rimu. Vsaka ima svojo historijo, o vsaki se ve kaj dela. Prihajajo na dopust v svili in s kratkimi lasmi. Druže se in plešejo z Italijani. Doma jih radi tega grde, ali čula sem odgovor Stane: "Slovenec ali ne, to je vseeno,!"
In dekleta, ki so bile po nekoliko let v šoli po samostanih! Imele so sošolke druge narodnosti in dobro so se naučile italijansko. Vrnile so se v svoje vasi, kjer ni domače družbe zanje. "Gospoda" so sami tujci. Vse so to dekleta iz naših zavednih družin, odgoj^ne v narodnem duhu. Dobro se zavedajo situacije. Ali vendar jih često vidimo v italijanskem društvu, z učiteljicami, učitelji in ui'adni-ki iz vseh uradov. Govore s pre • ziranjem o "Italijanih," ali vesele so, da morejo zvečer z njimi zaplesati po muziki radia. Mladi učitelj, stalno je v hišah, v katerih so edine "signorine" v vasi. Te naše "signorine" govore mnogo proti njemu ker je on "osebnost" katere se ljudje upravičeno boje, ali to jim vendar ne brani, da se ne bi z njim lepo in prisrčno zabavale. "Malo preveč prisrčno," pravijo ljudje.
Ne vem več kakšna svečanost je bila v Reki, in so hoteli, da pride kolikor mogoče dosti na-
ših deklet v narodni noši. Gospa podeštatova je napravila mnogo najljubeznivejših obiskov radi tega in vabila dekleta na ta izlet. Občine so prevzele vse stroške za obleke in potovanje. Vabilo iz občine je toliko kakor ukaz, pa je razumljivo, da so dekleta pristale. "Moramo iti. Ne vidiš, da nam ne dajo miru. Bog ve, kako bi nam naškodiii, da odbijemo," tako so govorile. Starši, v strahu, da ne izgube koncesije za gostilno, trgovino ali neko drugo dovoljenje, jim niso branili. In dekleta iz mnogih naših vasi so se odpeljala, da pokažejo "narodno nošo," ki pravzaprov ni to, kar jo imenujejo. Nič ni bilo čudnega na vsej ti stvari, da nisem drugi dan videla na obrazih teh deklet—ne ponižanje—kot sem pričakovala, nego pravo veselje. Veselje, ki nikakor ni odgovarjalo onemu: "Mora se." "Krasno je bilo. Povsod smo bile prve. Fotografirali so nas neštetokrat in vsi so rekli, da smo bile najlepše." Začutila sem kako me je zabolelo v srcu. Pred malo leti vsako dekle bi se čutilo osramočeno, da je bila na neki taki svečanosti, a zdaj vidim, da se vesele, ker so bile prve in najlepše. Da jih obsojamo, kot jih kritizira vas? Ker kontrola ljudi je stroga in težko obsodi vse take postopke. A vendar so to revice. Mlade so še in lepe. Niso še izsanjale vseh dekliških sanj, a vidijo kako mladost beži in da se že poslavlja. Nimajo svoje družbe, ker ne žive v normalnih prilikah. Usoda tolikih deklet, stoji jim vedno,pred očmi, in strah, da bo tudi njihovo življenje brezplodno in pusto, je iskren. Pogledala
JEZERU!
Po nemškem izvirniku K. Maya
Ženska se je krčevito oprijemala čolna, pa sunek je bil silen, vrgel jo je črez rob, izginila je v valovih.
In z njo vred sem izginil v valovih tudi jaz.
Kako se je vse to tako naglo zgodilo?
V takih trenutkih skrajne nevarnosti deluje človek po nekem skrivnem nagonu, ki mu navdahne edino pravo in rešilno dejanje, mišljenje in sklepanje pa v takih trenutkih popolnoma odpove. Po bliskovo stori člo-, vek, kar je edino prav, in pozneje niti sam ne ve, zakaj in kako da je prav tako ravnal in ne drugače.
Pa le nekateri ljudje so obdarjeni s takim nagonom.
Drugi spet v takih trenutkih ukrenejo vse potrebno po jasnem, bistrem razmišljanju.
Nikar mi ne recite, da tisti drobec sekunde, ki na njem visi življenje, da ne zadostuje za razmišljanje in za ukrepe! Neskončno dobrotni Stvarnik je obdaril človeškega duha s čudovitimi močmi.
Tudi v sanjah preživlja človek v eni sami minuti dogodke dolgih dni. Meni na primer se je nekoč sanjalo, da sem dokon-čaval izpite. Za pismeno nalogo je bil določen cel dan. Prvi sem bil gotov, oddal sem nalogo in odšel za nekaj ur na sprehod v hribe, da si oddahnem.
Ustmeni izpit je trajal dva dni. Na večer zadnjega dne, malo pred koncem izpita, se je zlomila klop, na kateri sem sedel, — in prebudil sem se.
Moj tovariš je pravkar zapiral okno —.
Vprašal sem ga, kako dolgo sem spal. Povedal mi je, da sem mu kvečjemu pred tremi ttiinutami dejal, naj me ne nadleguje več z vprašanji, ker da sem utrujen in da bi rad spal.
Dremal sem torej samo tri minute in v teh treh kratkih minutah sem preživel cel dan pismenih in ustmenih izpitov z vsemi podrobnostmi. Da, celo čisto natančno sem še ve-dal, kaj smo imeli za nalogo, koliko strani sem je napisal, spominjal sem se še tudi na vprašanja pri ustmenih izpitih. In čisto natančno sem se še spominjal tudi svojega sprehoda v hribe, kod sem hodil, kaj sem mislil, koga sem srečal in s kom sem govoril.
Drugi dan seveda o vsem tem nisem vedel ničesar več.
Ako torej v sanjah človek lahko preživi v treh minutah tri dolge dni duševnega in telesnega dela, je pač mogoče, da tudi bede opravi v drobcih sekunde duševno delo, ki bi za njega sicer rabil nekaj minut.
Na svojih potovanjih sem večkrat doživljal trenutke, ki je od njih zaviselo moje lastno življenje in tudi življenje mojih tovarišev. In ko je bila nevarnost mimo, sem čisto natančno vedel, da sem v tistem enem samem trenutku nevarnost spoznal, si dobro premislil vse možnosti, kako bi najuspešneje rešil sebe in tova riše, in tudi ukrenil, kar je bilo najboljše in najvarnejše. Taki dogodki se nam zdijo neverjetni, čudoviti, pa, — ali ni človek, ali ni njegovo telesno in duševno življenje en sam velik čudež vsemegočne-ga Stvarnika? Brezbožnež mi bo ugovorjal, pomilujem ga —.
In tako je bilo tudi tisti krat na narastlem, deročem Vardarju
Kako sem prišel s svojo bolno nogo s konja, koliko časa sem rabil, da sem zmetal od sebe orožje, pas z vsem, kar je bilo v njem in za njim, da sem izpraznil še žepe, — tega vsega ne vem več.
Halef mi je pravil pozneje, da sem planil iz sedla, šc preden je trčil čoln ob splav. Ni dvoma, da sem že tistikrat slutil, kaj se bo zgodilo. Zaman me je zadrževal. Pa < vsem ničesar ne vem. Vse moje misli so bile osredotočene le v eno samo skrb, — kako bom rešil žensko.
Le to vem, da sem jo pograbil in potegnil s seboj v globine ter zaplaval pod brod. Nevaren mi je bil.
Ko sem priplaval spet na površje, sem bil že nekaj sto metrov niže. Držal sem žensko za rokav, nezavestna je bila, kar mi je bilo zelo ljubo. Ovirala bi me bila sicer pri plavanju.
Bil sem onstran sredine. Doseči sem moral desni breg, pa prezgodaj nisem smel izčrpati moči. Legel sem na hrbet in si položil žensko počrez črez pas ter se prepustil valovom. Le od časa do časa sem sunil z nogami in se porival k bregu.
Ves sem bil pod vodo, toliko da sem utegnil dvigniti glavo, kadar mi je zmanjkalo sape. Skrbel pai sem, da ženska ni prišla z glavo pod vodo. Videl nisem ničesar, valovi so mi zalivali oči. Vrtinci so me grabili in skrbno sem moral paziti, da nisem z napačnimi kretnjami še globlje zašel v nje, bruna, deske in druge reči so butale ob mene, polna reka jih je bila. In plaval sent oblečen —! Še v mirni vodi težko plavaš oblečen, kaj šele v narastli, deroči reki, obložen z utopljenko! Obleka se je napila vode, težki škornji radoviškega hekima so mi viseli na nogah ko svinec, vleklo me je pod vodo.
Nekje na bregu so kričali ljudje. Da bi vsaj videl, kako daleč je do brega —!
Končno mi je uspelo, da sem se izkopal iz vrtincev in zaplaval v mirne vode. Bil sem menda na poplavljenem svetu, zaman pa sem iskal z nogami tal. Globoko globoko sem se pogreznil.
Nekdo je kričal:
"Za božjo voljo —! Dalje dalje —! Tam so jame —! Semkaj!"
Razumel sem ga.
Ko so delali nasip, so kopali zemljo poleg proge i>n izkopali globoke jame. Nad tistimi jamami sem plaval, narastli Vardar jih je žalil.
Voda mi je pljuskala v oči, nisem videl na suho. Pa po glasu sem zasodil, da breg ni daleč. Sunil sem se z nogami in z rokami v smer, od koder je prihajal klic.
Končno sem otipal tla pod nogami. Bil sem trdo ob železniškem napisu.
Roke so se iztegnile po meni in po ženski, odvzeli so m jo. Zlezel sem po nasipu,' kakor svinec je visela obleka na meni.
Veselo kričanje me je pozdravljalo, le eden je tarnal in tožil, da mu je žena utonila. Pomiril sem ga, njen mož je bil. Utoniti da ni mogla, sem pravil, kvečjemu če se je onesvestila. Odnesli so jo po nasipu v barako.
(Dalje prihodnjič)
Bojni tanki ameriške armade se pripravljajo na manevre. Potovali bodo iz Fort Oglethorpe, Ga.* v Fart Knox, Ky. 700 milj dolgo pot, ki bo prvi enak pohod v zgodovini moderne bojne opreme ameriške armade.
-\
Vožnja $1.25 na oba kraja. Izlet se vrši v Put-in-Bay. Pridružite se! Listke dobite v Newburgu pri vseh cerkvenih odbornikih, na St. Clair pri Aug. Kollander, v Euclidu pri Dreni ku, v Lorainu pri Mrs. Rose Cerne.
- v nedeljo 12. junija
Pri American Bras& Co. v Detroitu se vrši štrajk, lcer je družba utrgala plačo za 10 odstotkov. Oni dan je hotela kompanija prepeljati nekaj delavcev skozi piketno stražo, pri čemer je nastal poboj in 50 oseb je dobilo težke poškodbe. Slika kaže, ko ravno pobirajo policista, ki je bil pobit na tla.
"Dete vam zares mora biti hvaležno" se je obrnila Vla-dimirova mati na Poljaka. "Že davno bi midva podlegla naporom tega groznega potovanja, da vas ni Bog poslal v našo bližino. Ah, gospod, če bom sploh kedaj slobodna, o čemer pa skoro ne upam t— Sonja Palen ne bo nikdar pozabila vaših dobrot. Oprostite, prosim vas, toda jaz ne vem niti komu se moram zahvaliti za pomoč. Ne vem imena svojega junaškega tovariša, katerega car enako kakor mene pošilja v Sibirijo.
"Grom božji ga naj ubije!" zamrmlja mladi Poljak. "Toda upam, da bo nekoč napočil dan obračuna, in da bom imel priliko da se maščujem nad onim, ki me je pahnil v to nesrečo. Pa četudi ne doživim tega, če padejo naša telesa mrtva na hladno zemljo Sibirije, iz njih kosti bodo stali maščevalci in napočil bo smrtni dan za tirane in njihove krvnike.
V očeh mladega Poljaka se zaiskri, potem pa nadaljuje s sovraštvom im bolestjo:
"Oni se morajo prepričati, da se kneza Ponijatovskega ne sme in ne more nekaznovanega poslati v prognanstvo. Jaz sem zadnji potomec svojega rodu in ne bom nikdar pozabil, da je moj oče poginil za svobodo Poljske!"
, "Kako?" zakriči Sonja. "Vi ste Ponijatovski? Vi ste knez Feliks, katerega je moj oče baron Palen v Kurlandiji kot botrov namestnik držal pri stu?"
"Da, jaz sem knez Feliks Ponijatovski," odgovori mladi človek "in hodeč po stopinjah svojega očeta, sem padel v rusko suženjstvo. Oni mislijo, da se me bodo rešili s tem, da me pošlejo v pustinje Sibirje. Mislijo, da bom za vedno izginil v tej pustinji. Toda oni se kruto varajo! Pobegnil bom," nadalje šepetaje in pogleda oprezno proti ognju, kjer so se greli Kozali, "čim mi se nudi prva prilika. In potem — bom podžgal ves svet proti Rusiji. Tudi živi neki veliki človek, ki sovraži Romanove še bolj ko jaz in ki razpihuje plamen, ki bo nekega dne neusmiljeno pogoltnil carja in njegov ponosni dom. Tega človeka imenujejo kralja Zarotnikov, ime mu je — Mihajlo Bakunjin.
"Mihajlo Bakunjin?" ponovi Sonja. "Slišala sem že o tem skrivnostem človeku. Pe-trograjska tajna policija ga nikakor ne more ujeti, četudi je razpisala visoko nagrado na njegovo glavo."
"On ima povsod prijatelje," ji z zanosom preseka besedo knez Feliks, "kateri so ' pripravljeni prej svoje
LOUIS OBLAK
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HKndertHin 2978
VLOGE v tej posojilnici
j zavarovane
do
$5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
ljenje žtrvovati, kakor da bi pa njega izdali. On je povsod in nikjer, zdaj v Petrogradu, zdaj v Parizu, Londonu, Carigradu. Nepričakovano se pojavi v najbolj zabitih vaseh Rusije in povsod pridobiva prijateljev, novih zarotnikov. Niti sam car na svojem prestolu ni mogočnejši od Bakunjina, ki z besedo in idejami suče svet.
V tem trenutku se začuje pod drevesom za njegovim hrbtom lahek smeh.
"To mora biti vrag ta Bakunjin" je spregovoril nek sti-njen glas, "toda jaz bi stavil, da ta človek vobče ne živi, temveč da je to domišljija nemirnih razburjenih glav, ki jih je danes v Rusiji še preveč."
Sonja in Ponijatovski se naglo obrneta in opazita starca z belo brado, ki je oblečen v kožuh in uprt na dve palici. Nekaj| fantastičnega je bilo na tem človeku. Na glavi je imel turban, tako da je sličil na Armenca.
"Ne bojte se!" je rekel starec preplašenim prognancem. "Jaz nisem kozaški lovski pes. Dovolite mi, da za trenutek sedem poleg vas in da čujem kaj še veste o tem Mihajlu Ba-kunjinu."
Ni čakal na odgovor, takoj je sedel poleg Sonje. Z milostnim pogledom je opazoval nc kaj časa dečka, ki se je v sni nemirno obračal.
"Oho, mali ima vročino!" reče starec in/z roko boža dete-tov obraz. "Vročino?" vstane Sonja pre strašena. "O moj Bog! Ako dete zboli, potem je vse pro padlo. Tu na pusti sibirski cesti ni rešitve in pomoči."
Jokaje se skloni nesrečna mati na telo svojega deteta in posluš'a njegovo nepravilno dihanje in udarce srca.
"Strašno je to, če tu nekdo oboli" govori starec. "Kozaki ne poznajo razen biča nobenega drugega zdravila proti .tifusu."
"Proti tifusu?" zavpije Sonja in prebledi kot mrtva.
"Vi hočete morda reči, da je moj mali obolel na tifusu, na katerem jih je že toliko umrlo od naše procesije."
"Da, deček ima tifus," pravi starec s sočutjem. "Toda vi ne smete izgubiti nade. Imam neko sradstvo, ki sigurno pomaga. Prinesite malo vode, mladi gospod. Dal bom detetu, da popije prašek."
Knez Feliks vstane in prinese hitro vode, v katero vrže starec neki beli prašek.
"Tako, sedaj pa dajte vašemu Vladimirju, da to spije," reče stari. "Ne glejte me tako sumljivo, to ni strup. Tudi jaz bom pil in ostal bom živ. Poglejte!"
"Oprostite" reče Sonja, "v zadnjem času sem doživela toliko strašnih stvari, da vidim v vsakem človeku neprijate-lja."
Vladimir pohlepno izpije tekočino, in brž se pokažejo zna ki pomiri j ivega delovanja. Vročina odneha in on mirno zaspi./ Sonja pograbi za obe starčeve roki in jih oblije z zahvalnimi solzami.
"Ne, Bog me še ni zapustil," vzdahne nesrečna žena.
"Pa kaj ste vi zakrivili?" vpraša starec. "Ali ste tudi vi sodelovali pri zaroti proti carju, da vas vlečejo v Sibirijo?" "Kaj sem zakrivila?" odgo-
vori Sonja in vzdigne objokane oči proti nebu. "To samo Bog ve. Ako je ljubezen, zvesta ljubezen greh in zločin, potem sam mnogo in težko grešila."
"Na kcliko let so vas obsodili?" nadaljuje starec izpraševanjem.
"Niti besede mi niso rekli o tem," odgovori ona. "Neke noči so policisti vdrli kakor razbojniki v mojo hišo, me izvlekli iz postelje in mi dali samo toliko časa, da se oblečem. Nato so me pograbili in vlekli skozi vrata. Pred njihovim ofi-cirom sem se vrgla na kolena in prosila, da smem vzeti s sabo svoje dete. Dolgo sem prosila in jokala, predno so mi to dovolili. Odvedli so naju in vrgli v temno smrdljivo ječo. Po ves dan nisem videla človeka. Hrano so mi dajali skozi malo luknjico v zidu. Odtod so me odveli na ladjo v zadu-šljiv prostor med zločince in ubijalce. Od njih sem zvedela, da se vozimo po Volgi in da je cilj našega potovanja — Sibirija."
"Hm, to je hudo," je godrnjal starec. "To pomeni, da ste obsojeni na dosmrtno prisilno delo v Sibirskih rudnikih."
"Dosmrtno?" je skočila Sonje. "Torej, za vedno izvrže-
na iz človeške družbe in dosmrtno pokopana v snežni puščavi? Ali čemu vpijem? Zame tako ni več pomladi na tem svetu. Moja sreča je za vedno ubita z nezvestobo in z izdajstvom človeka, katerega sem ljubila bolj kakor karkoli na tem svetu."
Potok solz je udušil njen glas in ona je pala zrušena zraven svojega deteta.
V tem času se približa od strani kozaškega ognja mlad Kozak, pokajoč s svojim bičem.
"Hej," zakriči on surovo in sune s škornjom v ramo. "Vs-tani! Moj oficir hoče govoriti s tako par besed."
Knez Ponjatovski se strese in zgrozi gledajoč surovi prizor. Pripravljal sej je, da navali na vojaka kljub težki verigam, katere je nosil. Medtem Sonja vstane, zaprosi oba] moža, da pazita na njeno de te, in gre h kozaškemu ognju.
Na medvedji koži je ležal) oficir s cigareto v ustih. Kakoi hitro je Sonja stopila prec njega, je skočil pokonci. Ne-| kaj časa je gledal mlado žene z žarkimi pogledi, a nato je J dal svojim Kozakom zname nje, da se odstranijo.
(Dalje prihodnjič)
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
MGLEŠRO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnim in potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem In znancem žalostno vest, da nam je kruta smrt vzela našega preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
Louis Oražem
Preminul je 6. maja. Pokopali smo ga 9. maja po cerkvenih obredih iz cerkve sv. Vida In na sv. Pavla pokopališče.
Pokojni je preminul v Glenville bolnišnici na operaciji. Bil je 49 let star. Doma je bil iz vasi Prigorlca pri Ribnici. V Clevelandu se je nahajal 32 let. Bil je član društva Ribnica, št. 12 SDZ in društva Lunder Adamič, &t. 20 SSPZ. Vse skozi je bil aktiven na naprednem polju. Zanimal se je veliko i>ri Narodnem Domu in delal za korist Doma. Veliko ga bomo pogrešali vsi sorodniki in prijatelji, aU usoda je takšna in pomoči ni bilo za njega. Zapustil nas je prehitro in v svoji najlepši dobi.
Pokojni zapušča tukaj soprogo Angelo in hčerko Alice, v stari domovini dva brata* In dve sestri ter več sorodnikov.
V dolžnost si štejemo se prav iskreno zahvaliti vsem, ki so darovali krasne vence, ki so krasili krsto ko je ležal na mrtvaškem odru. Vsem se iskreno zahvalimo. Ravno tako se' iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, kt se bodo brale za pokojnim. Lepa hvala vsem skupaj. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu in se udeležili pogreba. Hvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit, ki sa čuli pri njem in ga spremili k večnemu počitku. Hvala direktoriju Slovenskega Narodnega Doma fca poslano darilo. Najlepša hvala sestri Frančiška Česen in soprogu za njih tolažbo in pomoč cb tej bridki žalosti.
Hvala pogrebniku Frank Zakrajšek za vso naklonjenost in za tako lepo urejen pogreb. Hvala Rev. Jagru za cerkvene obrede. Še enkrat hvala vsem skupaj, ki so nam pomagali in nas tolažili.
Ti preljubljeni in dragi soprog In oče, počivaj v miru v tej hladni ameriški zemlji. Pozabljen ne boš nikoli. Obiskovali bomo Tvoj grob in sadili cvetlice in jih zalivali s solzami. Tvoj duh bo živel med nami.
Ostali žalujoči:
ANGELA ORAŽEM, soproga;
ALICE, hčerka.
V stari domovini dva brata in dve sestri.
Cleveland, Ohio, 8. junija, 1938.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnega srca in močno potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je spreviden s svetimi zakramenti za vedno za-tisnil svoje trudne oči naš nadvse ljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče
JOSEPH GLAVICH
Preminul je Bogu vdan po kratki in mučni bolezni pljučnici dne 2. maja 1938 ob 12:35 popoldne, v starosti 65 let. Doma je bil iz vasi Klečet, fara Šmihel pri Žužemberku.. K večnemu počitku smo ga položili dne 5. maja 1938 iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida in na Calvary pokopališče.
V globoki hvaležnosti si štejemo v dolžnost, da se najlepše in prisrčno' zahvalimo Rt. Rev.. Msgr. B. J. Ponikvarju, Rev. Matija Jagru in Rev. Andrew Andreyu za obiske in tolažbo v bolezni in Rev. Max Sodji za podeljene sv. zakramente, kakor tudi lepa hvala vsem omenjenim duhovnikom, ki so mu izkazali čast in ga prišli pokropit.
Ravno tako prisrčna hvala Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju, Rev. Matija Jagru in Rev. Andrew Andreyu za opravljene cerkvene pogrebne obrede ter naj-iskrenejša hvala Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za molitve ob krsti v hiši pred pogrebom, za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče in za lep to-lažilni govor v cerkvi. Prisrčna hvala tudi Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribarju in Rev. Joseph Čelesniku za navzočnost pri pogrebni sveti maši.
Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so obiskovali ljubljenega soproga in očeta v njegovi bolezni in nam bili v pomoč in tolažbo na en način ali drugi v teh najbolj žalostnih ;n težkih dnevih. Kakor tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki pri njem čuli in molili ter vsem, ki so se udeležili sv. maše in ga spremili k večnemu počitku.
Lepa hvala častitim sestram in otrokom šole sv. Vida za molitve v času bolezni. Kakor tudi lepa hvala strežnicam Miss Skully in Miss Stanton, ki so jim doma tako lepo stregle v bolezni. Obenem tudi lepa hvala Mrs. Charles Walker iz Benton Harbor, Mich., ki je prišla sem k pogrebu.
Naša najglobokejša zahvala naj velja vsem, ki so s krasnimi venci v zadnji pozdrav okrasili krsto pokojnega soproga in očeta in sicer: sestra pokojnega Mary in John Fabian, Kempton .Ave., Mr. in Mrs. Charles Walker, Benton Harbor, Mich., Mr. in Mrs. Frank in Frances Fabian, Mr. in Mrs. Edward in Frances Fabian, družina Anton Glavich, Bonna Avenue, Mr. Anton Skuly, Mr. Charles Skuly, Eddy Rd., Mr. in Mrs. Matt Križman Jr., družina Anton Kmet, Schade Ave., Mr. in Mrs. John Rogelj, družina Louis Erste, Schade Ave., družina Lunder, Parmalee Ave., Mr. in Mrs. Ignac Slapnik Sr., Mr. in Mrs. John Potokar, Mr. Leopold Kushlan, Mr. in Mrs. John Boots, Mr. in Mrs. Chas. Russ, dr. Srca Jezusovega (sam.), dr. Dvor Baraga 1317 C.O.F., za venec od sledečih prijateljev: T. Wacko, L. Menart, H. Dreyer, H. Toedtman, N. Follis. Lepa hvala tudi za skupni krasen venec sosedom in prijateljem: Mrs. Frank LePage, Mrs. Arthur Martin, Mrs. Charles Link, Mrs. Ray Brasch, Mrs. Karl Gest, Mrs. E. Bruggemeier, Mrs. Koenig, Mrs. Wilbur Bruggemeier, Mrs. John Koc-jančič, Mrs. C. Helbig.
V globoki hvaležnosti se iskreno zahvaljujemo sledečim za obilne darove za svete maše, katere se bodo brale v mirni pokoj blage duše: Mr. Joseph Starich Jr. in Sr., Mrs. Anna Skully in družina, Mr. in Mrs. Albin Fabian, Mr. in Mrs. L. B. Franchina, Mr. in Mrs. Louis Steblaj in družina, Mr. is Mrs. Joe Samida, družina Frank Skuly, Addison Rd., Mr. Anton Skuly, E. 71 St., Mr. in Mrs. Anthony in Marie Skully, Zella in Louis Skully, Mr. in Mrs. Fr. Skully Jr., Mr. in Mrs. Chas. Hočevar, Mr. in Mrs. Julius Bokar, Mr. in Mrs. Joe Grdina, sestre in otroci šole sv. Vida, Mr. John Hrovath, Edna Ave., Mr. in Mrs. Joe Hrovat, Edna Ave., družina Anton Korošec, Mr. in Mrs. Louis Prince, Mr. in Mrs. Anton Malenšek, družina Anton Grdina, družina Matt Skuf-ca, Utopia Ave., Mr. in Mrs. Frank Perme, družina Frank Celesnik, družina Joe Meglich, Mr. in Mrs. Joe Salomon, družina Rudolph Otoničar, družina Fr. Znidaršič, E. 71 St., Mr. in Mrs. Anton Tomšič, Mrs. Rose Zadnik, družina Joseph Roitz, Mr. in Mrs. Skodlar družina John Zakrajšek, E. 74 St., Mrs. Julia Bokar, Mr. in Mrs. L. Pirs, družina Jos. Oražem, Carl Ave., družina Mrs. Johanna Rojc, Mr. in Mrs. Louis Levstik, Mr. in Mrs. Anton Marn, družina Koželj, Mr. Jacob Pozun, družina Jevnik, E. 61st St., družina Pirnat, Edna Ave., Mr. Louis Sodja, Frank Sfepec, družina Pucel, St. Clair Avenue, Mr. in Mrs. Knaus, Edna Ave., Mrs. Urbančič, Mr. Mike Setnikar, Helen Kubu, Mr. in Mrs. Anton Skala, Rose Mrdik, Mr. in Mrs. John Jasko, Mr. in Mrs. Michael Jasko, Mr. in Mrs. Andrew Kmetz, Cimperman Coal Co.. Mrs. Julia Higgins in družina, društvo sv. Antona Padovanskega št. 138 C. K. of O.
Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba in sicer: Frank Fabian, Kempton Ave., Albin Fabian, Edward Fabian družina Steblaj, Louis A. Skully, Anthony C. Skully, Mr. in Mrs. Joe Grdina, Andy Hočevar, družina Kmet, Schade Ave., Louis Erste, Schade Ave., Anton Malenšek, Ant. Korošec, Anton Tomšič, Louis Bandi, E. 67 St., John Boots, Mrs. Andrew Kmetz, Mrs. Julia Higgins.
Iskreno zahvalo naj sprejmejo člani društva Dvor Baraga št. 1317 COF., društva sv. Antona Padovanskega št. 138 C. K. of O. in društva Srca Jezusovega samostojno za tako številno udeležbo pri pogrebu. Obenem tudi lepa hvala nosilcem krste, ki so ga spremili in položili k večnemu počitku.
Prav lepa hvala pev. dr. Lira za krasno petje v hiši na predvečer pogreba. Kakor tudi lepa hvala šolarjem za krasno petje v cerkvi ob času pogreba.
Obenem lepa hvala Mr. in Mrs. Joseph in Ida Grdina, The Sisters of Notre Dame, The Sisters and children of St. Vitus School. Mrs. Josephine in Albina J. Wahcic za poslano pismeno sožalje.
Našo iskreno zahvalo izrekamo A. Grdina in Sinovi pogrebnemu zavodti za lepo urejen pogreb, za vso prijazno postrežbo in za veliko naklonjenost.
Tebi, preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, pa v globoki žalosti želimo, da počivaš sedaj v miru v zasluženem počitku. Smrt je rešila Tebe zemeljskega trpljenja, nam pa je odvzela zvestega soproga, ljubljenega očeta in skrbnega gospodarja, mnogim pa iskrenega prijatelja. Spominjali se Te bomo v molitvi in ohranjen boš za vedno v sladkem spominu pri vseh, ki so Te poznali in ljubili, posebno pa pri svojih dragih. Vsemogočni Bog naj Ti bo sedaj pravičen sodnik. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Vedno bomo s Teboj dokler se ne snidemo enkrat vsi skupaj onkraj groba v nebeških višavah.
Žalujoči ostali:
*	Mary Glavich, soproga; Caroline poroč. Starich, Mary poroč. Jas-
ko, hčere; Joseph in George, zeta. Zapušča tukaj tudi žalujoči sestri Mary Fabian in Anna Skully te.r brantrance John Glavich, Fr. Glavich in Anton Glavich. V stari domovini pa žalujočega brata Anton Glavich. Cleveland, Ohio, 8. junija, 1938.
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 8, 1938
jf&iL&i