GRADIVO: Maloobmejni promet med Jugoslavijo In Italijo In njegova realizacija Zbral Ante Sušjan, asistent Po pogajanjih, ki so trajala skoraj 9 mesecev, je bil podpisan v Vidmu sporazum o maloobmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo. Sporazum je bil podpisan 20. avgusta 1955 in je začel veljati takoj po podpisu. Pomen sporazuma je bil predvsem dvojen: na eni strani je odpiral široke možnosti sporazumevanja in sodelovanja med obema sosednima državama; na drugi strani pa je bil namen sporazuma rešiti tudi številna vprašanja, ki jih je povzročila prebivalstvu nenaravna razmejitev (velika središča, kakor sta Trst in Gorica, sta ostala izven svojega naravnega zaledja). Namen videmskih pogajanj je namreč bil, kot so opozorili tudi delegati ob podpisu, da kolikor je mogoče upoštevajo koristi obmejnega prebivalstva, ki je na obeh straneh (razen nekaterih nacionalističnih krogov) sklepe mešane komisije z odobravanjem sprejelo. Na ta dva elementa sta opozorila tudi vodja delegacij, ki sta po podpisu sporazuma med drugim izjavila: Dr. Capon, šef italijanske delegacije: »...upam in želim, da bi spo ­ razum prispeval k boljšim medsebojnim odnosom obmejnega prebivalstva, k skupni koristi, v ozračju popuščanja, in mirnega sožitja za vedno boljšo bodočnost.« Ing. Bučar, šef jugoslovanske delegacije: »... upam, da se bodo v prihodnosti' odnosi med obema državama še bolj poglobili na vseh področ ­ jih družbenega in kulturnega življenja; in želim, da bi podpis tega spora ­ zuma, s katerim je bil storjen precejšen korak naprej, koristil odstranje ­ vanju vsega tistega, kar lahko ovira dobre odnose med nami in Italijo. Med pogajanji smo nenehno' upoštevali koristi obmejnega prebivalstva in si prizadevali, da bi s tem sporazumom olajšali njegovo življenje. Kolikor nam je to uspelo — kar še bo najbolje pokazalo med izvajanjem sporazuma — potem smo dosegli tisto, kar je naša želja.« ' Obdobje od podpisa- sporazuma-: do danes je potrdilo, da so bila ta upanja upravičena. Maloobmejni promet (osebni irV blagovni) je iz leta v leto tudi uČinkovitejši^instrument, ki, pospešuje medsebojna prizadevanja za boljše splošno razumevanje obeh sosednih narodov ne glede na njune različne družbene sisteme. • ■ Iž vsega ;tega je moč zaključiti, :da sol v videniskem sporazumu (pet ­ letna'bilanca to potrjuje) :trije pomembni pozitivni vidiki: politični in gospodarski na obmejnem področju ter tretji pozitivne posledice tega razvoja na obmejnem področju za splošne jugoslovansko-italijanske odnose. 151 OSEBNI OBMEJNI PROMET (na podlagi Videmskega sporazuma) 4 Leto Drž. FLRJ Izstop Drž. Italije vstop Skupaj 1955 132 315 118 376 250 691 1956 1 221 377 774 834 1 996 211 1957 1 688 840 1 252 374 2 941 214 1958 1 919 923 1181 899 3 101 822 1959 2 063 603 1 387 547 3 451 150 Skupaj 7 026 058 4 715 030 11 741 088 • Podatke o osebnem obmejnem prometu smo povzeli po statističnih pregledih, ki jih nam je dal Sekretariat za notranje zadeve LRS. 152 Okraji Dvolastniki in delovna sila Z ostalimi doku ­ menti VS Zavrnjenih na prehodih Izstop FLRJ državlj. Vstop Ital. državlj. Izstop FLRJ državlj. Vstop Ital. državlj. Od naših oblasti Od Ital. oblasti FLRJ Ital. FLRJ Koper 19 398 21 196 1 097 904 1 065 756 685 297 61 Gorica 135 497 47 241 783 688 248 564 2003 517 144 Kranj 13 832 285 13 384 4 505 10 3 1 Skupaj 168 727 68 722 1 894 976 1 318 825 2698 817 206 Mali obmejni promet (VS) za okraj KOPER 1959 Dvolastniki in delovna sila Z ostalimi doku ­ menti VS Zavrnjeni na prehodih Meseci Izstop FLRJ Vstop Ital. državlj. Izstop FLRJ Vstop ital. državlj. Od naSlh oblasti Od Ital. oblasti državlj. državlj. FLRJ 1 Ital. FLRJ Januar 654 321 89 015 79 342 66 30 7 Februar 943 1239 84 587 66 237 69 23 7 Marec 1324 1225 53 163 54 464 65 36 2 April 1878 1677 94 043 79 980 60 15 4 Maj 1984 1996 136 948 122 810 51 16 2 Junij 2434 2215 73 346 81 716 53 17 3 Julij 2403 3412 94 739 86 878 28 19 1 Avgust 2074 2258 103 074 124 042 57 25 7 September 2196 2417 81 714 95 542 76 31 9 Oktober 1501 2195 86 919 90 892 76 44 11 November 1099 1134 91 286 93 486 40 38 8 December 908 1107 109 070 90 367 44 3 — 1960 Januar 447 118 80 536 73 504 37 10 2 Februar 689 471 79 280 60 688 40 18 3 Marec 1220 1373 79 563 79 361 51 13 — April 1503 1721 99 601 94 847 58 17 7 Maj 1795 2405 83 926 77 404 40 31 4 Junij 1884 2287 87 526 75 702 64 14 . — . 153 Mali obmejni promet (VS) za okraj GORICO 1959 Dvolastniki Z ostalimi doku- zavrnjeni in delovna sila mentl VS na prehodih Meseci Izstop FLRJ Vstop ital. držav)). Iistop FLRJ Vstop ital. državlj. Od naSlh oblasti Od ital oblasti drža vij. državlj. FLRJ Ital. FLRJ Januar 3 331 2164 81 155 20 459 257 35 6 Februar 6 287 3474 59 558 15 980 216 31 11 Marec 7 2'49 2911 74 820 20 136 162 28 7 April 8 746 3019 69 871 17 833 130 30 12 Maj 23 315 4708 62 863 21 931 154 43 9 Junij 15 429 4922 58 757 15 955 132 41 7 Julij L8 657 6771 68 209 19 269 138 31 10 Avgust 16 358 5253 66 632 28 318 165 55 7 September 14 337 5294 63 948 25 143 141 49 13 Oktober 11 103 4650 59 820 22 207 173 63 22 November 6 505 2717 59 142 26 361 157 59 26 December 4 180 1358 53 913 14 972 178 52 14 1960 Januar 2 968 1761 82 357 27 014 197 61 17 Februar 3'102 2332 60 328 18 650 162 52 12 Marec 6 203 2788 63 701 29 085 129 48 12 April 10 132 3405 72 066 27 904 215 85 20 Maj 11 983 4974 68 484 28 678 208 59 15 Junij 12 193 5155 62 615 24 413 228 95 16 Osebni obmejni promet (1955-1959) Iz pregleda je razvidno, da je obmejni promet od podpisa sporazuma do konca leta 1959 strmo naraščal: leta 1955 je bilo le 250 691 prehodov, medtem ko jih je bilo leta 1959 3 451 250. V zadnjih petih letih so zabe ­ ležili skupno 11741188 prehodov. V tem obdobju se je povečalo tudi število prehodov dvolastnikov, oziroma delovne sile in državljanov z ostalimi dokumenti. Promet dvolastnikov in delovne sile Leta 1955: 30 210 izstopov jugoslovanskih državljanov in 17 200 vsto ­ pov italijanskih državljanov. Leta 1959: 168 727 izstopov jugoslovanskih državljanov in 68 722 vstopov italijanskih državljanov. 154 Promet državljanov z ostalimi dokumenti Leta 1955: 102 105 izstopov jugoslovanskih državljanov, 101 176 vstopov italijanskih državljanov. Leta 1959: 1 894 976 izstopov jugoslovanskih državljanov in 1 318 825 vstopov italijanskih državljanov. Osebni obmejni promet leta 1959 V tem letu so zabeležili veliko število obmejnih prehodov v vseh okrajih. Podatki prvih petih mesecev letošnjega leta kažejo približno isti obmejni promet. Promet dvolastnikov in delovne sile (izkaznice in dovoljenja za kmetijski prehod) Največ prehodov v letu 1959 je zabeleženo v okraju Gorica: 135 497 izstopov naših državljanov, 47 241 vstopov italijanskih državljanov; na drugem mestu je okraj Koper in na tretjem mestu Kranj. Mali obmejni promet (VS) za okraj KRANJ 1959 Dvolastniki in delovna sila Z ostalimi doku ­ menti VS Zavrnjeni na prehodih Meseci Izstop FLRJ drža vij. Vstop Ital. državlj. Izstop FLRJ državlj. Vstop ital. državlj. Od naših oblasti Od ital. oblasti FLRJ | Ital. FLRJ Januar 212 — 1145 363 — — — Februar 350 — 1079 333 — — — Marec 652 7 1015 357 — 1 —r April 1117 16 ' 897 276 — — 1 Maj 1011 39 1339 427 — — — Junij 1235 32 1067 360 — — — Julij 2760 21 1312 550 — — — Avgust 1675 14 1237 755 1 2 — September 2176 41 1222 291 9 — — Oktober 1458 46 1000 337 — — — November 654 29 1055 235 — — — December 532 40, 1016 221 — — — 1960 Januar 101 — 786 289 5 — — Februar 126 7 1026 197 1 1 — Marec 249 20 1018 767 — — — April 1141 28 1106 231 — — — Maj 1669 30 1294 234 1 — — Junij 1528 37 1378 346 2 2 — 155 Mali obmejni promet (VS) skupaj za vse okraje 1959 Dvolastniki in delovna sila Z ostalimi doku ­ menti VS Zavrnjeni na prehodih Meseci izstop FLRJ driavlj. Vstop Ital. driavlj. Izstop FLRJ driavlj. Vstop ital. državi j. Od naših oblasti Od Ital. oblasti FLRJ Ital. FLRJ Januar 4 197 2 485 171 315 100 164 323 65 13 Februar 7 580 4 713 145 224 82 550 285 54 18 Marec 9 225 4 143 128 998 74 957 227 65 9 April 11 741 4 712 164 811 98 089 190 45 17 Maj 26 310 6 743 201 150 145 168 205 59 11 Junij 19 098 7 169 133 170 98 031 185 58 10 Julij 23 820 10 204 164 260 106 697 166 50 11 Avgust 20 107 7 525 170 943 153 115 223 82 14 September 18 709 7 752 146 884 120 976 226 80 22 Oktober 14 062 6 891 147 739 113 436 249 107 33 November 8 258 3 880 151 483 120 082 197 97 34 December 5 620 2 505 168 999 105 560 222 55 14 1960 Januar 3 516 1 879 163679 100 807 239 71 19 Februar 3 917 2 810 140 634 79 535 203 71 15 Marec 7 672 4 181 144 282 109 213 180 61 12 April 12 776 5 154 172 773 122 982 273 102 27 Maj 15 447 7 409 153 704 106 316 249 90 19 Junij 15 605 7 479 151 519 100 461 294 111 16 Promet je največji od aprila do oktobra, kar je razumljivo, če se upošteva številne kmetovalce, ki imajo v tem času največ dela na posestvih onstran meje. Tako je bilo v januarju 4197 prehodov naših državljanov, v decembru 5620, medtem ko jih je bilo v maju 26 310 in v juliju 23 820. Na drugi strani je bilo sorazmerje približno isto: 2485 vstopov italijanskih državljanov v januarju, 2505 v decembru, v juliju pa 10 204. V januarju letošnjega leta je bilo 3516 prehodov naših državljanov in 1879 prehodov italijanskih državljanov. V maju 15 447 naših državljanov in 7409 italijanskih državljanov. Torej približno isto sorazmerje kot lani. Promet državljanov z ostalimi dokumenti (prepustnice, izredne prepustnice) Teh prehodov je bilo leta 1959 največ v okraju Koper, in sicer 1 097 904 izstopov naših državljanov in 1 065 756 vstopov italijanskih državljanov. Na drugem mestu je okraj Gorica in na tretjem Kranj. Iz pregledov je razvidno, da kar se teh prehodov tiče, ni velike razlike med posameznimi meseci. Tako je bilo n. pr. v januarju 1959 171 315 156 izstopov naših državljanov, v juliju 164 260 in v decembru 168 999. V istem času je zabeleženo 100 164 vstopov italijanskih državljanov v januarju, 106 697 v juliju in 105 560 v decembru. Največ prehodov naših državljanov je bilo v maju (201 150); italijan ­ skih državljanov pa v avgustu (153 115). V januarju 1960 je zabeleženo 163 679 prehodov naših državljanov in 100 807 prehodov italijanskih državljanov, v maju 153 704 naših držav ­ ljanov in 106 316 italijanskih. Število imetnikov propustnic VS (1. III. 1960) Okraj Koper drž. FLRJ 40 306 drž. Italije 76 040 Okraj Gorica drž. FLRJ 47 971 drž. Italije 43 677 Okraj Kranj drž. FLRJ 1 924 drž. Italije 1 338 J Skupaj: drž. FLRJ 90 201 drž. Italije 121 055 Seznam obmejnih prehodov (na podlagi videmskega sporazuma) Koper (Trst) Kategorija 1. Koper (pomorski) Trst I 2. Lazaret S. Bartolomeo II (sezonski) 3. Campore Chiampore II 4. Cerej Cerei di Sopra II 5. Košteljir S. Barbara II 6. Škofije Albaro Vescova I 7. Plavje Noghera II 8. OSP Prebenico Ceresena II 9. Socerb S. Servolo II 10. Botač Botazzo II (sezonski) 11. Draga Draga S. Elia II 12. Kozina Draga S. Elia I 13. Krvavi Potok Pesse I 14. Gročana Grozzana II (sezonski) 15. Lipica Basovizza II 16. Gropada - Groppada II . .. 17. Orlek Trebče II (sezonski) 18. Sežana (želez.) Poggio R. Campagna I 19. Fernetiči (cestni) Femetti I 20. Repen tabor (cestni) Monrupino II 21. Repentabor (želez.) Monrupino . I (samo za tovorni promet) 22. Voglje Vogliano II (sezonski) 23. Gorjansko Precenico di Comeno II 24. Mavhinje Malchina II (sezonski) 25. Klariči Jamiano II 157 Gorica Kategorija I. Opatje selo Palchisce Micoli II (sezonski) 2. Lokvice Devetacchi II 3. Miren Mema II 4. Vrtojba Gorizia S. Andrea II 5. Šempeter Gorizia S. Pietro II 6. Nova Gorica Časa Rossa I 7. Pristava Rafut II 8. Solkan I Salcano II II 9. Solkan Polje Salcano II (sezonski) 10. Šentmaver San Marco II (sezonski) 11. Podsabotin S. Valentino II 12. Hum S. Floriano II 13. Valerišče Uclanzi II 14. Vipolže (cestni) Gastelletto Versa II 15. Medana Castelletto Zeglo II 16. Plešivo Plessiva II (sezonski) 17. Neblo Venco II 18. Škrlj evo Scrio II 19. Golo brdo Memico II 20. Mišček Miscecco II 21. Podklanec Ponte di Clinaz II 22. Solarji Solarie di Drenchia II 23. Kolovrat Teleferica di Drenchia II (sezonski) 24. Livek Plava di CepletischiaII 25. Jevšček Monte Cau II (sezonski) 26. Robič Stupizza II 27. Most na Nadiži Monte Vittorio II 28. Robedišče Rebedischis II (sezonski) 29. Učeja Uccea II 30. Log pod Mangartom Cave di Predil II (samo za rudarje) 31. Predil Passo di Predil I Kranj 1. Rateče Fusine Laghi I REALIZACIJA TRŽAŠKEGA REGIONALNEGA SPORAZUMA po stati ­ stiki plačanega blaga preko računa Export banke — Conto autonome pri Banca dTtalija v Trstu od 1. I. 1959 do 31. XII. 1959 * IZVOZ: plačani izvoz od 1. I. 1959 do 31. XII. 1959 Lit 1 851 326 000 UVOZ: plačani uvoz od 1. I. 1959 do 31. XII. 1959 Lit 1 852 550 000 Saldo . ..... Lit 1 234 000 158 MEJNI PREHODI 1 KOPER 2 LAZARET 3 CAMPORE 4 CEREJ 5 KASTEU1R 6 ŠKOFIJE 7 PLAVJE 8 OSP 9 SOCERB 10 BOTAC 11 DRAGA 12 KOZINA 13 KRVAVI POTOK 14 GROCANA 15 LIPICA 16 GROPADA 17 ORLEK 18 SEŽANA 19 FERNETIČI 20 REPENTABOR 21 REPENTABOR 22 VOGUE 23-GORJANSKO 24 MAVHINJE 25 KLARIČI 26 OPATJE SELO 27 LOKVICE 28 MIREN 29 VRTOJBA 30 ŠEMPETER 31 NOVA GORICA 32 PRISTAVA 33 SOLKAN 34 SOLKAN-POUE 35 SENTMAVER 36 PODSABOTIN 37 HUM 38 VALERISCE 39 VIPOLŽE 40 MEDANA 41 PLESIVO 42 NEBLO 43 SKRUEVO 44 GOLO BRDO ■ 45 MISCEK 46 PODKLANEC 47 SOLARJI 43 KOLOVRAT 49 LIVEK 50 JEVSCEK 51 ROBIČ 52 ROBIDISCE 53 MOST NA NADIŽI . 54 UCEJA 55 LOG POD MANGRTOM 56 PREDIL 57 RATEČE 0 MEJNI PREHOD L KAT. O MEJNI PREHOD II. KAT. V tržaških lirah: 000 • Podatke o realizaciji tržaškega ih goriškega regionalnega sporazuma smo povzeli po statističnih pregledih, ki jih nam je dala.Trgovinska zbornica LRS. IZVOZ: Proizvodi 1. I, 59—30. XII. 59 december Skupaj Suhe in sveže gobe 30 458 10 815 41 273 Sadje in zelenjava 48 580 1 918 50 398 Konservirano sadje 3 992 ■ — • 3 992 Sveže mleko 34 928 — 34 928 Jajca 136 470 1 266 137 736 Vino navadno 127 303 11 880 ' 139183 Vino industrijsko 41 259 4 577 45 836 Divjačina 1 062 — 1062 Meso goveje 23 224 3 640 26 864 Mesni izdelki 33 714 3 702 37 416 Konji za delo in zakol 64 477 — 64 477 Sveže svinjsko in ovčje meso 227 435 81 838 309 273 Perutnina 4 018 18 867 22 885 Raki in sveže ribe 92 948 32 733 125 681 Konservirane ribe 33 706 7'992 41 698 Rezan les 51 888 30 156.. 82 044 Odpadki bukve in hrasta 4 075 ■ — 4 075 Drva za kurjavo 113 150 19 688 132 838 Lesno oglje 1 810 — . 1 810 Parket 1 735 — 1 735 Furnir 5 827 — 5 827 Lesni proizvodi 2 965 •— 2 965 Opeka 55 143 6311 61 454 Marmor 5 660 562 6 222 Apno \ 3 444 . — - 3 444 Strojene kože 31 833 — k 31 833 Škrob (koruzni in krompirjev) ■ 34 090 2 260 j>. 36 350 Kovinski sodi (rabljeni) ■ '2 760 343 3 103 Kovinski odpadki 14 926 —* 14 926 Konoplja 96 857 >3128 99 985 Čreva soljena 1 409 , "Z — 1 409 Krma 2 856.. ... — 2 856 Višnjev in marelični sok -1'640 — 1 640 Cement ’ ; 496 , ' f — 496. Transportni stroški ' 1487;-?- 320 1 807 Razno _<• . 7 975 1304 9 279 Skupaj . , ‘. ‘ 1,345 580 <' j \ .243 300 1 588 880 160 UVOZ: Proizvodi 1. I. 59—30. XII. 59 december Skupaj Limone in pomaranče 209 _ , 209 Kemični proizvodi 173 281 5 278 178 559 Farmacevtski proizvodi 12 853 — 12 853 Barve in laki 40 904 — 40 904 Kartonski proizvodi, papir 157 650 11 323 168 973 Predivo, tkanine, konfekcija 459 330 33 576 492 906 Valjani proizvodi 26 734 8 515 35 249 Pisarniški stroji, rez. deli 62 994 3 950 66 944 Razni stroji, rez. deli 300 386 11 631 312 017 Prevozna sredstva, pribor 176 858 14 491 191 349 Instrumenti in precizni aparati 13 439 6 672 20 111 Ladijski Diesel motorji 2 849 , — 2 849 Muzikalni instrumenti 5 618 358 5 976 Razni elektr. material 16 231 545 16 776 Gume za motorna vozila 31 346 — 31 346 Radio telev. material 10 204 1 458 11 662 Izdelki iz gume 6 427 1 974 8 401 Kratko blago 97 975 13 112 111 087 Tehnična olja 4 042 756 4 798 Pluta in izdelki 46 755 12 855 59 610 Kino-material 36 554 53 36 607 Bitumen 59 — 59 Proizvodi keramike in stekla 9 320 1 221 10 541 Utenzilije in hišna oprema 6 344 11 602 17946 Ure in budilke — 510 510 Razno — 612 612 Skupaj . . . 1 698 362 140 492 1 838 854 PRIMERJAVA IZVOZA IN UVOZA V ZADNJIH TREH LETIH: Leto Izvoz Uvoz 1957 Lit 1 063 395 000 1 093 968 000 1958 Lit 1 498 167 000 1 430 967 000 1959 Lit 1 851 326 000 1 852 550 000 11 Razprave 161 Primerjalni grafikon izvoza in uvoza REALIZACIJA TRŽAŠKEGA REGIONALNEGA SPORAZUMA po stati ­ stiki plačanega blaga preko računa Export banke — Conto autonome pri Banca dTtalia v Trstu od 1. I. 1960 do 30. VI. 1960 IZVOZ: plačani izvoz od 1. I. do 30. VI. 1960 ... Lit 1 554 462 000 UVOZ: plačani uvoz od 1. L do 30. VI. 1960 ... Lit 2 061 499 000 Saldo (minus) Lit 507 037 000 162 IZVOZ; (v 000 Lit) 1—5 Junij Skupaj Suhe in sveže gobe 19 680 19 680 Sadje in zelenjava 7 603 4 891 12494 Naravno vino 62 682 13 051 75 733 Industrijsko vino 13 145 _ 13 145 Jajca 83 471 18 264 101 735 Divjačina 2 214 _ 2 214 Goveje meso 12 561 3 900 16 461 Mesni proizvodi 5 244 —— 5 244 Osli 125 — 125 Konji za delo in klanje 5 136 — 5 136 Govedo za zakol 517 460 30 017 547 477 Sveže svinjsko in ovčje meso 194 908 52 375 247 283 Janci živi 246 — 246 Perutnina 28 398 _ 28 398 Živinska krma, slama' 1 898 747 2 645 Raki in sveže ribe 42 455 7 559 50 014 Ostrige 1 195 — 1 195 Ribje konserve 26 231 977 27 208 Rezan les 86 816 19 148 105 964 Drva za kurjavo 57 933 3 034 60 967 Oglje 1 138 175 1 313 Opeka 19 736 2 452 22 188 Marmor 2 332 — 2 332 Ginjene kože 84 719 7 577 92 296 Škrob koruzni in krompirjev 11 891 2 153 14 044 Lesni proizvodi 2171 790 2 961 Konoplja 56 248 20 686 76 934 Železni sodi rabljeni 3 734 1 393 5 127 Transportni stroški 4 452 61 4 513 Razno 8 587 903 9 490 Skupaj 1 364 409 190153 1 554 562 UVOZ: (v 000 Lit) 1—5 Junij Skupaj Kino in fotomaterial 15 853 9 470 25 323 Kemijski proizvodi 58 854 9 778 68 63Ž Farmacevtski proizvodi ■ 10 205 1 000 11 205 Barve in laki 2 698 — 2 698 Papirni proizvodi 160 624 41 696 202 320 Predivo, tkanine in konfekcija 567 885 88 945 656 830 Športni pribor — 2 383 2 383 Valjani proizvodi 51 276 10 976 62 252 Predivo in vreče — 344 344 Pisarniški stroji in rezervni deli 35 679 14 204 49 883 Razni stroji, rezervni deli in utenzilije 100 134 10 205 110 339 Transportna sredstva in pribor 107 437 13150 120 587 Instrumenti in precizni aparati 9 907 3 257 13 164 Motorji za ladje in Diesel motorji 6 945 — 6 945 Muzikalni instrumenti 16 941 4 581 21 522 Razni elektromaterial 6 139 293 6 432 Radio televizijski material 17 760 13 317 31 077 Material in oprema za ribolov 9 454 410 9 864 Gume za motoma vozila 118 166 51 338 169 504 11» 163 UVOZ: (v 000 Lil) 1—5 Junij Skupaj Gumirano blago 5 605 9 652 15 257 Razno kratko blago 96 065 15 055 111 120 Ulenzilije in hišna oprema 6 307 845 7 152 Električni aparati za gospodinjstvo179 397 40 655 220 052 Keramični in stekleni proizvodi 29 830 60 29 890 Pluta in njeni proizvodi 89 248 13 689 102 937 Ure in budilke 2 530 2 530 Maziva in olja 42 42 Razna popravila 508 82 590 Razno 556 69 625 Skupaj . . . 1 706 045 355 454 2 061 499 REALIZACIJA GORIŠKEGA REGIONALNEGA SPORAZUMA PO STA­ TISTIKI PLAČANEGA BLAGA NA RAČUN BANCA DTTALIA, GORICA v Času od j. 1.1959 do 31. xn. 1959 IZVOZ: plačani izvoz od 1. I. do 31. XII. 1959 ... Lit 1 251 156 167 UVOZ: Plačani uvoz od 1. I. do 31 XII. 1959 ... Lit 1 236 401 731 Razlika Lit 14 754 436 Saldo z računa po 31. XII. 1958 . . Lit 18 904 955 Saldo z dne 31. XII. 1959 .... Lit 33 259 391 IZVOZ: Proizvodi 1. I. do 30. XI. 1959 December Skupaj Drva 373 198 838 52 660 920 425 859 758 Mehek in trd les 266 554 093 52 161 229 318 715 322 Goveje meso 6 731 051 —- 6 731 051 Živo govedo 6 559 750 2 645 250 9 205 000 Svinjsko meso 40 712 219 4 926 650 45 638 869 Suho svinjsko meso 20 201 338 — 20 201 338 Konji za klanje in delo 19426 460 — 19 426 460 Perutnina 14 438 680 — 14 438 680 Suhe gobe 2 003 520 — 2 003 520 Lesni proizvodi 1 801 400 — 1 801 400 Parket 14 338 584 1 549 886 15 888 470 Furnir 35 675 626 3 695 461 39 371 087 Žaganje 278 436 — 278 436 Koli za vinograde 3 531 614 88 550 3 620 164 Cement 33114 140 — 33 114 140 Opeka in strešniki 26 914 044 1 254 653 28 168 697 Čipke 43 774 406 8 012 110 51 786 516 Surovo maslo 7 778 874 2 881 673 10 660 547 Kraški kamen 1 178 338 — 1 178 338 Jajca 22 789 475 — 22 789 475 Sadni šoki — malin 11 500 15 360 26 860 Živo apno 3139 997 427 802 3 567 799 Mineralna voda 1 957 500 — 1 957 500 Koruzni škrob 2 256 000 — 2 256 000 Prevozi 23 047 647 4 680 150 27 727 797 Marmor — 1 206 597 1 206 597 Razno 139 981 614 3 570 092 143 551 706 Skupaj . . 1 111395 144 139 776 383 1 251 171 527 164 UVOZ: Goriška Proizvodi 1. I. do 30. XI. 1959 December Skupaj Južno sadje 95 302 278 95 302 278 Limonina kislina 5 710 000 _ 5 710 000 Elektrotehnični material 30 794 108 7 092 700 37 886 808 Gume in zračnice 48 156 669 7 242 090 53 398 759 Bicikli in deli 17 498 119 16 139 949 33 638 068 Nadomestni deli motorjev 50 721 182 11 788 789 62 509 971 Filmi in fotografski material 83 478 229 1 875 346 85 353 575 Barve in laki 5 572 264 218 670 5 790 934 Plastične mase 24 666 401 262 500 24 928 901 Farmacev. spec, in zdravila 28 203 882 — 28 203 882 Orodje in razno 13 919 756 89 277 14 009 033 Predivo in tkanine 134 886 310 62 872 451 197 758 761 Filci 40 317 157 8 896 650 49 213 807 Igrače 9 653 623 4 519 755 14 173 378 Pisalni in računski stroji 72 305 742 — 72 305 742 Razni stroji in nadomestni deli 82 335 998 7 193 177 89 529 175 Papir in izdelki 14 381 586 — 14 381 586 Ure 8 456 680 — 8 456 680 Šivalni stroji in deli 593 920 236 290 830 210 Kemični material in kisline 7 181 390 7 243 997 14 427 387 Široka potrošnja 27 398 625 11 047 100 38 445 725 Televizijski aparati — 3 684 200 3 684 200 Razno 231 010 134 42 326 463 273 336 597 Skupaj . . . 1 030 544 053 192 729 404 1 223 273 457 REALIZACIJA GORIŠKEGA REGIONALNEGA SPORAZUMA PO STA TISTIKI PLAČANEGA BLAGA NA RAČUN BANCA D’ITALIA, GO- RIZIA V ČASU OD 1. I. do 30. VI. 1960 IZVOZ: 1. I. do 30. VI. 1960 Lit 572 483 991 UVOZ: 1. I. do 30. VI. 1960 Lit 423 798 940 Razlika Lit 148 685 051 Saldo računa 31. XII. 1959 .... Lit 33 259 391 Lit 181 944 442 Izvoz: 1. I. do 31. V. 1960 Junij Skupaj Sadni sok — pulpa 851 150 __ 851 150 Drva za kurjavo 120 087 384 17 638 788 137 726 172 Mehek in trd les 66 329 941 17 532 420 83 862 361 Furnir 21 472 704 10154 398 31 627 102 Parket 7 339 657 — 7 339 657 Vezane plošče 1 225 657 — 1 225 657 Akacijski koli 5 686 783 328 690 6 015 473 Lesno oglje 261 855 — 261 855 Žaganje 114 612 259 080 373 692 Lignit 1 261 562 1 298 572 2 560 134 Bukova in topol, celuloza 4 567 300 3 138 544 7 705 844 165 Izvoz: 1. I. do 31. V. 1960 Junij Skupaj Govedo, svinje, meso 126113 815 7 015 293 133 129 108 Konji za delo in zakol 7 770 928 3 199 318 10 970 246 Perutnina 8 491 650 — 8 491 650 Divjačina 7 944 378 — 7 944 378 Suhomesnati izdelki 8 857 172 — 8 857 172 Mlečni izdelki — mleko 3 922 144 — 3 922 144 Jajca — 1 710 933 1 710 9'3 Čebula — 948 900 948 900 Obrtniški izdelki značilni za območje 26 033 923 5 852 849 41 886 772 Živo apno 6 946 980 — 6 916 980 Opeka 2 747 883 2 480 018 5 227 901 Kraški kamen 3 706 355 790 976 4 497 331 Marmornate plošče 70 200 — 70 200 Božična drevesca 1 193 680 — 1 193 680 Usluge 19 124 335 5 343 840 24 468 175 Razno 8 604 857 20 974 956 29 579 813 Skupaj . . . 470 726 905 98 667 575 569 394 480 Uvoz: 1. I. do 31. V. 1960 Junij Skupaj Agrumi itd. 24 084 605 -—. 24 084 605 Elektrotehnični mat. in stroji 44 087 479 1 106 310 45 193 789 Plastične mase 2 075 300 — 2 075 300 Predivo in tkanine 52 869 187 — 52 869 187 Fotomaterial in filmi 16 559 085 ■— 16 559 085 Gumijasti izdelki 3311 031 — 3 311 031 Motocikli, blcikll in deli 20 856 645 •2 357 916 23 214 501 Stroji in rez. deli 22 788 882 3 549 405 26 338 287 Avtomobili in rez. deli 8 640 736 •433 640 9 074 376 Farmacevtski proizvodi itd. 17 269 333 7 914 293 25 183 626 Papir in izdelki 10 251 776 — 10 251 776 Material za vodov, in sanit. naprave 18 794 087 — 18 794 087 Eterična olja 2 256 220 — 2 256 220 Gume in zračnice za avtomobile 15 019 518 932 296 15 951 814 File 21 820 620 5 483 770 27 304 390 Široka potrošnja 31416 959 16 519 100 47 936 059 Pisalni stroji in drugi 1 500 000 36 180 1 536180 Predmeti za oblačenje 2 160 500 — 2 160 500 Razna plačila za popravilo 1 631 268 — 1 631 268 Barve in laka 117 078 — 117 078 Predmeti iz plute — 450 000 450 000 Kemični izdelki — 522 000 522 000 Razno 49 264 427 5 308 016 54 572 443 Skupaj . . . 3S6 774 736 44 612 926 411 387 662 Iz teh pregledov je razvidno, da se tudi blagovna izmenjava na pod ­ lagi tržaškega in goriškega regionalnega sporazuma zelo ugodno razvija. Statistični podatki kažejo, da se je izmenjava zlasti v prvih mesecih letoš ­ njega leta naglo povečala v obeh smereh. Za ilustracijo splošnega razvoja realizacije sporazuma objavljamo tabele statističnih podatkov za leto 1959 (obenem s primerjavo za leto 1958) po glavnih skupinah izvoznih in uvoznih artiklov: 166 1. Realizacija gor iškega sporazuma Skupina artiklov Izvoz V 1 1958 nilijon. L 1959 Indeks 1959/58 Struktu 1958 ra v % 1959 Izvoz: a) industr. surovine in izdelki 73 67 92 8,2 5,4 b) les in lesni izdelki 474 798 169 53,0 36,7 c) živina, perutnina in meso 141 116 82 15,8 9,3 č) sadje, povrtnina in drugi kmet proizvodi 104 40 38 11,6 3,2 d) usluge (prevozi) — 28 — — 2,2 e) razno 102 293 199 11,4 16,2 ves izvoz: 894 1342 530 100,0 73,0 Uvoz: a) industr. surovine in izdelki 529 862 163 48,7 69,7 b) južno sadje in ekstrakti 128 101 79 11,8 8,2 c) razno 428 273 64 39,5 22,1 . ves uvoz: 1085 1236 306 100,0 100,0 Lani se je torej povečala blagovna izmenjava v okviru goriškega sporazuma v obeh smereh, vendar odpade glavni prirast na izvoz: tako da je bil ob koncu leta 1959 saldo v našo korist (Lit 14,8 milijonov). Več kot polovico vrednosti izvoza po tem sporazumu predstavlja žagan les in drva. Tako smo izvozili žaganega lesa za 78%, drv pa za 42% več kot v letu 1958. Zmanjšanje izvoza živine in mesa, kakor tudi industrijskih surovin in izdelkov je posledica naraslih potreb na domačem tržišču. Izvoz ostalih artiklov se je razvijal normalno. Kar se uvoza tiče, zajema ta predvsem industrijske surovine in izdelke (1958: 48,7 »/o; 1959: 69,74 °/o). Na splošno pa je lanska realizacija po goriškem sporazumu zado ­ voljiva. 2. Realizacija tržaškega sporazuma Skupina artiklov Izvoz v milijon. L Indeks Struktura v % 1958 1959 1959/58 1958 1959 Izvoz: a) industr. surovine in izdelki 192 258 134 12 8 13,9 b) les in lesni izdelki 253 231 93 16,9 12,5 c) živina, perutnina in meso 464 726 157 31,0 39,2 č) sveža in konserv. riba 120 167 140 8,0 9,0 d) sadje, povrtnina in drugi kmff proizvodi 422 458 109 28,2 24,8 e) razno 47 11 23 3,1 0,6 ves izvoz: 1498 1851 656 100,0 100,0 167 Uvoz: a) južno sadje 59 — — 4,1 0,0 b) industr. surovine in izdelki 1358 1852 136 94,9 100,0 c) razno 14 1 4 1,0 0,0 ves uvoz: 1431 1853 140 100.0 100,0 Tudi blagovna izmenjava po tržaškem sporazumu je obojestransko znatno povečana, vendar odpade tod večji del povečanja na uvoz. Pri izvozu predstavljajo glavno postavko vsi kmetijski proizvodi, katerih izvoz je lani tudi močno narastel (meso). V letu 1959 smo dosegli tudi zvišanje izvoza industrijskih surovin in izdelkov, medtem ko je prišlo do nazadovanja pri izvozu lesa. Uvoz zajema skoraj izključno industrijske surovine in izdelke (1958: 94,9%; 1959: 100,0 %). S u m m a r y: Treaties on Small Border Traffic Between Yugoslavia and Italy and their Realization After negotiations, taking almost 9 months, a treaty on small border traffic between Yugoslavia and Italy had been signed at Videm (Udine). The treaty has been signed on August 20th, 1955 and became valid at once. The significance of the treaty is two-fold: on the one hand it opened wide possibilities for better understanding and cooperations between two neighbouring countries and on the other the treaty had been intended to solve numerous Problems posed to the border population by unnatural borders (large Centers, such as Trst (Trieste) and Gorica (Gorizia) remained cut off from their natural hinterland). The purpose of the Videm negotiations had been, as emphasized by the delegates at the signing of the treaty, to consider in the largest possible degree the interests of the border population, which received (with the excep- tions of some nationalist circles) ön both sides of the border with approval the decisions of the mixed Commission. It has been shown, during the period of time between the signing of the treaty until today that the expectations had been well founded. The small border traffic (personal and comnaercial) is becoming from year to year a more effective instrument for promotaon of mutual endeavours for a better general understanding between two neighbouring peoples, disregarding the different social Systems in which they live. It is possible to deduct, from all this, that the Videm Treaty contains (the results of the five years prove this convincingly) three important positive 168 factors: political, in the border territories economical, as well as the factor of a positive influence of improving border relations on the general relatlons between Italy and Yugoslavia. To show the favourable development during the last five years we publish the following data: The number of pass-holders on March Ist, 1960 (on the basis of the Videm Treaty) Citizens of Yugoslavia 90.201 Citizens of Italy 121.055 Personal border traffic (on the basis of the Videm Treaty) Year Yug. cit. exit It. cit. entry Together 1955 132.315 118.376 250.691 1956 1.221.377 774.834 1.996.211 1957 1.688.840 1.252.374 2.941.214 1958 1.919.923 1.181.899 3.101.822 1959 2.063.603 1.387.547 3.451.150 Together 7.026.058 4.715.030 11.741.088 The realization of the Treaty on Local Commerce between border regions of Gorica (Gorizia)-Videm (Udine) and Sežana-Nova Gorica-Tolmin The new border demarcation between Yugoslavia and Italy brought about also new Problems in bilateral commerce. Leaving aside the Trieste region (commerce between zone »A« and zone »B« had been regulated by special protocols agreed upon by the two military govemments) it is necessary to mention the Treaty on Small Border Traffic between FPR Yugoslavia and the Republic of Italy, signed in February 3rd, 1949 (The Official Gazette of FPRJ, May lOth, 1950). This economic Cooperation was developing under fairly unfavourable political atmosphere and became obsolete after the »Memorandum on Under- standing« had been signed on October 5th, 1954. It had become necessary to regulate the whole problem in accordance with the essentially better conditions for economic and political Cooperation with Italy. This had been succesfully done by the »Treaty on Local Commerce Between Border Regions Gorica (Go- rizia)-Videm (Udine) and Sežana-Nova Gorica-Tolmin«, concluded between FPR Yugoslavia and the Republic of Italy. The treaty was signed on March 31st, 1955 in Rome (Offical Gazette FPRY Nr. 11, of May 5th, 1956). Comparing the commerce during the last three years after both treaties, we can see that it grows from year to year. In Order to show the development of realization we publish the following data: 169 A comparison of export and import during the last three years. Year Export Import 1957 Lit 1.063.395.000 1.093.968.000 1958 1.498.167.000 1.430.967.000 1959 1.891.326.000 1.852.550.000 More than half of the Yugoslav export on the basis of these treaties represents wood, products of wood, cattle and meat. a) The realization of the treaty in the Gorizia region Group of articles Year »/o Wood and products of wood ......................... 1958 53.0 Wood and products of wood ............................. 1959 36.7 Cattle and meat .................................................. 1958 15.8 Cattle and meat .................................................. 1959 9.3 b) Realization of the treaty in the Trieste region Group of articles Year »/o Wood and products of wood ............................. 1958 16.9 Wood and products of wood ............................. 1959 12.5 Cattle and meat .................................................. 1958 31.0 Cattle and meat .................................................. 1959 39.2 Regarding import, it is composed mostly of materials: industrial articles and raw a) The realization of the treaty in the Gorizia region 1958 48.7 °/o 1959 69.74 ’/« b) The realization of the treaty in the Trieste region 1958 94.9 % 1959 100.00 °/o 170