orno* of plim mm-. SUT Bo. l+n4mH avs. TtUpkMtalaffadate 4«»fi Detektivi Justiônega dapartmenta »o Domurali Jeklarskim baro «»d GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE lito. ni—i, uiiMta. _„ t», ion. •» i________ Alt af Cw«r«u mt Mmnh 0. III». Chicago, (IL. .oboU, 17. m.j. (M., 17), 1924. STEV.—NUMBER 117. coolidpe vêtirai vojaško predlogo. Proglod dnevnih dogodkov. UGIBANJA 0 LA |Vlede v voNoskl »luž-FOLLETTOVIH r iekl,r*kag"tru,t" NAKANAH nom razbijati delavsko unijo. r, predsednikov korak smatrajo aa hudo zaušnico doelu-a ženim vojakom in strankinim roditeljem. Veto po-razdor ▼ republikanski stranki. Predaednik Mac DONALD UPA, DA ZDAJ IZVEDE SVOJ NAČRT. meni pravi, da ae patrijotizma ne da kupiti .tdenarjem.Po-1" ^ sovjet,ko Railja na]«HA DOLOÓILÁ, KDO BO FBI-»lanska zbornica glasuje danea. Pravijo, da bo pred-1 ^^ konvenciji T Peorlji. | HODHJI PElDiBDNIK. »ednik preglnaoran v obeh kongreanih zbornicah. 8 pomočjo radikalno francoska vlade namerava preustrojiti ljgo narodov in Ji dati pravo moč in oblast.__ FRANCOSKI 800IA LISTI NB POJDEJO V VLADO, A BODO JO PODPIRALI. Senatna preiskava je razkrila,] da je justični department vohu- -kon«ko osnovo, po kateri bi naj Jobilo 4,500,000 moških in žensk, ki «o se borili v zadnji svetovni TOjni, primerno odškodnino v obliki «varovalnih polic. Poslanska zbornica, kjer je bi-li predloga spočeta in kamor je predsednik poslal izjavo, podpi-rsjoio njegovo odklonitev, je sklenil» glasovati o predsednikovem ▼etirsnju danes. "Jat ne odobravam vojaškega bonuss," je dejal predaednik Coo Kdge kongresu v svoji poslanici dne 6. decembra 1923. V četrtek je ponovno pokazal to svoje fta-liiče s tem, da je vetiral zakonsko osnovo za vojaški bonus. Umerjena odškodninaka predloge je bila z veliko večino sprejete v senatu in poslanski zbornici. In sedaj prav nihče ne dvo-ni, ds bo poslanska zbornica pre-glesovels njegov veto. Tudi v sonetu je pričakovati nekaj takega. Ali vseeno ni še gotovo, da bi ae •enet izrekel za vojaško predlo-«o in proti predsedniku. Razpolo-Šenje v senatu je v tem oziru do-kej negotovo in dvomljivo. Poslanska zbornica ja aprejela predlogo s 355 proti 54 glasovom. V senatu je glasovalo 67 senatorja t» predlogo» a ll*jtk ja pa oddalo glasove proti njej. Zagovorniki vojaške predloge Amerika. Coolidge je vetiral vojaški bo nus. Kongres ga mogoče ponev I II. no sprejme. Bvojčaa ao sa damokratjo in re nO— Senatni Republikanci ugibljejo o U U»«^prov 3«Zf^ZtoM^ FoUettovih nakanah sadaj pojnorajo prav temeljito ^ 14. t. m Predaednik Coolidge ja a svoji- račnnaU s ajla. ^ ka£0 bivši jullični taj mi veti .pravil rapublikanoa * MJBOOVA BKU-Uk Dsughert, poaojeval svoje šknpee. _ .. IT!rr ™ a I detektive jeklarskemu truatu sa razbijanje delavskih orgauizacij -----------. H. J. Burtou, ohijski detektiv Ohicago, 111. — Kjerkoli se dva ln blv4i prohibični agent, Je pričal London, lfl. maja. — /.innga ao-ali več političnih voditeljev mii- 0„,enjenega dne pred odaekom, da oialiatov in liberalcev v Franciji do na pomenek v tek dneh, pride j0 minv|j0 jeieu Bro&i Y Pitta- Je dala Ba»aayu MacDonaldu en predmet gotovo na vrato. Vaekurghu Ilerberta Littla, ki je de- novo upanje, da oo mordu zdaj . .----------«„i., i » .......... i-------.» ---- nafirt rešitve Ta načrt, ~7."W.VISa ueparnucm«. juu»«® ¡».«—.i----..... .------ . .kaj misli za početi v prthodnjihBurt fie bl mu pdmagai alo. punčloa njegovega očesa, je da Razlog» za to razpoloženje aov'Porurjll BtdaljujeJo prodaednlšklh kampanjah! Vse m v intimno gvei0 , nck.teriml liga narodov poveča avojo ulogo mnogi. Med temi so tudi tile: y" ¡V " lovori' o tem in ugiblje. del.vaklml voditelji v Clevelandu.l in nrestiš ter da vrhovni svet )ig« 1-Zagovorniki odmerjene od- ^ j pri{eU ^ I "Ali sa postavi I I . . . . I I~1.1__1. i.(I llnlii..P. na Lrnil 11. ^__ p.v^s,^. -------— - ni t namenom, aa no lu.jr pu.m j«------. -- • — v, X . 4U • Strankah kar naravnoat priznava,L delavik- unUe med »vojimiUokler je bil Polneare na kruillu, PaorU, m. - Na četrtkovi seji L a jim j(J u FoUcttova nakan. » Jg« J ja en, strele ligo za nekako «kade. illlnoiške rudarske konvencijo sti neznana. V naelednjih vrsticah je delavci/' je dajel-Budton. I J® ««etrel* ^ "Katera jeklarska družba j. t0 f rgMi saeljo, ki mora l.ko bila!1» ja vprašal pričo Brook-I P|<,Ml1 kalcor .v» _____ in Watson,l Rezolucija, ki je zahtevala, da so kar naravnoat povedali, da ne bi naj vae illinolške rudarske uni-morejo podpirati predsednikove- je zaprle članske knjige, dokler ga stališča, ki ga je zavzel na- ne bo koneo sedanja brezposelno, pram vojaški predlogi. Mnogi re- sti, ja bila odklonjena najbrž za-gularci so zapustili republikanske to, ker se ne vjema zastavo med-vrste, ko je šlo za preglasovanje narodne organizacije. Ali iz go* predsednika Coolidga glede Bur- vorov raznih delegatov je bilo sumove pokojninske predlogo. In Uazvidati, da . jih tare huda skrb položaj ae bo še poslabšal, ko se radi brezposelnosti. < prične glaaovanje glede odškod- Ko je šlo ta resolucijo glede na ninske zakonaka osnove. J priznanje aovjetako Rnaija, ao bi , v na.icnnj.il vr.i.u... ^ obraz-l k|I"5?f"rB lfcu| plraatl kakor bo hotela v,lika ^ \ br~5°1ložen odgovor na celo akupino ps- JU»» Pr^rsem pa ona, Fran priznanjem) pfej om"njenih vprašanj. Odgo-M. P*A»**\k preiskovalnega! v^r ao naalanja na natančno pre- fl(M, ..„..J Toda Polneare je Min novi gledanje v La Follettovl akupini 'United Statea «^ ko^ ^ „topijo na čelo ia eSu nje. Opira pa ae nadaljeC s," Je odgovoril,. p Ms. Lit M Franc|j ro0f0ia oiVoj# MaeDo tudi še na zadnje politične dogod- ™l je povoda da je hkratu P^Lldovo V jemal dve plači, eno od vlade, |4 Follettov načrt utegne bitiUrugo pa od jaklarakn droll»e M , MipI)onald (akoj Rt«pi v takšen le < "Ves namen tegadols o bil, da ^ „ Herrlotoin On kani preprečiti izvolitev re- erfenlslranja publikanskega in demokratskega esv v jeklarskih tovsrnak! je predsedniškega kandidata a tem, vprašal nadalje senator Brook-da ne bo dobil nobeden večine v hart. • vplilnem kolegiju. Tako bo sane-l "Ds, tako sem isprovidel od v senatu pravijo, da ne bo v gla- gresom. Ena nsJrtsMHft slik, se pojavijo pred narodom, je ona, v kateri se spre predaednik a kon- «ovanju posebno velike izpremem be Razmerje bo najbrž kakor ob prvem glaeovanju. Vrhtega bo-•ta ie glasovala senatorja La Fol-lette in Couzens za predlogo. Ta-dvs ste bila vsled svoja bolezni fldaotns, ko je bila zakonska osno-va zs vojaški bonus letos prvič •prejete v senatu. Predsednik je ovoj veto opiral ne rezlog, Češ, da je ekonomsko nespametns in moralno nepravične. Narod mora imeti davke zni-je rekel, in vlada nima da-na rja na razpolago, da bi ga raz dajala posebnemu razredu. V na daljnem izvajanju se je dotaknil 'ticnr plati tega vprašanja. Po w'i>no je užalil veterane v poslan "ki zbornici s temile beaedami i "Ali moramo opuetiti teorijo o patrijotizmu, ali pa to zakonsko osnovo. "N'f pohabljenim vojakom is »vetovue vojne ne dolgujemo ni kak«n t?e ne more kupiti ali proda ti Nuditi denar zanj se pravi u nii-iti {fa." Ko je dospela zavrnjena pred v poslanako zbornico, ao ae "diirrali pritori oplošna zmede in razburj»-noati. Mnogi poelanei, ki «» glasovali za to ono predlogo, kl J« je bil vetiral pokojni pred-*"Inik Harding, ao zahtevali ta-kojlnjo skeijo. Poslsnee Ix>ngworth je poizku-do^fi odložitev za en teden. Dvakrat slabo je imeti takšne eksplozije v letu, ko se imajo vr-šiti predsedniške volitve. In tri krat slabo jih je imeti tik pred zaključkom kongresnega zasedanja. Predsednik si jo nakopal ve liko nevoljo med lastnimi priata ši. In Če je imel še kaj popular nosti, jo je najbrž zaigral z veti ranjem dveh jako popularnih za konakib oanov. Toda nekateri atrankini modri jani menijo, da ni Coolidgeva 'popularnost' prav ničesar utrpe la sastran tega vetironja. Več krat pa se zgodi, da oo tudi jako modri ljudje jako motijo. Polet okoli sveta. Američani ša čakajo na lepšo vreme; Doi«y je v Kantonu. Toldjo, 16. maja. — Brezžična brzojavka oporoča, da trije ame riŠki letalci Še vedno čakajo lepše ga vremena, predno ae podajo na 878 milj dolg polet čez aevernl Pacifik na japonski otok Kara mušir. Strokovnjaki, ki poznajo klimo v dotičnem delu oveta, pra vi jo, da oe Američani zdaj naha jajo v najbolj nevarnem kroju Tam ao nepreatani viharji in go ste megle pokrivajo morje. Anglc ški letalec MacLaren, ki prihaja od nasprotne strani, oi je izbral varnejšo zračno pot; on pojde i* Japonske v Ksmčatko, aibirski polotok, in tam bo imel krst ko pot čez Beringsko ožino v Alasko. Američani oo pa sklenili, ds se nikjer ne dotaknjejo ruskega teri torija, zato morajo leteti nad morjem, kjer ni nobenih otokov do japonakega teritorija. Kanton, Južna Kitajska, 16. ma jt. — Francoski letalec Doiajr je včeraj doepel sem na svojem po-letu v Tokijo. Od tu gr« v Pskin«. Kalkuta. Indija, IS. maja. — Angleški leUlee MacLaren je da nee prišel v Kslkuto. sfto rsdfkalnl. Oovornl- so zahtevali, da naj Združene < ržave priznajo Rusijo brespogoj no. Ko pa je prišlo do formalne izjave, v kateri jo bila izražena politična smer rudarske organiza cije, je bilo rečeno, da veruje ru darska unija v samovlado in sa moodločanja; zato pa zahtsva ru darska unija priznanje Ruoije, ko da zagotovilo aamovladanja za druga narode. Prišlo ja pa tudi do starega prerekanja. Delegatje oo oe pečali o piomom, ki ga je pioal Fsr-rington Lewisu. V njem odgovarja na obdolžitev, čaš, da se je pogodil z W. J. Seaterjem Ur mu dovolil obratovati premogokop med stavko. "Jaz (Farrington) imam ravno toliko povoda očitati vam, da ate prejeli lepo vaoto de narja za svojo vlogo v ksnsaški aferi, kakor ga imate vi, ko mi očitate, da aem dobil denar za ba rantanje z Lesterjem," je bilo zapisano v omenjenem piemu. Tozadevno rezolucijo ota pred ložila delegata Freeman Thomp | naldovo idejo. V krogih delavska i nt ran k o v Londonu ae čujojo gla. V ln drugimi voditelji veČine v novi franeoski zbornici z namenom, da poizve njihova mtienja o tej atva* rl ( morda s<> vrša v kratkem tudi em Koiogiju. immu «v | "7 -—. • jl t4 . i osebni sestanki. Na drugI strani izvolitev zveznega ^predaad- svojo atrani, ja odgovoril Barlo* poroitjo rarUi| (1a tms m* v poslansko zbornico, kjer --Donald v |em oziru zelo U| nlka bodo La Follettovl radlkalcl od-ločilni činitelji in v atanu diktira ti izvolitev progreaivnega repub likanca. Doseči hoče nominacijo repub likanskega progresivos za pod Nmiki rudarji v težkim konflikta. ugodno staiišče. Herriot, Paiitleve In drugI, katerim je francoakl narod poveril svojo usodo na volilni dan, ae v glavnem strinjajo s MaeDo« naldovo idejo in nameravajo, na likanskega progresivos za pod- Blagajno njihovih organisaoij 09 prihodnjem zborovanju lige naru-predsednika na republikanaki vo- prune, kljubtamu vztrajajo ,iov, ki bo v aeptembru, dvigniti lilni liotl. Ta bo izvoljen. In po- v j^j,,. ,ilf0 n§ noyo g||(),|0vineko stopnjo, .___ L ____111 ...J..* nniln I I ..... ■ ___j. ___I___ tem bo vodil predoedniške poele, dokler ne izvoli kongree predoed-nlka Zdrušenlh držav. La Follettova akuplna se ne misli zast ran tega posebno resno Daasssldorf, Nemčija, 18. maja, — Težsk boj za osemurni delav< nik vodijo rudarji v Porurju. Nji ----------- ^ - i hov« organizacije ao bres denar potegovati za njegovo izvolitev v K t/iJogc |lvl| w niajhne| g|ad novembraki volltvl. ogroža njihovo družine, vendar Po njibnlh mlolih bo »edostl, pa VIlPajno nadaljujejo generalni I mdl Rusijo ter Združen« če ga postavijo v desetih drževan|g4Mll# I.-..11»,. _ i., u..Ah) za kandidata. Računajo na gla sove volilnega kolegija misijo, da MsoDouald se morda oselmo udeleži zborovanja v ženevi, ako pride tja tudi llerrlnt — ali kdoi» bo že miiilstmki predsednik Kran« olja — in Mussolini. Na t«m sho« rovanju bodo prav gotovo jmva-bili Nemčijo v ligo — in najbrS država bo zadostovala njihna zmaga oa mo v sedmih državah. Če bo zanesena volitav v po slansko zbornico, kar je prav lah ko mogoče, bo triindvajset repub likanakih glasov, dvajset demo kratskih in pa glasovi peterih is držav demokratom. V tem oziru ae je izkazalo, da štrajk. I ameriške — in poskušali r«šitt Komunisti, ki vodijo atavko, nemško franeoak« probleme po« agitirajo za eplošno atavko v jo- tom lig«. Na ta naanih v poalanekl zbornici, toliko bi bilo volilnih --glaaov. In ker aeatojajo Zdrušena ' Italijanska ofenziva v LiHJl država iz oaeminštlrldevtib dr __|ar, bi bilo v eeloti oaemlnštiride R4m 1« maja. — Uradno poro« «rt volilni glaaov. čilo aa glaai. da ao italijanake čete| U rollette bo narodu obrazlo v Libiji (severna Afrika) «ačel« žil avojo nakano šele na konforen »pomladansko ofenzivo proti re.U sa progreolvno politično akeijo I^m moham^arcem Prvi dan'ki m enide na zborovanje v Cl* ^«rTvoje biTT&OOrebe' e r ubi.ihklsnd dn. 4. JuUja. Do.Uj m ™*mh ter 23 lUlij.nov bo.ta vrille ž. oba konveneljl v. ubitih ia 124 ranjenih. P*»*«* ^rank. Japonska aa ba pogajala a aovjatl. Preobrat na Franoookem js učinkoval na japonsko vlado. Tokijo, 18 moja. — Odmevi francoskih volitev se opažajo tudi na Japonak« m. Izid japonakih vo-it«v je tudi (»omagal. Zunanjr ml nistrstvo ja pokazalo voljo sa ob novitev pogajanj a aovjetako Ru aijo v najkrajšem času. Francija bo zdaj priznala aov jete in bo zadnja. v Ohijtt. Ako volilei odobre načrt.! izda meàto bonde za $37.000,000 za nakup železnic. Parts, 10. maja. — Leon Raeof. fier, eden voditeljev aoclaliatična strsnke, jo včeraj dejal, da bodo socialisti v novi zbornici zahtevali v poglavitnem sledeče 1 Nemčija mora doti pošteno lit pravično odškodnino, Danesov načrt a« naj aprejme v eeloti, sa-konodajstvo z dekreti ae mora odpraviti, priznanj« Rusije, «mna* Ntija za va« vojn« kršitelje iu popolna reforma finančne altuarljo, Izvrševalni odlmr aoelalUtiČno stranke j« zaključil, da socialisti na atopijo v radikalno vlado, toda odločilno besedo o tem sklepu Ima kongres strank«, ki Jo akliean r.a 1. Iu 2. junija. Odbor pa j« oklenil, da bodo eocialitli v zborni«! pod» Jnpotiska noč« č.kati, d.|P,ri,i B0V0 v,id"; ZRCALO UACaviu v DB Haeramento, C»l. — (Kfdaratad freaa.) — Kalifornija, država "zakona, reda in atrahu božjega", v kateri ni avobod« za radikalne rdečkarje, je Imela v letu IM3 — na temelju uradne atatiatika Mt u m «rov, 1001 samomor in imrinlh nezgod, /dajveč na zgod je bilo v industrijah Čikaške vesti. v« ISO mrtvih vsled potraaa v Turétjl. Carigrad. U. maja. — Ponovni pot ream auakl V okrožju Kr/eru ma ao nar«dili ailno škodo Okrog |lS0 oaeb je mrtvili la ranj«oik. — V sredo zjutraj je umrl Ht«» Perion, atanujoč na 422V W, 20. Kt.# v stsrosti 42 l«t. Pokojnik ja bil doma it vaal Maverl« |»ri Črnomlju v li«lokrajinl. V t'hica-gu zapušča ženo 111 sedem otrok r ataro«tl ml 5 do IH |«t. Nskopel sl je bol«zan v rudniku že pred leti ia ni bil več trdnega rdtsv ja. Pred psr m«se«i J« prišel is Hutta, Mont, z nadejo, da bo f mestu imel boljši laalužek In *lv. IJonJe, a lu ae »u J« obnovila »e-vratna bolezen radi arčne napa-ka, kateri j« tudi podlegel. Pogreb a« vrli danes ob desetih ua ,„kopališču "Itesu rac t Ion" e Ar-»u. PROSYETA VETA SOBÔtA, IT. MÂJA, m4 GLASILO »LOVEMfEE N AUPOME rOPTOStKg ISPEOTE B Cmi oglaaorj Mw ^nlu: Zadiajaae fODfOM» JIPÜpTjl Ml I« SLÜ lata Ib »I.M M tri not po dopevepL Uojuifid m ae »I ____ nj«na ériave (iavaa Chicago) $».00 m Uto. MJfaa trt »mom; Chicago M.iO aa Uto, »I.M m pol tota. Id m iboumtto M OO. _ Naalav m vm, kr Im »lih i "PROSVETA" mt4> k. uw4l> am»—. cwiy, "THE ENLIGHTENMENT" Owm.4 br tUSIara«^ jAdrwttolof r»tM o« fefeertptkm: Uaitadl fhlwêii MÍO. and faralgn caontriea |S- (•«apt Chicago) and Canada M par poors >1 EM BEE o7 Tha FKDEKATED PIHT ^ ; Dat «n v akiapaj« a. p». (Ala Ja Jl-24) pala« valaga iaiaaa aa aaalava da *«a ja • daaaaa potakla aaaatalaa. Paaorlta ja prava* 4a»aa, da *a na aa «atart liât. KADAR SE CISTI... Burns ni hotel izročiti imen detektivov v tajni službi justičnega departments Brookhsrtovemu senatnemu odseku, ki so prejemali samo po dolarju plače na leto. Kar se je Burns branil izvršiti, je prostovoljno storil novi justični tajnik Harlan F. Stone. Izročil je Brookharto-vemu odseku osem in itirideset imen. 2al, da brzojavka iz Washingtona ne navaja vseh imen. Ampak že priob-čena imena dokazujejo, da so bili med temi "detektivi", ki so prejemali po dolarju na leto, veliki nasprotniki delavske organizacije. Med njimi najdemo Cornelius Van-derbilta Jr., T. Coleman du Ponta, D. G. Reida iz New Yorka, kralja pocinjenih plošč in bivšega ravnatelja Rock Island železnice, John K. Tennerja, bivšega governerja države Pennsylvania itd. Pameten človek se vpraša, zakaj so ti ljudje sprejeli detektivsko službo za en dolar na leto, ki jim je dajala moč, da so šli preiskavat, kamor so hoteli? Imeli so Evezde in ključ za razvozljanje tajnih brzojavk. Ljudje, ki so opravljali detektivsko službo za en dolar na leto, niso poznani v javnosti, da radi delajo za tako plačo, ki ne preživi še kanarčka, v kletki. Ravno tako niso ti ljudje poznani kot zagovorniki delavske organizacij«, skrajšanega delavnika, unijske delavske mezde, odprave otroškega dela in drugih važnih socialnih reform za delavstvo. Sprejeli niso detektivske službe za «n dolar na leto, da služijo delavstvu. Zakaj* so jo torej •prejeli? Stone je dodal na listu, na katerih so bila spisana imena teh detektivov, ki so služili po dolarju na leto, da •o vsi zdaj odslovljeni. ' ZAPADNE 2ELEZNI5KE DRUŽBE IŠČEJO ZOPET SPOR. Pogajanja med zastoppiki zapadnih železniških družb in organiziranih kurjačev in strojevodij so se razbila. Dasiravno draginja še lii prav nič odnehala, ki je prišla z vojno, so zastopniki železniških družb EEgrozili e znižanjem mezde, češ da dohodki železniških družb niso tako veliki, da bi lahko plačevale sedanjo mezdo. Visoke prevosninske cene na železnicah so največ odgovorne za sedsnjo draginjo. Znsno je, dE farmar ne prejme skoraj nič za svoje produkte, ker mu visoka železniška voznina skoraj narekuje, da mora prodati svoje produkte pod ceno, ako jih hoče spraviti v denar. Dohodki železniških družb so se povišali, zastopniki železniških družb pa izjavljajo, da bodo morali znižati mezde uslužbencem, ker dohodki ne krijejo stroškov. Ali take izjave ne pripovedujejo, da niso uprave zapadnih železnic, ki soglašajo z izjavo, nesposobne upravljati železnic? Kje je torej tista tolikokrat hvalisana sposobnost privatnih bizniških interesov, ako kljub visokim dohodkom ne morejo železniškim uslužbencem plačevati take mezde, da se saj za silo prežive kot ljudje? Ni je! To so zastopniki zapadnih železnic sami priznali. Vsak tepec lahko vodi podjetje, ako mu delavci delajo napol zastonj. Prsv nobena umetnost ni trgati delavcem mezde. To lahko vsak izvrši, ki ni ša nlkdsr vodil kakšnega podjetja. Zdi se, da železniški magnatje iščejo nove spore a svojimi uslužbenci. Dobro! Ako Je to njih volja, jih bodo •eveda imeli, ker jih sedaj nihče preprečiti ne more. Ampak želesniški magnatje naj nikar ne possbijo. Eko je inženir Plumb mrtev, da e njim ni umrl njegov načrt za nacijonaliEacijo ameriških železnic. Prvi spor ki ga povzročijo železniški kralji s svojimi uslužbenci, spravi železniško vprašanje zopet n* dnevni red in s njim tudi nacionalizacijo ameriških železnic. Daugherty je železniškim kraljem storil veliko uslugo pri EEdnji stavki železniških delavcev, ali Daugherty ni več justični tajnik. Ako pride Enova železniško vprašEnje ns dnevni red, tedaj ne bodo žaleaniški kralji prav dobro odresali. Ameriško ljudstvo jt pričelo spoznavati, da so žtlesniški mag-nati tisti fsktor, ki provocira spore s ¿eleznOkiml uslužbenci na svojo korist in na škodo železniških uslužbencev in ameriške javnosti. Novi spori bodo to spoznanje še bolj razširili in prav lahko se xgodit da bo ameriška javnost odločno zahteval*, ds se ameriške železnice nacionalizirajo po Phunbovem načrtu. Železniški magnatje se Igrajo s ognjem, ko iščejo nov« spore. Zato postojl možnost. da se prav dobro n peč« jo. SLIKE IZ NASELBIN. E pole. — V zadnjem dopisu, ko «cm bil v Oregonu, «cm obljubil malo opiaeti gorate kraje, koder «cm «e vozil in koder m vije deroča reke Hacramento s svoji» mi pritoki. Skoraj gori do izvirke deroče reke aem se vozil podnevi, vstavljal sem ae v več krajih na poti tja gori, kjer se vije lelezna cesta po strmih in ozkih sotesksh, seka predore skozi gorato pokrajino in veže soteske z dolgimi mostovi. Deroča, kristalno čiste reks je polna vsakojakih rib, ki alulijo v zabavo Jetovi- ščarjem. __________ > | Slikoviti ao bregovi ob gorski reki. Tu prihiti živahni potok, da združi s šumečo reko, drugje H mali vodopad, ki se > šumenjem spaja v nemirne valove. Od malega studenca do potokov in rečic, vse se spaja v mogočno reko, po kateri nižje doli v nižinah, ko se umirijo njeni valovi, plovejo veliki parobrodi. Cstavil sem se v središču gora, bogatih na bakreni rudi, v mestu Readingu, Cal. One puste gore so podobne pogorju okoli Butta, Mont., kjer je vse površje osmo-jeno od strupenega dima iz topilnic bakra, ki vse uniči, rastlinstvo od zelišča do drevja prav do korenin, t okolici Readinga so med vojno dobro delali, sedaj pa obratujejo le nekateri rudniki in topilnic« počivajo. — V bliži. ni tam sc opazoval goro Lasscn, k} je edini ie delujoči vulkan v Združenih državah. Pomalem šc vedno puhti iz njega dim na raznih mestih, posebno vrhu gore, svoječasno pa bruhne lavo s prav gostim umazanim dimom po več milj visoko v daljavo. Krasno ie iz dalje videti to golo, s snegom pokrito goro, ki je, nižje doli redko poraščena z drevjem. Na drugi strani nje se leskečejo bele pečine v obliki mogočnih gradov. — Visoko gori blizu slemena gore Shafta, katere čeri so odete z večnim snegom, izvira zdravilna mineralna voda, ki jo spravljajo in razpečavajo na trg po raznih krajih Amerike. Blizu tam je tudi krasno medgorsko mesto Duns-muir, Cal., ki služi kot letovišče mnogim izletnikom. V tem mestu se zelo ukvarjajo z umnim ribištvom. V posebnenTposlopju imajo zarejaliiče za ribe, odkoder jih razpečavajo po vsej Ameriki za rejo, in tudi v Evropo. V bližini vrha gore je nenavadna farma, kjer rede lisice raznih pasmi. Mimo teh pokrajin sem se vozil proti meji Oregona, preko pečin in sotesk, ki so me spominjale n« lepe gorenjske gore. Ob času, ko sem bil v Kaliforniji ,je vladala tam Živinska bolezen na gobcih in parkljih. Ka tisoče glav živine so nagnali v velike skopane jarke in jih postre-lili, potrosili z Živim apnom ter jih zakopali. Kjer se je pokazala bolezen, so požgali hleve In kla-jo. Pobili so tudi perutnino, vse so uničili, da zatrejo hudo bolezen, ker je bilo tako predpisano. Da se ne razliri bolezen, so ustav-ljali avtomobile na cestah, uničili so, kar je bilo na njih, sadje, zc-lenjavo, cvetlice, pse in mačke. Vse so uničili, avtomobile pa razkužili, vse sa to, da ustavijo kužno bolezen, ki je saeel« na splošno moriti Živino. Sumijo, da je bolezni vzrok prevelika suša, ki vlada letos v Kaliforniji. Tako sem opisal pot do Oregona, pozneje bom kaj več iz Orc-gon Cityja. — Matija Pogorele. Morgan town, W. V». — Dne 2. aprila t. 1. je umrl rojak Anton Medved, član društva "Slo-venski rožmarin", št. 388 v Star Cityju, W Vs. Pokojnik Je bil šc tamee. Kot meni znano, zapuiča ta brate Franka nekje v Penn-*y)vaniji, če m ne motim v India-na eo. na Hailwoodu, v starem kraju pa mater. O drugih sorodnikih mi ni znano. Ker je pri omenjenem društvu še en član s tem imenom, moram omeniti, da je bil pokojni doma ii Aent Vide pri Zatični, vaa Ccs-niče, po domače 8adarjrv. Tu vlada razna politika in UNI i XXI 1..A . 1Û41 veduje razpad atrokovnih unij valed pritiska zlatega Mamona.) in Nemškem. ministerakega predsednika Mc je postala liberalna v čutih in mislih. Ampak to upanje je dalje za nikal v svojem izvajanju: pri povprečnem ameriškem držav- ljanu je aistem pod katerim Živi in velikih možganih t prija njegovemu duš* lilja monotonih strojev. Veliki finančniki in veliki kapitani indu te. kolikor najve* mogočo rszis V | kali semljo in po najdbah dogns- strije so mu avetniki moderne ve- K kje povsod je bival človek In re. Mogoče da so tleti svetniki o- v kakšnem razvoju je bil Nekoč je bogataš daroval veliko vsoto mnogi stari svetniki, e svetniki «e rasiskovanjc zemeljske atmos-so le,*' je pristavil Rnsseil seho. fere Dobrot tUJ a*j bi sc pa Na ivoje veliko presenečenje, znašel drug dobrotnik, ki bi daro- _____> »«M Rueaell. da j« tedi t Re- val deset miljonov v avrho rasla- Delavski Hal je aila. s »catero siji našel bogačastj« .troj. . kovanja o početku In razvoju pr- | VzMc svOjim liberalnim nazovegs člov?ka. • Prvi človek. (Po Oarrettu p. Bervissu.) čil leta 1921. * Spisal je obširno delo šestih knjig "Principia Mathematica" in ravnotako je piaatelj mnogih Po imperiju ameflškega. zlata drugih filozofskih deL Med vojno zasužnjena ljudstva,,uehberslnost je bU odstavljen kot predavatelj in vsa krutost pohlepja po zlstu z vseučilišča v Cambridgu radi so vizija bodočnosti, katero prika- svojlli pacifistični^ nazorov, zuje Bcrtrand Russell, angleški filozof in ekonom ter svetoznani matematik, v svojem prvem govoru, ki ga je imel po prihodu v to deželo. Tako je napovedoval* pri večerji, ki jo je priredila Liga aa industrijalno demokracijo v New Yorku. Njegove besede se slišijo kot pridiga starega preroka zlasti tedaj, ko prične razpravljati o svetovnih zadevah. Vendar je v njegovem pripovedovanju logika, resničnost in iskrenost Russell je prinesel s seboj čestitke od angleške delavske stranke ligi za industrijalno demokracijo. V pismu s čestitkami je pri-pomnjeno ,da ni mogoče manjšinski vladi kakor je Ramsay McDo-naldova, da bi izvajala socialistična načela kakor bi bilo želeti. . Pri večerji je predsedoval dr. Wesley C. Mitchell, predsednik a-meriške ekonomske zveze. Navzoči so bili voditelji liberalne misli in delovanja. Med njimi so bili: profesor John Dewey, Morris Hill-quit, Harriot Stanton Blatch, dr. Scott Ncaring in številni drugi. "Ni ga upanja za narode na «vetu drugače kakor v sistemu samo ene vlade in z edinstveno kontrolo čez orožje", je rekel Russell. "Taka ustanovitev svetovne vlade, bo imperalistična in v teku razvoja bo Amerika v nji igrala svojo glavno vlogo. Vzlic veliki dobri volji, ki vlada v Ameriki,«je ameriška politika vendar le od leta 1914 sem samo v službi gotovih interesov. "Posledice take ameriške politike, s katero se slepi Evropejce, mora biti ie daljno slabljenja za-padne Evrope, dokler ne bo Amerika dosegla stališča, ko bo neoporečno lahko ukazovala narodom. Zapadna Evropa, rečem radi tega, ker mislim, da se bo Rusija morda rešila tega pritiske, kar je pač odvisno od intelegence in pripravljenosti bolševikov. "Prava vlada sveta je gospodarska." Tako je rekel Russell in nadaljeval t "To je vlada, katero si ustanavlja-Amerika. V bližnji bodočno-sti vidim ameriški finančni imperij preko vsega ameriškega kontinenta, preko vse gapadne Evrope in preko bližnjega vzhoda. V Perziji se že ustanavlja." "Imperij, ki si ga ustanavljajo ameriški finančni kralji, bo do popolnosti ncliberalen in krut. Razbil bo strokovne unije, kontroliral bo izobrazbo, gojil konkurenco med delavci, medtem pa jih ločil strogo proč od kspitslistov. Vsepovsod bo povzročil pusto e. nolično življenje in do skrajnosti izrabljal delovne sile. "Na a vetu bo mir, katerega bo le tu pa tam vznemirila bomba, ki bo padla iz zraka med stavka-rje, ampak na pretekle vojne dni bodo vendar kazali, kot na dobo, katera ae zdi prelepa, da je morala kdaj obstojati za človeštvo." Ruasell je tolmačil stalilče angleške delavske «franke napram Franciji glede porurskega vp|gšs nja. "V slučaju vojne bi bilo de Mnogo je razpravljanja, dali je imela Amerika svojega predzgo-dovinskega človeka ,ali si ga je morala izposoditi od vzhodne zemeljske poloble. To je bilo nerešeno vprašanje, na katero pa odgovarja najdba lobanje v bližini Los Angelesa. Lobanja sodi po obliki najstarejšemu predzgodo-vinskemu človeku. Se ni dolgo tega, kar je dr. Aleš Ilrdlička zatrjeval, „ da Amerika ni videla ljudi prej kot pred 5000 leti, ko se je priselil na ta kontinent prvi človek. Po . njegovem mnenju bi bili že «Javno nafcli o-stanke predzgodovincev pp kakih dupljinah ali rečnih strugah, ako bi bili živeli tudi prej. To frank* r ne mera zspostiti 1s4#« pred' i denar. Toda adi ae. da bo m« po sili v doaovieo. kajti p* morska oblast ve se sečeajsj' '' vznemirjati aeredi prketeoati " tajiastveee pozabljen* v pf •tanišcu pred Brestom ladje Toda ke zveeto priige daje vel od ne spuati ladij kar ee so leti. deri dobi ral Nlavtki (Fe ltrtUd Prosa.) Ste. Mmki stran- Slepec, kl vidi brez oil. ka gre svojo pot unij« rlMčtr t AlaskL Vnocitco. - J» ribičev t\ ki lovijo sslmone, izvo-Wdilno «nsgo z ribiškimi „ti Bibiči to dobili pol eents j ribe kot §o imeli r prej-letu Zahtevali »o en cent, »o magnstje hoteli »nižati L Vrhutega ao magnatje ib unijo. unije priznaasa radiom v Clevelaad«. Lteland. - Javni nameščenci l v*l™tl' Frank E. Paaaomo jc nejvyorlkiK* tov.nckV X^6' kendidet za govemerje. Narod> brez ocil Saj se res sliši nekam na politična kampanja se ima pri- h»dn0'. ^T*:* " 8 .teUl "" četi dsnes. Odprla jo bosta Johns ", J® »«M knjižico, ki niso nika in Reynolda v newyorškem mestu.*® ^ukve, pač pa prepri- Narodni Ujnik Arnold Peter- "P"'8 katerim dokazuje aen, ki je v tej aluibi že od"1912. da J® kaJ tike«a mogoče, sem, je ponovno izvoljen za do- Frsncoski iznsjditelj je imel bo štirih let. Olive M. Johnson eksperiment v Parizu. Poizkuš-e zopet izvoljen za urednika u- nja se je vršila v dobro razsvet-radnega glasila "The Weekly ljeui sobi. Več zdravnikov je bi •eople". Izbere ztrankinih ured- lo navzočih in piaateljov, med nji nikov in rezolucije, ki jih je spre- mi tudi Anatole France, jelo 40 kon venčnih delegatov, mo- "Slepec" je sedel na stolu ^ rsjo biti v smislu strankine usta- kotu sobe, golorok in z zaprtimi ve potrjene na aploinem glasova- očmi, ki mu jib je nek zdravnik nju strankinega članatva. . povezal, da ni mogel videti. Imel Stranka iteje, kakor je poroča- je štiri obveze preko oči, pod ka no, 3500 članov' obojege apola.l terimi jc bil še kos apneno dilice Največje krajevne podružnice ao tako, da je bil izkljueeu vsak vid v newyorlkem mestu, Detroitu in Izvršenih je bilo 12 različnih Youngstownu. preizkušenj. Pol teh člsnov je v jezikovnih Oslepljenec jc prcbrsl stavek federacijah, in sicer v sksndinav-\{l knjige, katere ni videl nikdar aki, ograki, bolgareki in jugoalo- prej Potem je imenoval deset vsnski. Tajnik Petersen i® P«'®' src, deset križev in deset pikov čal, da so se bostonska, skandi-Uakorhitro so mu pokazsli karte nsvska in druge strankine po- Qpiaal je tudi šopek evetlic in na dfužnice preosnovale od zadnje Unfino povedaIt kake barve konvencije 1. 1920. zcm. Govoreč ,, d cvetlica. konvencije 1. 1920. sem. uovorecicna ftli drugR cvetlica< o izključenju »trankinih članov je Priéujoél §0 bm pro(,enečen ^ snî ,0 ïv^Tela^akiW 80 k»r Okraja zatrjevali, da pridružili socijslis ični, delavsk, tp miMino tele in kmečko-dclavskl atranki. Bn kftr ^^ ni narodni organizator je bil odira- bree ^ y ^ naj v zadnjih mesečin 'i "L- .a Bem prostoru, sko se gre za špi ral prenehat svoje delo, ker so rf b w telepatijo, ta način gle stroški Preveliki Str.nka .c obuJd4 fcpfr ^ ^ y ^ n[ ja k novemu življenju, zlasti pe ^ nl ^ na srednjem sapadu 1 -- Bmilija tudi izključi Japonoe. tudi prsta ter. vrat. Tako jc tre lw počivati in gledati. Kazkritelj sam je porabil mnogo ur v takem stanju, predno je inogH 1«> kaj razločiti. Končno je pričel spoznavati obrisu pohištva v sobi. Dalje je postajal vid ved no krepkejši in raaločnejši. do klor ni slednjič lahko čital časopisa. To je vse, kar je mogoče sedaj reči o presenetljivem odkritju. A to tudi zadostuje, da se je pora-; jalo novo upanje za slcpcM Mor i da se že zgodi, ds bo mogoče slep-' cc UČiti vida tudi brca oči. Nekateri spccijalisti za oci menijo, da to ui nič drugega kakor 'miselno oko", to se pravi, da je tako močna domišljija, ki vpliva, da človek vidi v mislih, kukor na primer še vedno vidimo sliko v mislih. kq po opazovauju zapremo oči in kakor na primer vidi uio ponoči, ko sanjamo. Ampak to ne more biti renni-ca, kajti tako oko domišljije bi ne moglo Človeka vsposobiti, da bi lahko igral karte ali čital knjigo medtem, ko ima zaprte in za vezane oči, da mu je absolutno nemogoče gledati z njimi. Zdravniki po vsem svetu so se iio pričeli ukvarjati n teni čudežnim razkritjem. V kratkem času bomo torej lahko na jasnem, če je mogoče doneči še kako večje uspehe na tem polju. Sloieoski Narodna uium*ij«m s. aprila Podporaa JednoU Uk«r». t?. Jaoli» « àrUwi litin*!.. glavni stan. xs57-&s sa lawkdale a VE., CHICACO, illinois. Icvrlevnlni odbor: UFPRAVNI ODSEK. Pr^MdaJk VImmI CsUktr, Adrt» VUrUS. g. F. O T. »•■ SI. J*t»L»». P.., .1 ui.Ui M.ltk«w T-rh. Ujnik MsUkm nU. fl. bUg.jnil Jok. V««ri«k. nrUmik fU.U. J«te In^Hnik. fl«»iU Kili. POPOTNI ODSEK. Jok. *rU>.4mik, 407 W. H*r S«.. Serl.ffi*W, IU., Marti« £*Ui.ik.r, Bo. t?a, B.rk«rt«., Oki*. Fr*4 A. v»4.r, B*a •VS. Elf, MUm« Jok. T.r^.lj, B.« as. Hmm4mt—Wi\\9, P.., Jok. 414 W. H*r SU Spri.cfio^, III. BOLNIŠKI ODSEK. osrednje OKROgJEi BU. n...k, SSST-St t«. Uw»dal. Av« CkiMS«. III. vzhodno okroejei zapadno okrotje. Za naše farmarje. Biaba molža krav. J.««k Amkr«feli, g«, taa. Mm«, k««. Pa. . Jok. Groiolj, teatl po(«r Am., cu»»i««<. o. Anton S.I.r. Bo. 104, G*—* K.«... «B |S|»»*M* M.« M.r., Bo. ISS. Bukl, Ml««., a« * Mik. E«s«t. S4SS S. Wi».k.«l.r S«., M«rr«r. Nadaorni odbor: Pr.«k Z.U., pro4.^«lk, sasa W. SSlk S»., Ckl.o.o, IIIm Pr.«b Soor.k. SS1T Proator A v.., Clo..loo4, O., WIMI.» Slll.r. «404 Si. Cl«l» S».. CUfMad, OkU. Združitveni odbor: Pi*4s«4«lki F v« «k AI.L S1S4 So. Cr.wf.r4 A.«h CkU.s«. IU. Joik« O..«, sasa w. r«(k s».. Cku.a«, in. J—. S Irak, S404 Orto. Cl., CU..I..4, Oklo. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dt. P. J. K«r«. SSSS St.CI.I» A... CU««I.«4.0. POZOR 1—Koro^..4.«.o e gl. odborniki, kl 4.I.J. e «I«v«m« «r.4«, — »ril l.kol.i VSA PISMA* kl se «««sftaJ« «a p«sl. >1. «r^*W«lka m aasUvM Pro4.o4.i4i.. s. N. F. J., SSS7.fe S«. Uw«4«U Av«., CkiMf«, lil. VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SR NASLOVRi BoUUk. 1«)-.Utvo S. N. F. J., aea7.se S«. Uw«4«l. Am, CUaag^ III. DENARNE POSILJATVE IN STVARI, U s. «Iš.j« gl. lavtte^lMga odkor. i« jo4.ot. .«M. H «.si...i T.J«Utvo S. N. F. J., lasr ae S«. U«. 4.1. Av... Cki.os«, III. VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI FOIU se aotlljaje aa atelevi BUf.JalAtv« S. N. F. J., NST-Sf S.. Uw«4«l. Aw, CkU«g«. III. VN prlt.ftk. .1.4. ««d«va«). v gl. Isvr!.vel«eas «4b«r« M «aj MŠUlaJe Fr.ak Z.U.«, ars4ssl«lk« a.4..r«.s. «4k.r., Ii|tr «.sl«v h eg«v«i. V^lalvl aa si> •'••k ••«.j p.KIJ.J* «a «asUvi Jok. U.4^ mo navaden vid a prostimi očmi. Na ta način jc mogočo videti __samo predmet, ki ga ima opazova- , . „.. llec pred seboj, dočim je s felepa Rio de Janeiro, Br^lljs. ie.L ^ livanjem na mUel m0 maja.-Brazilija mogoče iskljuli yideti {Mt mifj da japonske Imigrsnte po vzgledu L^ Ztfruženih držav, če se tok japon- R ni2jn fc| skega .^LTimeHkl v t ki ^ ¿udežno, da bi vsi obrne proti Južni Ameriki v tcUki več 0 njcm meri kskor pore^ Jufaji bodočnoati. Hszkritelj te BrsziUjs se dod.nty, ni brigals s ^ ^ d> "L fi l toi^kai k M™*» ^cga P"-^nega Ljudako itetje ičute, keterega vsi posedujemo, lo. da je v Braziliji 40,000 Japon- «_ _. , M . . , cev?ki večjidel dilajo na kavnih ^ ^ plantažah in poljih riža v Sao|ditelj, vaebuje milijone in milijo Najgotovejša pot, da farmar na redi izgubo, je, ako se prične u kvarjati z živinorejo in mlekarstvom, pa mu krave ne dajo mlc ka. Preiskuževsnje, zapisovanje ( molži in izbiranje dobrih krav mlekaric, vse to so važni faktorji k! sc jih mora farmar posluževa ti, sko hoče doseči dober uipeh Pri preučevanju o strožkih reje in dohodkih iz mlckarstvs se jo is kazalo, da se no splača rediti krav ki nc dajo zzdostne količine mle ka. Vprašanje je, zakaj nekatere krave dajo manj mleka, čeprav ao ravnotako dobro hranjene ka kor druge, kl ga dajo obilo. Vzrok radi slabe molže je res pogosto najti,"pri gobcu", sil dostikrat je tudi krivo pleme živine In pred niki kreve. Bolje sc jc torej ns našati nu to. ds je krsvs slsbegs plemena, zato ne da mleka, kakor pa na preslabo prehrano, ker če upoštevamo slednje, bo psdla kri vda na farmarja aamega in ne ua kravo. V resnici je pri kravah do stikrat k jo krivdo s slabim plemenom, da produeirajo teko malo mleks. V vseh osirih nssprotujejo tskemu zskonu. V resnici ps nikskor niso uprsvičoni nasprotovati takemu zskonu, ki je koristen njim ssmim/ Sevcds imsmo od zsčetks sgubo rsdi odpravljanja buš in slsbegs plemena mod svojim govedom, sli če upoštevajo končni rezultat mnogo večjo produkcije mleka s manjšimi atroški, morajo priznati, da js tak zakon koristen. Paulu. Epidemija samomorov na Dunaju. Dunaj, 16. majs. — Med špeku lanti, ki ao špekulirali s francoskim frenkom, ko je padla vred nost iatega v zadnjem marcu, se avm||t Kl VBaj (lt.luolB je po javila epidemija aamomorov človeškega telesa, bo pri- _I.J :___.W^. ..olllsiV. vmn* ftnnaiM.. I ...... .... ne neznatnih očesc, ki so zlošene tako, dz ne delujejo. Tz očeses je treba neučiti vida. Vid brez oči j> v resnici gledenje s pomočjo kože. Ksder gledemo ns te način, vidimo na vse strsni hkAtu. Tako razlfganje se zdi človeku neksj bedsstega, a posebno zdrsvnik, ki vssj deloma pozna I čel o stvsri globlje razmišljati. Vask zdravnik namreč ve, da se vsled izgube velikih vsot denerjs. Najnovejše žrtev je dr. fritz vob y§jijf turitvnik nminrru Hoffmen-Vsguhely, industrijski |č|ori.ika koji( knkor v»e telo, se finsnčnik. DrugI ssmomorilci so umetniki, knjigovodje, jsvni u radniki in hišne gospodinje. Mno gi špekulanti so prišli na bersško palico. ki Še Demobilisaeija delavskih batel jo-nov v Mehiki. Migracijska konfer jena v Rimu. K'™' ,6- ra*je. — Konference o Frohiomih izeeljevanja in naaclje-v»"Js. kstero je sklieel MuaaoUni, * bl,B v*eraj otvorjens v Rimu. ^"»npetdeset držsv je zeetopa- V« davsk znižan aa stare deviez v VeaaMjt J^^m, I«. maia. _ M 7 v Nfmčiji, ki je precej vieok, *•■'»« Patino nižji u »tare device, 10 Mkone. brez otrok, ki so * let sferi. h®h,bidja v TurMji je odprav. Mexico City, 16. majs. — Predsednik Obrcgon je odredU, ds s< demobilizirajo bataljon delavskih in kmetskih prostovoljcev, ki so nsjveč pripomogli, ds je vlada strla de Is llucrtovo revo!-to.-Obregon je mnenje, de ao oborožene skupine delsveev in kmetov zdsj nepotrebni*. stojs iz brcflitevilnih telesc, imajo svoje zmožnosti, z jih ne razumemo, kakor n« mo človeške naravo v mltoglh •• zirib. PrcuČevzlei so žc čestokrst ■ to- Hag Ik, Sarl.gfi.14, III. V.I 4oFUI I« 4r«tl ««UI, ee.nealla. «slasl. a«r^«t«a la aal«k "e ha* t v ..mí a slasileas í.4..i., «aj s. p.iilj. «a «arf«v« ,,Fvmv^«h. SgSf 4P . Lawn4ale Ave., Cki..s*. IU. Fanatični mikado. — Neki japonski mikado je imel krasno sblr-ko čaš, katerih je bilo 12. Te čaše so se odlikovalo tnko po svoji dragoennosti, kakor tudi po izdo lavi. Mikado jc bil tako zaljubljen v ta svoj zaklad, da ji' izjavil,»da kdor razbije eno od teh njegovih Čaš, mora umreti. Ob neki priliki ss je mudil na mlkadovem dvoru menih, kateremu je mikado razo* del, da je eden njegovih služabnikov po neprevidnosti vrgel čašo na tla, da se je okrušlla. liti Je kaznovan s smrtjo. Menih je dejal mikadu, da bi nesrečnik lshko u-bežsl smrti, kajti on bl mogel o« krušeno čašo sopet zelpiti. Mikado popelje meniha v oddelek, kjor je čuval svoj saklad in pravi ma* nihu, naj poškodovano čašo po* pravi. Ta pa vsam« palico in ras* bije vaeh U vaz. Uaijarjen ga gleda mikado, ta pa mu pravit "Prihranil sem 11 žrtev, ker ho* čem odkupiti vaše čaše s svojim šivljenjem." Ali ielii znati pravilno pisat in čitat angleško? Naroči si "Blo vensko angleško slovnleo", katero le ladala In Ima n». prodaj Knji-lavna matica I, N P. J. Ruako-holandaka pogajsnja. Amsterdsm. 16. msjs — Pred-tednik nižje holsndskc zbornice je dejel denes, de se pogsjsnjs s sovjetsko Ruaijo v kratkem obnove. Pogajanje so bile pretrgsns pred nekej dnevi. PUMA VA POftTI rivo slabo pleme, in ajcer pade krivda v takem slučsju ns biks. Mlekarji iz Oregona ao napre vili nekak skupen seznsm in do-gnali, da je 48.8 odsto vseh bikov ki Jih rabijo pri mleksricah, hra njenih kakor je potrebno, drugih 51.2 odstotkov ps bi ssmo imelo biti tsko hranjenih. Olsvni vzrok je navsezsdnje torej le v slab prehrani, kstero je treba vršiti že pri bikih. ' Napredni farmarji, kl se ukva rjajo z živinorejo, so že pred let akussli, de bi drisvns legisleturs sprejele zskon, ki bl določil iz čiščenje mršavegj» in slabega go veda (shrub bulls). ki je sliČno , stsrokraj.kim bušam in pri ple razume-1 ni<>|1jt,|,j„ ,»obroča, da so prihod nje krave slabe mleksrice. Zako-^ „;„!„,« r n« i«, zahtevo žhino opisali in proučilr ta telesca, to- xlH{HiumU mlekarski ragi* da še n kdar n, bilo podano mm-v ' ^ m)llor( katere«« naloga nje. kaj Je pravi smoter in delo .. vrh#, v dr4jlVj Orff0Il. mords res oei^s. Kazkritelj "vi- yukon kj ga jt. itdfia| «lotičnl dsy>rez oči" je mnenjs, ds so v od|jo|> Jp doloia) d- tliht, r dr. dgolne kot sedsj. Htopnjema je se-L hkf| priHjBn0> j„ dslje celo, ds veds postsjslo prijetnejše gleda-1^^ i|T|SB0Mrje| .previjati na ti samo z dvemi očesi kskor z m» Mmo 0d dobre plemen lij<4ni. In tako m prišla oče»* v ^ |jr|||f KarmiP §\e9r l.hko zre-koži iz rabe. Naravno Je, orzbljal za pl»»m«-ne. •voje mnenje v knjižici, ki sieerjnj# ne opUuje podrobneje, svojih rsz p«|.f tegs zakon določa, de me-kritij, e pove pe. kekor je trebu ra pro<]ano govedo zdravo in postopati, da ae kois nsu/i gle pre|agM«. To nsj bi bilo v ©brsm< dati. j* kii|H'. V .«k moški'ali ¿enaka imi. eto-| odbor je spoznel, de je večine KNJIGE Književne Matice S.N.P.J. Književna matica Slovenske narodne podporne Jednote izdala in ima v zalogi sledeče knjige: Pater Melaventurn. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriikih frančiškanov, t izvirnimi slikami, kutere Je izdelal Stanko Žele.' Kina trda vezba. Cena s pofttnino vred $1,60. Slovensko-angleška elovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vez-ba. Cena $2.00 a poštnino vred. Jimmie Higgins. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ttmeriAkega proletarijata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 a poitnino vred. Zajedaici. Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej nkritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.7R s poštnino vred. Zakon biogenesiie. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakone in poke-zuje, kako se siiloAni razvoj ponavlja pri . mirnezniku fizično in duševno. S slikami. f)0- tr "Sd, 14 „aja. ^ Prthlhl. 1 ur*iji je popolnoam od-na iipojn. pijače se lekke ' » »«rško republiko do ge- ' ««'je. ' Ki XT^lo^ ck štT jt je oči', ireko lahko vsekCaorejMv priprsvljenik z njem tsos^hke Demeevma, št. eu j ^ ^ iV«jr kož ^.lovsti, ds d.Mešejo čisto in do isl/iií ^M lïik/T«Ao^M Toda teke i.ja »i lahke dobre mleksrice. H pomočjo tega r^ pîier T^a * m. Henri Obre« okoli oči mora biti m.^-zakoas. s, napredni živijora^i VUMl H m Mete Voke«ovieh ne in ne prod ira. «a vaške svetlo nadejajo, da Ik, aerej.no koreal. L min An.V.iac št 140 Pi" bo He. (i j. trrU ne nsalonjač,, to iz/.šeenje «ed gevedem Tod. tetrtAssfa Trda vezba. Cena $1.50 g poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupai, dobite za tri dolarje. Vse zadnje štiri knjige za šest dolarjev. Vredne ao! Naročbe, g katerimi Je poslati denar, sprejema Književna Matica 2657-M S«. Lawndale Ave., Chicago, III. lado Mural*: Paradni lavae Rekordavzar. C Komo.) Ljubtoa. Koketuljs. Ljubic« (silno razburjen»). Ah, pa/ ' i . ■ \ "No, rekel sem, in kar sem rekel, tegs ns oporešem," odgovori tujec. "Samo, ds prav sa-stonj ns bodo, nekaj mslegs mi boste sa to storili. To je tako ssvoljo lepšega, veste, ne ravno da bi mi treba bilo, tisto ne." "¿ar hočete, le recite, ksr hočete, nisem tsk, da bi dejal, da sem nehvslcžen človek," hiti sa-trjavatl Zskrsjec. "Veste, jss imsm tsko vsako Isto po enkrat navado/' pripoveduje " gospod " Zskrsjcu, "d» grem tja na Dunaj med ono veliko gospodo, ki prave eesarske bsnkovee delsjo. Tsm, ksdsr sem med njimi v sredi — jemlje me namreč po-vaod s seboj, ker jim snsm prsv® pbvedati — ne morem in nečem plačevati ravno s ejojimi ban-hovei, katere sam narejsm, ker nekateri izmed njih bi utegnil vendar kakovo malo drugačno pi-ho seelediti ne mojem bsnkoveo. Mi, kMske reči delsmo, imsmo strašno oatre oči, veste f" » "To seveda, aaj še kovača dva ne zvarita se-hira ensko, ampak eden tako in eden tako," prisotne Zakrajec vmes. '•A vendar je aekira - aekira, ni li res? VI-d»te, s Vami je lehko govoriti, saj sem rekel. Vi maj človeka raaumetr — Tedaj kadar jai med ene oeeereke goepode pridem, tačas morsm s pravimi eeearakimi desetski plsčevati. da mojih ne spoznajo. Z drobnejšim denarje«, ki gs, to seveda, lehko dobim, po (menjavi kolikor hočem ae morem plačevati računov med tako goapodo, ako trm. kaj sa spodobi, ksdsr jim tsko ksj za viae dem. Morsm s deeetaki plačevati, že zavoljo lepšega." "Kaj ei dado vino plačevati od Vas T Oni ne ' Dunaja, ki sami tudi znajo denar delati?" vpraša t la krajce. "Pa fc radii Mialite, da g« oni .mejo narediti, kolikor ga hoče ju * Kaj še. sam« kojlkof jim eeearaki mini»t roke vleklo na-raj, kakor bi mu hotel eagel varuh reči i sel se t AH lakomsoat ja premagala. Počasi po m.si denar aa vali. aame deseta k e, štiri rejeae, slabe, med drugimi pravimi. % (Dalje prihodnji*.) Rekordavzar. Tebi bi ustregel li s tsko velikim, kakor so zmaji nji Jubilejnem mostu. Manjšega je vendsr zsdeti mnogo teže! OrŠc. Mslo večji je kakor ožc-njen golob. Rekordavzar. Tiho, Orša! Ti grdo pretiravaš. Zakaj ne rečei rajša, da je leomaj tak kakor ko librii Orša. Kaj pa, če bi ga ocvrla ? Sicer ga bo premalo. Rekordavzar. Ne klepetaj toliko, kakor bi bila na shodu, Orša ti žalostna! Orše so vse klepetulj Milens. Ssj je izlezel menda šele lani iz lupine. Kljun mu je še višnjev, ' Orša. Kakor pijancu nos. e JeruŠ (se sramežljivo prime zs nos). v Rekordavzar. Orša, lo tiho! O divjih petelinih razumeš toliko kskor zsjec o trocevki! Milena. In repa tudi nima še poltenega. j Rekordavzar. Kaj kljun! Ka„ rep! Ali boš jedla kljun in rep* Teletina je vendar okusnejša nego govedina in mlad petelin je boljši nego star! In glavna stvsr je prvi spril. Rekord je le rekord! Muči se človek, da se mu lupi koža, potem pa taka nehvaležnost! Ej, da bi videla, kako so me gledsli medpotoms, na vozu, na vlaku, na peronu, na ulicah! Glavna stvar je, da ljudje človeka gleda jo in da uživa ugled. Milena. Olivna stvar ja para da! Rekordavzar. Zakaj mi krati« nedolžno veselje! Vprašaj tukaj le Jeruša, kako naporen in tefea ven je lov na divjega petelina! Kajne, Jeruš, kako sva se mučila že navsezgodaj! Jeruš (vsdihne). Posebno jaz. Komaj še stojim. Truden sem ko tovorni mulce pred večerjo. O! Rekordavzar. Vidiš, Milens, jsz pa sem krepak in čil Lahko bi šel na bal. vsak ne more reči, da ima jeklene mišice! Se danes pošljem uredništvu notico, da sem ustrelil prvegs petelins. Letos je rckprd zopet moj! Živio! Milena. Srečni mož! Nemara ti priredc še serensdo in baklja dol SOBOTA, 17. MAJA, 1924. Pravilaa vzgaja zača-aja pri zibali. It ése i i vi pripnejo k noztno zaponko. 1 Nikdar m preramo, da začneJ zabičavati v otroka navade ob* nosti proti jrug m In ,„ b Nevada in njihovo ustvarjenje.drugim na uslugo. Čim bolj so hvsležno polje za proučevanje, slen je otrok in čim več mul < in vsi vzgojevatelji se jako zani-(posvečuje drugim, tem manj majo za vprašanje, kako naj se sa ima premišljevati o samem in razvijati navade, ki so škodil ve in težko odpravljive. Ns j večje važno«ti je, da Mar ne zažugamo ali obljuuJ otroku nečess, ksr ne mislimo 1 polniti. Otrok verjame v resnic] ljubuoat svojih staršev. MalokdJ »e zavedamo, koliko škode je «ti rjene mladi in dovzetni duši, tW odkrije, da roditelj, v katere?a detetu pomaga, da pridobi dobre navade in se iznebi sls bih. Dušeslovje je velikansko napre-dovalo tekom zadnjih desetih let Dsndsnes znamo veliko več o. delovanju človeškega uma in čustvo-vsnjs. Mnogo stsrih nszorov smo morali popolnoma izpremeniti. Danes se zavedamo, da mnogo navsd ki nas obladujejo tekom vsega na — - —— ««»»(.(V >VBU1U »"K" . »' --- šega življenja, izvirajo takorekoČ ""P*1' »ož-beaeda. Dostikr, iz zibeli — gotovo pa iz prvih let prav lahko za odraslega, ki da našega življenja. ' povelje, da mu p« bnlj k il j:h pridobi. Dete zajdče, ko se tk-prijetno začuti, in najde, da njegov jok ima za posledico, ds se Vlivsti strah in bojazljivost mlado dušo je morda najhujk ■ stvar, ki se more storiti. Nič brž. -»o«-«** ■^'Sum^r^l IKI POZOR ! Znamenje (May 31-24) pomeni, da vam naročnine poteče na la dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Alte je vsi list plačan in ga ne jrejmete, ie mogoče ustav-jen, valed napačnega naslova, pilite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Nali zastopniki ao vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko >lačate naročnino. Naročnina za celo leto je $6.00 in za pol leta pa $2 JO. Člani S. N. P. J. plačajo za pol leta $1.90 in sa celo leto $3.30. Za mesto Chicago in Cicero sa leto $6 JO, pol leta $3.25, za člane $&30. . Za Evropo stane za pol le-«a $4.00, sa vse leto pa $8.00. Tednik stane n Evropo $1.70. Člani doplačajo same aOe sa poštnino. Naročnino lahko tudi eeAi pošljete na naslov t UPRAVNISTVO ^PROS VET AH 2857 So. Lawndnle Ave., CHICAGO. ILL. nje, čim mu nekaj manjka. Da-li so navade deteta dobre ali slsbe, je večinoma odvisno od oskrbovatelja samega. Prvi dve Ifeti sts važna doba v vzgoji človeka. Prvi poduk je dan tedsj obvladovanju teleanlh stvarja ae podlaga za navade poznejšega življenja. Treha prav rase privaditi nost v poznejšem življenju izviri dostikVst iz strahu, ki ga je od-rsšli zabičal v dušo otroka -F. L. L S. Kinematograf sa — pse. — Rar-natelj nekega londonskega kine-organov in|matografa je uvedel nedavno ču-l dne predstsve, h katerim ima do-stop še bolj'čudno občinstvo. Pred- . . ^______ na stavam «smejo prisostvovati le — red t spancu, jedi, kopanju, igra-'P«« v spfremstvu svoj h gospoda-nju itd. Ni psmetno igrati preveS rjev. Ob vhodu v kinematograf ali presilno s deteti. Ne le da po-^toji kontrolor, ki dovoljuje vstop stanejo razburjene, ksr utegne o j k predstavi le plemenitim psom, virati prebavo in spanje; marveč»d predlože tozadevno potrdi-to tudi razvija v njih navade o<1 Pri predstavi so se kazale na platnu razne vaje izurjenih psov. Pasje občinstvo je sprejelo ta prizor zelo hladno in z nekakim po- visnosti. Izmed vseh navad pa so one neodvisnosti najbolj zsžclji-ve in nikdar ni prerano,' da zaone mo dete privzgsjati k neodvisno , Hi_____... sti, da se navadi skrbeti sam zs milovanjem. Drugi prizor je pred sebe. | stavljal znanega kinematografske- Ko ae dete uši sedeti ali hoditi, ^ralca z njegovim zvestim ga ne smemo nikoli prisiliti, da p,ona' Psi P0Zilravi,i ts pri/or to zsčne, predno ni pripravljeno z "d°voljnim lajanjem. Navdu-zato. Na neki nerazložljiv način o^činstvs ps je doseglo vi-dete zna veliko boljže kot odrasli i«un«. kar vom ml prodamo prav« t«l«no «vete kava I« prva rok« po „ «a «ami tevollU. po-»rjrv v«ako loto aa vatem 15c—20c na funt ceneje. Ta prvtiloe aa kavo J« uka «no«Uv«n. te nj'« la t« I« v«ak otrok lakira prati kavo a nj m la t« I« odiM prava pot. te Imata pravo dobro ia o-«^ ku«no «vate prateno kavo v*al> ia« fpl rok.k. . Ta pratiloc it odpravil viooko «ono kavi. Kdor al narodi U not pratlUr. mu prodamo naJkoUte av«to a«lo»o kavo In kadar 1*1« HH»H al lakko narodi od na* drava. Ta praillo« Ja n«nadomvatlilv a« v«ak dom In kdor —........... In bi •Ura«. Nebom« mal I iveri K ki bi pokvarila, narejen la flarca jekU in vam udMtai« M vao vate «Ivltei^ Gag» tema pratlleti Jo le ft.T* a poltala» vred In vam prodam« naj. boljte ««Une «vete kave pa IT rente v funt. o« all ved funtov Na aereiem Monop Order« v »neeku «voto 14 0«. vam polijemo nal praliUc In pet fun. tov aajfinejle aeleno kava. Ako kode prihraniti tenar In Imeti dobro oku.n. kava, tadaj f pnetiU ta prilika mimo, tem ved polljite nam te dane« val* narodllo. Na.lovlte pisma aa: IMPORT COFFEE COMPANY Dirtalon No. 103 — South Bend, Indiana. DA SKUHAŠ DOBRO PI* Va PlSl PO NASE PRODUKTE. In ves drage pet$6llae. roak«.it# ta aa preprièajto, da ie dam« pH naa. kalussrf rUmo U aaMjM in aaje» Oriurttam, aled»t*ar>eai la » pra-eajalaa širantn« «amo primaran m- ■mm^mm —Win. «ame. , rimervn MM prt aaijik narastiUi Mkita FRANK OGLAR« V a e • ■ Uatvarja zaupanje, neodvisnost in priliko. Mnoga velika bogastva so imela svoj začetek v skromnosti. MIUONE LJUDI HRANI — RAVNO ZA TA CILJ. Zavzemite ae tudi ▼i tako delati in sadovoljni boste s uspehom. KASPAR STATE BANK lfOO Bine Island Av., vogal 10. ceste CHICAGO ILLINOIS ODDELEK Vem pri pošilja«ju paro brad skim» isdehtje ras»» fas drago potreba» INOZEMSKI najboljšo demorjo. 7] listki aa ia ia ne lajava