(jp&om



mm
,w.%- •>. ’ •■> V'--'. ‘v ’■•	» -I. '. „,. ■

AMSRSCAN SN SPSRJT FOR€I©H IN LAHGUAGS ONLY
NO. 35
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€&
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 19, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Varovanje Agnewa I® bite zakljsžeflo
!
NOVI GROBOV!
! Raymond A. Jankowski Sr.
j V nedeljo je umrl na svojem domu na 13705 Eaglesmere Ave-Eela hiša je popustila in uki- nue po večletni bolezni 55 let nila nadaljevanje varova- stari Raymond A. Jankowski nia bivšega podpredscdrd- Sr., rojen v Clevelandu, preje ko ZB A Š T. Agnewa. j zaposlen kot strojnik pri Eaton WASHINGTON,* D.C. — Glav- Yale Corporation skozi 32 let, ni preglednik Splošnega obra- moz ^ore, roj. Major, oče capt. čunskega urada, nadzornega or- Raymonda A. Jankowski (U.S. gana Kongresa nad uporabo Army v Nuerenbergu, Nem.), zveznih denarnih sredstev El-!Matthewa (Portland, Ore.), Mrs. mer B. Staats je sredi zadnjega:0™ Rancich (°ayton,_0.) m
tedna objavil, da je vzdrževanje | Jonathans, 5-krat stan oce, brat
■ i
osebne straže za S. T. Agnewa | Evelyn Willis. Pogreb bo v pe-
nezakonito in zahteval, da ga z i	-ot j ^
...	, .	. tj i	. zavoaa na Lake Shore Blvd. ob
nedeljo ukinejo, bela hiša je te-
,	" .	, , .	,.	9.15, v cerkev sv. Jeroma ob
mu oporekala m delala vtis, da ’	v
10., nato na pokopališče Vernih
'tek iz Grdinovega pogrebnega
ho pustila Agnewu še dalje posebno stražo Tajne službe, organa Zakladnega tajništva, ki je dolžno skrbeti za osebno varnost predsednika in podpredsednika ZDA.
Bilo je precej ugibanja, ali se bo Bela hiša res spustila še na novem področju v spor s Kongresom ali bo popustila. V kongresnih krogih so poudarjali, da bo tisti, ki bo podpisal odredbo o nadaljevanju čuvanja Agne-wa, za plačilo take straže osebno odgovoren.
Pred potekom roka v nedeljo je Zakladno tajništvo objavilo,
duš v Chardonu.
SCftajsew m & ¥ ianoln
HANOI, S. Viet. — Ko je Zveza sindikatov Severnega Vietnama odprla svoj tretji kongres tu v začetku tedna, so bili navzoči sovjetski zastopniki, zastopniki drugih komunističnih držav, pa tudi precej nekomunističnih, ni pa bilo — Kitajcev.
Njihova odsotnost je vzbudila vrsto vprašanj in ugibanj, ker
L. I
V SKRBI ZA HČERKO — Mrs. Richard Nixon je bila zadnji teden v bolnišnici pri svoji hčerki Juliji, ki so jo morali nenadno operirati, ko je začela notranje krvaveti.
Saipšiu pomagamo
nadzirati faracehko otsžje prelce radarja
Ko Južni Vietnam (zatrjuje, da se ne bo odpovedal Fa-racelskemu otočju, mu ZDA pomagajo tega in o-kolico nadzirati z radarjem.
SAIGON, J. Viet. - Kitajci so zadnjo nedeljo izpustili drugo skupino na Paracelskih otokih v januarju zajetih južno-vietnamskih vojakov. V zadnji skupini jih je bilo 43, ko so pre-! žirju zadnji teden. Egiptski zu-šli mejo v Hov g Kong, skupno nanji minister Ismail Fahmy je pa je imel Južni Vietnam mrt- dobre volje in je novinarjem vih in ujetih v dvodnevnih spo- j dejal, da se vse premika v pia-padih 19.-20. januarja preko 120. |vi smeri' na Srednjem vzhodu Paracelsko otočje leži 225 m Je napredek na vsaki po-
MUŠICO OLJI BO SIOIIO
Iz Clevelanda in okolice
^ es ® zm sa w s
iz izjav zunanjega ministra Egipta Ismaila Fahmvja sodi-j'
jo, da bosta on in savdijski zunanji minister Omar; sr-ietaica rojstva— Sakkaf danes dopoldne pri sprejemu v Beli hiši sporočila predsedniku Nixonu. da je prepoved dobav a-rabskega olja ZDA pri kraju.
WASHINGTON, D. C. - Dr-	^
žavni tajnik dr. Henry Kissin- sko-izraeiskih odgovoril, da “m-ger je previden in ni maral reči ma nobenih uačriov . Pripom-nič točnega o sporočilu, ki sta ga nR 3e> aa 3e glavna naloga sedaj
poskrbeti, da se bodo razgovori začeli. Najprej je za to treba
prinesla zunanja ministra Egipta in Savdije z zasedanja vodnikov štirih arabskih držav v Al-
je bila na kongresu zastopana da je varovanje Agnewa ukinilo j Albanija, ki pod kitajskim vpli-v soglasju z. Belo hišo in z Ag-! v°m bokjotira Sovjetsko zvezo, newom. Odredbo o tem je pod-
pisal sam zakladni tajnik G.
Shultz. Kor>gre§ in javnost; sta < federacijo delavskih unij. ki je
iisesii poilwa liras! k mllm oil rek® Jrrfa
AMAN, Jord. — Kralj Husein Nekateri so ugibali, da Kitajcev na. bi bi] baje pozvai i2rael, da
umakne svoje oborožene sile z
ni bilo, ker smatrajo Svetovno
se oddahnila, ker trenutno res ni nobene potrebe po še kakem novem sporu med Kongresom in Belo hišo. V javnosti pa tudi na splošno niso razumeli, čem: naj bi davkoplačevalci nosili stroške za posebno osebno varovanje nekoga, ki je zaradi svojega protizakonitega postopanja moral zapustiti urad, v katerega je bil izvoljen.
pod sovjetskim vplivom, za “revizionistično”, kot S o v j e tsko zvezo samo, drugi iščejo vzrok kitajski odsotnosti v sedanjih notranjih trenjih na Kitajskem ali pa morda tudi v nejevolji, ker Hanoi ni podprl Pekinga v sporu s Saigonom o Paracelskih otokih.
breg?, reke Jordan: na višine na zahodni strani nad njo kot prvi korak umika z zasedenega jor-danijskega ozemlja. Tak predlog naj bi bil izročil Kissinger-ju, ko je govoril z njim
milj vzhodno od Da Nanga in 165 milj južno od kitajskega otoka Hainana. Vietnam in Kitajska si lastita to otočje in Kitajci so ga v januarju enostavno z eberoženo silo zasedli, Vietnamce vzeli kot vojne u-jetnike in jih sedaj preko Hong Konga poslali domov.
Vlada Južnega Vietnama je ponovno izjavila, da se Paracel-skemu otočju ne bo odpovedala in da bo uporabila tudi silo za uveljavitev svojih pravic do njega. Za enkrat to seveda ne prihaja v poštev, ker je Kitajska pokazala, da vojaško položaj popolnoma ob*-’- huje.
ZDA so Južnemu Vietnamu v pomoč le v toliko, da so vzpostavile radarski nadzor nad Pa-racelskim otočjem in njegovo o-19. ja- | kolico in tega vključile v južno-| vietnamsko radarsko mrežo pri
ti”. Iz izjav obeh zunanjih ministrov naj bi izhajalo, da je prišlo do temeljnih odločitev in da se bodo' skoro začeli razgovori med Izraelom in Sirijo. To naj bi bilo dovolj za arabske
poskrbeti primeren okvir, iz teh besedi sklepajo, eta bo Kissinger verjetno odpotoval na Sreanji vznod in tekom obiskov v raznih glavnin mestih tak okvir ustvaril.
Predsednik Nixon bo sprejel oba arabska zunanja ministra, Ismaila Fahmija in Omarja Sankala, danes dopoldne ob enajstih. Po tem sprejemu pričakujejo, da bo oDjavijeno sporočilo, ki sta ga Arabca prinesla v Washington s posveta štirih
države, da končajo zaporo ožja! vodnikov arabskega sveta Sav.. za ZDA.
Arabski viri pravijo, da je bil
nuaria 1974 v Akabi>
Kissinger je predlog izročil. Da Nangu. Tako sta i Washing-Izraeiu, ki pa ga je odklonil. V ton i Saigon prilično na jasnem
Večina za prostovoljno omejitev rabe gasolina
lOkfsiia Olimpa ' ptsMje po svoji fiest
' HONG KONG. — Potovanje tujcev, ki stalno bivajo na Kitajskem v zvezi s svojim poslom, je vlada v zadnjem času močno omejila. Trdijo, da je to v zvezi z novim valom kultur- vezno varčevanje potom nakaz- Palestine,
Izraelu so pripravljeni vrniti pod jordaniisko civilno upravo zasedeni del Jordanije na zahodni strani Jordana, toda hočejo obdržati svoje vojaške posadke
o .vsem, kar se na otočju in koli njega dogaja.
Prijateljska gesta '
WASHINGTON, D.C. — Kong.
NEV/ YORK, N.Y. — Louis 0b reki Jordan. To je takozvani Jonathan B. Bingham, demokrat Harris je pri svojem povpraše- Ailonov načrt, o katerem pa no- iz New Yorka, je predložil u-vanju javnosti dobil odgovore, cv:ejo nič slišati v Amanu. ki kažejo, da je večina Ameri-, Splošno sodijo, da bo vpraša-kancev za prostovoljno varčeva- nje sporazuma z Jordanijo naj-nje gasolina. Od povprašanih se težje, težje od onega z Egiptom jih je za to izjavilo 66%, za ob- m Sirijo, ker gre pri tem za del
ki ga smatrajo izrael-
ne revolucije, katerega začetek vidijo v sedanji kampanji proti Lin Piau in proti Konfuciju.
To gibanje je seglo že kar na široko in je največje množično gibanje od kulturne revolucije v letih 1966-1969.
Obiskovalci v Vuhanu, ki so se vrnili v Hong Kong, so povedali, da so morali ostati tam v hotelu, da pa so slišali v mestu streljanje in opazili izredno napetost.
Prav tako so poročali o spopadih med levičarskimi in desničarskimi skupinami komunistov Kitajci, ki so se vrnili z obiska sorodnikov v L. R. Kitajski.
Tuji diplomatski zasotpniki, ki bi si radi ogledali razne dele dežele, niso dobili za potovanje potrebnega dovoljenja.
nic pa le 21%.	ski nacionalisti za del svoje do-
V razmerju 54:29 mislijo po- movine, velika večina vseh Iz-vprašani, da bo prostovoljno raelcev pa je proti njegovi vrnit-
sJavno dopolnilo, ki naj bi omogočilo tudi naturaliziranim državljanom izvolitev za predsednika ZDA. Ustava sedaj namreč to pravico omejuje na rojene državliane.
Predlog naj bi odprl vrata H.
cilj omejitve izvoza in dobav arabskega olja pritisniti na države, ki so bile sovražne arabskim ciljem na Srednjem vzhodu. To se sedaj o ZDA ne more več reči, ko so se toliko trudile za uspeh razgovorov med Izraelom in Egiptom in se tako prizadevajo za razgovore med Sirijo in Izraelom.
Državni tajnik Kissinger je včeraj priredil malico, na katero je povabil poleg obeh arabskih zunanjih ministrov tudi podpredsednika ZDA G. Forda z ženo in svojo običajno spremljevalko Nancy Maginnes ter še nekaj svojih ožjih sodelavcev. Savdski zunanji minister Omar Sakkaf je odšel pred koncem, ker ga je mučila influenca. Egiptski zunanji minister Fah-mi je po malici v razgovoru z novinarji dejal, da bo državni tajnik Kissinger verjetno po svojem obisku koncem tega tedna v Mehiki, kjer se bodo zbrali zunanji ministri držav Latinske Amerike prevzel neposredno vodstvo razgovorov med Sirijo in Izraelom, slično kot je to storil pri razgovorih med
aije, Egipta, Sirije in Alžirije, v ciiširj u pretekli teden.
Kissingerju, ki ga kong. Bing-i ngiptom in Izraelom, ham visoko ceni, v Belo hišo. | Kissinger sam je na vprašanje
varčevanje pod pazljivim nad- vi Jordaniji. Vsaj v pogledu na- Predlog seveda nima nobenih! novinarjev, če bo prevzel slično
zorom oblasti zadostovalo in nas spravilo preko najhujše stiske.
rodne obrambe hočejo hraniti na reki Jordan.
mejo o- izglodov niti na resno obravna-i vo, kaj šele na izglasovanje.
vlogo v sirijsko-izraelskih pogajanjih, kot jo je imel pri egipt-
'GLAS AMERIKE" IIIJI HMD! POMIRJEVANJA WASiNITGNI Z M01IVO
Velika poraba vode MONTREAL, Que. - Za izdelavo ene tone papirja je potrebno okoli 39,000 galonov vode.
V ramenski prerok
Oblačno in deževno. Najvišja temperatura okoli 46 F (8 C).
“Glas Amerike” je uradna radijska oddaja ZDA za tuji svet, je torej uradni “glas A-merike”, ki naj tolmači ameriške poglede v svet, pa tudi posebno na vsa pereča in kočljiva vprašanja, ki vznemirjajo današnjega človeka v svobodnem kot tudi v komunističnem in “tretjem” svetu. “Glas Amerike” oddaja v vrsti jezikov, med drugim tudi v slovenskem, da poslušalci po vsem svetu lahko poslušajo program v svojem lastnem jeziku. Prav zato so programi za vsako državo prirejeni :za posebne potrebe in zanimanja tamkajšnjega prebivalstva.
Oddaje “Glasa Amerike” za Sovjetsko zvezo in satelitske države, tudi za Jugoslavijo na splošno tamkajšnji ljudje kar dosti poslušajo. V tem delu sveta so “Glas Amerike”, “Svobodna Evropa” in “Svoboda” edini viri vesti o življenju v svetu in njihovih
lastnih domovinah, ki niso pod nadzorom domačih komunističnih diktatur, ki hočejo ljudi informirati 1 e o tem, kar se jim zdi potrebno in samo tako, kot sodijo, da je za režim koristno.
Prav zato so Sovjetska zveza in satelitske države dosledno skozi dolga leta motile vse te oddaje, kot tudi oddaje iz drugih dežel svobodnega sveta. V času Hruščeva so te motnje večji del ukinili, pa jih ob zasedbi Češkoslovaške poleti 1968 obnovili. Motenje “Glasa Amerike” je Sovjetska zveza lani v septembru popolnoma ustavila, ko so napori za pomiritev med ZDA in njo že tako napredovali.
Oktobrska vojna na Srednjem vzhodu je odnose med ZDA in ZSSR sicer zategnila, toda Moskva motenja “Glasa Amerike” tokrat ni obnovila. Washington je bil umirjen in ji za to ni dal pravega razloga. Ruski zagovorniki svobo-
de v Sovjetski zvezi trdijo, da je “Glas Amerike” svoje oddaje za Sovjetsko zvezo prilagodil naporu za izboljšanje odnosov med ZDA in ZSSR na škodo svobode.
V Washingtonu to seveda uradno zanikavajo, pa dejstva govore drugače Tako je bilo dognano da je “Glas A-merike” v prvih 13 dneh po ukinitvi motenja od strani Sovjetske zveze zmanjšal svoje vesti in sestavke o Sovjetski zvezi za 67%, zato pa povečal del glasbenega sporeda za 18 %, del sporeda o ameriški znanosti za 41% in poročila o športu za 98%.
Glasovi zagovornikov večje svobode v Sovjetski zvezi, kot so Solženicin, Saharov, Med-vedjev in drugi, zavračajo trditve Washingtona, da so vesti od njih začele plahneti in da jih torej “Glas Amerike” ne more posredovati. Izjavljajo, da je vesti in vsega drugega gradiva prav toliko
na razpolago, kot ga je bilo preje, le “Glas Amerike” ga ne mara uporabiti, da ne bi vznejevoljil s tem Kremlja.
Tudi o jugoslovanskem sporedu na “Glasu Amerike” pravijo, da je postal hudo tih in se ogiblje vsega, kar bi spravilo v slabo voljo Tita!
Zdi se nam, da bi Kongres storil modro in vso to zadevo temeljito pretresel, saj končno vzdržujemo “Glas Amerike” za to, da opravlja določeno nalogo, da med drugim v prvi vrsti podpira svobodo in širi ameriško gledanje o njej, pa da svetu razklada tudi a-meriško gledanje na pereča in težavna vprašanja doma in po vsem svetu. Zadevna stališča vlade ZDA in javnosti niso vedno enaka ali ista, “Glas Amerike” je dolžan predstaviti oboje prav posebno še v današjih časih, ko u-gled vlade ZDA v svetu ni na posebno visoki ravni.
Prodaja avtomobilov v začetku meseca
manjša za 29%
DETRCi i, Mich. — V prvih 10 mesecih februarja' so štiri glavne avtomobilske družbe v ZDA prodale povprečno 29% manj, aviomKiL-v/ ko- v istem razdobju lani.
^aaiije vesti
SAN FRANCISCO, Kalif. — Randolph A. Hearst je včeraj objavil, da je pripravljen dati 2 milijona dolarjev za hrano revnih kot znak “dobre volje”, ki n&j hi privedel do razgovorov 7. ugrabitelji njegove hčerke Patricie o njeni izpustitvi. HUNTSVILLE, Ala. — Predsednik Nixon je bii včeraj tu skupaj z guv. Wallacem na govorniškem odru, ko so praznovali “Ameriški dan”. Kakim 20,000 poslušalcem je Nixon dejal, da' je vesel, ko vidi tu v srcu Juga, da je “srce Amerike dobro, značaj Amerike močan in da bomo še dalje ostali velika država”. Predsednik je priletel sem iz Key Biscayne v Floridi, kjer je bil 5 dni na odmoru, pa tele! dalje v Indianapolis k svoji hčerki Juliji. To je vzel s seboj v Washington. WASHINGTON, D.C. — Senat foe danes glasoval o zakonskem predlogu o energiji, id predvideva znižanje cen olja ir. njegovih produktov', prati čemur je poleg oljniti druži) tudi zvezna vlada. Napovedujejo, tia utegne Nixon odkloniti predlogu podpis, če bo v Kongresu izglasovan. LONDON, Vel. Brit. — Cena | zlata na mednarodnih trgih ! je včeraj presegla $150 za unčo, pa nato obstala na okoli $150. ko so se zbrali finančni ministri Evropske gospodarske. skupnosti v Bruxeliesu, kjer bi naj baje razpravljali o uradnem povišanju cene zlata od sedanjih $42.22 na okoli $100 za unčo.
GRAND RAPIDS, i.iieh. — Pri včerajšnjih nadomestnih kongresnih volitvah v 5. okraju, ki ga je dolga leta zastopal G. Ford, sedanji podpredsednik ZDA, je proti vsem napovedim in pričakovanjem zmagal demokrat VanderVeen. Okraj je tako dobil prvič po letu 1910 demokratskega zastopnika v Kongresu.
Jutri bo praznovaia 80-letnico j rojstva poznana pionirka Mrs. j Frances Piškur, 29777 Franklin J Ave., Wicklifie, Ohio, pred ča-! som živeča na 1065 E. 69 Street, j Veselimo se z njo, da je pri do-; brem počutju dočakala ta lep življenjski jubilej. Frances Piškur je zvesta naročnica Ameri-. ške Domovine, saj jo bere že 69 let in jc tudi vedno težko priča-( kuje. Iskrene čestitke in veliko veselja na stara leta!
Trideseti dan—
V četrtek ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida zadušnica za rajnkega Ivana Cugelj na trideseti dan njegove smrti. Seja—
Klub slovenskih upokojencev za St. Clair Avenue okrožje ima sejo v četrtek ob dveh popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Ciairju.
Prijazen obisk—
Na kratek obisk je prišel v , Cleveland prijazni g. Ivan Plečnik iz New Middletowna, Ohio.
! Obiskal je svoje ožje sorodnike pa tudi svojega bolnega prija-; teija. Seveda se je tudi ustavil v uradu Ameriške Domovine in malo pokramljal z urednikom. Prav lepa hvala za obisk!
Kličite bus—
Na področju Goodrich-Nor-vvbdti, ki obsega slovensko sen-
klersko naselbino in meji na severu na jezero Erie, na zaho-I du na E., 24 St., na jugu na Euclid Avenue, E. 55 St., V/hite. E. 65 St. in nato Superior Avenue do Ansel Rd., ki omejuje to področje na vzhodni strani, imajo prebivalci, ki so stari nad 55 let možnost vožnje z avtobusom na vsem tem področju za le 25 centov v torkih in četrtkih. Avtobus pride do stanovanja, naloži prebivalca, ga pelje na cilj in nato zopet domov. Za vse podrobnosti, pojasnila in prijave za te vožnje kličite tel. 432-0444.
Osumljen umora 12-Ietne deklice—
Policija v Painesvillu je prijela nekega mlajšega moškega, ki ga sumi umora 12 let stare Rebecce S. Gelhausen. Pri jeti je “odkril” truplo umorjene ze v soboto, pa javil najdbo policiji šele v nedeljo, ker se je bal, da bi ga spravili v kako zvezo z umorom, kot se je izgovarjal. Policija ga je kljub izgovorom prijela in ga obtožila umora deklice.
Arhipelag Gulag “bestseller”
! Nemška izdaja Solzenieinove | knjige Arhipelag Gulag gre \ 1 denar kot že dolgo nobena knji-: ga. Preden je bilo odposlani! j prvih 50,000 izvodov, je bilo na-j rečenih že 200.000. Do konca fe-; bruarja računajo, da bedo pro-j dali 300 000 izvodov, do konct S tega leta pa pol milijona.
Matij hrene za zaslužek
NEW YORK. N.Y. — Let; | 1972 je bilo mogoče s povpreč | nim enournim zaslužkom tovar i niškega delavca kupiti 15.5 fun | tov kruha, lani le še 14.75 fun tov.
Zdaj je mogoče dobiti za po vrrečni enourni zaslužek tovar niškega delavca 2.5 funtov svinj skih zarebrnic, pred dobrim le torn pa 3.1 funtov. Nič boljše n ! z ostalimi hranili.
Ameriška
/V	r »/ «C-F*: !%J— IIO.
momm
—■—-
Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays Sundays and Holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
zakonov, v katerih je vsaj eden od obeh zakoncev katoličan. Tudi od takih zakonov ne moremo pričakovati duhovnikov. Hvalevredno je, da obetajo strožje predpise za poroke “teenagerjev”.
(Konec jutri)
Anže
1 BESEDA IZ NARODA 1
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
> 83
No. 35 Tuesday, Feb. 19, 1974
Šiba novo maso poje
led nami bo paler L Tomažin
CLEVELAND, O. — Kakor je bilo, tako bom zapisal, četudi se bo morda komu zdelo, da s hrastovega drevesa rdeča jabolka klatim.
Ministrant sem bil v župni in romarski cerkvi sv. Kozme in Damjana na Krki. Tri leta sem bil v tej veliki službi in potem še tri leta pomožni mežnar.
Tiste case — bo že blizu petdesetih — sta na koru v zboru pela tudi Mihatov Miha in Cesarjeva Francka. Lep in zastaven je bil fant Miha, dekle pa je veljala za zborovo lepotico.
Jaz, ki sem vedno bolj počasi mislil, takrat sploh še nisem vedel kaj o ljubezni in čudno se mi
Ohijski škofje so določili nedeljo 10. februarja za nedeljo molitve za duhovniške in redovniške poklice. Če u-poštevamo vatikansko statistiko, po kateri število duhovnikov skoro po vsem svetu od 1. 1969 dalje stalno pada, in poročilo clevelandskega škofijskega tednika “The Catholic Universe Bulletin”, po katerem je število duhovniških
poklicev v Ameriki v zadnjih 6 letih padlo za 55%, mora-	.	v ..
mo priznati, da je molitev za verske poklice res potrebna. |3e zdeloi zakaj se ljudje ženijo.
] Z Mihotovim smo si bili prav Pa ne samo moliti, tudi pomisliti je treba, zakaj število : domačij zato sem si zapomnil, da poklicev pada in odstraniti vzroke — če je to mogoče. ; sta nekega dne na stopnico pred Za lažje razumevanje vzrokov navajamo nekaj stati- j oltar pokleknila in sklenila pred stike, ki kaže, kje in kdaj verski poklici padajo in kje nara-1 duhoivnikom _ m jaz mežnar Šcajo.	!	sem bil na strani — zvestobo tja
Isti list (U.B.) je lani dvakrat poročal o rekordnem do mrzlega groba. To obljubo sta številu novomašnikov v Sloveniji: 59 jih je dal mali sloven- itudi častno držala, ski narod v enem letu.	j Mihatov Miha, ki se je pisal
Tudi na Poljskem število novomašnikov zadnja leta ' Tomažin, se je priženil na kme-raste. Lani se je vpisalo v bogoslovja 4130 kandidatov, 45 tijo k Cesarjevim. Pametno je več kot leto prej.	gospodaril. Pri Cesarjevih sta se
Na Češkem so lani dovolili vpis v semenišča 200 kan- menjavala — delo in molitev, didatom. Prosilo jih je dosti več, pa se-boje, da bi potem molitev in delo. vlada upokojila starejše, preizkušene duhovnike.	i Do.bro leto po veseli ohceti
Znano je, da se je bogata žetev duhovniških poklicev prineso botri h krstu majhno o-začela v Španiji kmalu po revoluciji in da še traja, tako da troče. Jaz kot mežnar sem pri-Španija lahko pošlje vsako leto v misijone večje število du- pravljal, kar je treba za krst — h Ovnikov.	duhovni gospod pa je vpisoval v
To so dežiele, kjer je cerkev bila ali je še sedaj pod via- krstno knjigo, do komunizma preganjana in zatirana. Stari slovenski pregovor, da šiba novo mašo poje, torej ne velja samo za družine, ampak tudi za cele narode.
V clevelandski škofiji vera sicer ni preganjana, vendar je dala lani 17 novomašnikov, prejšnje leto pa 13 in za letos jih obetajo celo od 25 do 27.
Drugačen je položaj drugod v svobodnem svetu: Holandija, ki je bila ena izmed najplodovitejših duhovniških dežel in je pošiljala svoj presežek v misijone po vsem svetu, j
.— še posebej že sedaj vabim rojake izpod zvona sv. Kozme in Damijana.
J. P.
Or. Tone Ravnik 75-lelnik
“Čigav je otrok?” vpraša gospod.
Botra: “Cesarjev! Miha Tomažin je oče — Frančiška Tomažin (prej Koželj) je pa mati.”
“In kako bo otroku ime?” “Fant je,” pravita botra, “Lovro naj mu bo ime — Lovro.”
In pričel se je obred sv. krsta.
Doslej čisto mirno otroče se je spustilo v jok, ko ga je duhovnik oblil s krstno vodo govoreč (takrat še latinsko): “Lovro, jaz te krstim v imenu Očeta, Sina in svetega Duha.”
Skoraj ne morem verjeti, pa res, da bom po več kot 40 v prihodnjem tednu videl
duhovnega očeta, mi-patra Lovra Tomaži-
ima zadnja leta zaradi razprtij v cerkvi tako malo duhovniškega naraščaja, da z njim ne more nadomestiti niti smrti, upokojitev in odpadov duhovnikov doma.
V	Zapadni Nemčiji in Avstriji, pa tudi med koroškimi Slovenci ni dosti poklicev, zato pa žrtvujejo te dežele veliko za vzgojo duhovnikov v tujih, posebno v misijonskih deželah. Tudi v Jugoslaviji pomagajo.
Iz Italije imamo poročilo samo iz pokrajine Piemont,1 kjer ni bil lani posvečen niti en duhovnik. Edinega kandi-jletih
data je škof Rongianino zavrnil ker da ni bil 'dovolj zrel;. ,r olro.ete ^ seboj kot Kandidat se je pritožil, da je bil zavrzen, ker je simpatizi-ral z nekim duhovnikom “oporekovalcem .
Nerazumljive so razmere v torontski škofiji v Kanadi.
Tam je bil lani posvečen samo 1 bogoslovec, letos pa ne bo nobeden. Lahko bi navedli še mnogo dokazov, da vera in z njo vnema za duhovniške poklice padata povsod, kjer uživa cerkev svobodo in blagostanje. Največji padec pričakujejo za 1. 1975 in 1976.
V	nasprotju s tem je zanimanje za teologijo med laiki naraslo. V Zapadni Nemčiji je 1. 1957 študiralo teologijo 4874 laikov, 1. 1967 pa 5544. V Franciji se je število rednih študentov teologije, ki so bili laiki, dvignilo v istem času od sto na preko dva tisoč. Tudi “zapoznelih” poklicev je vedno več. Dokaz, da človek šele z leti začne resno misliti . o Bogu.
Podrobnejši pregled novomašnikov kaže, da izvira večina iz revnih ali srednjih kmečkih, delavskih in meščan-
častitega sij onarj a i na.
Če več ne, k bari ga bom povabil, da bova — on, častiti pastir in jaz, garjeva ovca — s kozarci trčila skupaj in jih par popila na spomine in :za korajžo v naprej. Če morda ni pravi pivec, mu bom na nek način že dopovedal, kaj vse zmore sladko vince in kako je mleko nevarna razvila prijateljska debata, dok-
SAN FRANISCO, Kal. — Pred kratkim je v krogu svoje družine, gospe Štefke in otrok dr. Toneta, dr. Aleša, prof. Ivota in prof. Miriam, obhajal 75. rojstni dan dr. Tone Ravnik, bivši živi-nozdravnik v Kanalu ob Soči.
Bil je na Primorskem vidna osebnost in kot tak preganjan od fašistov. Kot župan svojega rojstnega mesta med vojno' je u-vedel slovensko poslovanje. Po vojni je prišel v Ameriko in se zaposlil do svoje upokojitve na državni kalifornijski univerzi v Berkeleyu.
Še vedno čil in krepak je obenem s svojo družino, kar štirje po številu, aktiven član slovenskega cerkvenega zbora v San
Franciscu. Ad multos annos!
v
V Oaklandu je pred kratkim umrla ga. Polda Goljevšcek. Od nje se je poslovil pri rožnem vencu g. župnik Kristanc, ki je prišel nalašč za to iz Stocktona, v lepem, jedrnatem govoru. Bila je tiha, skromna slovenska mati, ki je posvetila vso skrb svoji družini. Pridno je čitala vse slovenske časopise, posebno Ameriško Domovmo, ki prihaja v družino' celih 25 let, odkar so v Ameriki. Rada je podpirala misijone in druge dobrodelne institucije.
Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje.
L. V.
S poti po Evropi
XIII.
MILWAUKEE, Wis. — V restavraciji slovenskega hotela “Bled” sva bila hitro postrežena z odlično' večerjo, katero sva potem tudi zalila z domačim vinom. PO' večerji je k nama prisedel lastnik hotela slovenski rojak L Levstik, ki je strokovnjak in zmožen organizator v hotelski stroki in je radi tega že večkrat bil odlikovan in nagrajen od rimske občine. Razkazal nam je restavracijske sobe, sprejemnice in čiste ter lepo u-rejene hotelske sobe. Povabil naju je tudi v njegovo privatno pisarno z bogato založeno knjižnico, odlikovanji in raznimi trofejami.
Pri kozarcu vina se je potem
pijača, ker se apnenje žil.
po njem dobi po-
Vem za Lovrovo hišo, sem de-
ških družin z mnogimi otroki. Ravno teh je pa vedno manj. 1 J3™ poznaljharse. Kot sem ze re-
Kako se da pri tem pomagati? Delati na to, da bodo .e’v druzini Pri Cesarjevih se
je delalo in molilo. Tudi Lovro
je bil še kot otrok stalno vprežen v vsa različna kmečka dela
družine ostale revne in mnogoštevilne, vera pa preganjana? To prav gotovo ne! Treba je poiskati in odstraniti druge vzroke padanja poklicev. Naj jih nekaj navedemo:
1.	Prevelika popustljivost do otrok.
2.	Napačna vzgoja po katoliških šolah.
3.	Zmeda, ki je nastala po II. vatikanskem koncilu.
Iz zakonov, kjer sta oba zakonca zaposlena izven doma, namesto ljubezni pa dajeta otrokom denar, da si lahko kupijo vse, kar si požele, pride malo dobrih državljanov in nič dobrih duhovnikov. Duhovniška služba je življenje sa-moodpovedi in žrtvovanja za druge! Prav tako ne bo verskih poklicev tam, kjer starši ne drže z duhovniki in učitelji, V starem kraju je bil otrok, ki je bil zaprt ali tepen v šoli, kaznovan tudi doma. Gospod učitelj in gdč. učiteljica sta imela vedno prav. Tu sem slišal, ko je oče, ki se drugače ni veliko brigal za otroke, rekel, ko je eden prinesel slabo spričevalo iz šole: “Bom šel v šolo in pretepel učiteljico.”
Siljenje nedozorele mladine k čimprejšnji poroki je velika napaka naših šol. V Ameriki je tri milijone razbitih
ler ni prišel čas, da se vrneva v hotel blizu trga sv. Petra. Naj se ob tej priliki prijateljsko zahvalim rojaku Levstiku in njegovemu pomočniku, simpatičnemu Rimljanu za avtomobilski prevoz iz hotela Bled do bazilike sv. Petra. Našim rojakom in rojakinjam toplo priporočam.
m zato ni čudno, da je tudi poz-1 kadarkoli jih pripelje pot v Več-neje kot študent in sedaj kot du- no mesto, da obiščejo in se usta-
hovnik misijonar povsod pripravljen tudi ročno poprijeti. Sem čital, da se celo njegovi so-bratje-misij onarj i čudijo, kako more in v misijonih tako napredovati. Jaz samo gledam v mislih njegove starše in mi pride odgovor:	L. Tomažin dela, pa
moli — moli in dela in Bog blagoslavlja njegovo delo,
Danes še ne vem prav, ko pa izvem, kdaj in kje se bo pater L. Tomažin v Clevelandu pokazal, bom pa povedal in povabil skupaj vse prijatelje misijonov
vij o v slovenskem hotelu ‘Bled’, ki se nahaja na Via Croce in Ge-ruzalemme 40.
*
V Italiji smo preživeli 10 lepih dni in v vsem tem času nismo imeli nikakega incidenta z nepridipravi, ki se nahajajo v vseh večjih mestih. Italijani so bili vedno nasmejani, prijazni in zelo uslužni do turistov. Večno mesto Rim ima danes preko tri milijone prebivalcev in v sredi Rima, se približno štiri-
cije, trikrat na teden pa manifestacije. Enkrat korakajo komunisti in novi fašisti, drugič pro-tifašisti, delavci nezadovoljni z mezdami in študentje, ki hočejo vreči vlado in rešiti vse politične ujetnike — seveda samo one, ki so levo usmerjeni.
Rim je skozi vse leto poln tujcev. Turisti se gnetejo po Rimu kot mravlje, se premikajo in odmikajo, da dajo drugim mesto1 To1 izgleda kot nekakšna procesija, ki se proti večeru spozna na turistih, da so- utrujeni in presiti vsega. Kot sem že o-menil, so turisti po večini starejši ljudje, turisti iz “Dežele vzhajajočega sonca” pa so večji del mladi ali pa vsaj nenačetih zrelih let. Zato so Japonci in Ja-pončice deležni posebne pozornosti Rimljanov. Ampak nekaj mora imeti Rim, nekaj mora biti v njem, da ves svet roma tja. So to podrte kamnite razvaline, je Vatikan, so cerkve, spomeniki, muzeji, vodnjaki ali so ljudje. Današnji Rim ima tisoče in tisoče slik, kipov in podob, ki so jih Italijanom in vsemu človeštvu zapustili Michaelo, Leonardo da Vinci, Raffaeli, Giotti, Tiziano in še mnogo drugih u-metnikov in znanstvenikov. Vsa ta dela so raztresena po raznih muzejih, galerijah, cerkvenih u-stanovah in v privatnih zbirkah. Stari rimljanski modrec Seneka je dejal: Ni je težje umetnosti, kot živeti. Kako pa naj živimo, se moramo- učiti med tem, ko živimo. In Rim je življenje!
*
Naslednji dan, v petek, 21. septembra 1973, sva se po zajtrku prijateljsko poslovila od našega vodnika Pat Graya in od naše skupine, ki se vrača v A-meriko. Pred hotelom Kolum-bus naju je že čakal taksi, kjer naju je odpeljal naj prvo na “Piazza di Spagna”, kjer je pisarna American Express Co., kjer sem dvignil rezervirane aeroplanske karte za polet iz Rima v Split. V bližnji kavarni sva izpila še dva kapucinarja, nato pa smo s taksijem nadaljevali pot do Fiumicina, kjer sva po kratkem pregledu na aerodromu Leonardo da Vinci vstopila na jugoslovanski aeroplan, ki nas je potem preko italijanske celine in Jadranskega morja pripeljal na letališče v Splitu. Tako sem po 32 in pol letih zopet stopil na jugoslovanska tla. Po zopetnem pregledu naših dokumentov smo se z istim avin-nom pripeljali na letališče v Zagrebu. Po opravljenem pregledu prtljage in legimitacij sem vprašal bližnjega taksi-šoferja, koliko bi računal vožnjo do Novega mesta. Dejal je 60 dolarjev. Seveda sem takoj spoznal, da je ta šofer navajen turistov in barantanja. Po kratkem mešetarjenju sva se sporazumela za 30 dolarjev. Med vožnjo se moja žena Frances ni mogla načuditi jesenski lepoti dolenjske pokrajine in neštetih visokih gričev, na katerih vrhovih so se blestele manjše pa tudi večje cerkve. Popoldne ob treh smo že bili v hotelu Metropolu v Novem mestu.
(Dalje sledi)
L. G.
iz naših vrst
Strathroy, Ont. — Spoštovano uredništvo! Ker mi naročilna doba poteka h kraju, imam dolžnost obnoviti naročnino za dobo enega leta. Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico za $22 in sicer za enoletno naročnino in dva dolarja za tiskovni sklad.
Z Ameriško Domovino smo zelo zadovoljni in jo vedno težko pričakujemo. Ker smo precej oddaljeni od Clevelanda, prihaja časopis zelo neredno. Včasih po tri, štiri dni ne pride nič, potem pa kar naenkrat pridejo po tri ali štirje izvodi skupaj. V tolažbo nam je zavest, da tega niste krivi Vi.
krat na teden vršijo demonstra- J Še enkrat Vas zagotavljam,
smo z Vašim časopisom več kotIprej v eni bolnišnici 19 dni, po-
zadovoljni in Vas prijazno pozdravljam!
Gizela Lesic
e
Chicago, 111. — Spoštovano u-redništvo! Z velikim obžalovanjem Vam moram sporočiti, da je naša ljubljena mama, Vaša dolgoletna, zvesta naročnica Mrs. Theresa Ellis odšla v večno domovino.
Ona je tako rada brala Vaš časopis, ki ji je z novicami in z lepim slovenskim branjem krajšal starostne dni. Zdi se mi potrebno, da Vam to sporočim, čeprav v angleščini, ker ne znam pisati slovensko.
Prosim, prenehajte s pošiljanjem list na mamin naslov, ker mi otroci ne znamo slovensko brati. Želimo pa, da nadaljujete z Vašim zaslužnim, požrtvovalnim delom za vse Amerikance slovenskega porekla, ki znajo slovensko brati. In hvala Vam za vso lepo postrežbo skozi leta naši pokojni mami.
Iskreno Vaš
William Ellis, sin
*
Indianapolis, Ind. — Cenjeno uredništvo! Oprostite, da sem zakasnela z naročnino. Leto 1974 se zame ni začelo z zdravjem, ampak z boleznijo. V ponedeljek, 4. februarja, so me kar nenadoma morali odpeljati v bolnišnico, ker sem imela pljučnico.
Tudi lansko leto sem bila v bolnišnici, skupno 37 dni, naj-
tem sem prišla domov, po desetih dneh pa sem kar na hitro morala v bližnjo bolnico zaradi srca in pljučnice. Noge me bolijo, da hodim lahko samo s ho-dilno oporo (walkerjem), in tudi oči mi pešaj o, pa vseeno obnavljam naročnino na mojo ljubljeno Ameriško1 Domovino.
Vem, da se ne bom pozdravila, ker sem stara že 83 let. Pa vzamem vse za dobro, naj trpim na tem puklastem svetu. Bog pa me ni zapustil in sem mu zelo hvaležna, da mi stoji ob strani.
Pošiljam tudi dar za Vaš tiskovni sklad, da boste lažje shajali, in Vas obenem prosim, da oprostite moji revni pisavi.
Naj tudi Vas spremlja Bog in blagoslavlja Vaše delo.
S spoštovanjem!
Mary T. Gasnick *
Wickliffe, O. — Cenjeno uredništvo! Tukaj Vam pošljem ček za enoletno naročnino, odvišek pa je za tiskovni sklad.
Ameriško Domovino zelo rada berem, V njej je veliko novic od tukaj in iz starega kraja, veliko dopisov, lepih povesti in drugih ^zanimivosti.
Želim Vam dosti novih naročnikov, da bo list še dolgo izhajal. Jaz sern nanj naročena že zelo dolgo, odkar izhaja, prav od začetka, ko je izhajal samo dvakrat na teden.
Vas prav lepo pozdravljam, posebno pa Mary Debevec.
Anna Snyder
■o-
Šampanjec imenitna pijača m predpustni čas
Peneče se vino! Šampanjec je praznična, slovesna in družabna pijača. Z njim krstijo nove ladje, točijo ga ob sprejemu visokih gostov, zaključujejo prijateljska srečanja in uradne konference. In ne nazadnje je šampanjec imenitna pijača za dva, ki se biserno zablesti in poskakuje v visokih kozarcih, se nato prelije v telo, tam vre in kipi naprej in ustvarja prijetno razpoloženje.
Ga znate odpreti in servirati?
Ker je vino bogato ogljikove kisline, so steklenice zamašene s posebnimi zamaški, ki so čvrsto pritrjeni z žico ali žičnato košarico, da jih plin ne izrine. Pri odpiranju steklenico nekoliko nagnemo, žico nekajkrat prepognemo sem in tja, da se prelomi in nato mirno premikamo zamašek. Sledi močan pok, ki se ob odpiranju večih steklenic, če sedi za mizo številna družba, spremeni v pravcato streljanje.
Šampanjec pijemo mrzel, a ne leden. Največkrat ga pretirano shladimo, tako da se njegova aroma ne more popolnoma razviti. Na mizo postavimo naj-lepše kozarce, visoke vitke ali razširjene nižje z dolgimi vratovi, za katere jih držimo. To je sicer proti pravilom, toda ko trkamo, steklo bolj čisto zveni, če ga ne oklepajo prsti. Brez zvena, trka, poka, šumenja, smejočega globokega pogleda pa šampanjec izgubi glorijo, ki mu jo pritikajo. Ko so plinasti mehurčki sproščeni, sprva živahno švigajo proti vrhu, potem se počasi umirjajo in jih je vedno manj. Zato vino .nalivamo v sredo kozarca, da se zasrebri in se pene na vrhu enakomerno porazdelijo v venček.
Nebrušenim, oziroma manj dragocenim kozarcem pripašemo “kristalen” pas ali obrobo iz navadne sladkorne sipe in limone. Najprej robove omočimo s krhljem limone, nato jih potisnemo v sladkor, ki ga nasuljemo v skledico, in kozarce postavimo na pladenj. Najbolje je to opraviti vsaj dve uri pred serviranjem vina, da se sladkoren okras osuši.
Kako je z odstotki alkohola pri šampanjcu? Navadno le malenkostno presegajo druge vrste vin, res pa je, da nas šampanjec že po prvih požirkih pogreje in kmalu začutimo njegovo delovanje. Toda to se spet, kot je hitro prišlo, tudi hitro
poleže, seveda če ne pretiravamo v meri.
! O šampanjcu beremo v starejših romanih, da je tekel v potokih, toda le po gradovih in na dvorih, kjer so prirejali sijajne in razkošne pojedine. Danes ga lahko kupi in pije skoraj vsak. Ta razširjenost je nekoliko zmanjšala prvotni čar, ko se je za besedo šampanjec skrivalo nekaj nevsakdanjega, imenitnega, posebno pomembnega. ---------------o-----
Spet nova vrsta motorjev
Wankel motorji še niso izpodrinili starih motorjev na bate, pa že prihajajo poročila o novem izumu. Švedska družba United Stirling je začela izdelovati nove “Stirling” motorje, ki jih poganja tesno zaprt plin, ki se izmenoma krči in širi. Novemu motorju pripisujejo čudovite lastnosti: obratuje brez šuma, plin v njem izgoreva popolnoma in ne pušča nikakih strupenih izpuhov in kar je sedaj posebno važno: novi motor je zelo varčen v porabi goriva.
Henry Ford II, ki se za Wankel motorje ni mogel ogreti, je že sklenil z družbo “Stirling motor” večmilijonsko pogodbo o patentnih pravicah in o izmenjavi tehničnega znanja.
Popravek napake v včerašnjem uvodniku
V uvodnik v včerajšnji Ameriški Domovini “Kdo je napreden?” se je vrinila napaka, ko je “tiskarski škrat” izpustil črko ‘p’ in napravil iz “podpirajo” — “podirajo” v sredi tretjega odstavka članka.
Prepričani smo, da so naši či-tatelji z lahkoto napako odkrili in dognali pravi smisel stavka, pa zaradi jasnosti vendar celoten odstavek prinašamo znova tako, kot bi se moral glasiti:
Medtem ko oni živijo bajno življenje v pravljičnih dvorcih sredi množice žen, ljubic in priliznjencev, se morajo njihovi podložniki zadovoljiti s šotori, kamelami in dateljni. Te vladarje podpirajo “napredne" sile v svetu (ki sicer take vladarje, če jim niso naklonjeni, takoj etiketirajo kot imperialistično-na-zadnjaške elemente). Na drugi strani nudijo ZDA vso pomoč Izraelu, ki je izrazito socialistično urejena država. Mar ni to čudno in nerazumljivo!
KANADSKA DOMOVINA
I iy	ftfETBI wi bo odprto s prestolnim govo-jtega olja in v koliko bi jih ka-
'vMIlLiciJ ril P^rllllU	Sli ril JfUU.rom v sredo, 27. februarja, ob zalo izkoriščati.
1	111. dopoldne, je objavila
v Predpustni čas je bil nekdaj; Vo dnik britanske Delavske zacjnji teden. cas ve s el j a, sproščenosti in 1 stranke Harold Wilson je v vo-sPlošne zabave. V naši rodni do-. livnem govoru v Glasgowu zad-
vlada
Zunanji minister Michel Sharp je odklonil večje japon-Vlada krščanskih demokratov' sko sodelovanje pri izkoriščanju kovini	so	ga	obhajali	bolj	po	nji	teden	dejal,	da	bo	njegova	v Venezueli je izjavila, da bo	oljnega peska ob Athabasci. De-
^ttiače,	drugod	po	Evropi	SO'ga	stranka,	če	dobi	večino	pri	vo"	j pripravila vse potrebno za čim	jal je, da sedanja tehnologija
čas pošteno lomili in priprav-j litvah, podržavila vsa oljna le-j prejšnjo nacionalizacijo oljne še ni primerna za obširno izko-
industrije. Vlada predsednika	riščanje oljnega peska za prido-
Caldere bo že 2. marca 1974 iz-	bivanje olja. Ležišča so obsežna
ročila državno krmilo Venezu-	in naj bi bilo v njih do 600 bili-
ele v roke novega predsednika	jonov olja, ki ga bi bilo mogoče
Carlosa A. Prezeza, ki je zmagal	z izpopolnjeno tehnologijo izko-
pri volitvah 9. decembra lani ristiti. kot kandidat opozicijske Stran-	*
ke demokratske akcije. Ta ima' Predsednik ZDA Nixon je v večino tudi v novem kongresu.; svojem letnem gospodarskem . . gledu rabe surovin, od odkritja, Odločitev bo torej v njenih ro- poročilu dejal, da so ZDA lani v^ri' rabe premoga in železa. Lahkotah. Novi predsenik je dejal, da v Kanadi za 2.7 bilijonov dolar-prinese prav tako spremembo v ne vj^i potrebe, da bi Venezu- jev več kupile, kot so prodale,
feli poleg vsakovrstnih plesov! žišča pod Severnim morjem in ^ veselic tudi karnevalske spre- jih ohranila pod vladnim nadzore. Bili so znani zlasti oni v; rom. Niti olje niiti dobiček ne ^ici na Francoski Rivieri, pa; bosta šla v tujo last, uporabljeni po raznih nemških mestih,' na bosta v splošno narodno do-t^edvsem v bavarski prestolnici bro.
nenchenu. V Sloveniji je bil j Wilson je mnenja, da je od-to čas ženitovanj, ki so bila ved-j kritje olja in plina ob britan-1)0 splošna slavja za vso vas, ki skih obalah naj večji uspeh v po-^ bila nekaka ljudska skupnost,
Orodna in neprisiljena!
Pravijo, da je v Sloveniji ve-, *
lllfo drugače, da je Predpust tam | britanskem življenju, kot jo je Zgubil svojo nekdanjo poseb- ; prineslo prvo.
^°st, ko na vero in na cerkveno j Ko se konservativci, delavska
et° ne dajo več posebno dosti.; i:ti liberalna stranka dajejo zajmu vprašanju posvetila vso po-
' zaupanje v o 1 i v c ev, obljublja | trebno pozornost, vsak, kar le more, predsednik!	»
vlade Edward Heath pa v glav-
tako bo predložila določene spremembe v davčnem zakonu, ki naj preprečijo prekomerne dobičke velikih družb.
Ontario bo v letošnjem letu osredotočil svoje vabilo Ameri-kancem za obisk v Kanadi v zagotovilo, da bo v Kanadi dovolj gasolina, da je za nje važno le da se pripeljejo do kanadske meje in nato lahko tam uživajo svoje počitnice po mili volji,
*
V januarju je brezposelnost dosegla 5.5%, v tem mesecu pa se je še povišala, trdijo poučeni
'n	^
udi drugod po Evropi se je ^arsikaj spremenilo in nekda-^ predpustno veselje je nekam gagalo, izgubilo svojo notra-J° sproščenost, pa tudi del zu-?aTjega sijaja, ko je vse zaskrb-Jen°, kako se bo narodno in
Prevelik dotok zdravnikov v ela čakala na potek sedanjih med tem ko kanadsko vladno Kanado je začel vznemirjati koncesij tujim oljnim družbam poročilo trdi, da je bil prebitek | zdravstvene oblasti. V zadnjih leta 1983. Njegova vlada bo te-j v korist Kanade lani le 590 mi-; letih je doma končalo študije
lijonov napram preko 1 bilijon letno okoli 1,000 zdravnikov, o-v letu 1972.	koli 1,000 pa jih je prišlo iz tu-
Očitno v Washingtonu in Ot-!jine. Kanada tolikega prirastka tawi niso računali na enak na-! ne potrebuje. Leta 1972 je prišlo na vsakega zdravnika v Ka-
Ameriško Vrhovno sodišče je
nem le poudarja, da mora biti odobrilo odločitev nižjega sodi-; čin, če se seveda niso — zmo-
parlament tisti, ki odloča o vod- šča, ki je pred leti prepovedalo I tili! stvu dežele, ne pa delavske usni-j izdelavo in prodajo “krebioze-' je. Za nove volitve se je britan-j na“, o katerem je njegov iznaj
nadi 633 ljudi, kar je nekako primerno. Če pojde razvoj po
s	,	„	„ „	___„ , V Ottawi so odločili posvetiti | sedanji poti, bo prišlo leta 1981
Svetovno gospodarstvo otepalo ska vlada odločila, ko ni mogla ditelj, neki zdravnik priseljenec večjo pažnjo uživanju alkohola; na posameznega zdravnika le
D
. 4av, nastalih ob koncu leta z rednim povišanjem cen olja. ^ovenci v Kanadi živimo po
stan
'Job
6m, skromno, pa vendar u-
no in dosti prijetno, za sve-^vOo krizo se bolj malo meni-.°> ko rešujemo vsakodnevne vprašanja, ki jih v J en ju nikdar in nikjer
s premogarji doseči sporazuma iz Jugoslavije, trdil, da je u- med mladino, odkar je postalo; 488 prebivalcev. Kljub soraz-
in so ti napovedali štrajk.
*
Farmarji v naši deželi se pri-
tožujejo', da ne morejo dobiti | ka, da krebiozen ni učinkovit in j
spešno zdravilo proti raku. U- znano, da se je ta začela odmi- memo velikemu številu zdrav prava za hrano in droge ZDA kati uživanju mamil in prehaja je pred časom prišla da zaključ-: k uživanju alkoholnih pijač.
situ
Živi
ne
delavcev, kar da otežuje njihov? ne varen za uporabo brez novih) Nova demokratska. stranka se napor in zmanjšuje njihov pri-j preskušanj. Njegova izdelovalca bo zavzela za omejitev izvoza in delek. Na zadevnem posvetova- sta se pritožila in gnala vso reč za nadzor nad cenami jekla, le- kakih 200 milijonov japonskega nju zadnji teden v Ottawi je) do Vrhovnega sodišča, ki je se- sa, nekaterega drugega gradbe- kapitala, od tega polovico v
nikov je na podeželju še vedno čutiti pomanjkanje. Večina se namreč drži velikih mest.
V Kanadi je sedaj vloženih
^jka. Seveda se tudi povese-1 Lyle Minogue, direktor za na-tll0> kadar je priložnost. Radi! črto vanj e in raziskave v polje-,6 shajamo, posebno starejši rod, | delskem oddelku krajevne vla-
Se ima še vedno dovolj po- de v Saskatchewanu, dejal, da'anketo za izbor nove državne .,.&rhti o “starih” časih, pa četu-; bo treba delavcem na farmah himne, ko bo postala republika.
daj izreklo svojo besedo, o
Avstralija je razpisala splošno;
le od njih že Več kot četrt; dati večje ugodnosti, njihov po-loletja. Mladi rod se manj ozi- ! ložaj vsaj približati v pogledu
ta
kSVnij„
ftazaj,
Z vladno podporo je začela ra-
se manj zanima za in obveznosti delavstvu v indu- sti zadružna stanovanjska grad-in slovenske stvari, striji. Zastopnica Alberte Eliza-' nja, ki se je ponekod v Evropi
nega materiala in hrane. Prav Britski Kolumbiji.
----------o----------
Svetovna trgovinska mornarica
Največjo trgovsko mornarico ima Liberija, saj plovejo z njeno zastavo ladje z noslnostjo 50 milijonov BRT.
Tonaža svetovnega trgovskega štirinšestdeset odstotkov vseh ga je Kanada že potegnila v	beth Pederson je opozorila na! uveljavila že pred leti.’ V tem'ladjevja se	ie	lani	Povečala v .ladij	poganjajo	dieselski	moto-
V°j krog. Zaveda se, da bo tu	težave, ki jih imajo farmarji z' gibanju, ki se je začelo resnično	! frimerjavi	2 L	1972	za 8 °dstot-	rji.	Ti	podatki se nanašajo samo
Vel> da je to njegova prava do- delavci. Četudi že dobe dobrega. šele leta 1965, vidijo bodoči j °Z^ama 2 268,340.000 na ^ina, kateri posveča vse svo-	delavca, ki pridno dela ves te- način stanovanjske gradnje v	1289>927>000	brt-	To	le sporočil
j, Zanimanje. Le, kjer so starši	den, gre ob koncu tedna po svo-! Kanadi. Sedaj živi v Kanadi o-
še močno navezam na Slove-; jih potih in včasih mine več koli 40% vsega prebivalstva v i1'1® in na slovenstvo, tam se’dni> predno je spet res samo pri j najetih stanovanjih.
J mladina zanima za Sloveni- j delu. Predložila je, da naj bi |
za slovensko knjigo, za slo- j farmarskim delavcem bile na f asko sliko ali fotografijo ... J razpolago pri njihovem delu u-Sv ?0 ^ Pa|ž življenje in šlo bo : godnosti, kot jih uživajo drugod ta0i° pot, četudi skušamo tu in — 40-urni delovni teden, plaea-5^ razvoj zavreti in vcepiti ne nadure in plačane počitnice.
iU Jjnhnzen do rodu, iz j Drugi so omenili, da bi bila ijj 're§a izhajamo. Zgleda Ircev morda rešitev v delitvi pridelka kin Ud°V nam Povesta, da se v med farmarjem in njegovimi ti j .Ogledu da veliko napravi-; delavci v določenem razmerju, v;jer je kaj dobre volje in do- ,kar naj bi delavcu dalo več vne-
■M	-	i	. • •	I	•	1*1	• v
! me in volje do resničnega napora.
^ držav-potrošnic olja, je bil 100,000 najetih delavcev.
S° 36 zadnjJ leden v Wa- j V Kanadi je od okoli 473,000 Iti if , u razgovarjali zastopni-, delovnih ljudi na farmah, okoli
■'hej
dev njimi tudi zastopnik naše
e- Kanada je sprejela veči-j Na Walloon University v Lie-lo^dlogov in zamisli, se od- geu v Belgiji so tokrat prvič Za sodelovanje, ker je spo- ponudili tudi tečaje v kanadski ^a> k°t je izjavil finančni mi- francoščini in v literaturi. Po-0e^er d- Turner, da moramo učuje prof. Maurice Pilon, ki je c^ŽaV^’ da se bomo skupno ob- predaval leta 1967 na Laval uni-VSakl nad vodo, ker bo sicer verzi v Quebecu. hhiii 23 sebe ntenil. Zunanji |	»
S^er M. Sharp je dejal svo- Zadnji teden je požar uničil e-0VarKem na konferenci, da dino tovarno podkev v deželi v hos-N a ne razP0gala s kakimi Torontu. Škoda znaša okoli pol b0 v nirtli previški olja, da pa milijona dolarjev. s]te ^ sJučaju posebno hude sti-	*
ga delila z drugimi.	Zasedanje parlamenta v Otta-
KOMPAS EMPRESS
Nova slovenska potniška agencija
Vse mednarodne avionske karte še posebej cenena grupna potovanja za leto 1974 v in iz Jugoslavije. Zahtevajte podrobnosti, ker pravočasna prijava za leto 1974 je obvezna.
Najem Avtomobilov Davčne prijave, prevodi, razne prošnje. Menjalnica, nakazila
,/• Karel žužek e er Urbanc, notar
635 A Bloor St. W. (Euclid & Bloor!) Toronto M6G 1K8 tel 534 8891
Zvezni oddelek za varovanje zdravja je zadnji teden pripravil nov načrt za pregled sadnih sokov, ki jih prodajajo v naši deželi, predvsem oranžnega in grenjakovega. Ta dva uživamo največ pri zajtrku. Trdijo, da so ti sokovi večkrat hudo vodeni, kar pa je bilo doslej težko nadzirati. Po novem bo to lažje in tudi učinkovitejše.
*
Dva znanstvenika z Massachusetts Institute of Technology sta prišla do zaključka, da hrana veliko bolj vpliva na človeka, kot so doslej mislili. Sestav naše hrane vpliva na kemijo v naših možganih in s tem na naše razpoloženje in obnašanje. S preskusi na mačkah in podga- ? nah sta dognala močno razliko med hrano z obilico proteinov — meso, mleko — in med hrano z obilico karbohidratov — sladkor in škrob.
Dr. John B. Fernstorm in dr. Richard J. Wurtman sta izjavila, da doslej še ni bilo mogoče dognati točnega učinka različne hrane pri človeku, da pa je ta sličen onemu pri živalih. Svoje študije bosta nadaljevala in jih izpopolnila v pogledu učinkov na človeku.
*
Navdušenje za nogomet (soc-cer) je v Torontu tako narastlo, da računajo, da bo potrebnih v letu 1974-1975 od 7 do 9 novih nogometnih igrišč in vsaj dva nova zaprta stadiona.
*
Panarctic Oils Ltd. iz Calga-
“Lloydov pomorski register”. Od tega je kar 64 odstotkov ladij, ki so bile izdelane v zadnjih desetih letih, medtem ko je 6 odstotkov starejših od 25 let.
U SLUŽBO SE PELJE — Robert Magnuson, strokovnjak za
ryja je odkrila olje na otoku Ca- , komputerje, se pelje v službo v meron v Arktiki in je odločena | Washingtonu, D. C. Če vožnja nadaljevati z vrtanji, dokler ne sama ni posebno prijetna, pa bo ugotovila, kolikšna so ležišča voznik nima težav z gasolinOm.
na parne in motorne ladje od 100 brutoregistrskih ton naprej.
Tonaža petrolejskih tankerjev v svetovnem trgovskem ladjevju se je lani povečala za več kot 10 milijonov ton in znaša zdaj 115.4 milijona ton. Nanje odpade 39.8 odstotkov skupnega ladjevja, 1972 pa je nanje odpadlo 39.2 odstotka. Največje tankersko ladjevje imajo Liberija (29,4 milijone ton), Japonska (14,2). Velika Britanija 14,1 in Norveška 11.2 milijona ton.
Tonaža ladij za prevoz rude in razsutega tovora od 6000 ton naprej, vštevši tudi kombinirane ladje za prevoz razsutega tovora in nafte, se je povečala za več kot 9 milijonov ton in dose-J gla 1973 72.6 milijonov ton, to pa je 25,1 odstotka svetovnega ladjevja, pred letom pa je ta odstotek dosegel številko 23,7. Tudi tovrstnih ladij ima največ Liberija (16,4 milijone ton), sledijo- Japonska (12,6), Norveška (8,6. Velika Britanija (7) in Grčija (5,8 milijonov ton).
Tonaža ladij | za prevoz splošnega tovora se je 1973 zmanjšala za 1,1 milijona ton, tako da znaša zdaj 69,5 milijonov ton, to pa je 24 odstotkov svetovnega ladjevja (lani 26,3 odstotke). Po tonaži teh ladij je Sovjetska zveza na prvem mestu s 6,5 milijona ton. Njej sledijo Grčija (6,3), Japonska (5,7), Britanija (5,2) in ZDA (4,7 milijonov).
Japonska je država, ki ima najmlajše ladjevje, saj je 86 odstotkov, ladij mlajših od 10 let. Na Norveškem je 81 odstotkov takšnih ladij, v NDR 80, v Švedski 79, v Španiji in na Danskem pa 75 odstotkov.
Podatki kažejo, da se tonaža kontejnerskih ladij še naprej povečuje. Tonaža teh ladij znaša 5,899,000. ton.
Liberija ima še zmeraj največ j e ladjevje vseh vrst ladij — 49,905,000 ton (to pa je za 5,-
461,000 ton več kot 1972), Japonska 36,785,000 (+ 1,856,000), Britanija 30,160,000 (+ 1,535,000), Norveška 23,621,000 (+ 114,-000), Sovjetska zveza 17,397,000 (+ 633,000) in ZDA 14,912,000 — vštevši rezerve, ki jih cenijo na 2,5 milijona ton (- 112,000 ton).
Nevarne ura
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
1171 E. 74 St.
lepa prilika za podjetnega kupca, hiša za tri družine in ena soba posebej naprodaj. Gurkota na vročo vodo. Štiri garaže. Cena samo začasno $6900.
Blizu cerkve sv. Vida
.in šole, hiša za štiri družine in Proučevalci Gpanja poznajo ;ena soha posebej. Centralna gor-nad sto motenj. — Posledi-1 kota na vročr. vnrln V nniVinli. ce zlasti na cesti.
Naprodaj
Prodajam vilo v Lovranu, na krasnem mestu, s pogledom na Kvarner. Peter Vincer, 157 Wychwood Ave. Apt. 9, Toronto, Okoli 14. ure se iz- Qnt. Can. tel.: 651-8139
-(37)
Vsakega drugega človeka i z starostne skupine nad 50 let muči v spanju ta ali ona izmed skupno 120 motenj. Udeleženci strokovnega posveta o pomenu spanja so opisali ugotovitve, zbrane med večletnimi raziskavami nočnega počitka.
Mnogih prometnih nesreč in nezgod na delovnem mestu ne bi bilo, če bi se prizadeti poprej dobro naspali.
Raziskovalci pravijo, da postajajo človeške reakcije počasnejše že od desetih dalje, po dvanajsti uri pa popuščajo še izraziteje, boljšajo, vendar ne dosežejo več ; jutranje ravni. Kdor v teh dveh ! urah nekoliko počiva, zmore: kasneje več kot tisti, ki si ne privošči oddiha.
Proučevanje spanja je razmeroma mlada znanost, ki registrira stanje v vsaki minuti. Tako nastane krivulja možganskih tokov. Po premikih oči se da ugotoviti, ali človek sanja, ali sliši šume, ne da bi se zbudil, ali trdno spi ipd. Hkrati merijo aparati krvni pritisk, srčni utrip, odpor kože in tudi spolno vzburjenost.
V spanju le malokdo umre. Njajbolj nevaren je čas med tretjo in peto. zjutraj, ko srce utripa najpočasneje. Pomembni so tudi psihološki dejavniki. Človek, ki je vajen kave, dobro spi, čeprav jo pije zvečer. Malo je tistih, ki pravijo, da kava moti njihov spanec, če ti ljudje pijejo navadno kavo, a mislijo, da gre za kavo brez kofeina, lahko kar dobro spijo.
kota na vročo vodo. V najboljšem stanju. Hiša kot nova, dve garaži.
Blizu E. 185 St.
in Neff Rd. in cerkve Marije Pomočnice in šole, naprodaj hiša pet sob, v prav dobrem stanju, lep lot, blizu vsega. Garaža. Za več informacije kličite:
KNIFIC REALTY
820 E. 185 St.	481-9980
(36)
Stanovanje se odda
Štiri sobe zgoraj na E. 73 St. severno od St. Clair Ave. Kličite 431-6798
(37)
V najem
dve opremljeni sobi blizu E. 185 St. Kličite 481-9295.
__________________________(36)
Help Wanted Male
BUS DRIVER
Part time for SENIOR CITIZEN Pleasant atmosphere. Eastern suburb. — CALL 241-5454
(38)
ARE YOU OVER 50 YEARS OF AGE?
Are you looking for a job that provides living quarters, salary and benefits? Lovely surroundings, good working atmosphere. Custodial duties only. CALL 241-5454
(38)
Bolezen in lačni otroci
Zaradi nepravilne prehrane
oslepi več sto tisoč otrok na leto. Ure 0‘d” HjJdoTuUpop.Lst
Pomoč iščejo
Grdina Recreation, 6017 St. Clair Avenue, tel. 361-9398, išče človeka za splošna snaženje.
Statistika svetovne zdravst- !dni y tednu_ Kličite 7.30 zve_ vene organizacije: sto milijonov £er
(x)
otrok, mlajših kot pet let, je nedohranjenih, med vzroki smrti so nalezljive bolezni v zvezi z nedohranjenostjo z več kot 50 odstotki na prvem mestu.
Zaradi pomanjkanja vitamina A oslepi na leto več sto tisoč majhnih otrok. Okoli 700 milijonov ljudi, t.j. približno petina človeštva, nima v hrani dovolj
DRILL PRESS OPERATOR
Male, some experience. Good hourly rate.
Call 361-2682 after 9 AM
(35)
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call
železa. Ponekod po svetu je za-; 761-7740. Living quarters avail-radi pomanjkanja joda debilnih ! able.	(x)
pet odstotkov otrok. In druga
stran svetovne medalje: v industrijskih deželah so otroci predebeli in se premalo giblje-njo, posledice pa so diabetes ter bolezni srca in ožilja..
Help Wanted — Female
Oglašajte v “Amer. Domovini”
CLEVELAND, O.
MAL! OGLASI
Kitchen help
Woman needed for Salad Department in the Silver Grille at the Higbee Co. Call for appointment 579-3556 and ask for Miss Ann Zupančič.
(35)
COOK
wanted, Brook Park, Tiederman area. We are looking for a lady
----------!—-----------------to cook in an industrial cafe-
V najem	teria, from 6:30 PM to 10:30 PM,
Oddam 4 sobe, zgoraj, s kur- ftve evenings per week. Prefer javo; nič otrok ali živali. .'215 experience in volume cooking. Hecker Ave. ^	. No weekends. References re-
________________-~^9,21’25 ieb'1 quired. Uniforms furnished. Call
777-3756 weekdays 9 till noon, only. An equal opportunity em-
Wanted cars cr parts 1928-1945 any condition.
Call 741-2827	’ ployer.
(36)
(41)

Johan Bojer:
IZSELJENCI
VII
Zdaj je žvižgalo dan za dnem nekoliko vlakov skozi naselbino Nidaros. In bil je čudovit pogled, posebno zvečer, videti, kako se vozi ta dolga vrsta voz z razsvetljenimi okni preko ravnine in nazadnje izgine na obzorju. Končno so prišli samotarji v stik s širnim svetom in v nekem novem taktu se je pričelo vse lahkotneje gibati.
O božiču pa se je dogodilo nekaj novega. Prosvetni dom v mestu, ki sta ga bila uredila učitelj Jo in župnikova žena, je moral biti posvečen. In učitelj v zadnjih tednih ni lenaril, ampak je sestavil iz mladih ljudi pevski zbor in jih naučil norveških pesmi. Župnikova žena pa je pripravljala veliko presenečenje. Ljudje so si pošepeta-vali, da ne gre za nič manj kakor za vprizoritev prave gledališke predstave.
Plinarna je bila s presenetljivo naglico dogotovljena kmalu po železnici in malo, temno prerijsko mesto je dobilo luč. Nekaj velikih žarečih svetilk je svetilo ob temnih večerih daleč preko ravnine. In danes prihajajo ljudje na širokih saneh in ob zvončkanju kragulj čkov. Možje in žene v kožuhovini stopajo s sani — sveži in rdeči od mraza prihajajo skozi vrata. Svetlo, svetlo je zunaj in znotraj. V veliki dvorani, kjer še zdaj diši po ostruženem lesu, gori več plinskih svetik. In res, v ozadju je oder z zastorom, in stene so okrašene z ameriškimi in norveškimi zastavami.
Prvikrat je bilo, da so se farmarji končno zbrali k neki slavnosti izven cerkve. In prvikrat so obesili na steno ameriško zastavo. Gledajo na modro polje z mnogimi zvezdami. Tako je, kakor da jih opozarja, da so zdaj člani velike svetovne sile. Norvežani so, da, ampak tudi Amerikanci. Dobili so zemljo od države, volili so predsednika, samo ob sebi umevno morajo razobesiti državno zastavo, kadar praznujejo kako slavnost.
Zdaj pa se zastor razgrne in predstava se prične. Župnikova
ttvtr
i žena je naučila mlade ljudi tako igrati. Anders iz Skareta je ; snubec. Siri nesrečno mlado ; dekle, Jo Berg star učitelj, to ! vsi takoj spoznajo. Igrajo “Na planini” in videti je narodne obleke, slišati petje gozdnih vil in pesmi o ljubezni in norveški zemlji.
Tesno drug ob drugem sedijo na klopeh in gledajo na te gore z gozdovi in ledeniki. Tam so pastirske koče in dekleta in fantje, ki se snubijo, to pač razumejo. Morebiti obuja spomine starim in mladim. Svetilke v dvorani so privite, vendar je čutiti, da so obrazi krog in krog veseli. Tako neskončno dolgo je, odkar je imelo to prerijsko ljudstvo kako majhno zabavo.
Potem zastor pade in čez nekaj časa, ko so luči odvite, se spet dvigne in župnik stopi na oder. Tiho! Ali bo pridiga? Ne, župnik govori o svetnih rečeh. Govori o nocojšnjem večeru in pravi, da je kakor nocoj mogoče presaditi domovino v naša srca in duše, ne samo za praznik, ampak tudi za delavnik. Spomini na veličastno prirodo bi lahko bili kapital, iz katerega bi zajemali čut dolžnosti in de-j lavnosti, mož za boj, bili bi nam i lahko ščit v življenju, tako da ! bi si drugi narodi mislili in rekli: “Ti morajo biti dobrega rodu, ti so morali priti iz lepe dežele.”
Imel pa je še nekaj posebnega sporočiti. Najboljši način, ohraniti narodno zavest, je branje i dobrih knjig. “Nocoj bomo usta-| novih čitalnico, zbrati moramo j knjižnico. V svetu knjig se sto-; pimo z dušo svojega naroda, j naj smo v domovini ali zu-' naj.”
Končno so se mogli ljudje ge-niti. Razširil se je vonj po kavi, večji del klopi so odnesli. Odprla so se neka stranska vrata in vstopili sta Ana in Bergitta, vsaka z veliko bleščečo se posodo, iz katere se je kadilo. Za njimi je prišla Irka in še več žensk z velikimi pladnji peciva. (Dalje prihodnjič)
Imenik raznih društev
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Rudolph Praznik predsednik Anton Oblak, podpredsednik Stanley Hribar, slov. podpredsednik John Skrabec, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Charles Winter Jr. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
President Frank Bradach, 1st Vice. Preš. Linda Shaver, 2nd Vice Pres. June Price, Financial Secretary Robert Klancher, Recording Secretary Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., Ohio 44143, Auditors: Mollie Frank, Josephine Bradach, Carolyn Budan, Wardrobe Marie Shaver, Librarian Mollie Frank, Marie Babbitt; Stage: Joe Novak, Frank Ivančič, William Mehaffey; Publicity: Charlie Ter-chek, Mollie Frank, Carolyn Budan.
Rehearsals every Thursday at 8 p.m. in SNH, room 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Častni predsednik Joseph Dur java, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar Donald Mulec. Nadzorni odbor: Al Hribar, J. Hrovat, R. Kozan. Pevovodja Frank Vauter.
Vaje so vsak torek ob 8. uri zve-
čer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Ivan Hauptman Podpredsednica Marija Sekne Tajnik Jože Likozar Blagajnik France Lovšin Arhivarica Anuška Lekan Nadzorni odbor: Ivan Jakomin, in Janez Tominc
Odborniki:	Mojca Slak, Tone
Hauptman, Metka Kmetic, Tomaž Štepec, Milena Dolinar, Marko Jakomin, Andrej Kokal.
Pevovodja ing, Franček Goren-sek
Naslov: Pevski zbor Korotan, 741 Kenbridge Dr., Cleveland, O. 44143.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsed., Florence Unetič 2 podpreds., Gil Dobida in M. Dolšak
Tajnik-blagajnik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102.
Zapisnikarica Betty Rotar Arhivarke: Mary Pečjak, Louise Cosgrove, Kathleen Česan Nadzorni odbor:Ann Krištofi, J. Tapko, Frank Kristoff.
Glasbeni odbor: Reg. Resnik, F. Kristoff, Angie Žabjek, F. Dobida Wilma Tibjash, Florence Unetič.
Veselični odbor: Sophie Bayok, Bertha Dovgan, Ann Kristoff, C. Wolf, S. Matuch.
Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, L. Cosgrove. Pevovodja, Reginald Resnik Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd,
“SLOVENSKI FANTJE”
Pevovodja: Martin Košnik, Predsednik: Jože Melaher Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec- -
ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko ! Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Viktor Modic, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik, Lojze Mohar; podpredsednik, Mojca Slak; tajnik, Frank Zalar Jr., 682 E. 159 St. tel. 681-7279; blagajnik, Matija Hočevar; zapisnikarica, Milena Dolinar; programski odbor: Ivan Jakomin, Janez Tominc, Ivan Hauptman, Zdenka Zakrajšek, Peter Dragar; oderski Mojstri Janez Kosmač, Frank Jenko, Milan Zajec, arhivar, Srečko Gaser, bara, August Dragar; kuhinja, Zofi Malovrh, Marjanca Dragar; reditelj, Stane Krulc; knjižničar, Frank Jenko; športni Referent, Peter Dragar; nadzorni Odbor: Frank Hren, Milan Ja j ec, Tone Štepec.
Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Slovenski domovi
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave.
Ella Samanich, Predsednica; Anthony Simčič, Podpredsednik; Pauline Stepic, Blagajničarka; Alary Estanik, Zapisnikarca; Ella Pultz, Tajnica Nadzorni odbor, Mary Estanik, Anthony Simčič, Marie Zeitz, Emil in Helen Ewolski, Oskrbnika.
Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer.
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Edward Škufca, pod-pred. Ella Samanich, tajnica Anna Mae Mannion, blagajnik Harry Blatnik, zapisnkarica Josephine Zakrajšek, dopis, tajnik Dan Pavšek, nadzorniki Louis Sajovic, Mary Dolšak, Louis Fink. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Albin Lipold, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Frances M. Tavčar, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Cyril Rovanšek, preds. gosp. odbora James Novak Sr., preds., odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf.
Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Harry Cecelic, podpredsednik Joseph Klopovic; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glen-brook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikarca Ann Alrak; nadzorni odbor: Josephine Papes. Anton Mrak, Frank Šajn. Seje za 1 1972 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer. — KE 1-9309.
KLU** L.nTBM
Predsed. Kristina Kovach, pod-predsed. Martin Komočar, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranai Rd. GL 1-1876; blagajnik Tony Y e r a k zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lav-šin, Mary Branisel, Steffie Segu-lin. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue. '
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO
častni predsednik Joseph Trebeč, predsednik John Evatz, podpred:-John TVoha, tajnik Stanley Pockar-Tel. 732-8662, blagajnik William Frank, zepisnikar Ray Bradač. Nadzorni odbor: Louis Sajovic,
V ZAPORU — Egil Krogh, vodnik “plumbers” je bil zaradi vloma v urad zdravnika, ki je preiskoval dr. D. Ellsberga, obsojen na 6 mesecev zapora. Nedavno je šel služit svojo kazen.
Preds., John Hrovat, Al Sadar. Gos-
pod. odbor: Ed Leskovec, Preds., John Adams, Joe Petrič Jr. Direktorji: Frank Kozlevčar Matt Dolenc, Steve Kasunic, Joseph Kušar. Upravnik (Poslovodja): Charles Starman Tel: 531-9309. Hišnik: Joseph Petrič, Sr.
Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik, Edward Kocin.
Podpredsednik, Daniel L. Pavšek Sr.
Blagajnik, Joseph Ferra
Tajnik, Frank Koncilja
Zapisnikar, Daniel A. Pavšek Jr.
Nadzorniki: Mary Okički, Frances Somrak in John Habat Jr.
Hišni odbor: Eugene March, Albert Marn, in. John Churney
Zastopniki za Federacijo: Albert Marn, Eugene March, in John Jev-nikar
Ostali Direktorji:	Ciril Slepec,
Adolf Kocin in Sophie Maganja.
Seje se vršijo vsaki črtrti ponedeljek v mesecu.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, m Al Glavic, veselični odbor Al Gla-, vic, Antonia Stokar, Ann Ranik, * Joseph Habjan, Marty Jeric, odbornika, Andrew Rezin ml., in Louis Kastelic.
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer.
Sleme, Janez Varsek, Vili Zadnikar. Jože Cah, zastopnik Slov. šole sv. Vida.
Nadzorni odbor; Jože Nemanich, Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer.
Razsodišče:	Ivan Berlec, Lojze
Burjes, Frank Kovačič.
Duhovni vodja: Rev. Pavel Krajnik.
SLOVENSKI STAROSTNI DOM,
18621 Neff Rd., Cleveland, Ohio 44119
Slovenska narodna ustanova, ^ sprejema na stanovanje in oskrbo osebe slovenskega rodu in tiste, ^ so z njimi povezani v zakonu, i®3 za tekočo poslovno dobo za pred” sednika Freda E. Križmana, za taj* nico pa Vido Schiffrer. Za vse i® formacije kličite tel. 486-0268.
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd Cleveland, Ohio 44110
Predsednik, Anthony Sturm
1.	podpredsednik, Harry Blatnik
2.	podpredsednik, Robert Devlin Tajnik. Charles Zgonc
Blag. Mary Dolšak Zapisnikar, Edward Unetich Nadzorniki: Frank Videmsek, Edward Unetich, Tony Pryately Gospodarski odbor: Charles Star-man, David Uchelvich, Frank Kristoff, Walter Estep
Upravni odbor: John Cech, John Prince, Jennie Marolt, Henry Bokal Uradne ure vsak pondeljek, sredo in petek zvečer od 7. do 9. ali po dogovoru: 481-5378 ali 261-2718. Seja vsak četrtek ob 7:30 zvečer.
LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME
20713 Recher Ave., Euclid, Ohio
President, Mary Kobal Vice President, Christine Kovatch Recording Secretary, Marica Lokar
Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio Tele.: 944-1429
Audit. Committee: Christine Ko-
vatch, Anna Kutcher, and Danica Hrvatin
FISH FRY’S SERyED EVERY FRIDAY FROM 11 AM TO 8:30 PM AND OTHER MENUS.
mmm mmmm zavod
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
£ Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. k V ;ra. narodnost in privatni običaji upoštevani.
•k Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulantna posiuga in aparat za vdihavanje kisika.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE •BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar. ! Lojze Bajc; pravni zastopnik: Ed- \ mund Turk; odborniki: Stanko Vid- | mar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škri, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
BRIGI NAROČNIKI IN NAROČNICE!
Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob prvem obvestilu, prihranite nam ponovno delo in stroške! Sporočite takoj, če želite spremembo v naročništvn* Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite naš list svojemu slovenskemu sosedu in znancu!
AMERIŠKA DOMOVINA
I
LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road
President, Jennie Marolt; Vice-Preds;. Mary Dolšak; Secretary Cecelia Wolf, 261-0436; Recording Sec-retay, Florence Slaby; Auditing J St., Euclid, Ohio 44119, Tel. 486-3495 Committee: Sophie Bayuk, Mary j Odborniki:	Frank Bajc, Feliks
Koss, and Mary Furlen. Publicity i Breznikar, Ivan Hočevar,
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik: Jože Leben Podpredsednik: Jože Kristanc Blagajničarka: Berta Lobe TajrdkbMiro Erdani, 922 E. 216
Ann Kristoff. FISH AND
OTHER DINNERS
Ivan Hočevar, Maks Jeric, Ivan Kosmač, Pavle Lavrisa, Lojze Lončar, Frank Lovšin, Rudi
mmnm mmmm imm
105:) East (52 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
8RIHMVA mmm s nwpfoa
15301 Waterloo Road	531-1235
EVERY FRIDAY FROM NOON TO Merc, Stane Mrva, Lojze Petrie, Edi
8 P.M.
Podržaj, Frank Rihtar, Vidko
mmmm
AMERIŠKA DOMOVINA
MSUS-jr-u-W ITWOTI l-T-.—- t

'.Wri. ki -•
SSSlSSi
mmmm
2SŽS3I
mmmm


gE SELITS
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno,
da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Moj stari naslov:
Cleveland, Ohio 44103
J) Moj novi naslov:
h MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
sect n**********1*
umnim slgvehska katouška jbmota i
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI

Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovo6 |
(endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstvi do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
ŽICA VSEPOVSOD! — Delavka je obdana od snopov žice, ki služijo pri sestavljanju barvnih televizijskih sprejemnikov v tovarni Sylvanie v Smithfieldru, N.C.
J
Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval' { nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv' t nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe Pf* j kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeleži*6 | plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečim* tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 Chicago St., Joliet, 111. 60431).
MICHAEL ČERNE, društvo št. 101, Tel. 282-6216 1337 W. 38th Street, Lorain
ALICE R. KAPLAN, društvo št. 146, Tel. 475-0457 1290!) Oakview Blvd., Garfield Heights
JENNIE GUSTINČIČ, društvo št. 219, Tel. 531-8325 18800 Abby Avenue, Euclid