Pod krožiščem pri Štandrežu podvoz za pešce in kolesarje Fulvia Premolin, obračun ob izteku petletnega županskega mandata v dolinski občini /7 Kriza je grenka, njene obravnave pa se lahko lotimo tudi s »sladke« strani; vsaj tako je menil Klop, ki je šel na obisk slaščičarn >/22 Primorski PETEK, 8. MAJA 2009 Št. 108 (19.507) leto LXV. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Dušan Udovič Ni dolgo tega, ko je predsednik republike Napolitano odločno pozval vlado, naj omeji poseganje po dekretih in zaupnici, saj se s takim načinom vladanja parlament vse bolj izrinja na stranski tir. Koliko je zalegel poseg državnega poglavarja imamo pred očmi, saj je zaupnica spet na dnevnem redu in to o vprašanju varnosti, ki je za demokratično ureditev vsake države ključnega pomena. Mimogrede, Prodijeva vlada, ki je, kot vemo, vseskozi visela na nitki pičle večine, se je v enem letu obstoja trinajstkrat po-služila zaupnice. V približno enako dolgem času pa Berlusconije-va vlada zahteva zaupnico že šestnajstič in to kljub temu, da v parlamentu razpolaga s številkami, s katerimi lahko brez težav kadarkoli preglasuje opozicijo. Dejstvo, da vlada zahteva zaupnico glede zakona o varnosti je dovolj jasen znak, da se vladna večina boji odklonov v lastni sredini in se kljub solidni večini na papirju ne zanese na glasovanje v parlamentu. Volja po močni zaostritvi odnosa do priseljencev je več kot očitna. Dokaz je včerajšnja groba zavrnitev 227 migrantov, ki so na treh plovilih poskušali doseči Lampeduso. Prvič so bili po-spremljeni nazaj v Libijo še preden so lahko stopili na kopno in ne da jih sploh identificirali. Protest Združenih narodov je bil takojšen, saj so bila kršena osnovna humanitarna pravila o zaščiti migrantov. A kar je za Združene narode kršenje pravic, je za Italijo po izjavi notranjega ministra Maronija »zgodovinski uspeh«. OBMOČJE EVRA - Obrestna mera na najnižji ravni doslej ECB znižala obrestno mero na 1 odstotek Trichet ni izključil možnosti, da jo bodo v bodoče še znižali TRST - Domnevno pomanjkljiva potna dokumentacija Na trajektu v tržaški luki zadržali 170 mladih Albancev TRST - Na trajektu Venezia, ki je včeraj popoldne priplul v tržaško pristanišče iz Drača, so zadržali 170 mladih albanskih univerzitetnih študentov in jim kljub razpolaganju s potnim listom in vizo preprečili vstop na schen-gensko območje. Mladi, ki se nahajajo v treh avtobusih v trupu ladje, naj bi bi- li namenjeni na izlet v Slovenijo, finančna straža, pomorska policija in carinska uprava pa so jih zadržale v Trstu, da preverijo, ali res razpolagajo z vso potrebno dokumentacijo za vstop v države, ki sodijo v schengensko območje. Za to namreč naj ne bi zadostovala potni list in viza, ampak so potrebna tudi dru- ga potrdila, kot npr. pripravljenost kakega državljana oz. tujca z rednim bivališčem na schengenskem območju, da gosti prišleka, ali pa hotelska rezervacija. Ravno ti dokumenti naj bi manjkali oz. naj bi bili pomanjkljivi, tudi madžarska viza naj bi bila preklicana kar med plovbo iz Drača v Trst. FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je na včerajšnjem rednem mesečnem zasedanju v skladu s pričakovanji ključno obrestno mero za območje evra znižal za 0,25 odstotne točke na 1 odstotek. ECB je letos že štirikrat znižala ključno obrestno mero, od oktobra lani pa jo je znižala za 3,25 odstotne točke na novo najnižjo raven doslej. ECB sicer ugotavlja, da svetovno gospodarstvo, vključno z območjem evra, še vedno pada. Tako zunanje kot domače povpraševanja bo po pričakovanjih letos ostalo izredno šibko, prihodnje leto pa naj bi si postopoma opomoglo. Na 13. strani Slabosti tržaškega gospodarstva kot ščit proti krizi Na 4. strani Bocen: atentate izvedli teroristi ali domoljubi? Na 6. strani V Boljuncu predstavili skupno listo SKP-SIK Na 7. strani Italijanska pošta »obudila« TKB Na 8. strani V Tržiču se je otrok hudo opekel na domu Na 14. strani Recesija udarila tudi po jadralnih padalcih Na 16. strani SKGZ - Pokrajinska kongresa za Gorico in Videm O manjšinski strategiji in mladih ter pomenu gospodarstva za manjšino DOBERDOB, ČEDAD - »Delovati moramo kot usklajen sistem, kot mreža, začrtati moramo skupno strategijo. To naj velja za kulturo, šport, izobraževanje, za nepremičninsko problematiko, ki nas bo lahko zelo bremenila, če ne bomo sprejeli pravih odločitev ob pravem času.« Tako je med goriškim pokrajinskim kongresom SKGZ v sredo v Doberdobu povedal njen pokrajinski predsednik Livio Semolič. V Čedadu pa je bil prav tako v sredo prvi del pokrajinskega kongresa SKGZ za Videmsko. Predsednica Iole Namor je največ pozornosti namenila pomenu gospodarske osnove za manjšino v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Na 3. in 14. strani ZLATARNA - SRFBRO - □RAGULJARNA ■ URARNA ^ JÍaancnti Stc^éócuU (poročni prstani ^H^^^^Hflj^^^PHhia ¿jLL { T s > (r KI Hi LéUtj^a t JcinnaOm TRST: L. 5JUÍTÍRI0 4 ■ TCL. CUQ/11377Q UL GINHAS11CA. 1 ■ TBI, 0J0/77J3J3 ÍTi5 É W 2 Petek, 8. maja 2009 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - HRVAŠKA - Slovenski predsednik o reševanju mejnega spora med državama Danilo Türk za temeljit razmislek o Rehnovem predlogu Slovenija naj si po njegovem vzame čas za posvetovanja in se dogovori za ustrezna dopolnila LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Danilo Türk je včeraj poudaril, da si mora Slovenija pred odgovorom na zadnji predlog evropskega komisarja Ollija Rehna o reševanju spora o meji med Slovenijo in Hrvaško vzeti čas za posvetovanja, o konkretnih predlogih dopolnil predloga pa ni govoril. Poudaril je tudi, da sedaj ni primeren čas za kakršenkoli pesimizem. Medtem ko je dejal, da Slovenija konkretnih predlogov dopolnil na Reh-nov predlog še ni izoblikovala, pa je pojasnil, v katero smer gredo razmišljanja o dopolnilih. Kot je dejal, je potrebno preučiti, kako je v arbitražni sporazum vključena tema stika Slovenije z odprtim morjem, ali je besedilo na ustrezen način formulirano v pogledu uporabnega prava, kakšna je sestava arbitražne skupine, potrebno pa je preučiti tudi določila glede časa, ko začne sporazum veljati. Za dokončen dogovor o dopolnilih predloga je potrebno še dodatno posvetovanje, je dejal Türk. Glede svoje vključenosti v pogovore vlade in predsednikov parlamentarnih strank, pa je dejal, da je s premierom Borutom Pahorjem in zunanjim ministrom Samuelom Zbogarjem v rednih stikih. Srečanj predsednikov parlamentarnih strank se zaenkrat še ni udeležil, bo pa po vsej verjetnosti sodeloval na naslednjem sestanku, ki je predviden za torek. Türk je tudi pohvalil dejavnost slovenske diplomacije na tem področju in poudaril, da lahko razume različne politične ocene dogajanja, da pa ni "nikakršnih razlogov za pesimizem" in malodušje. "Prav je, da se Slovenija tega podjetja loteva samozavestno" in da razume, da tovrstni pogajalski procesi trajajo nekaj časa. Poudaril je, da diplomacija ne odloča, "politične odločitve so stvar političnih dejavnikov v Sloveniji in ko gre za ključne odločitve, so stvar DZ", je še poudaril premier. Dejal je tudi, da je bil prvi Reh-nov predlog "bolj splošen" in je imel poudarke na mediaciji, kar je bilo Sloveniji všeč, elementi tega pa po njegovem ostajajo tudi v drugem predlogu. Glede načela pravičnost je zavrnil nekatera namigovanja, da te ideje ni v predlogu, "vprašanje je, ali je vključena na najprimernejši način", je dejal Türk in dodal, da prav o tem potekajo pogovori. Predsednik države je tudi izrazil razumevanja za zanimanje javnosti za to vprašanje, preseneča ga niti ne dejstvo, da se je vsebina Rehnovega predloga že pojavila v javnosti. Politika bi morala do tega zavzeti "odgovoren odnos", je menil Türk, a dodal, da ne bi bilo prav, da ta tema postane predmet tekmovanje strank za pridobivanje glasov volivcev na evropskih volitvah. "Najbolje bi bilo, da bi stranke našle dogovor, do kakšne mere se ta vprašanja sploh pojavljajo v predvolilni kampanji," je še menil Türk. Türk je v odgovoru na novinarsko vprašanje komentiral tudi sredin komentar predsednika opozicijske SDS Janeza Janše, ki je Kritiziral Rehnov predlog in izrazil začudenje, da je Evropska komisija tak predlog sploh sprejela. Temu naj bi bilo po Janševih besedah krivo tudi to, da slovenska diplomacija v šestih mesecih v ključnih evropskih prestolnicah zaradi odločitev predsednika države ni imela ali še nima veleposlanikov, kar pa je Türk včeraj označil za "prazna fantaziranja". (STA) Predsednik Danilo Türk je za resen premislek o zadnjem Rehnovem predlogu arhiv SLOVENSKA VLADA O cenah novih vinjet in prepovedi kreditiranja menedžerskih odkupov LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj sprejela vrsto novel zakonov. Med drugim so obravnavali predlog zakona o javnih cestah, s katerim za osebna vozila predlaga uvedbo sedemdnevnih, mesečnih in letnih vinjet. Cene vinjet bodo tako določene z uredbo; ta za letno vinjeto predvideva ceno 95 evrov, za tedensko pa 15 evrov. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za promet Patrick Vlačič, bo vlada ceno za enomesečno vinjeto oblikovala glede na predlog medresorske skupine. Cena pa se bo po ministrovih besedah gibala med 30 in 35 evrov. Zakon bo sedaj po nujnem postopku obravnaval in o njem glasoval še državni zbor. Če ga bodo v DZ potrdili, bo nov sistem začel veljati 1. julija. Na ministrstvu za promet pravijo, da je s tem Slovenija v celoti sledila očitkom iz uradnega opomina EU, saj je uvedla vinjete za krajši čas. Vlada pa je sprejela tudi predloga novel zakonov o javnih financah ter o jamstveni shemi RS, s katerima je v zakona vgradila prepoved finančnim družbam, ki koristijo ukrepe iz obeh zakonov, da kreditirajo, zavarujejo oz. podaljšujejo kredite, namenjene upravam in z njimi povezanim osebam za odkup podjetij. Nadzorni svet posamezne banke se lahko za izdajo oz. podaljšanje kredita vendarle odloči, če presodi, da bi v nasprotnem primeru prišlo do velike in nepremostljive gospodarske škode za to banko, je povedal minister za finance Franc Križanič. Jelinčič SE predlaga mirovno konferenco o nekdanji Jugoslaviji LJUBLJANA - Predsednik SNS Zmago Jelinčič je na predsednika Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Lluisa Mario de Puiga naslovil pismo, v katerem predlaga pripravo mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji, ki bi obravnavala mejna vprašanja znotraj nekdanje Jugoslavije in vprašanja nasledstva Jadranskega morja. Kot pravi Jelinčič, je mirovna konferenca "glede na specifiko prostora najverjetneje edina možnost, da na tem območju zavlada mir". Konferenca bi, kot predlaga Jelinčič, zadevala Slovenijo, Hrvaško, BiH, Srbijo in Črno goro, države z območja nekdanje Jugoslavije, ki so bile vpletene v oborožene konflikte. Ne bi pa obravnavala Makedonije, saj ni bila udeležena v spopadih, ter Kosova, ki ga je, kot pravi prvak SNS, treba šteti kot notranji problem Srbije. Jelinčič še pravi, da vprašanje meddržavne razmejitve ni le vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško, ampak tudi vprašanje meje med Hrvaško in Srbijo, med Hrvaško in BiH ter med Hrvaško in Črno goro. (STA) Daniele Damele izredni komisar v Tablji OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE Jutri osrednji del že 53. prireditve LJUBLJANA - V sklopu prireditev ob prazniku Ljubljane in dnevu miru, ki ga v slovenski prestolnici zaznamujejo 9. maja, od včeraj do jutri poteka športno-rekreativna prireditev Pot ob žici. Včeraj so se kot prvi na 53. pohod podali otroci iz vseh ljubljanskih vrtcev, danes pa bodo na vrsti pohodi osnovnošolcev in srednješolcev. Osrednji del prireditve bo jutri, ko se bodo na pot poleg pohodnikov podale tudi trojke. Kot vsako leto se bo mogoče na pohod odpraviti z različnih startnih mest v vseh predelih Ljubljane. Rekreativci bodo lahko prehodili del oziroma celotno Pot ob žici, ki je dolga 35 kilometrov. Tisti, ki bodo prehodili celotno pot, bodo prejeli posebno kolajno. Za tiste, ki si želijo nekoliko zahtevnejše rekreacije, pa bo potekal tek trojk. Članske in veteranske ekipe se bodo pomerile na 12 oziroma 28 kilometrov dolgi progi, osnovnošolske in srednješolske tričlanske ekipe pa se bodo podale na tri kilometre dolgo pot. Letos pričakujejo še več udeležencev kot lani, ko so jih našteli okoli 21.000. Pohod namreč poteka po 35 kilometrov dolgi poti, kjer so Ljubljano italijanski okupatorji med drugo svetovno vojno obdali z bodečo žico. Program na Prešernovem trgu se bo začel že ob 9. uri z nastopom policijskega pihalnega orkestra, sledil pa bo nastop partizanskega pevskega zbora. Pohod in tek se bosta sklenila s prireditvijo na Prešernovem trgu, kjer bo po 11.30 razglasitev rezultatov teka. Pred tem pa bo udeležence pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Jankovic. (STA) TRST - Deželni odbor Furtlanije-Julijske krajine je včeraj razpustil občinski svet v Tablji in za izrednega komisarja imenoval Danie-leja Dameleja. Damele bo tako do obnove občinskega sveta na junijskih volitvah imel pooblastila za začasno upravljanje občine, ki jih v običajnih razmerah imajo župan, občinski odbor in občinski svet. V Lokvi bodo danes odprli prenovljen kulturni dom LOKEV - Občina Sežana in Krajevna skupnost Lokev bosta danes ob 19. uri odprli prenovljen kulturni dom v Lokvi. V kulturnem programu bo poleg otrok iz vrtca in podružnične šole nastopila tudi dramska igralka Mojca Partljič z monokomedijo Toneta Partljiča Poroka čistilke Marije. Slovesnost bodo ob spomeniku padlih borcev v lokavskem vaškem jedru zaključili pevci domačega moškega pevskega zbora Tabor Lokev in moškega pevskega zbora Vasilij Mirk s Proseka, pod vod-stvomi pevovodje Mirana Žitka. Monokomedijo so Občini Sežana in Krajevni skupnosti Lokev podarili člani Borštnikovega srečanja. EVROPSKI PARLAMENT - Obračun slovenskih poslancev DEŽELA - Polemična izjava Antonaza Med glavnimi dosežki izpostavili SKP: Ballaman podnebni paket in cenejši roaming predsednik s pištolo STRASBOURG - Evropski poslanci iz Slovenije so ob koncu šestega sklica Evropskega parlamenta delo te institucije ocenili pozitivno. Med najpomembnejšimi dosežki so za STA vsi izpostavili podnebno-energetski paket, več pa jih je omenilo tudi cenejše gostovanje v tujih mobilnih omrežjih. Mojca Drčar Murko (ALDE/LDS) je poleg svežnja štirih uredb za omilitev posledic podnebnih sprememb, ki so po njenem med najpomembnejšimi podvigi v okviru zakonodajnega dela parlamenta, v okviru političnega dela izpostavila načelno stališče parlamenta, da v boju proti terorizmu ne smejo trpeti temeljne svoboščine ljudi. Parlament je razkrival razsežnosti tajnih zaporov CIA v evropskih državah, obsojal ugrabitve, zadrževanja osumljencev brez pravne zaščite in brez sojenja, večkrat obsodil trpinčenja osumljencev, zahteval njihovo izpustitev, itd., meni poslanka, ki se na junijskih volitvah ne bo znova potegovala za sedež v Strasbourgu in Bruslju. Jelko Kacin (ALDE/LDS) je kot zadnji velik dosežek izpostavil glasovanje o vzpostavitvi čezmejnega zdravstvenega varstva, ki ljudem omogoča, da zdravstvene storitve, na katere doma predolgo čakajo, lahko dobijo kjerkoli znotraj EU, njihova zavarovalnica pa jim je stroške dolžna povrniti. Poudaril je tudi vlogo Evropskega parlamenta pri imenovanju Evropske komisije in njenem nadzoru. Pomembni so tudi nadzor nad porabo proračuna EU, ki ga je vzpostavil parlament, znižanje stroškov za gostovanje v tujih mobilnih omrežjih in zakonodaja na področju varne hrane, meni Kacin, ki tudi ponovno kandidira. Ljudmila Novak (EPP-ED/NSi), ki deluje na področju izobraževanja, je kot pomembno izpostavila sprejetje programa vse-življenjskega učenja. Omenila je tudi direktivo o roamingu, odločitve v potniškem, letalskem in železniškem prometu, zakonodajni sveženj Reach, podnebno-energetski sveženj in zakonodajo na področju priseljevanja. Novakova je spet kandidatka na listi NSi. Alojz Peterle (EPP-ED/NSi) je prvi mandat, v katerem so bili v Evropskem parlamentu tudi poslanci iz Slovenije, ocenil zelo pozitivno. Parlament je po njegovih besedah v tem mandatu okrepil svojo politično vlogo. Peterle se poteguje za še en mandat evropskega poslanca. Po mnenju Romane Jordan Cizelj (EPP-ED/SDS) je Evropski parlament v petletnem mandatu deloval kot močna institucija. Zelo pomembna se Jordan Cizljevi zdi tudi prednostna usmeritev evropskih politik v zaščito okolja in boj proti podnebnim spremembam, je še menila poslanka, ki tudi letos kandidira za mesto v Evropskem parlamentu. Aurelio Juri (PES/SD), ki je šele lani jeseni zamenjal Boruta Pahorja, ki je postal slovenski premier, je kot uspeh v času, ko je bil poslanec, izpostavil tri stvari. Na prvem mestu je zanj pod-nebno-energetski sveženj. Drugi velik podvig je bila po njegovem zaustavitev izraelskega masakra v Gazi. Tretji, morda manj opazen a za Jurija vendarle pomemben, pa je oživitev zamisli o svetu brez jedrskega orožja, ki, kot je omenil poslanec, "že dobiva mlade". Juri se junija ne bo potegoval za stolček v parlamentu. (STA) TRST - Deželni svetnik Stranke komunistične prenove-Mavrične levice Roberto Antonaz v interpelaciji predsedniku Dežele Renzu Tondu trdi, da ima predsednik deželnega sveta Edouard Ballaman pištolo. Antonaz pravi, da je Ballaman (Severna liga) pred nekim nedavnim intervjujem pred novinarja položil na mizo pištolo. Na vprašanje, katero tuje mesto mu najbolj leži pri srcu, je predsednik deželnega parlamenta istemu novinarju odgovoril, da je to mesto Rim, trdi zastopnik deželne levice. Antonaz nadalje sprašuje predsednika deželnega odbora, če mu je znano, kateri državi pravzaprav pripada Ballaman. »Morda se čuti pripadnik Padanije, Furlanije ali pa območja Pordenona ali Az-zana. Najbrž pa se predsednik sveta FJK ima za prebivalca sveta, ki gleda na Rim kot na glavno me- sto neke tuje države,« piše še bivši deželni odbornilk za kulturo v Il-lyjevi vladi. Antonaz v svoji interpelaciji zahteva od Tonda tudi pojasnila, če mu je znano, da se tudi drugi deželni svetniki ali njihovi spremljevalci pojavljajo v deželnih uradih in institucijah oboroženi. Mavrična levica je prepričana, da bi moral deželni parlament s posebnim zakonskim določilom prepovedati deželnim svetnikom in funkcionarjem ter vsem obiskovalcem vstop v deželno palačo s pištolami ali z drugim strelnim orožjem. Taisti deželni zakon - pravi Antonaz - bi moral vzpostaviti posebne svetniške edinice za varnost, ki bi ščitile zakonitost in v tem okviru tudi razorožile deželne svetnike, ki zahajajo na seje s pištolami. Zastopnik Mavrične levice računa, da bo Tondo razčistil »primer Balla-man« in to v najkrajšem času. / ALPE-JADRAN Petek, 8. maja 2009 3 ČEDAD - Prvi del pokrajinskega kongresa SKGZ za Videmsko Solidna gospodarska osnova pogoj za močno in avtonomno manjšino V razpravi tudi o drugih perečih problemih Benečije, Rezije in Kanalske doline - Drugi del kongresa junija PORDENON Za vodjo teroristične ČEDAD - Pomen, ki ga ima gospodarstvo za SKGZ, je razviden že iz samega naziva Zveze in izhaja iz prepričanja, da je gospodarska osnova potrebna za močno in čimbolj avtonomno manjšino. V vi-demski pokrajini, kjer so bili in so demografski trendi in socio-ekonomski pokazatelji zelo zaskrbljujoči, je to pravzaprav pogoj za preživetje manjšine. Benečija in Rezija sta od obdobja popotresne obnove do krize devedesetih let imeli v manjšinski gospodarski mreži precejšen prostor. Danes neko ekonomsko jedro slovenske manjšine na Videmskem predstavljata sicer uspešna Kmečka zveza in Servis SDGZ, a to je odločno premalo. Kakšna je strategija Zveze na gospodarskem področju in še zlasti, kaj je treba narediti na Videmskem in kaj lahko naredi SKGZ, da se slovenska manjšina socialno in ekonomsko okrepi? Predsednica SKGZ za videmsko pokrajino Iole Namor je tako uvedla prvi del pokrajinskega kongresa Zveze v sredo v Čedadu, ki je bil osredotočen v glavnem na gospodarsko problematiko, s katero je seveda povezan tudi jezikovni in kulturni razvoj. Uvodoma so izčprno sliko o slovenskem gospodarstvu v FJK podali predsednik Sklada Trinko Igor Pahor, predsednik delniške družbe KB 1909 Boris Peric in predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Nato se je razvila živahna razprava, v katero so posegli Fabio Bonini, Michele Obit, Stefano Predan, Živa Gruden, Da- Prvi del pokrajinskega kongresa SKGZ za Videmsko je bil v veliki meri posvečen gospodarski problematiki nm niela Lauretig in Erika Floreancig. Skupna ugotovitev je bila, da je treba vlagati v izobraževanje, kajti človeški resursi so temeljnega pomena za vsak razvoj. V Benečiji, Reziji in Kanalski dolini je seveda treba obenem vlagati v znanje slovenskega jezika, za kar se je posebej zavzela Živa Gruden, ki je opozorila na jezikovno šibkost, ki se pojavlja že na preddiplomski stopnji. Potreben je tudi razvojni načrt, je bilo poudarjeno, in to bo gotovo naloga novega pokrajinskega odbora v sodelovanju z gospodarskimi subjekti v SKGZ. Vsekakor gre za zahtevna vprašanja in tu je dolžna odigrati svojo vlogo Dežela Furlanija Julijska Krajina, kot je dejal predsednik Rudi Pav- šič, in tudi Slovenija lahko veliko pripomore s tem, da vlaga v svojo obmejno regij°. V nadaljevanju so bili določeni delegati in kandidati za deželni kongres SKGZ. Razprava se bo nadaljevala sredi junija, ko bo zaključni del pokrajinskega kongresa in bo izvoljeno tudi novo vodstvo. (NM) organizacije Eta ni sledu PORDENON - Potem, ko so se v nekaterih španskih medijih - in zelo na kratko tudi v nekaterih italijanskih vsedržav-nih časopisih - pojavile navedbe, da naj bi se v pordenonsko pokrajino oziroma v Maniago zatekel eden od šefov baskovske teroristične organizacije ETA Antonio Urruticoechea (oziroma Josu Ternera), so porde-nonski karabinjerji in policisti začeli s preverjanjem teh navedb, vendar vsaj za zdaj za njim niso našli nobenega sledu. Za Josuja Ternero so izdali tri mednarodne zaporne naloge, obtožen pa je terorizma in pokola. Španski mediji so namreč na podlagi nekaterih najnovejših fotografij Josuja Ternera, na katerih je bil vodja organizacije ETA slikan z nekim gradom v ozadju, sklepali, da naj bi šlo za obzidje gradu v Maniagu, vendar pa so karabinjerji to možnost izključili. Da je šlo najbrž za pomoto pri ugotavljanju, kje naj bi bile fotografije posnete, priča tudi podatek, da španske oblasti niso nikoli obvestile pristojnih italijanskih organov, da naj bi se Josu Ternera nahajal v Furlaniji. 4 Petek, 8. maja 2009 GOSPODARSTVO ANALIZA - Danes dopoldne na tržaški Trgovinski zbornici Dan gospodarstva Slabosti in anomalije tržaškega gospodarstva kot ščit proti krizi V Trstu kriza manj izrazita kot drugod - Med razpravljala tudi Fabec (KZ) in Tenze (SDGZ) TRST - V najnovejši številki periodične revije Trieste Economica, ki jo izdaja tržaška Trgovinska zbornica, tiskajo pa v tiskarni Graphart, bodo bralci našli tudi zanimiv dosje o gospodarski krizi. Njegovo branje je kar nekakšen uvod v današnji Dan gospodarstva, ki ga bo zbornica tokrat že sedmič zaznamovala s posvetom in razpravo o najnovejših gospodarskih gibanjih v pokrajini. Naj ponovimo, da bo Dan gospodarstva danes ob 10. uri v veliki dvorani Trgovinske zbornice, tokrat pa bo posebej posvečen gospodarskim stanovom, z namenom, da bi prek njihovih predstavnikov preverili, kako proizvodni sistem preživlja ta poseben trenutek in kakšne strategije ubira za izhod iz krize. To bo torej priložnost za izmenjavo mnenj in razpravo na osnovi analize gospodarskih in družbenih dinamik v pokrajini, ki jo je - kot je v tradiciji - po naročilu tržaške zbornice izdelal inštitut Tagliacarne iz Rima, sicer raziskovalni zavod zveze italijanskih trgovinskih zbornic Unioncamere. Na osnovi teh dinamik bo mogoče tudi oceniti, katere so prednosti ali slabosti posameznih proizvodnih sektorjev. Po pozdravih predstavnikov lokalnih oblasti bo ob 10.15 na vrsti uvodno poročilo predsednika Trgovinske zbornice Antonia Paolettija, ob 10.25 pa je na programu predstavitev rezultatov raziskave inštituta Tagliacarne z naslovom Tržaško gospodarstvo znotraj krize. Ob 10.45 bo na vrsti razprava, ki jo bo vodil direktor Piccola Paolo Possamai, sodelovali pa bodo naslednji predstavniki stanovskih organizacij: Dario Bruni za Con-fartigianato, Franca Fabian za CNA, Corrado Antonini za združenje indu-strijcev, Manlio Romanelli za Confcom-mercio, Franc Fabec za Kmečko zvezo, Niko Tenze za SDGZ, Franco Bosio za zadružno gibanje in Guido Valenzin za transport in logistiko. Če se vrnemo k dosjeju o krizi, ki bo objavljen v publikaciji Trieste Economica, je najbolj zanimiva ugotovitev, ki izhaja iz odgovorov intervjuvancev (Dario Bruni, Paolo Battilana, Franca Fabian, Edoardo Filipcic, Franco Sterpin Rigutti, Guido Valenzin, Franc Fabec in Niko Ten-ze), in sicer da »anomalije in specifičnosti tržaškega gospodarstva v nekaterih primerih učinkujejo kot ščit proti krizi«. In-tervjuvani so izrazili soglasno potrebo po preobrazbi zaupanja v konkretne akcije, ki so sicer delno že aktivne, in po izrabi te faze težav za okrepitev osnove podjetij, zato da bodo po koncu krize bolj konkurenčna. Intervjuji izražajo tudi izrazi- Pogled na tržaško industrijsko cono arhiv to nasprotovanje malodušju, ki lahko negativno vpliva na široko porabo, saj je ta še posebno pomembna v takem gospodarstvu, kot je tržaško, ki sloni na terciarnih dejavnostih. Neposredni učinki krize so bolj močni na področju logistike, medtem ko posredni učinki, predvsem na finančnem področju, povzročajo vznemirjenje med malimi podjetji, čeprav ta razpolagajo z ustreznimi podpornimi instrumenti, predvsem na področju kredita. Pokrajinsko kmetijstvo pa s svojimi, predvsem nišnimi produkcijami, za sedaj ne trpi resnejših posledic krize. Kot je povedal Fabec, naše kmetijstvo ni vezano na velike trge, ki jih je zajela kriza, vendar so bili kljub temu sprejeti nekateri preventivni ukrepi. Ob tem je dodal, da je Dežela FJK sklade za kmetijstvo zaradi krize prenesla na druga, bolj potrebna področja. Niko Tenze pa je povedal, da je kriza najbolj prizadela mednarodno trgovino in logistiko, kaže se tudi v zmanjšanju široke porabe in v gradbeništvu. Poleg ukrepov za olajšanje dostopa podjetij do kredita vlagajo na SDGZ veliko energije v čezmejne projekte, ob tem pa je najpomembneje zagotoviti pogoje, da bodo podjetja po krizi pripravljena na nov zagon. Zato se morajo posodobiti in reorganizirati, skrbeti za usposabljanje trgovcev in obrtnikov. Institucije pa jim morajo stati ob strani in jim pomagati tudi z davčnimi olajšavami, je sklenil predsednik SDGZ. Od Dežele 5,4 milijona evrov za tržaško pristanišče TRST - Deželni odbor FJK je na včerajšnjem zasedanju v Trstu odobril sklep o finančnem prispevku v vrednosti 5,4 milijona evrov tržaški Pristaniški oblasti. Ta je za prispevek zaprosila za izvedbo 7,5 milijona evrov vrednega projekta podpore pristaniških logističnih storitev, za dokončanje del na območju nekdanjega arzenala Sv. Marka in za druge posege znotraj pristanišča. Dežela odobrila raziskovalne projekta Objektiva 2 Deželni odbor je odobril projekte za industrijsko raziskovanje in konkurenčni razvoj, ki so jih pripravila podjetja iz Furlanije-Julijske krajine in ki bodo deležni financiranje po evropskem programu Cilj 2 v skupni vrednosti 7,2 milijona evrov. Prispevke bo prejelo 34 podjetij, ki so vložila prošnje na osnovi dokumenta deželnega programiranja sredstev Cilja 2. Gre za pomoč velikim industrijskim podjetjem za vlaganja v raziskovalne dejavnosti in konkurenčni razvoj. Fitch potrdila rating družbe Generali MILAN - Zavarovalna družba Generali ni več pod opazovanjem, saj ji je agencija za ocenjevanje kreditne sposobnosti Fitch potrdila rating AA- in odstranila dosedanji znak za morebitno znižanje ocene. Kot je zapisano v utemeljitvi, se je »tveganje refinanciranja zmanjšalo«, poslovni rezultati lanskega leta pa ne odstopajo od tistih, ki jih je agencija pričakovala. Dipiazza za sodelovanje med Ronkami in Benetkami TRST - Predsednik letališke družbe v Ronkah Roberto Dipiazza je včeraj odgovoril na izjave predsednika Veneta Giancarla Galana, ki je govoril o prešibki integraciji med letališči v severovzhodni Italiji. Dipiazza je naklonjen sodelovanju, ki je za Benetke nujno, vendar zavrača »prevzem«, kajti po njegovem mnenju je kljub sodelovanju potrebna tudi zdrava konkurenca. GOSPODARSKO SODELOVANJE - V organizaciji meddeželne finančne družbe Finest V Pordenonu seminar o partnerskem povezovanju s hrvaškim gospodarstvom PORDENON - Politično-institucionalni sistem mora biti v službi gospodarskega sistema, ki je hitrejši od politike. Dežela Furlanija-Julijska krajina je v tem smislu pripravljena pomagati za olajšanje dialoga in glede na Hrvaško z zanimanjem, saj jo z njo vežejo številni interesi. Tako je predsednik Dežele FJK Renzo Tondo včeraj v Pordenonu sklenil seminar, ki ga je organizirala finančna družba Finest in ki so se ga med drugimi udeležili hrvaški veleposlanik v Italiji Tomislav Vidoševič, ekonomski sekretar italijanske ambasade na Hrvaškem Paolo Palminteri in predstavniki gospodarskih krogov iz Italije in Hrvaške. Namen seminarja je bil opozoriti na možnosti itali-jansko-hrvaškega partnerstva in odgovoriti na vprašanja, ki jih zastavljajo podjetniki iz Furlanije-Julijske krajine in Veneta. Hrvaška se pripravlja na vstop v EU, potem ko je že postala članica Nata, in zato preureja svojo zakonodajo, da bi jo prilagodila evropski, je bilo izpostavljeno v Pordeno-nu, kjer so hrvaški predstavniki zagotovili interes za razvijanje vse tesnejših gospodarskih odnosov z italijanskimi podjetniki in za iskanje sinergij na vseh področjih, kjer je to mogoče. Ravno na to odprtost se je nanašal Tondo v svojem nagovoru, v katerem je izpostavil tako delo, ki ga izvaja Finest, kot zgodovinske vezi med Furlanijo-Julijsko krajino in Hrvaško. »V današnji Evropi, v kateri izginjajo ali so že izginile kompeticije, zmagamo ali izgubimo vsi skupaj,« je poudaril Tondo in tako pozval k skupnemu delu. Predsednik FJK Renzo Tondo na seminarju o sodelovanju s hrvaškim gospodarstvom I. EVRO 1,3363 $ +0,31 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 7. maja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 7.5. 6.5. ameriški dolar japonski jen 1,3363 132,72 91160 1,3322 131,17 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 43,6295 65 6120 9,0877 43,7360 66,0640 II lUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4487 0,88470 7,4485 0 88610 Ul 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona LF.OOt/U 10,4770 8,6200 10,6160 8,7350 1 1UI VCjKa M Ul la češka krona 26,463 15166 26,805 1,5089 JVIUCIIJM llallK estonska krona m^HTarcki T/*\nnt" 15,6466 276,60 15,6466 285,83 1 1 laU£.al->Kl 1U1 II 1 L poljski zlot 4,3038 1,5569 4,4135 1,5689 Kol ICIUJKI UUIOl avstralski dolar nAlnafCki IA\/ 1,7591 1,9558 1,7917 1 9558 uuiuai Ji\i icv romunski lev lit"/*\\/cki ifac 4,1180 3,4528 4,1592 3,4528 IILUVJM HLao latvijski lats hr37i ICKI roal 0,7091 2,8060 0,7093 2,8549 uicl£.ll|jpJ ical islandska krona ti lira 290,00 2,0601 290,00 2,0930 LUljIVa lila hrvaška kuna 7,3629 7,3744 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 7. maja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,38188 LIBOR (EUR) 0,8725 LIBOR (CHF) 0,95625 1,49375 1,8075 1,32125 1,52375 1,695 EURIBOR (EUR) 0,894 1,327 1,527 1,699 I ZLATO (999,99 %%) za kg 21.856,75 € -4,80 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 7. maja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,26 imttidci idada ft 71 +6,10 +6 17 KRKA 1 1 IKA KOPER 59,89 2316 +1,59 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 161,70 +4,04 +1,16 TELEKOM SLOVENIJE 240,88 159,99 +0,77 +0,77 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 29,99 DELO PRODAJA -rrm n/i en +0,13 AQ ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A BCM7 11 QQ _TQ QQ NOVA KRE. BANKA MARIBOR 9,79 h/ll imntcct +2,73 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 43,63 10,06 +1,32 +1,82 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 448,00 448,00 243,20 -0,22 -2,40 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 16,83 +1,51 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 7. maja 2009 -1,26 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,203 5,295 13 65 -2,20 -0,09 ailaniia BANCO POPOLARE BCA MPS 6,195 1 261 -2,50 +5,99 -1 48 BCA MPj BCA POP MILANO EDISON 4,88 -3,56 +118 EDISON ENEL ENI 0,99 4,2175 1668 -1,40 FIAT FINMECCANICA 7,47 10 73 -0,66 -5,20 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,20 -2,00 +1,00 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,475 1517 -2,17 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 14,49 -3,93 -2,16 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,4025 8,335 1 57 -3,67 -2,40 +0 19 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,307 +0,16 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,38 17,98 -4,92 -1,96 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,2625 5,235 +2,84 -1,87 -1 40 TENARIS TERNA 0,9475 10,79 +3,15 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,505 0,4305 10 78 +2,04 -4,01 UNICREDIT 1,984 -4,09 -3,34 SOD NAFTE (159 litrov) 56,31 $ -0,70 IZBRANI BORZNI INDEKSI 7. maja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.830,61 924,47 +1,24 +0,88 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.828,49 904,70 1.484,12 528,39 231,62 1.635,32 10.520,78 1.924,15 +7,76 +4,89 +2,11 +4,77 +6,83 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.409,85 1.716.24 907,39 934,77 4.798,18 4.381.25 3.251,52 2.059,41 982,70 2.406,08 9.385,70 2.241,60 17.217,89 2.597,45 12.116,94 -1,20 -2,44 -1,32 +1,32 +1,69 -0,35 -0,97 +2,03 +3,25 -1,28 +4,55 +2,87 +2,27 +0,19 +1,37 +6,47 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 8. maja 2009 5 ŽARIŠČE Namerno ustvarjanje panike? Adrijan Pahor V času hude gospodarske krize je kot naročena planila v javnost novica o širjenju nekakšnega kombiniranega virusa, deloma človeškega in deloma ptičjega, imenovali so ga virus prašičje gripe H1N1, ki se je sposoben razvijati v človeškem organizmu, pa tudi prehajati z enega človeka na drugega brez posrednika, kar je nadvse skrb vzbujajoča zadeva. Kljub temu, da še zagotovo ne vemo, koliko je nevaren, je Svetovna zdravstvena organizacija zagnala vik in krik zaradi možne epidemije širšega obsega, stopnje smrtnosti, v primeru, da bi virus mutiral v nevarnejšo različico, tako da se kot v prejšnjih primerih tudi tokrat rišejo nesluteni scenariji o tem, kolikšna bo razsežnost nove pandemije in do kakšne katastrofe lahko privede naš globalizirani svet. Spomnimo se samo vsega direndaja povezanega s »sarsom« (netipična pljučnica) in še bolj tistega, povezanega s ptičjo gripo in to ne da bi zmanjšali pomen oziroma nevarnost, ki sta jo obe bolezni na svojem pohodu povzročili. Sars je približno v treh mesecih okužil devet tisoč ljudi v tridesetih državah in povzročil 774 žrtev, vendar je bilo najpomembnejše pri vsej zadevi to, da je Svetovna zdravstvena organizacija uspela vzpostaviti nekakšno ravnovesje med pre- tiranim strahom pred možnimi posledicami in realno stopnjo nevarnosti. Globalizirani svet je bil od padca berlinskega zidu postavljen kaj nekajkrat pred pomembne preizkušnje (finančne krize, terorizem, razne epidemije), ki nas vedno znova opozarjajo, da živimo na istem planetu in da moramo skupne problem reševati s skupnimi močmi. Tudi izbruh pandemije nove gripe, ki se, kot zgleda, vendarle umirja, dokazuje, da nas veže skupna usoda, in da ni nič manj varen pred virusom tisti, ki ima boljši zdravstveni sistem oziroma ima na razpolago več sredstev. Bolj se namreč svet odpira, bolj smo ranljivi: če se izvedenci sprašujejo, koliko ljudi bi podleglo virusu, če bi danes izbruhnila pandemija v vsej svoji razsežnosti (španska gripa je leta 1918 pobrala blizu šestdeset milijonov ljudi), preti bolj kot bolezen sama tista nepredstavljiva in neslutena dimenzija človekovega duha, ki se lahko iz stopnje obvladljivega in pričakovanega strahu sprevrže v stanje nekontrolirane panike. To paniko največkrat umetno ustvarja »sedma sila«, ki pogosto težo določene novice tudi zaradi večje medijske odzivnosti potencira do neslutenih meja. Spomnimo se na primer polemik v zvezi s poročanjem o potresu v Abrucih ali pa o katastrofalnem indonezijskem cu-namiju, ki naj bi celo premaknil za malenkost zemeljsko os z vsemi pogubnimi posledicami na letnih časih. Take in podobne preizkušnje bi morale posredovati človeštvu določene smernice za nadaljnje ukrepe v zvezi s tem, kako ravnati v bodočnosti oziroma v naslednji krizi. Visoka cena, ki je bila plačana pred nekaj leti v zvezi s sarsom in ptičjo gripo, podkrepljena s človekovim strahom pred neznanim, narekuje trezno presojo in razmislek o tem, ali se splača zaigrati na protekcionistične in antigloba-lizacijske strune v imenu nekakšne samozaščite danes, ko nam (še vedno) grozita gospodarska kriza in t.i. prašičja gripa. Verjetno je prav zato prejšnji teden tudi Svetovna zdravstvena organizacija nasprotovala omejitvi potovanj in drugim restrikcijam, saj se je na podlagi izkušenj proti tovrstnim viralnim okužbam najbolje braniti s sodelovanjem, objektivnim informiranjem, koordinacijo posegov in izboljšanjem higienskih razmer posebno v tistih državah, v katerih je prišlo do izbruha epidemije. In vse to brez nepotrebne panike, upajoč, da ta virus ali kak neznani »The Big One«, kot ga imenujejo, ne bo sprožil pandemije, ki jo naš prenatrpani svet že dolgo pričakuje. kulinarični kotiček Ribji kuskus Sicilija je dežela, kjer so vsi zavojevalci pustili svoja znamenja, od Grkov, Feničanov, Kartažanov, do Arabcev in Normanov. Vsi so doprinesli bodisi kulturnemu bogastvu, kot bolj prozaični kulinarični tradiciji. Še zlasti bogata je arabska kulinarična zapuščina, predvsem na zahodni Siciliji, okrog Trapanija, mesta, kjer je marsikateri slovenski fant služil vojaški rok. Prav v Trapaniju je ena najbolj tipičnih jedi ribji kuskus. Ker je jed široko razširjena, obstajajo zanjo številni bolj ali manj komplicirani recepti. Še sama priprava kuskusa, če hočemo slediti arabski tradiciji, je zapletena in jo zato odsvetujem. Raje se odločimo za kuskus, ki ga najdemo v vsaki malo večji trgovini z jestvinami in katerega priprava je na moč enostavna: dovolj bo, da sledimo navodilom na embalaži. Kar zadeva omako, s katero bo postal kuskus edinstvena in slastna jed, je receptov, kot sem dejal, na pretek. Odločil sem se za enega najbolj enostavnih, ki najbrž ni tisti, po katerem so nam ga ponudili med zadnjim potovanjem na Sicilijo, zagotavljam pa, da je zelo okusen. Torej, kuskus pripravimo po navodilih, ki so na škatli za omako pa potrebujemo: 800 g raznih rib (kirnja, zobatec, škarpena, tuna), 500 g kalamarov, 500 g pedo-čev in vongol, 500 g olupljenih gam-berov ali škampov, 1 čebulo, 2 stroka česna, 1 korenček, 1 steblo zelene, 150 g na kocke narezanega paradižnika (češnjevca) ali pol pločevinke pelatov, peteršilj, olivno olje, sol poper, kocko ribje juhe, če je nočemo sami pripraviti, kar pa bi nam vzelo nekaj časa več. Čebulo drobno sesekljamo in jo na olju prepražimo s sesekljanim česnom in na drobne kocke narezanim korenčkom in zeleno. Ko se zelenjava zmehča, dodamo paradižnik, nato pa še narezane kalamare, sledijo očiščene in na kose narezane ribe, ki smo jim odstranili kosti, nazadnje pa še gambere in školjke. Solimo (previdno, ker so tako ribe kot školjke slane same po sebi) in popramo in pokrijemo in počakamo, da se školjke odprejo, nato dodamo še sesekljan pe-teršilj. Pustimo, da se nekaj minut kuha, da se pač omaka nekoliko zgosti, medtem pa skuhamo kuskus po navodilih na embalaži, vendar ne v vodi, temveč v ribji juhi, ki smo jo pripravili s kocko. Kuhamo, dokler se zrna kuskusa ne omehčajo, nakar ga odcedimo. Segrejemo pečico na 80 stopinj in vanjo porinemo kuskus, ki smo mu prilili četrtino ribje omake in ga dobro premešali. Pokrijemo s pokrovko in pustimo 10 minut v pečici. Ko vzamemo kuskus iz pečice, ga stresemo na širok krožnik in pokrijemo s preostalo omako in ribami. Dober tek! Ivan Fischer TOPOLOVO - Danes v okviru projekta Koderjana Srečanje s slovenskim literatom Iztokom Geistrom Iztok Geister bo danes gost v Juljovi Hiši v Topolovem TOPOLOVO - Že tretje leto zapored je v Topolovem, kjer vsako leto poteka znamenita prireditev Postaja Topo-love, na sporedu srečanje s pesnikom ali pisateljem v okviru projekta Koderjana, katerega pobudnika sta KD Ivan Trinko in Društvo Topolouove. Vsako leto organizatorji na počitnice v vasico v Nadi-ških dolinah povabijo znanega književnika, ki tam preživi nekaj dni, na podlagi svoje izkušnje z domačini pa mora nato ustvariti novo delo, ki bo objavljeno v elegantni brošuri z omejenim številom izvodov in predstavljeno na naslednji izvedbi Postaje Topolove. Letošnji gost Ko-derjane je slovenski pesnik in pisatelj Iztok Geister, srečanje z njim pa bo danes, ob 18. uri, v Juljovi Hiši v Topolovem. Geister, ki je po rodu iz Kranja, je pisati začel že v dijaških letih, ko je s prijateljema Markom Pogačnikom in Marjanom Cigličem pripravljal šolsko glasilo Plamenice. Leta 1966 je iz njihovega sodelovanja nastala konceptualistična skupina OHO, Geister pa si je nadel psevdonim Plamen in začel objavljati avantgardno poezijo. Ob Šalamunu je z njo postal eden najvidnejših predstavnikov slovenske neoavantgarde 70. let. Po konkretni poeziji pa se je nato posvetil predvsem naravoslovni in ornitološki esejistiki (je namreč tudi eden izmed ustanoviteljev Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije), zatem pa je spet pisal pesmi, literarne eseje, radijske igre in prozo. V zadnjih petnajstih letih je objavil sedemnajst knjig, ki so v slovenski besedni umetnosti odprle novo jezikovno in žanrsko poglavje nekje med esejistiko, prozo in naravoslovjem, tako da njegovo delo pripada vrhu slovenske književnosti. Prejel je že tudi tri pomembne nagrade: leta 1969 Zlato ptico za poezijo, leta 2001 Rožančevo nagrado za esej in leta 2004 nagrado Prešernovega sklada za prozo. Njegove zadnje prozne knjige so: Levitve (2001), Pospala poželenja (2002) in Mojster zloženih peruti (2003). V prejšnjih letih sta bila gosta Ko-derjane Iztok Osojnik in Drago Jančar, v okviru zanimive pobude pa sta tako nastala pesniška zbirka 111 ur oziroma delo Zapiski iz Schiavonie. Letošnji gost pa se je odločil za fotografski projekt, ki se navezuje na stare spise Milka Matičeto-va o malih divjih živalih iz Nadiških dolin. (NM) KRIŽ PRI SEŽANI - Na odkritju govornica ministrica Ljubica Jelušič Mladi postavili spomenik padlim v narodnoosvobodilni borbi Prireditev v Križu je sklenil koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič z dirigentko Pio Cah o. knez KRIŽ - V Križu pri Sežani so vaški praznik sv. Križa 3. maja obeležili nadvse slovesno, saj so ob vaški tržnici starin, domače in umetnostne obrti in odprtju otroškega likovnega ex tempora odkrili spomenik šestim padlim v NOB in enemu umrlemu v koncentracijskem taborišču. Spomenik, postavljen pri cerkvi, je zaključek večletnega projekta vaščanov vasi Križ, Šepulje in Filipčje Brdo. »Že 1. sv. vojna je na Primorskem pustila svoj pečat. Ko so se drugi privajali na kraljevino Jugoslavije, so se naši predniki znašli pod okupacijo italijanskega fašizma. Tu so uvoženi učitelji iz južne Italije odločno izvajali projekt raznarodovanja, saj so v šolah otroci smeli govoriti samo italijansko. Tu je bilo težko biti Slovenec. Izkušnjo fašizma, ki je druge v Sloveniji doletela šele z 2. sv. vojno leta 1941, so tukaj imeli že kmalu po 1. sv. vojni. Tu je rodoljubje imelo poseben obraz - obraz mladih Tigrovcev, štirih bazoviških žrtev, ki jih je leta 1930 italijansko fašistično posebno sodišče obsodilo na smrt in dalo ustreliti na gmajni pri Bazovici. Od Tigrovcev do aktivistov OF, od partizanov do internirancev, od zverinsko mučenih domačih rodoljubov do počasnega umiranja v koncentracijskih taboriščih - Primorci smo imeli pred sabo preizkušnje, ki nas povezujejo ne glede na starost, spol in vero. Mi, potomci primorskih partizanov, upornikov, borcev za svobodo in neodvisnost, razumemo, da je za srečo miru treba zastaviti veliko svojega poguma, in da je za srečo miru treba poznati svojo domovino,« je med drugim poudarila slavnostna govornica, slovenska ministrica za obrambo, dr. Ljubica Jelušič. Navezala se je tudi na osamosvojitveno vojno in aktualni čas ter poudarila, da je potrebno ob grenkih spominih in spoznanjih o svo- jih sosedih stopiti korak naprej, kjer sosed sosedu ne bo več sovražnik, ampak zaveznik. O spomenikih pa je dejala: »V zmedi konca nekdanje Jugoslavije smo pozabili na spomenike. Postalo nas je sram teh spomenikov, posebej partizanskih.« Vendar pa so spomenik v Križu postavili prav vnuki bojevnikov za svobodo in vrednote domoljubja. Pobudnik projekta mladi Križan Matjaž Može je svoji noni, Anici Starc - Ja-kopovi, obljubil, da bo padlim postavil obeležje in tako so te tri vasi, ki spadajo v Krajevno skupnost Tomaj in so kot edine vasi Krasa, ki niso imele spomenika NOB, dobile to veličastno delo, ki ga je izdelal domači mladi ljubiteljski kamnosek Matej Umek. Spomenik je izdelan iz kraškega kamna iz vrhoveljske-ga kamnoloma in je visok kar tri metre. Predstavlja plamen (ognjeni boj), ki se dviga iz tal, končuje pa se s plamenico kot simbolom miru, vanjo pa je vpeta peterokraka zvezda. V ta plamen je vstavljena spominska plošča z imeni padlih. Spomenik je skupaj s sežanskim županom Davorinom Terčonom odkrila ministrica Ljubica Jelušič. V kulturnem programu je Petra Čebokli zapela slovensko himno, Bojan Podgoršek je program oplemenitil z recitalom pesmi, ki so jih v vojnem času napisali vaščani iz Križa, prireditev pa je sklenil koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič z dirigentko Pio Cah, ki je pojoča legenda premnogih prireditev na Primorskem in zna v srca Primorcev prinesti spomin na upor, zmage in velike dni iz težke in borbene preteklosti. Koncert je zbor zaključil pred več kot 600 obiskovalci zaključil s pesmijo Vstajenje Primorske. Olga Knez 6 Petek, 8. maja 2009 ITALIJA / IMIGRACIJA - Notranji minister Maroni: To je zgodovinski dan 227 ilegalnih priseljencev poslali nazaj v Libijo Združeni narodi zaskrbljeni - Zdravniki brez meja: Dogodek je grozljiv RIM - Več kot 200 nezakonitih priseljencev, ki so v sredo pripluli v bližino Italije, so italijanske oblasti včeraj izgnale nazaj v Libijo, kjer so začeli svoje popotovanje proti Evropi. Kot je zatrdil notranji minister Roberto Maroni, gre za pomemben preobrat v boju proti nezakonitemu priseljevanju. »Libija se je strinjala, da znova sprejme migrante, ki so se odpeljali z njene obale ... Gre za preobrat v boju proti nezakonitim migracijam. Za to gre zahvala intenzivnemu diplomatskemu delu, ki smo ga skupaj s Tripolijem opravili v minulih letih,« je v televizijskem pogovoru dejal Maroni in dodal, da gre za »zgodovinski dan«. 227 nezakonitih priseljencev je v morje med Malto in Italijo priplulo na treh čolnih. Ob tem je med Malto in Italijo kot že večkrat doslej izbruhnil spor, katera od njiju bi morala poskrbeti zanje - medtem ko je Italija trdila, da so v malteških vodah in torej odgovornost Malte, je slednja vztrajala, da je najbližje pristanišče na italijanskem otoku Lampedusa in da jih je torej treba odpeljati tja. Po dolgem pregovarjanju je priseljencem iz Severne Afrike pomagala italijanska ladja. Maroni je glede tega ostro kritiziral Malto. Kot je dejal, je Italija že več kot 600-krat rešila priseljence iz malteških voda, sedaj pa so se odločili, da »bodo posredovali le tam, kjer je to naša naloga«. Novo sodelovanje z Libijo bi lahko po besedah ministra pomagalo rešiti spore med Rimom in Valletto. Omenjeno zadnjo skupino priseljencev so medtem z dvema čolnoma obalne straže in policijskim čolnom že prepeljali nazaj v Libijo, pri čemer na italijanska tla niso niti stopili. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) se je na ravnanje Italije že ostro odzval in izrazil »zaskrbljenost« nad dogajanjem. »Priseljenci niso mogli vložiti nobenih prošenj za politični azil, saj jih niso niti sprejeli,« je opozorila predstavnica UNHCR Laura Boldri-ni. Prav tako predstavnik UNHCR Ron Redmond je medtem poudaril, da je celoten dogodek zelo nepregleden, da nimajo nobenih podatkov o nacionalnosti priseljencev in ne vedo, ali so bili med njimi tudi prosilci za azil. Po podatkih UNHCR je v letu 2008 približno 75 odstotkov nezakonitih priseljencev, ki so se na čolnih prebili do Italije, zaprosi za azil in okoli 50 GRADBENIŠTVO Izdajali fakture, dohodkov pa niso prijavljali RIM - Italijanska finančna straža je prišla na sled preko pet tisoč gradbenim podjetjem, ki niso prijavljala dohodkov davčni upravi in so tako prihranila kake tri milijarde evrov, katerim je treba prišteti še približno petsto milijonov evrov neizplačanega davka na dodano vrednost. To je rezultat operacije Pandora, ki so jo finančni stražniki sprožili leta 2006, pod drobnogled pa so vzeli obnovitvena dela pri zgradbah. V okviru preiskave so ugotovili, da so številna podjetja sicer izdajala fakture, s katerimi so lastniki hiš lahko koristili davčne olajšave, sama podjetja pa niso prijavljala svojega dobička. Po ugotovitvah preiskovalcev so to lahko delala tudi zaradi velikega števila na črno zaposlenih delavcev: financarji so jih v okviru svojih kontrol namreč odkrili okoli deset tisoč. odstotkov jih tudi dobi neke vrste zaščito. Organizacija Zdravniki brez meja je medtem dogodek označila kot »grozljiv«. »Ta nasilna in cinična vrnitev je v nasprotju z mednarodnim pravom in je daleč od tega, da bi bila zgodovinski dogodek, kot namiguje italijanska vlada,« je ocenil vodja Zdravnikov brez meja v Italiji Loris de Filippi. Minister Maroni se je na vse te kritike odzval rekoč, da migranti niso stopili na italijanska tla, ampak so ostali v Libiji. »Kar se dogaja v drugih državah, pa ne more biti skrb italijanske vlade; mi skrbimo za tiste, ki pridejo k nam,« je menil in poudaril, da se Italija ravna v skladu z mednarodnim pravom. Maroni je pristavil, da bosta Italija in Libija od 14. maja skupno pa-truljirali libijske vode v skladu s sporazumom, ki sta ga sklenili lanskega decembra. Libijski mornarji se že dva tedna vadijo v Gaeti na izvidnicah italijanske finančne straže. GOSPODARSTVO - Vlada in sindikati zaskrbljeni Nemški tisk: Fiat naj bi zaprl dve tovarni v Italiji MILAN - Fiatov načrt za združitev z Oplom predvideva zaprtje več tovarn v Evropi, med drugim dve v Italiji, eno na severu in eno na jugu države. Tako je včeraj pisal nemški ekonomski dnevnik Handelsblatt. Časnik kot vir navaja dokument "Project Phoenix", ki ga je pooblaščeni upravitelj italijanskega avtomobilskega podjetja Sergio Marchionne v ponedeljek izročil nemškemu gospodarskemu ministru Karlu-Theodorju Guttembergu med pogovorom o prevzemu Opla. V vodstvu Fiata niso hoteli komentirati informacije, ki pa je medtem že razburila italijanske politične in sindikalne kroge. Minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola je takoj pisal predsedniku Fiata Luci Corderu di Montezemolu in samemu Marc-hionneju, poudarjajoč, da italijanske tovarne morajo ohraniti središčno vlogo v reorganizaciji, ki jo načrtuje turinski koncern. Minister je poleg tega napovedal, da bo zahteval sestanek, na katerem bi predstavniki vlade in sindikatov lahko zadevo pretresli z vodstvom Fiata. Takoj so se oglasili tudi sindikati. Voditelj kovinarjev Fiom-Cgil Gianni Rinaldini je potrdil zahtevo po srečanju s Fiatom, poudaril pa je, da zapiranje tovarn v Italiji ne pride v poštev, sicer bo izbruhnil težak socialni konflikt. Marchionne se je medtem vrnil iz ZDA, kjer je med drugim napovedal, da bo postal pooblaščeni upravitelj Chryslerja. Že danes pa bo spet na Nemškem, da bi predstavil načrt za prevzem Opla ministrskemu predsedniku dežele Hessen Rolandu Kochu. Severna liga predlaga vagone samo za Milančane MILAN - Predstavniki Severne lige so včeraj spet presenetili javnost s svojimi že kar odprto rasističnimi stališči. Tokrat sta se »proslavila« milanski poslanec Matteo Salvini in kandidatka za milanski pokrajinski svet Raffael-la Piccinni. Salvini je predlagal, naj bi na milanski podzemski železnici rezervirali vagone samo za Mi-lančane. Piccinnijeva pa je menila, da bi bilo še bolje, če bi rezervirali vagone za priseljence. Predloga sta takoj izzvala ostre reakcije. Predstavnik Ljudstva svobode Aldo Brandirali je provoka-tivno dejal, da bi Salvinijev predlog lahko uresničili tako, da bi ljudem na obleke prišili zvezde različnih barv glede na raso. Voditelj Demokratske stranke Dario Freanceschini je ožigosal rasistična predloga in se vprašal, ali se res vračamo v temne čase. Načelnik skupine Italije vrednot v poslanski zbornici Massimo Donaldi pa je menil, da smo priča zaskrbljujočemu moralnemu propadu. Po vseh teh ogorčenih odzivih je Salvini umaknil svoj predlog, češ da je šlo za nedolžno provokacijo. Umrl kirurg Marcelletti: bo potrebna obdukcija? RIM - V sredo je v rimski bolnišnici San Carlo di Nancy umrl pe-diater in kirurg Carlo Marcelletti. Star je bil 65 let, v svoji uspešni karieri je operiral nad deset tisoč otrok, v zadnjem letu pa je zašel v sodne težave. Policija ga je aretirala zaradi domnevnih podkupnin, obtožen pa je bil tudi izmenjave nečednih sporočil z mladoletnim dekletom. Sodne težave so ga baje zelo potrle, zašel je v depresijo. Javna tožilka Elisabetta Ceniccola je zato včeraj blokirala njegov pogreb, saj obstaja sum, da je kirurg naredil samomor. Očim za zapahi: 4 leta je zlorabljal hčerko BRINDISI - Po štirih letih tihe bolečine se je štirinajstletnica končno le opogumila in materi zaupala, da jo očim spolno zlorablja. 63-let-nika iz Brindisija so včeraj aretirali: dolžijo ga spolnega nasilja nad mladoletnico. Prvič jo je moški posilil, ko je pred operacijo ležala v bolnišnici pod anestezijo, primeri nasilja pa so se nato redno ponavljali, vsakič pa ji je zagrozil, naj molči. Mati je opazila, da je s hčerko nekaj narobe. Pod pritiskom ji je dekle vse zaupalo, kve-stura iz Brindisija pa je sprožila sodni postopek. JUŽNA TIROLSKA - Zelo različne ocene bombnih antentatov Teroristi ali borci za svobodo? Predsednik SVP in bocenske Pokrajine Luis Durnwalder zelo zaskrbljen - Desnica zahteva komisarja na Občini Bocen BOCEN - Južni Tirolci, ki so v 60. letih prejšnjega stoletja izvajali atentate v okolici Bocna, niso teroristi, temveč domoljubi. Tako meni večina bocenskih pokrajinskih svetnikov, katerih stališče je po pričakovanjih sprožilo precej ostre polemike in razhajanja. Zadevo skuša sebi v prid izkoristiti italijanska desnica, oglasil se je tudi vodja Južnotirolske ljudske stranke (SVP) in predsednik Pokrajine Bocen Luis Durnwalder, ki svari pred ekstremisti na italijanski, a tudi na nemški strani. Večina pripadnikov nemške jezikovne skupnosti misli, da tisti, ki so takrat nastavljali bombe, niso bili navadni teroristi. Sicer ne ravno domoljubi, vsekakor politični ek-stremisti, ki so zašli na napačno pot. Zadeva je vse do danes ostala nedorečena, od časa do časa pa vzbuja polemike in strasti, ki jih zmerni politiki, kot je vodja SVP, težko krotijo. Politično priznanje domolju- Predsednik SVP Luis Durnvvalder bov-teroristov sovpada z ostro polemiko, ki jo je sprožil bocenski pod- župan Oswald Ellecosta (SVP). Najprej je 25. april grobo ožigosal kot praznik »italijanskih okupatorjev Južne Tirolske«, na praznični dan pa ni hotel zastopati bocenske mestne uprave na komemoraciji padlih italijanskih in nemških antifašistov, ki so umrli v nacističnih taboriščih. Župan Luigi Spagnolli (Demokratska stranka) je takoj odločno obsodil zadržanje podžupana, čigar stališče je spravilo v hude težave občinsko koalicijo med levo sredino in SVP. Tudi v tem primeru je javno posegel Durnwalder, ki je preprečil politično krizo občinskega odbora in obenem prisilil podžupana Ellecosto, da se je za svoje početje javno opravičil. Opravičilo pa ni dovolj za bo-censko Ljudstvo svobode, ki zahteva razpust bocenskega občinskega sveta in izredno komisarsko upravo, »češ da župan Spagnolli ni dovolj odločno branil antifašistične vrednote«. Polemike ob 25. aprilu razdvajajo tudi Demokratsko stranko, medtem ko se SVP v novem statutu nagiba k prepovedi, da bi na njenih volilnih listah kandidirali pripadniki italijanske jezikovne skupnosti. V Ljudstvu svobode so tudi (neupravičeno) razburjeni, ker pristojne oblasti nadaljujejo z ukinjanjem krajevnih italijanskih imen, ki jih je Južni Tirolski vsilil fašizem. Po mnenju južnotirolskega zgodovinarja Leopolda Steurerja je treba vzroke za zadnje napetosti iskati tako na nemški, kot na italijanski strani. »SVP že nekaj časa ni več stranka absolutne večine v bocenski pokrajini. V njenih vrstah si vse bolj utirajo pot skrajneži, zlasti med mladimi,« je prepričan zgodovinar. Tudi na italijanski strani se vse bolj uveljavlja skrajna politična usmeritev, ki postavlja pod vprašaj ne samo sožitje, temveč tudi celo t.i. južnoti-rolski paket. Skratka, kar nekaj negativnih pojavov, ki - kot rečeno - še kar skrbijo predsednika bocenske pokrajinske uprave. / RADIO IN TV SPORED Petek, 8. maja 2009 150 APrimorski ~ dnevnik DOLINSKA OBČINA - Obračun petletnega županovanja ob izteku mandata Šolnica Fulvia Premolin in njeno župansko poslanstvo Med uspehi upravljanje naravnega rezervata Doline Glinščice, obnova športnega centra, asfaltirane ceste, kanalizacija Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Pogovor z dolinsko županjo Fulvio Premolin o obračunu petletnega županovanja je potekal v delovnem vzdušju. Skozi zaprta okna je v njen urad neizprosno ropotal sveder in s svojim neusmiljenim »drrrrrrrr-drrrrrr« pisal podlago vprašanjem in odgovorom. Vrtal je in vrtal, ker tako pač velevajo dela o obnovi županstva. Ko bo poslopje dobilo novo podobo, bo tudi to delo postalo del obračuna. Kakšna je splošna ocena vašega petletnega županovanja? »Na splošno je obračun pozitiven.« Vsak župan bi tako odgovoril ... »Saj ne morem drugače ...(se prvič zasmeje, op. av.)« Dobro: kaj je bilo pozitivno? »V teku petih let so se zvrstila obdobja zelo trdega dela, velikih obremenitev, programiranja, pa tudi potrtosti, ker ne gre vse tako, kot bi moralo iti.« Kaj ni šlo tako, kot bi moralo? »Birokracija zahteva svoje. Le kdor dela in živi v taki strukturi, kot je občina, ve, da so v javnem sektorju zadeve veliko bolj zakomplicirane kot v privatnem. Kar v zasebnem sektorju traja mesec dni, traja pri nas tri, če se v tem času nič ne zatakne. Sicer se zadeva lahko zavleče za leto.« Zakaj pa se privatniki pritožujejo nad zavlačevanji občinske birokracije? »Mi smo zelo hitri!« V kolikem času izda vaša občina gradbeno dovoljenje? »Lahko tudi v enem tednu ali dveh. Odvisno, kdaj se sestane gradbena komisija. Akti se nato ustavijo v drugih inštitu-cijah, ki zahtevajo najmanj 90 dni za izdajo odgovora.« Namigujete na deželo? »Na deželo, na spomeniško varstvo, na zdravstveno enoto.« Vi ste imeli privilegirani odnos z deželo. »Kako to mislite?« Mislim na naravni rezervat Doline Glinščice. Zadeva je hitro stekla... »Začela sem jo, ko sem bila še pod-županja. Po izvolitvi za županjo je postalo upravljanje rezervata Doline Glinščice eden od ciljev naše uprave. Našli smo se trije subjekti: ob občini in deželi še srenja. Z njo smo podpisali tranzakcijsko pogodbo, potem smo vztrajali, da bi pridobili upravljanje rezervata, kar nam je končno tudi uspelo.« Takratni deželni odbornik za okolje Moretton vas je imel zelo rad ... »Ehh... (se drugič zasmeje, op. av). Ne samo Moretton! Vsa prejšnja deželna uprava, saj nam je dala precej finančnih sredstev. Dobili smo prispevke za obnovo vaških jeder: za Boljunec, Boršt, Kroglje, pa tudi za druge. Letos tudi za Dolino.« Ali ste dobili vsa ta sredstva zato, ker ste vi, županja, ženska? »Mogoče tudi zato. Ženske smo praktične in dinamične. Takoj vidimo, kje je srž zadeve, in smo vztrajne, dokler ne dosežemo rezultata.« Vprašanje je bilo drugače zastavljeno: večina upraviteljev je moških, in ti, mogoče, raje prisluhnijo ženski ... »Tega ne bi rekla. Marsikdaj te moški sogovorniki pustijo ob strani prav zato, ker si ženska.« Vas so tako pustili ob strani ob uradnem odprtju odseka hitre ceste La-kotišče-Rabujez, ko vam niso dali besede, čeprav ste bili ...na svoji zemlji. »Res. Mislim pa, da je obstajal takrat tudi politični razlog. Seveda: protestirala sem, kar je imelo nato pozitiven učinek.« Kateri? »Odtlej je podjetje Anas do naše občine še posebej pozorno.« Dvojezični napisi? »Da. Na državni cesti št. 14 so na območju naše občine vsi napisi dvojezični. Pred dnevi nas je obiskal odgovorni pri podjetju Anas, vprašala sem ga, kdaj bodo nameščeni primerni dvojezični napisi tudi na hitri cesti.« Odgovor? »V kratkem bo tudi za to poskrbljeno. Celotno: od Devina do nas.« Tudi to bo, navsezadnje, sodilo med pozitivne strani obračuna. »To bo zasluga skupne akcije treh slovenskih županov. A tudi drugih uspehov naše občine ni manjkalo.« Naštejmo jih. »Knjiga o Dolini Glinščice je prejela visoko priznanje Cardo d'argento. Občina ima avtorske pravice, knjigo imamo v prodaji; s tem, kar bomo iztržili, bomo krili del stroškov za Sprejemni center. Nadalje: pripravili smo interaktivni vodič. Ponosni smo na evropski projekt, povezan z Dolino Glin-ščice. Obnovili smo športni center; prekrili smo nogometno igrišče z umetno travo; precej smo uredili kulturni center, gleda- Fulvia Premolin kroma lišče Franceta Prešerna; končujemo igrišče za mlajše otroke; asfaltirali smo precej občinskih cest; uredili smo parkirišče v središču Prebenega; zgradili smo cel kup kanalizacije v vrednosti preko milijona evrov; dopolnjujemo kanalizacijo v gornjem delu Doline. Dovolj, dovolj! »Ne, ni še dovolj! Tudi na kulturnem področju ... « Kakšen je bil odnos do prebivalstva? »Mislim, da je bil dober, stik stalen. Mogoče je kdaj pa kdaj izostalo nekaj informacije.« Kot v primeru uvedbe novega načina ločenega zbiranja odpadkov? »V začetku je bilo nekaj protestov. Uvedli smo novost, spremembo, pretrgali staro navado. Sam pregovor pravi: stara navada, železna srajca ... Ampak: v zadnjih mesecih ni bilo več ugovorov.« Ali so občani z novim načinom kaj prihranili? »Tričlanska družina s srednjevelikim stanovanjem je leta 2004 plačala 168 evrov davka na odpadke. Letošnja tarifa znaša 160 evrov. Kljub splošnemu povečanju stroškov plača manj.« Odnosi z vašimi partnerji? »Partnerji?« Da: z vašo koalicijo, vašo večino. »Ah, ja ... Dobro dobri ... (se tretjič zasmeje, op.av.). Kdaj pa kdaj pride do kakih nesporazumov, ali podobno; malenkosti.« Nekateri pravijo, da preveč centralizirate delovanje. »Mogoče sem po značaju taka: ko vidim, da je treba nekaj rešiti, moram to rešiti, čeprav se obrnem na glavo. Je pa tudi res, da sem na občini dejansko cel dan.« Na začetku mandata ste občino delili s šolo ... »Mogoče se bom tudi vrnila. Nikoli se ne ve ... « Že med morebitnim drugim mandatom, ali pozneje? »Bomo videli.« Ko ste bili županja in šolska ravnateljica, ste si nakopali cel kup kritik opozicije. »A mesta ravnateljice nisem zapustila zaradi teh kritik. Enostavno: oboje je bilo pretežko breme. Z doma sem odhajala ob sedmih in se vračala ob devetih, desetih zvečer. Preveliko breme.« Tudi za družinsko življenje? »Prav gotovo je nastradalo. Sreča je, da imam velike otroke; mož je okoli ... « Blagor ženi, ki ima moža okoli ... »Eh ... (se četrtič zasmeje, op. av.). Sedaj se lahko posmejem. Otroci so zrasli, tako se lahko popolnoma posvetim temu poklicu, ali bolje rečeno - poslanstvu. Če pomislim na vse odgovornosti, da je za vse, kar koli se dogaja, kriv, odgovoren župan, je to naše res poslanstvo.« Kakšni so bili odnosi z opozicijo? »Na začetku, moram reči, niso bili najboljši.« Na začetku je Gombač diktiral tempo občinskih sej ... »Da, s celo vrsto vprašanj. Potem pa se je zavedel, da vsa tista pisarija ne privede nikamor.« »Omejili« ste ga ... »Sprejel je nasvet, da mora biti opozicija predvsem konstruktivna. Navsezadnje: občane zanima to, kar se dela, ne pa, da se govori in govori tja v en dan.« Odnos z drugimi predstavniki opozicije? »Je zelo dober, zelo korekten, obojestransko spoštljiv.« Kaj vam ni uspelo storiti v teh petih letih? »Mogoče reorganizacijo občinske strukture. Ta pa ni odvisna samo od mene; obstaja cela vrsta zaprek, predvsem v zakonodaji.« Z uslužbenci je bilo nekaj trenj ... »Recimo, da so bila. Kar pa ni bilo neposredno povezano z reorganizacijo strukture, temveč z združevanjem storitev z drugimi občinami. Pripravila sem načrt za združitev redarske službe, službe čiščenja cest in zelenja ter urada za osebje. Takrat se je osebje upiralo ... « Tudi prijavili so vas. »Da, a smo tudi zmagali.« Sedanji odnos z osebjem? »Oboji, jaz in osebje, dobro vemo, da delamo za dobro naših občanov, za naš prostor. Odnos s sindikati je dober. Vrata mojega urada so odprta. Vsem prisluhnem. Nihče ne more reči, da sem bila kdaj do koga nekorektna.« Marjan Kemperle BOLJUNEC - Predstavili so se kandidati SKP in SIK za upravne volitve v dolinski občini Enotna komunistična lista SKP-SIK Stranki se bosta predstavili s skupnim simbolom tako na upravnih kot na evropskih volitvah - V Dolini bo simbol dvojezičen - Na listi precej mladih V Boljuncu so včeraj predstavili združeno listo SKP-SIK kroma Stranka komunistične prenove in Stranka slovenskih in italijanskih komunistov se bosta tako kot na državni in deželni ravni predstavili s skupnimi simbolom tudi na upravnih volitvah v dolinski občini, in sicer v okviru koalicije, ki podpira župansko kandidatko in dosedanjo županjo Fulvio Pre-molin. Kot pravijo njuni predstavniki, je ta združitev zelo pomembna predvsem na lokalni ravni, z združenimi močmi pa bodo želi še trdnejše rezultate. Poleg tega je na volilnem seznamu mnogo mladih in je skoraj polovica kandidatov ženskega spola. To bo po mnenju komunistov, pa tudi Fulvie Premolin nenazadnje dodana vrednost. Kandidati na skupni listi SKP-SIK so Tatjana Turco, Igor Ota, Katja Spetič (neodvisna), Sergio Facc-hini, Sonia Komar (neodvisna), Roberto Filipaz, Liza Slavec, Alessandro Sgambati, Oskar Slavec, Ful-vio Svara, Nives Zerjul in Euro Parovel. Enotno komunistično listo ter kandidate in kandidatke sta predstavila včeraj popoldne v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu deželni tajnik SIK Stojan Spetič in pokrajinski tajnik SKP ter kandidat na evropskih volitvah Igor Kocijančič ob udeležbi dosedanjega podžupana Maurizia Sigo-nija in same Premolinove. Srečanje je bilo še zlasti priložnost za javno predstavitev skupnega na- stopa, je povedal Spetič, po mnenju katerega je to združevanje pozitiven znak. Poudaril je, da je prišlo pri sestavi volilnega programa do plodnega dogovarjanja, zdaj pa se levica lahko le okrepi. Čim močnejša bo levica, tem močneje bo znala kljubovati hudim nevarnostim, kot je gradnja petega transportnega koridorja v dolinski občini ali upli-njevalnika v Žavljah. Kar zadeva evropske volitve, pa naj bi združenim komunistom le uspelo prestopiti »nepravičen« prag 4 odstotkov glasov. Da bo treba v boj proti takim projektom vložiti več energije, je poudaril tudi Kocijančič. Dežela namerava namreč v kratkem obravnavati nekatere ukrepe, na osnovi katerih bodo lokalne uprave v zvezi z načrti, ki so »javnega pomena«, brez moči. Sploh je dogajanje v Italiji in v deželi nenaklonjeno samoodločanju lokalnih uprav, je opozoril Kocijančič, zato je potrebna budnost. Skupno nastopanje SKP in SIK je dalje sad programskega dogovora, ki ga je zaznamovalo veliko soglasje, je dodal. Zadnje petletno upravljanje je bilo v dolinski občini zadovoljivo za vse partnerje levosredinske koalicije, je še menil Kocijančič, zato je zdaj mogoče to sodelovanje le še izboljšati. A.G. / RADIO IN TV SPORED Petek, 8. maja 2009 TRST 151 FURLANSKA CESTA - Včeraj začetek del, ki naj bi trajala do konca leta Pri Fričih bodo uredili nov ovinek in 25 parkirišč Tržaška občina in deželna civilna zaščita sta za dela namenili milijon 700 tisoč evrov »Pa saj je tu promet gostejši kot na Korzu Italia,« je potarnal tržaški župan Roberto Dipiazza, ko se je v družbi občinskih odbornikov umikal nestrpnim voznikom na ovinku na Furlanski cesti (v višini hišne številke 441, več sto metrov nad Rumeno hišo), ki mu domačini pravijo pri Fričih. Tudi tu bo namreč tržaška občina s pomočjo deželne civilne zaščite uredila 25 novih parkirišč, »tako da se ne bodo domačini več pritoževali nad slanimi globami.« Dela so se začela včeraj dopoldne, ko so se člani deželne civilne zaščite pod poveljstvom Guglielma Berlassa lotili najprej čiščenja goste goščave pod cesto in sekanja dreves. Kot je poudaril odgovorni, bodo nato dolino zasuli z zemljo oziroma drugim materialom in tako utrdili nasip. Hkrati bodo poskrbeli za izgradnjo petnajstmetrskega lokastega podpornega zidu, saj podobno kot pri Rumeni hiši tudi na tem pobočju grozijo usadi. Dela bodo zahtevala tudi tridesetmetrsko zakritje potoka Castisina. Nad nasipom bodo uredili nov, veliko blažji, 36-metrski ovinek in 850 kvadratnih metrov veliko ploščad za parkirišča. Na novo urejenem območju bodo posadili nova drevesa in gredice, poskrbeli pa bodo tudi za avtobusno postajo, ki bo dovoljevala varen dostop do vozila. Da obljuba dela dolg, je opozoril občinski odbornik za javna dela, ko je prisotnim novinarjem orisal potek del, ki so bila od domačinov že težko pričakovana. Seznanil jih je z dejstvom, da bodo dela predvidoma trajala vse do konca leta, in s stroški, ki naj bi jih dela zahtevala: tržaška občina je zanje namenila 500 tisoč evrov, medtem ko je deželna civilna zaščita poskrbela za levji delež, in sicer za milijon 200 tisoč evrov. Kot rečeno, bodo tu na novo speljali cesto in uredili ploščad za 25 novih parkirnih mest. Furlanska cesta bo ostala vseskozi odprta za promet, je tudi zagotovil odbornik za javna dela, »seveda razen potrebnega zaprtja ob namestitvi oz. odstranitvi velikega žerjava in ob dostavi nasipnega materiala.« Mestna upravitelja pa sta novinarjem postregla še z novico, da bodo prihodnje leto v celoti asfaltirali Furlansko cesto, ki »deviško« pričakuje popravila. »Nihče ni doslej vložil niti žeblja v Furlansko cesto,« se je pobahal župan, ki se je medtem preizkušal tudi kot redar, ko je usmerjal voznike proti Kontovelu oziroma strmi Ulici Bernardi. (sas) Pri bodočem gradbišču sta se včeraj mudila tudi občinski odbornik za javna dela in tržaški župan kroma Stanje dečka z meningitisom je boljše Iz tržaške pediatrične bolnišnice Burlo so včeraj sporočili spodbudno novico, da se je zdravstveno stanje desetletnega dečka, ki je zbolel za meningitisom, izboljšalo. V soboto so otroka, ki obiskuje 5. razred osnovne šole Albina Bubniča v Miljah, prepeljali v Burlo, kjer ga še danes zadržujejo na oddelku za reanimacijo. Napolitano bo nagradil podjetje Genefinity Predsednik republike Giorgio Napolitano bo 9. junija v Rimu ob vse-državnem dnevu inovativnosti podelil t.i. Nagrado nagrad spin-off podjetju tržaške univerze Genefinity. Gre za priznanje, ki je namenjeno zmagovalcem tekmovanj, ki jih prirejajo ustanove s področja industrije, storitev, univerze in javne uprave. Podjetje Genefinity je septembra lani zmagalo na natečaju Start Cup v Trstu s projektom Ghost, s katerim je razvilo patent za olajšanje postopkov na več področjih. Novembra je zasedlo drugo mesto na tekmovanju za nacionalno nagrado za inovativ-nost, v začetku aprila letos pa je prejelo nagrado Festival mest za nagnjenost k tehnološkim inovacijam in za sposobnost razvijanja novih podjetniških zamisli. SESLJANSKI ZALIV - Po razsodbi deželnega upravnega sodišča Brezplačno kopanje v Castelreggiu Župan Ret: Za sedež Čupe treba premostiti le nekatere birokratske ovire - Občina bo danes začela čistiti območje Kopanje v Castelreggiu (foto Kroma) bo odslej brezplačno. Tako zagotavlja devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret, ki je dejansko že začel izvajati razsodbo Deželnega upravnega sodišča o usodi tega območja Sesljanskega zaliva. Danes bo občina na svoje stroške začela čistiti Castelreggio, za upravljanje bara, restavracije in kopaliških kabin pa bo v zelo kratkem času razpisala dražbo. Kaj pa sedeži jadralnih klubov Čupa, Sistiana 98 in Diporto nautico? Župan je prepričan, da je sredina razsodba rešila približno 80 odstotkov tega zapletenega vprašanja, sedaj pa bo treba premostiti nekatere birokratske obveze. »Za sedeže treh jadralnih klubov imamo na razpolago nekdanje parkirišče pri Castelreggiu z maksimalno gradbeno prostornino 1400 kubičnih metrov. To določa občinski regulacijski načrt,« pravi Ret, čigar uprava je včeraj v zvezi s Sesljanskim zalivom zabeležila še en uspeh. Pristojni deželni uradi so namreč odobrili okoljevarstveni načrt za sesljansko pristanišče, ki sedaj čaka na sklep deželnega odbora in na dekret predsednika dežele. Reta ne skrbi možnost, da se bo družina Ferrarese na razsodbo lokalnega upravnega sodišča pritožila na Državni svet. »To me v resnici ne zanima. Razsodba sodišča FJK je pravnomočna in to je za občino bistveno. Kaj je bilo do včeraj, je stvar preteklosti, bistveno je, da ne izgubljamo več časa in da na območju Castelreggia izvajamo to, kar načrtuje sedanja uprava in kar so načrtovali tudi moji predhodniki na županskem stolčku,« pravi župan Ret. BIROKRACIJA - Pošiljka je »potovala« celih štirinajst let Pošta po štirinajstih letih »obudila« TKB Parfumerije v središču Trsta očitno ni več (če je sploh kdaj bila...) in tudi zamejska banka je že zdavnaj zaprla vrata Parfumerije v središču Trstu ni več, v tem času pa je tudi Tržaška kreditna banka zaradi finančnega kraha zaprla vrata Pred štirinajstimi leti, točneje 17. avgusta 1995, je Tržaška kreditna banka po pošti poslala pismo neki tržaški parfumeriji. Ne vemo, če je šlo za dopis, položnico ali bančno sporočilo, vemo le, da se je pošiljka 29. aprila letos vrnila nazaj. Seveda ne na Tržaško kreditno banko, ki je ni več, temveč na podružnico Antovenete, ki ima sedež tam, kjer je bila nekoč slovenska banka. Do tukaj seveda nič čudnega ali nenavadnega, le da je pošiljka »potovala« skoraj štirinajst let, kar ni ravno kratko obdobje. Nihče (tudi na pošti ne) ni v stanju ugotoviti, kje je pismo v tem času sploh ležalo. Najbrž v kakem predalu, ki je bil dolgo časa zaprt in se je potem našel kdo, da je poskrbel, da se pošiljka končno vrne pošiljatelju, ki pa ga - kot rečeno - ni več. Pošta v kratkem sporočilu vsekakor obžaluje, da pisma TKB-ja z dne 17.8.1995 ni mogla dostaviti, ker se je tržaška parfumerija medtem preselila nekam drugam. / RADIO IN TV SPORED Petek, 8. maja 2009 152 USODA PODJETJA STOCK - Včeraj dosegli okvirni dogovor Kljub krčenju bodo po potrebi lahko zaposlovali Podpore delavcem v dopolnilni blagajni ter vlaganje v prenovo in usposabljanje Glede usode proizvodnih linij in uslužbencev tržaškega obrata podjetja Stock je bil včeraj na sedežu zveze industrijalcev v Trstu med podjetjem in sindikati dosežen okvirni dogovor, na podlagi katerega bo sicer prišlo do krčenja (od treh proizvodnih linij bo ostala ena, od 59 uslužbencev pa 21), a z upoštevanjem možnosti, da se bo število zaposlenih povečalo, če bo izgledalo, da bo obstoječe število nezadostno za zahtevano letno proizvodnjo dvajsetih milijonov steklenic oz. če se bo povečalo povpraševanje na trgu. Kot znano, lastnik Stocka, ameriška družba Oaktree, namerava od treh proizvodnih linij v tržaškem obratu ohraniti eno ter zmanjšati število zaposlenih od 59 na 21. Že na prejšnjem sestanku 29. aprila je bilo ugotovljeno, da bi 25 od 38 odvečnih uslužbencev lahko upokojili, preostalih trinajst pa bi dali v dopolnilno blagajno in na listo mobilnosti. Okvirni dogovor pa po besedah tržaškega pokrajinskega tajnika sindikata Cisl Luciana Bordina predvideva, da je število 21 uslužbencev izhodišče, saj se bo ob zagonu preostale proizvodne linije preverilo, ali zadostujejo za letno proizvodnjo dvajsetih milijonov steklenic, ki je cilj podjetja. V slučaju, da to število ne bo zadostovalo, bodo lahko poklicali v službo delavce v dopolnilni blagajni, če pa bo večje povpraševanje na trgu, bi se lahko uvedlo tudi drugo izmeno. Dogovor predvideva dalje tudi podpore delavcem v dopolnilni blagajni oz. na listi mobilnosti ter milijon in sedemsto tisoč evrov investicij v prenovitev proizvodne linije in usposabljanje osebja, ki bo ohranilo službeno mesto. Po Bordinovih besedah so s tem dogovorom omejili krčenje dejavnosti podjetja v Trstu, ki je tvegala popolno ukinitev, čeprav sindikatov nikakor ne veseli krčenje števila delovnih mest. Z vsebino dogovora so predstavniki sindikatov včeraj seznanili tudi delavce, za prihodnjo sredo pa je napovedano tehnično srečanje, na katerem bo govor o novi organizaciji dela, do katere bo prišlo spričo zmanjšanja števila proizvodnih linij. PREDAJA - Španija ga je izročila Italiji Lamacchia je v Italiji Mednarodni pregon je zahtevala tržaška kvestura Milvio Lamacchia po prihodu V Milan Španija je včeraj po več kot desetletnem begu izročila Italiji 50-letnega Milvia Lamacchio, ki ga je tržaško sodstvo obsodilo na skupno 13 let in pol zaporne kazni na podlagi preiskav mobilnega oddelka tržaške kvesture. Lamacchia je bil obsojen zaradi številnih kaznivih dejanj, od nenamernega umora do izseljevanja, prekupčevanja in ponarejanja javnih dokumentov. Mednarodni pregon je zahtevalo tržaško tožilstvo. Lamacchio so aretirali v Barceloni in je včeraj prispel na letališče pri Linateju, zdaj pa sedi v milanskem zaporu Opera. Lamacchia je bil specializiran v goljufijah v škodo samih žensk. Na begu je bil od leta 1995, potem ko je bil vpleten v preiskavo, med katero je dal nekaj izjav o sodelavcih policije. Na tej osnovi je sodstvo Milvio Lamacchia PRED PRIBLIŽNO 14 leti tudi sprožilo vrsto novih preiskav, v katere so bili vpleteni nekateri policisti tržaške kvesture. Lamacchio je v preteklosti že aretirala portugalska policija, vendar se je zaradi birokratskih za-pletljajev v zvezi z ekstradicijo kmalu vrnil na prostost. Leta 2000 ga je na Tenerifeju aretirala španska policija, tudi takrat pa se je iz podobnih razlogov izmuznil pravici. Konec leta 2008 so ga ponovno izsledili na Tenerifeju v družbi žene. Preiskovalci mobilnega oddelka tržaške kvesture so mu ponovno prišli na sled februarja. Ugotovili so, da je bival v Barceloni pod lažno identiteto in s ponarejenimi dokumenti. Španska policija ga je tako aretirala v marcu. Lamacchia je imel pri sebi osebno izkaznico z lažnimi podatki. V Mavhinjah za ovrednotenje domačih imen Člani mavhinjskega jusa so se odločili, da bodo v duhu ohranjanja domačega izročila in spodbujanja kulturnega razvoja celotne vaške skupnosti v domači vasi postavili šest kamnitih plošč z glavnimi imeni vaških predelov, Plac ali Gorisca, na primer. Vaška imena krajev odražajo namreč identiteto, zato so se jusarji odločili, da jih ohranijo in posredujejo tako priložnostnim obiskovalcem, kot seveda in predvsem mlajšim generacijam. Nove plošče bodo slovesno odkrili v soboto, 9. maja, ob 19. uri na mav-hinjskem Placu, kjer bo po krajših priložnostnih pozdravih (predsednika jusa Vasilija Pipana, devinsko-nabrežinskega župana Giorgia Reta in predstavnika Zadružne kraške banke - ki je omogočila postavitev kamnitih plošč) zaigrala nabrežinska godba na pihala. Konzul R Srbije ob Evropskem dnevu V počastitev Evropskega dne - 64. obletnice zmage nad nacifašizmom, bo Generalni konzul Republike Srbije v Trstu danes položil vence na spomenike padlih borcev NOVJ po sledečem razporedu: Trst - (bivše) vojaško pokopališče pri Sv. Ani ob 9. uri, Opčine - pokopališče ob 9.45, Bazovica - pokopališče ob 10.30, Dolina - Spominski park ob 11.15. SOCIALA - Pobuda treh občin Za solidarnost Časovna banka že deluje, junija v Sesljanu tudi novo okence Banke imajo običajno okenca, pri katerih nudijo svoje usluge: čez dober mesec bo tudi kraška časovna banka odprla svoje prvo okence in to v prostorih igralnega kotička Palček (Borgo San Mauro 124). Informacije o Časovni banki, skupni pobudi socialnih služb občin Devin-Nabrežina, Repentabor in Zgonik, pa že nudijo na telefonski številki 040 2907059 in na elektronskem naslovu bdt.pollici-no@gmail.com. Za Časovno banko skrbita psihologinja Antonella Celea in informatik Fabrizio Tomasi, kot nam je napovedala devinsko-nabre-žinska odbornica za socialno politiko in družino Daniela Pallotta, pa bodo 12. junija odprli nove prostore. »Igralni kotiček Pollicino-Palček je zelo dobro obiskan, posebno brezplačna lu-doteka, ki deluje ob sredah in petkih popoldne. Okence časovne banke predstavlja zanimivo obogatitev.« Časovna banka je kot znano baza podatkov, neke vrste datoteka, s po- kroma močjo katere si družine treh kraških občin izmenjujejo usluge: spremstvo v šolo ali na trening, popoldansko pomoč, organizacijo izletov. Vsakdo lahko ponudi nekaj svojega časa, v zameno pa dobi isto število ur. »V prihodnjih dneh bodo občani prejeli pismo, kateremu bo priložena tudi vpisna pola. Naša časovna banka predpostavlja neke vrste izmenjavo solidarnosti in prepričana sem, da bodo naši občani tudi tokrat radodarno sodelovali.« (pd) ŠPORT - Pol mesta bo v bistvu zaprtega za promet Giro v nedeljo v Trstu Na ulicah, ki sovpadajo s progo, bo veljala prepoved vožnje in parkiranja od 14. do 18. ure _ rK1iJar> Z OBALNE CESTE TRG UBERTÄ .VELIKI TRG GARIBALDI ^.^^fOr><*. TRG / NABREŽJE GRUMULA 1 _ V nedeljo se bo na tržaških ulicah zaključila druga etapa letošnjega Gira, zato bo za promet in za parkiranje veljala vrsta začasnih omejitev. Vse ulice, po katerih bodo kolesarili udeleženci Gira, bodo vsekakor v nedeljo zaprte za promet od 14. do 18. ure, ko naj bi se etapa zaključila. Že drevi bo ob 20. uri začela veljati prepoved parkiranja na nekaterih ulicah, ki bo veljala do ponedeljka ob 8. uri. Lastniki vozil ne bodo smeli parkirati na desni strani Drevoreda SantAndrea in v bistvu na celotnem nabrežju (na občinskem območju). Od jutri od 20. ure do ponedeljka ob 8. uri bo prepovedano parkirati na Trgu Citta di Santos in Ul. Giulio Cesare. Od jutri od 20. ure do nedelje ob 20. uri bo veljala prepoved parkiranja na vseh ulicah, na katerih bo proga Gira (izjema so parkirna mesta na pločnikih). V nedeljo bo od 7. ure do konca prireditve prepovedano parkirati na Miramarskem drevoredu, in sicer od železniške postaje do restavracije Marinella. V nedeljo bodo od 14. do 18. ure zaprte za promet vse ulice, ki bodo posvečene Giru, in okvirno vse ulice (ali del ulic), ki se križajo s progo. Od 18. ure dalje bo prepovedana vožnja po Miramarskem drevoredu od Rojana do železniške postaje. Na nekaterih ulicah bo smer vožnje spremenjena, drugod bodo preusmerjali avtomobile. Promet bodo vsekakor stalno urejali mestni policisti. Županova odredba in spremembe v prometu so objavljeni na spletni strani www.retecivica.trieste.it. Redni občni zbor ZSKD Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja 2009 ob 15. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (TS). Poleg predsedniškega in blagajniškega poročila ter poročila nadzornega odbora bo na dnevnem redu obravnava sprememb pravilnika o podporah članicam. Formalnemu delu bo sledilo delo v štirih delavnicah, ki jih bodo vodili zunanji izvedenci. Namenjene bodo evidentiranju problematike in odprtih vprašanj na posameznih področjih delovanja, na osnovi katerih bodo oblikovani predlogi in ukrepi za smotrno srednjeročno načrtovanje prioritet in smeri delovanja zveze in članic. DN: poletno središče za otroke Uprava Občine Devin Nabrežina prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 29. maja 2009. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, telefon 040 2017370. / RADIO IN TV SPORED Petek, 8. maja 2009 TRST 153 POEZIJA - Za grižljaj zemlje - Terra da masticare Marko Kravos in njegova dvojezična nagrajena zbirka Knjigo, kije lani prejela nagrado Obmejne pisave, so predstavili v sredo Pesniška zbirka Marka Kravosa Za grižljaj zemlje -Terra da masticare je v kavarni San Marco doživela krstno predstavitev NARODNI DOM - Obisk dijakov Srednje tehniške šole Koper Projekt spoznavanja obmejnega prostora Včeraj je bila na obisku v Trstu skupina dijakov Srednje tehniške šole Koper. V prostorih Narodnega doma so prisluhnili predstavitvi slovenske narodne skupnosti, ki živi v deželi FJK. O njenem zgodovinskem razvoju, organiziranosti, šolstvu, političnemu predstavništvu, gospodarstvu in kulturnemu delovanju sta spregovorila ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor in raziskovalka Slovenskega raziskovalnega inštituta Zaira Vidali. Obisk so dijaki nadaljevali z ogledom tržaškega mestnega središča in miramarskega gradu. Njihova spremljevalka profesorica Gilijola Mejak je povedala, da je to prva preizkusna ekskurzija, ki jo koprska šola uvaja z namenom, da med dijaki spodbuja spoznavanje in odkrivanje obmejnega prostora. Želijo si, da bi take ekskurzije postale utečena oblika šolske dejavnosti. (ZV) Včeraj danes Danes, PETEK, 8. maja 2009 VIKTOR Sonce vzide ob 5.43 in zatone ob 20.21 - Dolžina dneva 14.38 - Luna vzide ob 20.07 in zatone ob 4.47 Jutri, SOBOTA, 9. maja 2009 GREGOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,9 stopinje C, zračni tlak 1018,9 mb raste, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,5 stopinje C. 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. [13 Lekarne U Kino Od ponedeljka, 4., do sobote, 9. maja 2009 Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 9121294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija -Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (040 308248). www.farmacistitrieste.it AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »San Valentino di sangue«. ARISTON - »3o Nododocefest - International Documentary Film Festival«. CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »San valentino di sangue«; 16.10, 17.40, 19.10, 20.40, 22.10 »Star Trek«; 15.55, 18.00, 20.05, 21.40, 22.10 »X-Men, Le origini«; 17.45, 20.00, 22.15 »State of play«; 15.50, 17.45, 19.45 »Hannah Montana - The movie«; 20.00, 22.20 »Che - Guerriglia«; 16.05, 17.50 »Earth - La nostra terra«. FELLINI - 16.30, 20.00 »Mamma mia!«; 18.15, 21.45 »Questione di cuore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Il sangue dei vinti«. osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada www.scuola.fvg.it in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzio-ne.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. S. Anastasio, 12) do petka, 22. maja. M Izleti GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.05, 20.00, 22.00 »Lezioni d'amore«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »State of play«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.20, 23.40 »Stari, rad te imam«; 17.10, 19.10, 21.10, 23.10 »Še enkrat 17«; 17.20, 19.30, 21.40, 23.50 »Možje X na začetku: Wolverine«; 17.00 »Pošasti proti Nezemljanom«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »X - Men, Le origini«; 22.15 »Gran Torino; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Star Trek«; 18.30, 22.15 »Just Friend«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »Hannah Montana: The movie«; Dvorana 4: 16.30, 20.30 »Feisbum«; 20.30, 22.15 »Generazione 1000 euro«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »X - Men le origini«; Dvorana 2: 18.00 »Hannah Montana: The movie«; 20.00, 22.00 »Fuori menu«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »Star Trek«; Dvorana 4: 18.10, 20.10, 22.10 »San Valentino di sangue«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.00 »State of play«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski v ul. S. Anastasio 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT obveščata udeležence izleta v Kanalsko dolino v nedeljo, 10. maja, da je odhod avtobusa ob 7. uri s trga Oberdan izpred deželne palače, s postankom ob 7.10 na Opčinah, cesta 202, ob parkirišču nasproti bencinske črpalke. Prosimo za točnost. ZA IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA - od 14. do 17. maja, je še nekaj prostih mest! Obisk Kumrovca -muzej Josipa Broza Tita, Husnjako-vo, najpomembnejše najdbišče prač-loveka, Stubica, kmečki upori, Zagreb in Samobor. Informacije na tel. št. 040-637025 (Adriatica). IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA V ŠPANIJO: na tretji izmeni, 24.-31. maja, sta prosti še dve mesti. Informacije pri organizatorju potovanja, v agenciji Aurora. SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za kraško območje vabita na izlet z ogledom deželnega akvarija Aris v občini Rivignano v soboto, 16. maja. Za vpis in podrobnejše informacije kličite na tel. št. 040-2024053 ali 040-327229 (g.a. Milič). SPDT organizira v nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet na Krim (1107 m). Zbirališče ob 7.45 na trgu Oberdan in ob 8. uri pred hotelom Daneu na Opčinah, prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (338-5953515) ali Lauro (3487757442) ob večernih urah ali na naslov: mladinski@spdt.org. Še nekaj prostih mest. Vabljeni! SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repentaborska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 040-2171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. Vljudno vabljeni. KD O. ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika »Vini nel mondo« od 30. maja do 2.junija 2009. Za prijave in informacije kličite na št. 3403447695 po 19. uri (Tamara). PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. junija, izlet v Dobrovo - Goriška Brda ob priliki praznika češenj. Odhod ob 8. uri iz glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije v klubu ali na tel. št. 040228050. Čestitke 0 Mali oglasi MLAD IN RESEN FANT nujno išče katerokoli zaposlitev. Izkušnje ima kot tiskar in grafik. Tel. 040-773440. NA PADRIČAH SE JE IZGUBIL golden retriver svetle barve. Star je 4 mesece in sliši na ime Kora. Nosi ovratnico rdeče barve z belimi srčki. Poštenemu najditelju gre nagrada. Tel. 338-4997501 ali 339-1077589. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo za likanje in kot hišna pomočnica. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-200930. PRODAM izložbe in hladilnike za trgovino jestvin. Poklicati na tel. št.: 333-3655055. PRODAM ford fiesta, 1.400 diesel, 3 vrata, letnik 2004, prevoženih 48.000 km, full optional. Cena: 6.000 evrov. Tel. 040-200069 ali 328-4286064. PRODAM otroške copatke št. 24, primerne za Kraško ohcet, popolnoma nove, za 15,00 evrov. Tel. 3298012528. V BOLJUNCU na placu dajemo v najem večnamenski prostor. Tel. 3483667766. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo za pomoč bolnim in starejšim osebam (24 ur dnevno) ali za pospravljanje in pomoč pri likanju. Klicati na tel. št. 347-8601614. 5 Poslovni oglasi AGRITURIZEM V BREGU IŠČE izkušeno natakarico/ja. Tel. 040-8325063 MATEMATIKO USPEŠNO IN-ŠTRUIRAM. Tel. 00386-40300620 ZADRUGA LA QUERCIA IŠČE VZGOJITELJE/ICE. Zahteva se višješolska psihopedagoška izobrazba z izkušnjami na vzgojnem področju in s predšolskimi otroki. Curriculum na: Zadruga La Quercia - Corso Italia 10 - 34121 Trst, risorseumane@cooperativala-quercia.it H1 Osmice Draga Irina, sedaj boš poleg noše morala sešiti še srajčko za malega korenjaka MANUELA. Srečno, zdravo in veselo v troje vam želimo ponedeljkove šivilje v Boljuncu. Vse najboljše za tvoj 70. rojstni dan, bodi očka ANGELO z ljubeznijo obdan, mnogo sreče in zdravja ti, še na mnogo, mnogo lepih dni ti želijo hčerke tri. Suzy, Cinzia in Manuela z družinami. Pred 24 leti se je naša DAŠA rodila in vse nas razveselila. Iz živahne punčke se je v enkratno mamico spremenila in vse nas razvedrila. Še veliko lepih srečnih dni ti želimo in skupaj s tabo se veselimo. Vse najboljše iz srca naša draga Dašica. Vsi domači. CESARJEVI so odprli osmico v Sale-žu 24. Toplo vas vabimo na prigrizek in domačo kapljico. Tel. 0402296058. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Tel. št.: 048178377. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. 040-299442. KMETIJA KOMAR je v Logu odprla osmico. Poleg točenega in stekleni-čenega vina nudi domač prašičji prigrizek. Tel. 040-380749. Vabljeni! KMETIJA KRALJIČ ima odprto osmi-co v Prebenegu. Na razpolago so tudi mlade kokoši. Tel. 040-232577. MARIO IN ONDINA sta odprla osmico v Samatorci 17. Telefon 040229449. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481419956. NA KONTOVELU- Kamence je odprta osmica. Vabljeni! OSMICA PRI PIŠČANCIH: Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku 34. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudimo domač prigrizek. Tel. 040-327240. OSMICO sta v Medji vasi odprla Paolo in Robi. Točita belo in črno vidno ter nudita domač prigrizek. Tel. 040 - 208726. SALOMON v Rupi je odprl osmico. Tel. 0481-882230. ŠUBER ima odprto osmico na Opči-nah. / 53. občinska razstava vin in 12. razstava ekstradeviškega | oljčnega olja DANES - petek 8. maja 18.00 odprtje kioskov in otvoritev razstave ročnih del otrok iz vrtcev in osnovnih šol iz občine Dolina, vprostorih Mladinskega krožka 19.30 otvoritev fotografske razstave "Kar se v predalih skriva" v dvorani SKD Valentin Vodnik 20.00 otvoritev razstave "Veselo srce in pridne roke" Danile Tuljak v galeriji Torkla 20.30 otvoritev razstave "Tempus fugit" patchwork izdelkov Vilme Orel in Rossane Ramani na domačiji zraven galerije Torkla Od21.00 ure dalje koncert skupin "Trio Rio Abbazia Show" in "Makako Jump" sobota 9. maja 17.00 odprtje kioskov 18.00 parada starodobnih vozil 18.30 odprtje in nagrajevanje 53. občinske razstave domačih vin in 12. razstave ekstradeviškega oljčnega olja z glasbeno točko pihalnega orkestra Breg iz Doline Od20.30 dalje slovesno postavljanje maja nedelja 10. maja 16.00 odprtje kioskov 17.00 koncert Pihalnega orkestra iz Metlike 18.00 nastop folklorne skupine "Stu Ledi" 19.00 prihodparteijevinpartercnaGorico 20.00 ples z ansamblom "PrimorskiFantje " ponedeljek 11. maja 18.00 odprtje kioskov 21.00 koncert glasbenih skupin "Six Pack", "Grinders" in "Snifferson Family" torek 12. m^ja 18.00 nastop pihalnega orkestra Breg iz Doline 19.00 slovesno podiranje maja V/ u 0 s ■■ ■ At ™ J H3 Obvestila 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE gremo konec junija na dvodnevni izlet v Salzburg. Če tudi ti iz Trsta ali s Krasa hočeš na drugačen način praznovati letošnji Jubilej, pridruži se nam! Telefoniraj na tel. št.: 040-228647 (Klara), 040228462 (Sonja) ali 335-6434129 (Vojko). POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -Šc Melanie Klein in Slovenska prosve-ta obveščata, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 2. do 10. leta, odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje je možno vsako soboto od 2. maja do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8 ali po internetu. Info: tel. 328-4559414, www.me-lanieklein.org. AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi na srečanje na temo »Fizična aktivnost v naravi«, ki se bo odvijalo danes, 8. maja, s pričetkom ob 18. uri v prostorih »Kamnarske hiše« Igo Gruden v Na-brežini. Predaval bo zdravnik in profesor anatomije na tržaški univerzi Ful-vio Bratina. JUS NABREŽINA vabi vse člane na red- Bari 80 41 65 3 32 Cagliari 41 33 14 69 62 Firence 76 26 3 63 12 Genova 43 22 9 55 39 Milan 43 55 72 81 83 Neapelj 69 45 78 9 15 Palermo 31 30 73 22 70 Rim 67 86 79 20 54 Turin 2 25 81 11 43 Benetke 1 77 43 39 25 Nazionale 67 17 6 2 16 31 43 67 69 76 80 jolly 1 Nagradni sklad 3.625.090,31 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 54.516.651,25 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 10 dobitnikov s 5 točkami 54.376,36€ 1.268 dobitnikov s 4 točkami 428,83 € 50.818 dobitnikov s 3 točkami 21,40€ Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 1.359.409,00 € 2 dobitnika s 4 točkami 42.883,00 € 202 dobitnikov s 3 točkami 2.140,00 € 3.692 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 25.919 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 62.101 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ni občni zbor v drugem sklicanju danes, 8. maja, ob 20. uri v župnijski dvorani v Nabrežini. UČITELJI IN VZGOJITELJICE didaktičnega ravnateljstva Dolina vabijo na razstavo ročnih del na Majenci v Mladinskem krožku v Dolini od danes, 8. do 12. maja. Razstava bo odprta s sledečim urnikom: danes in v ponedeljek od 18. do 22. ure, sobota od 18. do 24. ure, nedelja od 16. do 22. ure ter v torek od 17. do 19. ure. V POČASTITEV EVROPSKEGA DNE -64. obletnice zmage nad nacifašiz-mom, bo Generalni konzul Republike Srbije v Trstu danes, 8. maja, položil vence na spomenike padlih borcev NOVJ po sledečem razporedu: Trst -(bivše) vojaško pokopališče pri Sv. Ani ob 9. uri, Opčine - pokopališče ob 9.45, Bazovica - pokopališče ob 10.30, Dolina - Spominski park ob 11.15. 75-LETNIKI s Proseka, Gabrovca in Kontovela vabijo vse soletnike na srečanje prvega sestanka v soboto, 9. maja, ob 19.30 v društveni gostilni na Pro-seku. FUNDACIJA ELIC - USTVARJALNA MAVRICA: kreativne delavnice za otroke (okvirno) od 6. do 12. leta starosti. V igri, z ustvarjanjem preko opazovanja, glasbe, telesnega izražanja in ročnega oblikovanja bodo otroci odkrili pomembnost našega odnosa z okoljem, od 16. do 18. ure, v soboto, 9. maja -Umetnost v listu; v nedeljo, 10. maja -Barvane note; na sedežu Fundacije ELIC, ul. Mazzini št.30, 5.nadstropje. Za informacije pokličite tel. št.: 040-390823 ali 333-478293, tudi leoelca@tin.it. OBČINA ZGONIK - ENOTNI OBČINSKI ODBOR ZA PROSLAVO 64-LETNICE OSVOBODITVE vabi v soboto, 9. maja, na »Nočni pohod mimo spomenikov padlim v NOB iz Samatorce v Zgo-nik v organizaciji AŠD Kras (zbirališče ob 19. uri pri vaškem spomeniku v Sa-matorci) ; v nedeljo, 10. maja, ob 11. uri, pred spomenikom padlim v Zgoniku »Osrednja proslava«. Sodelujejo MePZ Rdeča zvezda - Devin, šoli 1. maj 1945 in L. Kokoravec - Gorazd, taborniki RMV, Godbeno društvo Prosek. Govorila bosta poslanec RS Miroslav IKun in župan občine Milje Nerio Nesladek. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih 77 (Občina Zgonik) v soboto, 9. maja, od 15.30 dalje, »Delavnico slikanja na steklo« za otroke, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče na teritoriju zgoraj navedenih občin. Prost vstop. Vsi toplo vabljeni! TEČAJ NORDIJSKE HOJE SPDT organizira tečaj Nordijske hoje, ki bo v so- TRST botah 9., 16. in 23. maja, od 15.30 do 17.30 ure in bo vseboval pravilno tehniko hoje v naravi s pomočjo palic. Za prijave in informacije pokličite na tel. 040/220155 (Livio). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je v soboto, 9. maja, ob 8.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop na proslavi v Lo-kovcu. V torek, 12. maja, ob 20.45 redna pevska vaja. NORDIJSKA HOJA- SKD IGO GRUDEN vabi v soboto, 9. maja, ob 8.30 in v nedeljo, 10. maja, ob 9. uri na začetni tečaj z izposojo palic. Start pred društvom v Nabrežini. Vpis in info.: 349-6483822 ali 040-200620 (Mileva). SKLAD MITJA ČUK organizira kratke tečaje slovenskega jezika z izkušeno profesorico slovenščine (slovenščina za Italijane, začetna stopnja in nadaljevalna stopnja in izpolnjevanje v materinščini, pravopis in pisanje prošenj,...). Tečaj traja 12 ur, po dogovoru jih razporedimo v dva ali tri dni. Termini so predvideni v drugi polovici maja in v prvi polovici junija. Informacije po telefonu: 040-212289. Tečaje bomo organizirali, če bodo vpisani vsaj štirje tečajniki. V OKVIRU PRIPRAV na Ljudski misijon za Slovence v Trstu oktobra 2009, Slovensko pastoralno središče in Organizacijski odbor za pripravo misijona vabita v nedeljo, 9. maja, ob 17. uri v dvorano Marijinega doma v ul. Risorta 3, na srečanje z misijonarjem patrom Mirkom Veršičem in na pogovor o misijo-nu. Vsakdo bo imel priložnost povedati, kaj od misijona pričakuje, kaj ga žu-li in kaj predlaga. Vabljeni vsi! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 11. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, v Trstu, na srečanje z naslovom »Biti kristjan - pričevalec v današnjem svetu«. P. dr. Andrej Šegula bo v svojem predavanju spregovoril o življenju kristjana v današnjem svetu. Začetek ob 20.30. KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 11. maja, ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, tel. 040-360072. SKD VIGRED IN DRUŠTVO KRAŠKA HARMONIKA vabita v Štalco v Šem-polaju, v ponedeljek, 11. maja, ob 20.30 na kulturni večer »Diatonična harmonika med nami« in na predstavitev knjige Zorana Lupinca »Zbirka Skladb za diatonično harmoniko«. Knjigo bo ob prisotnosti avtorja predstavil radijski urednik in publicist Aleksi Jercog. Na kulturnem večeru sodelujejo še: etno-muzikolog Emil Zonta in harmonikarji društva Kraška harmonika. V Štalci je na ogled razstava »Hommage Kosovelu«, v organizaciji KD za umetnost Kons. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV prireja v ponedeljek, 11. maja, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v ul. Trento 8 predavanje na temo »Potovati je lepo in tudi koristno za zdravje«. Predavala bosta naš predsednik Marino Vocci ter pisatelj prof. Ulderico Bernardi. Vabljeni so vsi! JUS KONTOVEL obvešča, da bo redni občni zbor v sredo, 13. maja, ob 20.30 v telovadnici na Kontovelu. SKD VIGRED, razvojno društvo Pliska in KD Tomaj vabijo na »Kosovelov večer 2009«, v sredo, 13. maja ob 20. uri v KD v Tomaju. Sodelujejo: Otroška pevska skupina in Mladinska glasbena skupina Vigred, učenci OŠ Dutovlje - podružnica Tomaj in Stanko Gruden, re-citatorke SKD Vigred. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča, da so začele vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do petka, 15. maja, do 12. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. št.: 0402017375. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja tradicionalno »Zaključno prireditev« v soboto, 16. maja, ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Na sporedu bodo navijaške točke in prikaz musicala »Alica v čudežni deželi«. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE prireja tečaj »Sprehod in komuniciranje s kamni«, ki ga bo vodila gospa Elisa Barbierato. V soboto, 16. maja, sprehod ob Soči in zbiranje kamnov. V ponedeljek, 18. in 25. maja delo s kamni. Vse informacije nudimo na tel. št. 338-7845845. ZSKD sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (TS), ul. Ricreatorio 2, ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju, po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, razno. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, ob 15. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (TS). Poleg predsedniškega in blagajniškega poročila ter poročila nadzornega odbora bo na dnevnem redu obravnava sprememb pravilnika o podporah članicam. Formalnemu delu bo sledilo delo v štirih delavnicah, ki jih bodo vodili zunanji izvedenci. Namenjene bodo evidentiranju problematike in odprtih vprašanj na posameznih področjih delovanja, na osnovi katerih bodo oblikovani predlogi in ukrepi za smotrno srednjeročno načrtovanje prioritet in smeri delovanja zveze in članic. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2009« v otroškem vrtcu na Proseku od 6. do 31. julija, od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi do 25. maja, na tel. št.: 040-212289, v jutranjih urah. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 29. maja. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, tel. št.: 040-2017370. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom »Drobci iz športnega sveta 2009«. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. XI FESTIVAL KITARE KRAS v sodelovanju z Glasbeno matico in s SKD Primorec vabi na delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 15. do 19. junija v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnice se lahko udeležijo otroci od 6. leta dalje, ki si želijo kreativnega druženja. Vodja delavnice Dario Viviani bo uvajal začetnike in glasbenike, ki že obvladajo kak instrument v igranje na kitaro in spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovnega in gledališkega ustvarjanja. Rok za prijave zapade 7. junija. Prijavnica in informacije na www.guitarfestivalslo.net. KRUT vabi v Dolenjske toplice od 7. do 17. junija na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, u. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na izlet v Opatijo in Rabac v soboto, 13. junija. Prijave, informacije in rezervacije na tel. št. 040-299220 (Monica), 347-1632273 (Clara) in 339-8161633 (Marjuča). TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razred u Optimist in Laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Datumi tečajev Optimist za otroke od 6 do 11 let, urnik od ponedeljka do petka od 7.45 do 17. ure. 1. tečaj: od 15. do 26. junija; 2. tečaj: od 29. junija do 10. julija; 3. tečaj: od 13. do 24. julija; 4. tečaj: od 27. do 31. julija. Datumi tečaja Europa-Laser za otroke od 12 do 18 let, urnik od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 6. do 17. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Info v tajništvu pomorskega sedeža, Mi-ramarski drevored 32 ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it. Petek, B. maja 2009 H Prireditve GALERIJA MILKO BAMBIČ s prispevkom Tržaške pokrajine vabi na odprtje razstave »Kamni, zidovi in hiše, trate, steze in rastje na Planoti« slikarke Mi-relle Schott Sbisa v soboto, 9. maja, ob 19.30. Predstavila jo bo mag. Jasna Merku. Glasba: Teodora Tommasi -sladka flavta in Carlo Tommasi - klavir. Razstava bo odprta do 28. maja, od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, na Opčinah (Proseška ul. 131). AVALON - Poti umetnosti & wellness-a (Briščiki) vabi na ogled likovne razstave »Barve dobrega počutja« slikarke Luise Milano Rustja. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. maja od 9. do 21. ure. SKD BARKOVLJE- Ul. Bonafata 6, prireja v petek, 22. maja, koncert mešanega mladinskega zbora Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni. Prispevki V spomin na mamo Rozo Grgič vd. Križ-mančič daruje sin Maks z družino 50,00 evrov za TPPZ P. Tomažič. V drag spomin ob 1. obletnici smrti preminulega moža Leopolda Franca daruje žena Giuditta 50,00 evrov za nabrežin-sko cerkev. V spomin na Rozo Grgič por. Križman-čič darujejo balinarji AŠD Zarja 45,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 4. obletnici smrti ljubljenega vnuka Marka Mikolja daruje nona Dada 50,00 evrov za otroški pevski zbor Vesela pomlad - Opčine in 50,00 evrov za Združenje staršev otrok OŠ Virgila Ščeka iz Nabrežine. Ob 8. obletnici smrti Slavka Briščika darujejo žena Jušta, hčeri Majda in Diva 100,00 evrov za KRD Dom Bri-ščiki. Ob mudi izgubi drage botre Laure, Ales-sine mame, daruje Vesna z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Lauro Rudez darujeta Sa-vino in Marina 20,00 evrov za SKD Bar-kovlje. V spomin na Milko Doljak por. Budin darujejo Jušta, Nadja in Bogdan 30,00 evrov za center za rakasta obolenja in 30,00 evrov za Agmen - Burlo Garofa-lo. Namesto cvetja na grob Milke Doljak Budin darujejo Ladi, Daniela in Ketty 50,00 evrov za skupnost Družina - Pro-sek. Ob prvomajskih praznikih daruje N.N. 100,00 evrov za TFS Stu Ledi. Ob praznovanju prvomajskega praznika daruje Nives De Lorenzi 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Križu. V spomin na Milko Doljak por. Budin darujeta Tatjana in Vida 25,00 evrov za ŠK Kras in 25,00 evrov za Shinkai Karate Klub - Zgonik. Ob 10. obletnici smrti drage mame Zofije Blaževič, daruje sin Mario z družino 50,00 evrov za MoPZ Tabor-Opči-ne. ^ Zapustil nas je naš dragi Giovanni Callegaris Žalostno vest sporočajo Marija, Graziella, družina Legiša in ostalo sorodstvo Pogreb bo v soboto, 9. maja, ob 12. uri iz ulice Costalunga v šempolajsko cerkev. Prečnik, 8. maja 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine Zapustila nas je naša dolgoletna pevka JUŠTINA. Z žalostjo v srcih izrekamo hčerki Majdi, sinu Milku in ostalim sorodnikom iskreno sožalje gospod Jože, cerkveni pevski zbor in župnijska skupnost s Proseka Ob izgubi drage mame izrekamo iskreno sožalje kolegici prof. Majdi Cibic in svojcem vsi na liceju F. Prešerna Loterija 7. maja 2009 Super Enalotto Št. 55 Superstar 67 12 Petek, 8. maja 2GG9 KULTURA / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Žanina Mirčevska, avtorica Art exporta »Besedilo izhaja iz današnjega duha časa, ki alarmantno kliče po streznitvi« Avtorica tega dela, ki ga bo SSG premierno uprizorilo naslednji teden, je dobitnica Grumove nagrade V Slovensko stalno gledališče prihaja Art export, satirična komedija o krizi gledališkega sektorja in predvsem o duhovnem porazu moderne civilizacije. Tekst je po motivih komedije Limpresario delle Smirne Carla Goldoni-ja napisala dramatičarka Žanina Mirčevska. Avtorica je dobitnica letošnje Grumove nagrade za tekst Konec Atlasa, ki ga vsebinsko zaznamuje izvirno in prodorno razmišljanje o filozofsko-eksistencialnih in družbenih tematikah, ki so značilne za njeno dramsko snovanje: Zgodba teksta Konec Atlasa poteka na ladji, ki se razbije v Bermudskem trikotniku in besedilo se ukvarja s tem, kar se zgodi po tej katastrofi. Vsi liki, ki so se zatekli na to ladjo, spregovorijo v fragmentih o tem, kdo so bili, kaj se jim je zgodilo, s čim je bilo zaznamovano njihovo življenje. Kot je zelo pravilno zapisala komisija, besedilo metaforično govori o civilizaciji, ki smo jo pripeljali tako daleč v vsakem pogledu, da se lahko samo sprašujemo, kaj ostane potem. Nekateri berejo besedilo kot nekrolog, osebno pa gledam na to dokončno situacijo kot na možno streznitev. Življenje človeka pohablja, zato v zgodbi vsakemu nekaj manjka - oko, roka, noga -, vendar na dnu morja njihovi deli živijo, obstajajo kot dramski liki. Ob koncu se vsi združijo s svojimi deli; morda se to zgodi v onkraju ali pa po streznitvi. Če smem biti malo neskromna, lahko rečem, da je na nek način besedilo pomorska različica drame Čakajoč na Godota, z razliko, da me ni zanimalo, kaj se zgodi, ko Godot pride, ampak ko dokončno odide, ko so vse zgodbe in možnosti o prihodu 'odrešenika' končane. Če je Konec Atlasa nekrolog civilizacije, bi lahko označili Art export kot »humoristično zaznamovani« nekrolog moderne kulturne industrije? Čeprav je tema bolj razbremenjena ne samo zaradi žanra, besedilo izhaja iz današnjega duha časa, ki alarmantno kliče po streznitvi. Nastal je leta 2002 v gledališču Kerempuh v Zagrebu, ko so mi naročili predelavo Gol-donijevega besedila L'impresario delle Smirne Carla Gol-donija iz hrvaškega prevoda. Naročniki so zahtevali modernizacijo samega besedila, vendar sem se tako poglobila v to predelavo, da je nastalo skoraj novo besedilo. Bolj kot kriza gledaliških ustanov je moje pisanje vodila misel, da živimo v svetu materializma in da se to prenaša tudi na umetnost. Kot gledališčniki se veliko ukvarjamo sami s seboj, z analizo različnih zgodb, s študijem dramskih besedil, imamo čas, da razmislimo o svojih početjih, o smislu življenja. Mnogi pa žal pozabljajo na to in se ukvarjajo s površnimi dobrinami: kako zaslužiti več in še več ... Deformacija časa in človeka je v Art exportu tako izpostavljena, da se nobeden od likov pravzaprav ne ukvarja z umetnostjo in če to stori je zgolj zaradi lastnega interesa. Se pravi, da je kriza, ki jo tekst obravnava, bolj duhovne narave ... Človeštvo je naravnano na pridobitniško prosperi-teto, kar sta glavni krah in zmota te civilizacije. Na tej poti bomo nadaljevali, dokler se ne bo uveljavil protiutežni model, ki lahko konkurira kapitalizmu. V gledališčih se je v zadnjih letih pojavilo vprašanje o upadanju okusa, spretnosti, možnosti in želja publike, da bi se konfronti-rala z bolj poglobljenimi temami. Preprosto ni časa za to; človek ne hodi namreč v gledališče, da bi doživel trčenje med svojim načinom mišljenja in tem, kar je na odru, temveč da bi se preprosto zabaval, kar je seveda porazno. Zanimivo je, da je Goldoni v 18. stoletju orisal zelo podobno sliko. Anomalije so se pravzaprav še okrepile in poglobile, na primer prezir do tretjega sveta, evrocentrizem. V komediji ostali liki tretirajo Kalifa dobesedno kot zaostalega, primitivnega prišleka, ki je zanimiv samo zaradi denarja. Pri Goldoniju je bilo popolnoma isto, kar pomeni, da se človek kljub vsesplošnemu razvoju ni spremenil, kar je pošastno. Politika in družba bi morali pripomoči k temu, da se človek osvobodi, da se nekaj bistvenega spremeni v njegovem načinu razmišljanja. Šele potem lahko pričakujemo velike spremembe v civilizacijskem smislu, drugače bo isto kot je bilo pri Goldo-niju. Kako funkcionirajo strategije komičnosti, ko je treba posredovati tovrstne, bolj resne vsebine? Komičnost ustvarimo, če smo pred njo popolnoma resni. Situacije so včasih tako tragične, da postanejo celo komične, ko opazujemo, kako smo zagrizeni za neke minljive banalnosti. Komičnost dosežemo brez pače-nja in postavljanja na glavo; pravzaprav smo ljudje komični taki, kakršni smo. Obstajajo bistvene razlike v pristopu k uprizoritvi, ko je dramaturginja tudi avtorica teksta? Nisem tak tip avtorja, ki se boji za svoja besedila. Art export so odigrali že trikrat in vse tri predstave so bile med seboj popolnoma različne. Kot dramaturg me zanima, kako bo spregovorilo oz. bo začelo funkcionirati prav v tej zasedbi, v tem gledališču, v taki scenografiji. Če mi igralec ponudi repliko, ki je bolj funkcionalna, jo z veseljem sprejmem. Tekst je treba vedno preverjati skozi različna obdobja, čase, prostore. Rossana Paliaga AJDOVŠČINA - V Pilonovi galeriji Vrata Bogdana Borčiča in Metke Kavčič Pobuda je nastala v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec, kjer so jo lani prvič predstavili V Pilonovi galeriji v Ajdovščini razstavljata Bogdan Borčič in Metka Kavčič. Pobuda z naslovom Vrata je nastala v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec, kjer so jo v lanskem letu prvič predstavili. Bogdan Borčič, rojen v Ljubljani leta 1926, živi in ustvarja v Slovenj Gradcu. Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in zaključil podiplomski študij iz slikarstva pri profesorju Gabrielu Stupici. Proti koncu polovice prejšnjega stoletja se je študijsko izpopolnjeval v Parizu. V obdobju 1969 -1973 je na ljubljanski Akademiji poučeval na slikarskem oddelku, od 1973 do 1984 pa na grafičnem oddelku. Kot gostujoči profesor je leta 1979 predaval na oddelku likovne akademije v Monsu v Belgiji. Leta 2005 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Mariborčanka Metka Kavčič, letnik 1960, je v svojem mestu zaključila študij likovne vzgoje. V Ljubljani pa se je posvetila najprej študiju kiparstva pri profesorju Slavku Tihcu in nato, leta 1990 zaključila, konservatorstvo in restavrator-stvo pri profesorju Francu Kokalju. Delala je kot konservatorka-restavratorka za kamnito in leseno plastiko v ptujskem Pokrajinskemu muzeju. Leta 1998 se je strokovno izpopolnjevala na pariški Ecole Nationale Superieure des Beux-Arts. Od leta 2000 živi in dela v Mariboru kot samostojna ustvarjalka. Na razstavi je skupno predstavljenih okoli petindvajset del večjega formata. To so objekti in slike, ki obravnavajo tematike vrat iz vseh zornih kotov. Oba avtorja sta razvila svoja raziskovanja na podlagi lastnih življenjskih izkušenj. Pri Bogdanu Borčiču se tematika vrat redno pojavlja skozi razna obdobja. Slikar jih je začel obravnavati že v petdesetih letih pod vplivom ameriških modernistov. V začetku so bila dela os- novana na slikarskem pristopu, ki je predvideval enobarvne površine razdeljene na vodoravne in navpične pasove. Takratne predstavitve so imele nakazane dodatke, kot na primer kljuke ali sklope okovja, z barvo in obliko. Te slikarske elemente so s časom nadomestili okrogli reliefni odtisi in nato resnične zakovice. Slikarke površine so se postopoma obogatile tudi z drugimi barvami in materiali, med katerimi so lesene kose, deske in stare klju- Levo ena izmed Borčičevih vrat, desno pa delo Metke Kavčič ke. V takem razvoju so izdelki prodrli do meje s kiparstvom. Metka Kavčič je za sestavo svojih del črpala materiale iz naravnega okolja in jih z zavestnimi posegi ovrednotila in napolnila z novim življenjem. Njena dela v glavnem težijo na izjemnem obvladanju veščin vseh kiparskih postopkov obdelave lesa, kovinskih profilov, pločevine in nevsakdanjih kiparskih materialov, ter modeliranja. Medtem ko Borči- čeva vrata dajejo občutek, da ni nič naključnega in da so postavljena v neko idealno sfero, Kavčičeve izdelke, kljub premišljeni zasnovi, označuje občutek živetega in zemeljskega. Nič čudnega, če ustvarjalkina poetika izziva gledalca k dotiku, medtem ko Borčičeva k občutkom. Razstavo si je mogoče ogledati do 8. maja, od torka do petka od 10. do 17. ure. Štefan Turk CHAMBER MUSIC Odličen večer komorne glasbe Da je lahko komorna glasba neusahljiv vir lepih doživetij, vedo vsi tisti, ki se z njo ukvarjajo, pasivno ali aktivno. Večer komorne glasbe pa je lahko tudi smrtno dolgočasen, kot vemo vsi tisti, ki redno obiskujemo boljše in slabše koncerte: mnogo je odvisno od glasbe same, mnogo pa tudi od izvajalcev, zato je vsak koncert neznanka, ki je niti curriculum izvajalcev ne more pred izvedbo napovedati. Drugi koncert niza, ki ga je organiziralo tržaško društvo Chamber Music, je nudil že na papirju zadostno jamstvo za bogat večer, kajti z godalnim kvartetom Eos, ki ga sestavljajo člani dunajskega Simfoničnega orkestra, je igral tridesetletni romunski pianist Herbert Schuch, nedvomno eden najbolj nadarjenih pianistov mlajše generacije, dobitnik prestižnih nagrad, ki smo ga v Trstu že spoznali kot odličnega solista. Tudi imena skladateljev so bila privlačna - Haydn, Mozart in Schumann -, zato se je dvorana Victor De Sabata napolnila z lepim številom poslušalcev. Koncert se je odprl s Haydno-vim Kvartetom v F-duru op. 50 št.5 Hob.III:48, ki ne spada v sam vrhunec obsežnega komornega opusa velikega mojstra, a vsebuje vse značilnosti visoke glasbene kulture, ki se je na Dunaju razbohotila pred koncem 18. stoletja: obče priznani oče kvartetne oblike nas tudi v manj znanih skladbah preseneča s tehtnostjo svoje pisave ter invencijo, ki se zna izogibati kalupom. Violinista Willy Büchler in Christian Blasl, violist Roman Bernhart in čelist Andreas Po-korny se že sedemnajst let posvečajo skupni igri in so v tem času dosegli izredno ubran in kultiviran nivo muziciranja, ki poslušalca prevzame ne zaradi posebnih prebliskov, temveč zaradi jasnine in discipline, ki se ob lepem zvoku ponujata kot preprosti, a težko dosegljivi sredstvi: vsaka fraza je neoporečno zaobljena, medsebojni dialog vedno do pičice uravnovešen in Haydnova partitura je lahko zaživela ob izvedbi, ki je oplemenitila in izpostavila njeno geometrično, pa tudi umetniško dovršenost. Velikemu mojstru, ki letos doživlja posebno pozornost ob 200-letnici smrti, je sledil genialni učenec -Wolfang Amadeus Mozart. Poslušali smo enega najbolj popularnih kvartetov, v B-duru KV 458, iz čudovite šesterice, ki jo je mlajši kolega posvetil cenjenemu in občudovane-mu starejšemu mojstru. Lovski kvartet, ki z uvodno temo posnema rogove, ki se oglašajo pred lovom, je bil v izvedbo kvarteta Eos prava poslastica: živahen v prvem stavku, resnoben v Menuetu in lirično navdahnjen v prelepem Adagiu, ki so ga go-dalci z žametnimi potezami podarili kot pravi biser. V drugem delu koncerta se je odličnim Dunajčanom pridružil romunski pianist Herbert Schuch in slika se je radikalno spremenila: iz uglajene zadržanosti dunajske klasike so nas prvi akordi Schuman-novega Kvinteta v Es-duru op.44 po-vedli v osrčje nemške romantike, v viharno žuborenje, ki je izviralo iz klavirja, a se je s svojo plamtečo vnemo lepo prelilo tudi na starejše mojstre: Schuch je bil glasbena os izvedbe, iskreno predan glasbenim idejam, ki so se križale v bogati in venomer spreminjajoči se interpreta-tivni viziji, tako v strastnem vrvenju prvega stavka kot v žalni koračnici drugega. Pretanjeno in obenem vroče muziciranje je navdušilo občinstvo, dolgi aplavzi so kot dodatek priklicali še en biser komorne literature 19.stoletja, prelepi Andante-un poco adagio iz Brahmsovega klavirskega kvinteta op.34. Katja Kralj / RADIO IN TV SPORED Petek, 8. maja 2009 156 GOSPODARSTVO - Ni pa izključila možnosti, da bi jo v prihodnje še znižala Evropska centralna banka znižala obrestno mero na odstotek Vodstvo banke ocenjuje, naj bi si svetovno gospodarstvo opomoglo šele prihodnje leto FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je na včerajšnjem rednem mesečnem zasedanju v skladu s pričakovanji ključno obrestno mero za območje evra znižal za 0,25 odstotne točke na 1 odstotek. ECB, ki ni izključila novega znižanja obrestnih mer, se je tudi načeloma odločila za odkupovanje kritih obveznic v obsegu do 60 milijard evrov. ECB je znižala tudi obrestno mero za mejno posojanje za 0,5 odstotne točke na 1,75 odstotka, a ohranila obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti pri 0,25 odstotka, je objavila banka. ECB je letos že štirikrat znižala ključno obrestno mero, od oktobra lani pa jo je znižala za 3,25 odstotne točke na novo najnižjo raven doslej. ECB ocenjuje, da je sedanja stopnja ključne obrestne mere "primerna", ni pa izključila možnosti, da bi jo v prihodnje znižali, je na novinarski konferenci dejal predsednik ECB Jean-Claude Trichet. "Člani sveta ECB se včeraj niso odločili, da je sedanja stopnja najniž- ja raven. Glede na trenutno stanje in razpoložljive podatke je sedanja stopnja primerna," je povedal. Svet ECB se je včeraj načeloma odločil za ukrep odkupovanja kritih obveznic, in sicer v obsegu do 60 milijard evrov. Glede tehničnih podrobnosti se bodo dogovorili na naslednjem srečanju, je dejal Trichet. Ukrep je po njegovih besedah namenjen oživitvi trga. Banka se je v skladu s pričakovanji odločila za podaljšanje ročnosti posojil za obstoječe operacije refinanciranja bančnega sektorja po fiksni obrestni meri in z neomejenimi količinami sredstev, in sicer s sedanjih šest na 12 mesecev. Svet ECB je tudi odločil, da bo Evropska investicijska banka (EIB) z 8. julijem letos postala primerna sodelujoča stranka za operacije monetarne politike evrosistema, in sicer pod enakimi pogoji kot ostale primerne sodelujoče stranke. ECB sicer ugotavlja, da svetovno gospodarstvo, vključno z območjem evra, še vedno pada. Tako zunanje kot domače povpraševanja bo po pričakovanjih letos ostalo izredno šibko, prihodnje leto pa naj bi si postopoma opomoglo. V centralni banki pričakujejo, da se bo na srednji rok ohranila stabilnost cen. Nestandardne ukrepe za povečanje količine denarja v obtoku (t.i. quantitative easing) sta že uvedli ameriška in britanska centralna banka, in sicer odkupovanje državnih obveznic od komercialnih bank. Bank of England je sicer včeraj pustila ključno obrestno mero pri 0,5 odstotka, a nepričakovano povečala obseg sredstev za nestandardne ukrepe za povečanje količine denarja v obtoku s 75 na 125 milijard funtov (141,6 milijarde evrov). Obrestne mere sta včeraj znižali tudi češka in islandska centralna banka, prva za 0,25 odstotne točke na 1,50 odstotka, druga pa za 2,5 odstotne točke na 13 odstotkov. Obrestne mere sta v sredo znižali že norveška in romunska centralna banka. (STA) Jean-Claude Trichet ansa Mirek Topolanek ansa EU - Razvodenel vrh o vzhodnem partnertvu Topolanek se poslavlja od predsedovanja uniji PRAGA - Zaradi šibke udeležbe precej razvodenel vrh EU in vzhodnih partneric v Pragi je bil včeraj zadnje veliko dejanje Mireka Topolaneka v vlogi predsedujočega EU. Kot je ocenil sam To-polanek, se z odstopom njegove vlade na nek način končuje tudi češko predsedovanje EU, ki zaradi trenj doma ni bilo tako uspešno in učinkovito, kot bi lahko bilo. Topolanek je še zadnjič nastopil v vlogi predsedujočega na vrhu celotne EU. Danes bo njegova vlada predvidoma odstopila in oblast bo prevzela začasna vlada pod vodstvom nestrankarskega Jana Fischerja. Notranjepolitična trenja pa so že in še bodo okrepila vpliv evroskepti-čnega predsednika Vaclava Klausa. V Klausovih rokah je sicer sedaj Liz-bonska pogodba, potem ko jo je v sredo po dolgotrajnih zapletih vendarle potrdil češki senat. Potrditev pogodbe v senatu je nekakšno zadnje zadovoljstvo desno-sredinskemu predsedniku vlade v odstopu, ki bi sicer moral evropskim kolegom pojasnjevati še en spodrsljaj ne samo češke vlade, temveč češkega predsedstva. Klaus je tudi tisti, ki je predsedoval vrhu EU in Japonske in ki bo zastopal češko predsedstvo na vrhovih EU in Rusije ter EU in Južne Koreje konec maja v Sibiriji in Seulu. Ni pa še jasno, kdo bo v vlogi predsedujočega EU na vrhu EU in Kitajske konec maja v Pragi ter na junijskem vrhu EU, kjer bo Lizbonska pogodba, ki ji Klaus nasprotuje, ena ključnih tem. Pred vrhom EU in vzhodnih partneric je včeraj že potekalo še eno srečanje, ki mu je predsedoval Topolanek in ga je predsedstvo poimenovalo vrh, čeprav ni bil pravi vrh celotne EU. Danes pa bo predvidoma vodil še eno pomembno srečanje na visoki ravni o južnem koridorju, ki ga je predsedstvo prav tako poimenovalo vrh. Včerajšnji vrh zagona partnerstva EU in njenih šestih vzhodnih sosed -Ukrajine, Belorusije, Gruzije, Moldavije, Armenije in Azerbajdžana - je sicer zaradi šibke udeležbe precej razvodenelo srečanje, kar mnogi tolmačijo tudi tako, da največje članice unije češkega predsedstva preprosto ne jemljejo več resno. Na njem manjkajo francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki je bil sicer oster kritik češkega predsedstva, še preden se je to začelo, britanski premier Gordon Brown, italijanski premier Silvio Berlusconi in španski premier Jose Luis Zapatero. Avstrija je zastopana celo zgolj na ve-leposlaniški ravni. (STA) EU - Pred junijskimi volitvami Včeraj zadnja seja Evropskega parlamenta STRASBOURG - Evropski po- obravnavanje prošnje za mednarodno slanci so včeraj še zadnjič v tem petletnem mandatu sedli v poslanske klopi. Danes se bo namreč začela kampanja pred junijskimi evropskimi volitvami. Mandat so poslanci med drugim zaključili s sprejemom petih poročil o različnih vidikih azilne politike EU in letnim poročilom o človekovih pravicah. Poslanci so podprli poročilo o direktivi za vzpostavitev minimalnih skupnih meril za sprejem prosilcev za azil, v kateri se zavzemajo za jasnejšo opredelitev pravic, ki naj bi pripadale prosilcem glede nastanitve, prehrane, oblačil, zdravniške oskrbe, finančne pomoči in pravice do zaposlitve. Med drugim bi v skladu s poročilom upravni postopki za preverjanje upravičenosti prošnje za azil morali potekati hitreje. Poleg tega so podprli dopolnila k uredbi o vzpostavitvi mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za zaščito. Dopolnila predvidevajo, da bi mednarodna zaščita prosilca, ki bi mu jo dodelila ena članica, omogočila, da se lahko naseli tudi v drugi članici. Mehanizem bi moral biti po mnenju parlamenta vzpostavljen do leta 2012. Poslanci so podprli tudi poročilo o uredbi, ki predvideva izboljšanje informacijskega sistema, ki se uporablja za primerjanje prstnih odtisov prosilcev za azil in nekaterih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva (Eurodac). Poleg sklopa poročil o azilu je Evropski parlament danes sprejel tudi letno poročilo o človekovih pravicah, v katerem ugotavlja, da se je lani število smrtni kazni po svetu zmanjšalo, izboljšuje se tudi stanje na področju pravic otrok in žensk. Dokument sicer kot največji kršiteljici človekovih pravic izpostavlja Kitajsko in Iran, ter opozarja na resne probleme v Rusiji, Uzbeki-stanu, Zimbabveju in na Kubi. (STA) V Kaliforniji zaradi požara evakuirali že 13.000 ljudi SANTA BARBARA - V okolici Santa Barbare v ameriški zvezni državi Kalifornija, kjer divja gozdni požar, so oblasti včeraj evakuirale že več kot 13.000 ljudi. Požar se je zjutraj po lokalnem času nekoliko umiril, vendar pa gasilci nad njim še vedno nimajo nadzora. Gasilcem dodatne težave povzroča veter, ki naj bi se še dodatno okrepil. Z ognjenimi zublji, ki so zajeli 202 hektarja veliko območje, se bori okoli 1300 gasilcev. Oblasti so doslej evakuirale že več kot 13.000 ljudi, to število pa bi se lahko še podvojilo. Pri gašenju požara, v katerem je bilo uničenih več kot deset domov, je bilo ranjenih osem gasilcev, med njimi trije huje. Kalifornijski guverner Arnold Schwarzenegger je na območju že razglasil izredne razmere. Večina Rusov prepričana, da Medvedjev sledi Putinu MOSKVA - Potem ko je Dmitrij Medvedjev pred letom dni zaprisegel kot najmlajši ruski predsednik, ga velika večina Rusov še vedno vidi kot kopijo njegovega predhodnika in sedanjega premiera Vladimirja Putina. Raziskava inštituta Levada je namreč pokazala, da je 80 odstotkov Rusov prepričanih, da Medvedjev v celoti "ali v veliki meri" sledi Putinu. Okoli 48 odstotkov vprašanih je prepričanih, da države ne vodi Med-vedjev sam, temveč mu pri tem pomaga Putin. Približno 30 odstotkov vprašanih meni, da je Putin edini voditelj Rusije, medtem ko je le 12 odstotkov vprašanih prepričanih, da glavne odločitve sprejema Medved-jev. Četrti krog volitev v Indiji minil večinoma mirno NEW DELHI - V Indiji se je včeraj končal četrti krog parlamentarnih volitev, ki so tokrat potekale tudi v prestolnici New Delhi. Volitev, ki so večinoma potekale mirno, se je po podatkih volilne komisije udeležilo okoli 57 odstotkov volivcev. V četrtem krogu volitev je kandidiralo več političnih veteranov, med njimi tudi zunanji minister Pranab Muk-herjee. Volitve so potekale v sedmih zveznih državah, vključno z delom najgosteje poseljene države Utar Pradesh in v Kašmirju. Volitve v Indiji, kjer 714 milijonov volivcev izbira 543 članov parlamenta, iz logističnih in varnostnih razlogov potekajo v več krogih. Zadnja, peta faza volitev bo 13. maja, rezultati pa naj bi bili znani 16. maja. V skladu z ustavo se mora novi parlament konstituirati do 2. junija. (STA) PAKISTAN - Grozi humanitarna kriza Silovita ofenziva proti talibanom na severovzhodu države sprožila val beguncev ISLAMABAD - Pakistansko letalstvo je včeraj silovito bombardiralo skrivališča talibanskih upornikov na severozahodu države in s tem okrepilo ofenzivo, ki jo je vojska sprožila konec aprila. Medtem ko je z območja spopadov v zadnjih dneh zbežalo že več deset tisoč ljudi, val beguncev pa ne pojenja, so vse glasnejša opozorila pred izbruhom humanitarne krize. Glavna tarča pakistanskih varnostnih sil so oporišča skrajnežev v dolini Svat. V sredo so sicer na območju - v okrožjih Buner in Spodnji Dir - potekali najsrditejši spopadi od februarske sklenitve mirovnega dogovora med pakistansko vlado in talibani, po katerem naj bi se slednji v zameno za uveljavitev šeriatskega prava v Svatu odpovedali nasilju. Uporniki se kljub dogovoru iz Svata vdrli v sosednje okrožje Buner, ki se nahaja le sto kilometrov od prestolnice Islamabad, nakar je pakistanska vojska konec aprila na severozahodu države - v dolini Svat, okrožju Buner in okrožju Spodnji Dir - sprožila obsežno kopensko in zračno ofenzivo. Dogovor, ki naj bi končno prinesel mir na območje, je tako de facto mrtev, čeprav naj bi uradno še vedno veljal. Potem ko je bilo v sredo v Bunerju in Spodnjem Diru ubitih kakih 80 skrajnežev, so včeraj še posebej srditi spopadi potekali v mestu Mingora v dolini Svat, nekdaj priljubljenem smučarskem središču, ki pa je po dveh letih talibanskega nasilja povsem uničeno. Še dodaten udarec miru na območju je zadala smrt najstarejšega sina pomembnega islamskega klerika Sufija Mohameda, ki je februarja podpisal omenjeni mirovni dogovor. Ubit je bil v napadu pakistanskih bombnikov v okrožju Spodnji Dir. Pakistanski predsednik Asif Ali Zardari se je skupaj z afganistanskim predsednikom Hamidom Karzajem v sredo mudil v Washingtonu, kjer sta se s predsednikom ZDA Barackom Obamo pogovarjala o okrepljenem boju proti talibanom. ZDA so pakistanske oblasti ob tem pozvale k nadaljevanju odločnega boja proti skrajnežem na severozahodu države. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je medtem včeraj posvaril, da na severozahodu Pakistana grozi humanitarna kriza. Po ocenah pakistanske vlade obstaja nevarnost vala beguncev, saj bi lahko z območja spopadov zbežalo kar pol milijona ljudi. ICRC zaradi nasilja nima več dostopa do najbolj prizadetih delov, kopiči pa zaloge hrane in drugih nujnih potrebščin za tisoče civilistov, ki že bežijo z območja spopadov. (STA) Begunci iz doline Svat ansa 1 4 Petek, 8. maja 2009 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu ŠTANDREŽ - Tehnični urad pripravlja načrt v vidiku začetka gradnje avtoceste Pod krožiščem podvoz za pešce in kolesarje Uresničili bodo varen prehod med Štandrežem in glavnim pokopališčem Krožišče pri Štandrežu bumbaca Ko bodo dogradili avtocesto med Gorico in Vilešem, hoja in vožnja po krožišču pri Štandrežu ne bosta več dovoljeni pešcem oz. kolesarjem. Zaradi tega si na goriški občini prizadevajo, da bi uredili nov prehod, ki bi omogočil varen dostop do glavnega pokopališča in do državne ceste št. 55. Od vseh doslej preverjenih variant zgleda najbolj uresničljiva gradnja novega podvoza, ki bi ga zgradili južno od krožišča in bi bil namenjen tako pešcem kot kolesarjem. Z goriške občine so sporočili, da je deželna vlada že poverila podjetju Autovie venete pripravo načrta za spremembo prometnega režima na krožišču med Štandre-žem in Gorico. Do tega je prišlo, potem ko se je deželni odbornik Riccardo Riccardi konec aprila srečal z goriškim županom Etto-rejem Romolijem in se z njim pogovoril o težavah, ki jih pričakujejo zaradi skorajšnjega začetka gradbenih del. Pred koncem leta se bo namreč začela prekvalifikacija hitre ceste Gorica-Vileš v avtocesto, kar med drugim pomeni, da bodo cestišče razširili z današnjih 14,5 metrov na 25 metrov. Da bi zagotovili varno prečkanje krožišča oz. varen prehod čez avtocesto, preverjajo razne alternative. Občinski odbornik Francesco Del Sordi je namreč že na srečanju, ki je potekalo konec aprila, pozval inženirja Enri-ca Razzinija, ki je odgovoren za postopek za prekvalifikacijo hitre ceste, da naj preveri morebitne tehnične rešitve. Istočasno se je načrtovanja lotil tudi občinski tehnični urad, katerega tehniki so se včeraj v zvezi s to problematiko sestali z mestnimi redarji in z odgovornimi za urad za javna dela. Na srečanju so vzeli v poštev razne alternative, vsekakor pa najboljša rešitev zgleda gradnja podvoza, ki bi ga uresničili južno od kro-žišča, to se pravi nedaleč od veleblagovnice Smart. Podvoz bi bil zgrajen iz prefabri-ciranih betonskih blokov, ki bi jih namestili pod avtocesto; primeren bi bil za pešce in kolesarje, ki po dograditvi avtoceste ne bodo več smeli uporabljati krožišča, saj bo le to veljalo za del avtoceste. Stroške za gradnjo podvoza preverja tudi podjetje Autovie venete, sploh pa je tovrstni prehod za pešce in kolesarje svojčas zahteval tudi štan-dreški rajonski svet. Njegov predsednik Marjan Brescia je večkrat poudaril, da je zdaj pravi čas za rešitev perečega problema, ki GORIŠKI KRAS - Deželna vlada odobrila protokol Koordinirali bodo posege v okolje in ovrednotili Kras Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine je včeraj odobrila protokol, namen katerega je spodbuditi spoznavanje in razumevanje zgodovine prve svetovne vojne ter ovrednotiti goriški Kras. Ob deželi ga bodo podpisali tudi rimsko ministrstvo za obrambo, pokrajina Gorica, goriška Trgovinska zbornica ter nekatere občine, in sicer Doberdob, Sovodnje, Foljan-Redipulja, Tržič, Ronke in Zagraj. Dogovor o koordiniranju posegov za turistično, okoljsko in kulturno ovrednotenje goriškega Krasa je osredotočen na spomenike in ostanke prve svetovne vojne, ki jih je na Krasu veliko. »Goriški Kras je okolje, kjer se edinstvena narava prepleta z zgodovinskim spominom prve svetovne vojne. Primer je območje Debele griže, ki je podvržena visokemu nadzoru generalnega komisariata za pogrebne počastitve padlih v vojni, ki deluje v okviru obrambnega ministrstva,« poudarjajo pri deželni vladi. Protokol je namenjen uresničitvi »naravnega« muzeja, v katerega bi bili vključeni vsi ostanki prve svetovne vojne na goriškem Krasu, od vojaških pokopališč, spomenikov in sedežev poveljstev do kavern in vojaških kapelic. »Predvideni so posegi za izboljšanje dostopa do znamenitosti in za njihovo boljšo ohranitev, ob tem pa tudi ovrednotenje kraškega teritorija s promocijo zgodovinskega, kulturnega, gastronomskega in okolj-skega turizma,« pojasnjuje dežela FJK in dodaja, da bo goriški Kras vključen tudi v deželno in čezmejno turistično mrežo. Spomeniško območje na Debeli griži bumbaca GORIŠKE OBČINE Za ljudi v stiski bo voda cenejša Furlanija-Julijska krajina bo v okviru deželnega zakona št. 11 iz leta 2006, ki ustanavlja t.i. prispevek »Carta famiglia«, dodelila goriškim občinam 255.150 evrov, po zaslugi katerih bodo goriške družine deležne popustov na računih za vodo. Popuste bo odbor županov z desnega brega Soče namenil predvsem družinam, ki imajo nizke dohodke ali pa vsaj štiri sinove. V sklepu, ki ga je sprejel goriški občinski odbor, je predvideno do 75 odstotno povračilo stroškov za vodo. Koristnike in višino popustov bodo določili glede na število prošenj, ki jih bo prejela vsaka občina. Dežela bo dodelila prispevek v dveh tranšah. Najprej bodo občine prejele 129.508 evrov, nato pa še 125.642 evrov. Denar si bodo uprave razdelile glede na število prebivalcev. Največji delež bo prejela občina Gorica, ki bo med družinami lahko razdelila 131.140 evrov. Občini Koprivno bo šlo skupno 27.344 evrov, občini Gradišče pa 22.283 evrov. Občini Sovodnje bodo namenili najprej 3.461 evrov, druga tranša pa bo znašala 3.614 evrov. V Števerjanu bo uprava razpolagala najprej s 1.950 evri, nato pa še s 1.991 evri. Občina Zagraj bo prejela 7.800 evrov, občina Vileš pa 6.200 evrov. Najmanjši prispevek bo dobila občina Dolenje, in sicer 1.400 evrov. Povračilo stroškov bodo koristni-kom, ki bodo prejeli pisno obvestilo, izplačali v gotovini pri okencih kreditne banke iz Manzana. Prošnjo je treba vložiti do 28. maja pri občinah. Popuste lahko koristijo družine, katerih potrdilo o ekonomskem stanju ISEE ne presega 30.000 evrov letno. Informacije nudijo pristojni uradi posameznih občin. se vleče od dograditve krožišča, to se pravi preko trideset let. Komaj so krožno krožiš-če zgradili, je bilo namreč jasno, da sta vožnja s kolesom in hoja po njem izredno nevarni, kljub temu pa doslej še niso poskrbeli za gradnjo kolesarskih stez in pešpoti. Morda bo prekvalifikacija hitre ceste v avtocesto le prispevala k temu, da bodo pešci in kolesarji dočakali varen prehod in jim ne bo več treba uporabljati nevarnega krožiš-ča. Podjetje Autovie venete je sicer prejelo 11 ponudb za gradnjo avtoceste Gori-ca-Vileš. Komisija jih bo ocenila do 30. junija, ko bodo izbranemu podjetju dali v zakup gradnjo avtoceste, na katero je bilo treba čakati več deset let. (dr) TRŽIČ - Na domu je nanj padla kozica z vrelo vodo Otročič se je opekel Opekline druge stopnje so prizadele 45-50 odstotkov telesca - Odpeljali so ga v Padovo Doberdo * Savogria Doberdob En Sovodnje ZADRUZNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE Sklicuje izredni občni zbor članov, ki bo v prvem sklicanju dne 28. maja 2009 ob 11.00 uri na sedežu banke v Doberdobu ter v drugem sklicanju v petek, 29. maja 2009 ob 19.00 uri v Kulturnem Domu v Gorici, ul. I. Brass št. 20, s sledečim dnevnim redom: 1) Sprememba 41. člena statuta banke. ZA UPRAVNI SVET: Predsednik Dario Peric To obvestilo dopolnjuje in ne nadomestuje prejšnjega sklica izrednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju v petek, 29. maja ob 18.00 uri skupaj z rednim delom občnega zbora. GORICA - O knjigi danes na pokrajini Je Julijska krajina izmišljena dežela? O tem se sprašujejo furlanski, tržaški, slovenski in istrski zgodovinarji »Vzhodna italijanska meja, ki danes sovpada s teritorijem dežele Furlanije-Ju-lijske krajine, je v imaginariju Italijanov še vedno nekaj težko doumljivega.« Tako se začenja uvodna beseda v knjigo »Venezia Giulia. La Regione inventata« (Julijska krajina. Izmišljena dežela), ki jo bodo danes, 8. maja, predstavili v sejni dvorani goriške pokrajinske palače. Knjižno predstavitev prireja služba za jezikovne identitete pri pokrajini Gorica, ki bo ob tej priložnosti tudi izročila potrdila o obiskovanju tečajev furlanščine in slovenščine. Knjiga »Venezia Giulia. La Regione inventata« je izšla leta 2008 pri založbi Kappa Vu iz Vidma. Uredila sta jo Roberta Michieli in Giuliano Zelco, sestavlja pa jo devetnajst esejev različnih avtorjev. Deli se na štiri dele, v katerih so se furlanski, tržaški, slovenski in istrski zgodovinarji spraševali, od kod ime Julijska krajina, kdaj je nastalo, zakaj, katerim političnim namenom je služilo in še služi, kako se je to območje imenovalo prej ter kakšna sta zgodovina in jezik narodov, ki so tu živeli. Knjigo bodo predstavili zgodovinarji Sandi Volk, Giorgio Bianchig in Adrian Cescje, moderator večera pa bo predsednik slovenske konzulte pri goriški pokrajini Peter Černic. Predstavitev se bo začela ob 17.30. Otročiča, ki se je včeraj hudo opekel na svojem domu v Tržiču, so odpeljali z rešilnim vozilom v Padovo, kjer deluje specializirani center za zdravljenje opeklin. Otroku, ki bo dve leti dopolnil avgusta letos, je pri padcu kozice vrela voda opekla skoraj 50 odstotkov telesca. Opekline druge stopnje so prinesle samo obrazu. Nesreča se je pripetila okrog 13. ure v Tržiču. Otrok, ki je bil doma z mamico, naj bi neprevidno prijel za ročaj kozice z vrelo vodo in jo zvrnil, voda pa se je razlila po njem. Mamica, ki je bila v bližini, klub grozi in šoku ga je takoj zavila v bombažno odejo in s svojim avtomobilom zdirjala z njim v tržiško bolnišnico San Polo. Med potjo si je dajala pogum in tolažila otroka. Zdravniki oddelka za hitro pomoč in pediatrije, ki so ga prevzeli v oskrbo, so ocenili, da so opekline druge stopnje prizadele 45-50 odstotkov telesca, zato so sklenili, da ga preselijo v specialistični center v Pado-vi. Vprašali so helikopter, ki pa je bil zaseden drugje, zato je okrog 17. ure rešilno vozilo odpeljalo otročiča in zdravniško osebje; zaradi razširjenosti opeklin je otrokovo stanje zelo resno. Okoliščine nesreče preiskujejo karabinjerji. / RADIO IN TV SPORED Petek, 8. maja 2009 158 DOBERDOB - Na sedežu društva Jezero pokrajinski kongres Slovenske kulturno gospodarske zveze Z mrežo do skupne strategije, mladi v središču pozornosti Semolič: »Ne izkoristiti pravic pomeni zanikati potrebo po njih - Vseh nepremičnin ne bomo mogli vzdrževati - V manjšini preveč trenj« »Delovati moramo kot usklajen sistem, kot mreža, začrtati moramo skupno strategijo. To v določeni meri že delamo, saj imamo za sabo številne uspehe, ki so sad koordinacije in skupne vizije. Tak pristop moramo vnesti v vse svoje dejavnosti, v katerih ne sme biti partikularizmov in egoizmov, pač pa moramo vedno imeti za cilj rast slovenske narodne skupnosti. To naj velja za kulturo, šport, izobraževanje, za nepremičninsko problematiko, ki nas bo lahko zelo bremenila, če ne bomo sprejeli pravih odločitev ob pravem času.« Tako je med pokrajinskim kongresom Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) povedal njen pokrajinski predsednik Livio Semolič. Zasedanje je potekalo v sredo na sedežu društva Jezero v Doberdobu, pred polno dvorano predstavnikov včlanjenih društev in organizacij pa je Semolič opravil obračun triletnega mandata, ki se pravkar zaključuje, in izpostavil izzive za prihodnost. V uvodnem delu je pojasnil, da pokrajinski kongres poteka v dveh delih. Po koncu deželnega kongresa se bodo namreč še enkrat zbrali na pokrajinski ravni in udejanjili spremembe deželnega statuta. Semolič je med svojim poročilom poudaril, da SKGZ je stopila na pot reorganizacije manjšine, vendar je tudi pojasnil, da svojih pogledov nočejo vsiliti drugim organizacijam in niti svojim članicam. Dalje je iz- postavil potrebe mladih, saj je treba prilagoditi ponudbo njihovim zahtevam, predvsem pa je treba vnesti v dejavnosti čim kakovostnejši pristop. Semolič je odločno pozval k doslednemu posluževanju vseh že pridobljenih pravic. »Za davčne prijave imamo na razpolago slovenske pole, na bližajočih se volitvah pa bodo na voljo slovenske volilne izkaznice,« je poudaril in spomnil na dvojezične osebne izkaznice, na pridobivanje izvirnih priimkov, na dvojezična okenca, na uporabo slovenskega jezika v izvoljenih telesih. »Puščati pridobljene pravice v predalu pomeni dejansko zanikati potrebo po le-teh,« je podčrtal Semolič in v nadaljevanju spregovoril o organiziranosti društev in o njihovih sedežih. »Zaradi vedno bolj omejenih sredstev ne bomo mogli vzdrževati vseh svojih nepremičnin, še posebno pa ne tistih, ki so zelo malo ali pa skoraj nič uporabljene. To bo zelo zahteven zalogaj za nov upravni odbor družbe Alpe, ki bo moral v sodelovanju s SKGZ-jem izdelati srednjeročno strategijo, s katero bomo na najboljši način odgovorili na dejanske potrebe naših članic na Goriškem,« je poudaril Semolič in opozoril na vlogo sklada Trinko. »Skoraj nevidno delo upraviteljev in predvsem predsednika Igorja Pahorja nam je do danes zagotovilo zdravo in trdno premoženjsko osnovo,« je poudaril Semolič in pohvalne besede izre- Udeleženci kongresa na sedežu doberdobskega društva (levo) in predsedniško omizje (desno) bumbaca kel tudi o vodilnem kadru goriškega ZSKD-ja s predsednico Vesno Tomsič na čelu, ki ima vse potrebno znanje za spodbujanje rasti kulturnih društev. Po besedah Semoliča morajo društva čim bolje izkoristiti tudi izkušnje, ki si jih je pridobil na tem področju ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel. »Goriška SKGZ si je že pred leti postavila kot strateški cilj splošno skrb za mlade, kar se je pokazalo predvsem v pozornosti do Dijaškega doma, ki se je razvil v najbolj dragoceno ustanovo na tem področju. Vse to seveda po zaslugi glavnih protagonistov, ki tam delujejo, v prvi vrsti ravnateljice Kristine Knez in njenih sodelavk in sodelavcev,« je povedal Semolič. Po njegovih trditvah je vloga Dijaškega doma zelo pomembna tudi zaradi naraščanja števila otrok v slovenskih šolah, kar je posledica rastočega zanimanja mešanih zakonov in tudi čisto italijanskih družin za slovenski jezik in kulturo. Semolič je izpostavil vlogo Slo-vika, ki se je do danes posvečal vseživljenj-skemu izobraževanju, že za naslednjo sezono pa pripravlja v KB Centru nov program za višješolce. »Potreben je vzgojno-izobra-ževalni mrežni sistem, v centru katerega je naša mladina, okoli nje pa naše strukture,« je poudaril Semolič, za katerega je v naprezanjih za rast mladih nujno tudi sodelovanje s slovenskimi šolami na Goriškem. V zaključnem delu posega je Semolič TRŽIČ - V ladjedelnici uvajajo nova določila o varnosti V krvi iščejo drogo Delavci, ki uživajo alkohol ali mamila, ne bodo smeli voziti tovornih vozil in upravljati žerjavov V krvi delavcev v tržiški ladjedelnici Fincantieri bodo preverjali prisotnost mamil in alkohola, s čimer želijo povišati stopnjo varnosti na delovnih mestih. Z analizami naj bi začeli med junijem in julijem, opravljali pa jih bodo na podlagi novega enotnega besedila o varnosti, ki ravnokar stopa v veljavo. Tržiška ladjedelnica bo prvi industrijski obrat v Italiji, ki uvaja tovrstne obvezne analize za delavce, ki so na svojem delovnem mestu odgovorni za vožnjo tovornih vozil in uporabo žerjavov. Delavca, ki bi zalotili s prekomerno stopnjo alkohola ali s prepovedanimi snovmi v krvi, bi začasno suspendirali in mu zatem dali novo zadolžitev, za opravljanje katere ne bi vozil tovornih vozil oz. upravljal žerjavov. Delavec, ki bi užival mamila, bi se moral obenem odpraviti v center za odvisnosti SERT, kjer bi določili postopek za rehabilitacijo, med katerim naj bi odpustil uživanje opojnih substanc. Zatem bi bil delavec šest mesecev pod nadzorom, po tem obdobju pa bi lahko spet opravljal svojo začetno zadolžitev. Proti odločitvi družbe Fincantieri, da analizira kri svojih delavcev, se je izrekel pokrajinski predsednik Zelenih Mauro Bussani. Po njegovih besedah bo družba Fincantieri grobo posegala v življenje delavcev namesto, da bi skrbela za povečanje varnosti v svojih ladjedelnicah. Bussani se sicer strinja, da je delo v tovarnah zelo nevarno, vendar tudi opozarja, da si je treba za varnost v industrijskih obratih prizadevati tudi z boljšo organizacijo dela in s spoštovanjem zakonskih predpisov. Pokrajinski predsednik Zelenih tudi poudarja, da več delavcev posega po mamilih, vendar si z opojnimi substancami pomagajo premagovati dvanajst urne nečloveške turnuse, h katerim jih silijo zunanja podjetja. Bussani nazadnje razlaga, da indijska konoplja pusti sledi v krvi tudi dva meseca po njenem uživanju, zato pa naj bi analizam krvi sledila cela vrsta prizivov, saj bo zelo težko dokazati, da so delavci uživali mamilo med delom. Tržiška ladjedelnica bumbaca spregovoril o »notranje-manjšinjskih« odnosih, v katerih beleži preveč nepotrebnih trenj. »Ključni sta predvsem medsebojno spoštovanje in predpostavka, da vsi delamo v korist slovenske narodnostne skupnosti, enkrat z večjimi, drugič z manjšimi uspehi, pa vendar s skupnimi cilji. Nedvomno izbiramo različne poti in pristope, kar pa nas ne sme v nobenem primeru privesti do obrekovanja in zaničevanja,« je poudaril Semolič in nadaljeval: »Odnosi z bivšim predsednikom SSO Janezom Povšetom so bili dobri in upam, da bodo ravno tako dobri z njegovim naslednikom, seveda v prepričanju, da je vloga civilne družbe dokaj različna od vloge političnih strank, ki morajo v izvoljenih javnih organih zastopati razvejane interese celotne skupnosti in ne samo enega omejenega dela. SKGZ skuša vedno izbirati pot dialoga v upoštevanju različnih občutljivosti sogovornikov. Prevelika zazrtost vase in nepreverjena prepričanost v lasten prav gotovo ne predstavljata najboljšega iz- GORICA - Forum Portelli podal žogo Romoliju Demokratska stranka je goriškemu županu Ettoreju Romoliju omogočila, da se je na zadnjem zasedanju občinskega sveta zlahka izognil poročanju glede »afere« okrog zaprtja diskoteke Fly na trgu pred občinsko palačo. V to je prepričan načelnik skupine Forum za Gorico Andrea Bellavite, ki je na javnost naslovil tiskovno sporočilo. »K sreči so novinarji transparentno opravili svoj poklic in poročali, kako sta se župan in njegova večina s pomočjo dela opozicije izognila poročanju o pomembni temi. Vsi lahko to sami preverijo v soboto ob 13.30 po televiziji Telemare, ki je posnela celotno ponedeljkovo sejo,« je napisal Bellavite in nadaljeval: »Kot običajno ni župan o ničemer poročal občinskemu svetu, ki so ga izvolili občani. Načelnik skupine Demokratske stranke Federico Portelli pa mu je delo še olajšal s tem, da mu je namesto kratkega in jedrnatega vprašanja predstavil neskončen govor, ki je bil primernejši za sodno dvorano. Tudi politik, ki je manj izkušen od Ro-molija, bi se zlahka izognil zadregi z obljubo po pisnem odgovoru. Lahko bi rekli, da je Portelli enajstmetrovko usmeril na napačno stran igrišča in podal žogo nasprotniku.« Bellavite je še primerjal Por-tellijevo napako s »samomorom«, ki ga bo Demokratska stranka po njegovem mnenju na vsedržavni ravni naredila s tem, da se opredeljuje za »da« na bližajočem se referendumu. hodišča za sodelovanje. Temu se moramo izogibati tako znotraj naše narodnostne skupnosti kot tudi v odnosih do italijanskih sodržavljanov.« Med razpravo je ob udeležbi pokrajinskega odbornika Marka Marinčiča posegel deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič in izrazil upanje, da bi notranje reforme SKGZ spodbudile k novim pristopom vso manjšino. Igor Pahor je izpostavil pomembno vlogo sklada Trinko, ki skrbi za upravljanje premoženja in nepremičnin, medtem ko je Boris Peric poudaril, da je treba ločevati delovanje servisnih struktur od društvenega. Po njegovih trditvah je zato treba preveriti, ali servisne strukture še odgovarjajo potrebam društev. Predsednik goriške sekcije SDGZ Karlo Devetak je poudaril, da se goriški gospodarstveniki spet povezujejo. Po njegovih besedah je novoustanovljena goriška sekcija že pridobila določeno vidljivost, za kar gre zasluga vsem mladim članom, ki so znali zastaviti delovanje na učinkoviti način. (dr) GORICA - DS Serracchianijeva uživa podporo strankine baze »Debora Serracchiani, edina kan-didatinja Demokratske stranke (D S) iz dežele FJK na prihodnjih evropskih volitvah, uživa podporo goriškega krožka DS zaradi svojega navdušenja in kom-petence, ob tem pa tudi zato, ker je bila izbrana preko posvetovanja z bazo stranke.« Tako goriško občinsko tajništvo DS odgovarja na trditve predstavnikov Foruma za Gorico, ki so izrekli javno podporo goriškemu kandidatu na listi Levica in svoboda ter ocenili, da so bile kandidature ostalih strank vsiljene z vrha. »Goriški krožek DS, ki so ga kot vse ostale vprašali, naj predlaga kandidata, se je soglasno in prepričano zavzel za kandidaturo Serracchianijeve. Na kasnejšem zborovanju se je velika večina tajnikov krožkov iz dežele FJK izrekla za Deboro. Ne nazadnje so za mnenje vprašali pokrajinska tajništva. Na Goriškem smo se mnogi ogrevali zato, da bi bila Debora edina kandidatka DS iz dežele FJK, kar bi ji dalo več možnosti za izvolitev. Bivši deželni odbornik Lodovico Sonego se je nato odrekel kandidaturi in predlog je bil sprejet,« pravi goriški tajnik DS Giuseppe Cingolani, ki hkrati opozarja, da tudi množična mobilizacija za Serracc-hianijevo na svetovnem spletu dokazuje, da videmsko dekle uživa podporo strankine baze. »Resnično potrebujemo osebe, kot je Debora: sveže, inteligentne, navdušene, sposobne poslušati in izražati to, kar mislijo,« je prepričan Cingolani. / RADIO IN TV SPORED Petek, 8. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR 16 LIJAK - Na pribljubljenem vzletišču skromnejši obisk Recesija udarila tudi po jadralnih padalcih Upravitelj bližnjega kampa razočaran, saj beleži več kot 40-odstotni osip gostov Z vzletišča na Lijaku, ki velja za eno najboljših in najbolj priljubljenih točk za jadralne padalce v Evropi, saj omogoča letenje čez celo leto, se je letos pod nebo dvignilo manj jadralnih padalcev kot v prejšnjem letu. Damjan Pregelj iz Kluba novo-goriških jadralnih padalcev Polet je nekoliko slabši obisk pripisal pogostim obdobjem slabega vremena, poudaril pa je, da se je takoj po novem letu nekaj časa izvrstno letelo. »April je bil zelo slab, zadnje dni pa je vreme lepše in zato je obisk spet boljši,« je včeraj pojasnil med vožnjo proti vzletišču pred popoldanskim poletom. Povedal je, da med obiskovalci še vedno prevladujejo padalci s Češke in Poljske, letos je bistveno več Nemcev in Avstrijcev, Madžarov in Angležev pa je nekoliko manj. Na pristajališču po novem obratuje manjši bife, njegov lastnik pa s kombijem vozi padalce na vzletišče. Kdor se želi z Lijaka dvigniti v nebo, mora plačati 10 evrov za letno karto, tisti, ki bi radi poleteli, a tega ne znajo in se niso pripravljeni učiti, pa se lahko odločijo za polet v tandemu z izkušenim spremljevalcem, kar stane 60 evrov. Aleksander Mladovan, upravitelj bližnjega kampa Lijak, z letošnjo sezono nikakor ni zadovoljen, saj beleži več kot 40-od-stotni upad obiska. »Krivo je slabo vreme, predvsem pa recesija. Madžarov in Poljakov, ki jih je najbolj udarilo, skorajda ni. Hvala-bogu prihaja nekoliko več Avstrijcev in Nemcev,« je, podobno kot Pregelj, povedal Mladovan, ki je prve letošnje goste sprejel za veliko noč, prvomajski prazniki pa so po njegovem mnenju pokazali posledice krize. Po lanskem nakupu montažnih hišic je pred letošnjo sezono poskrbel za drenažo celotnega kampa, ureditev ceste in parcelacijo, zdaj pa upa, da bo vsaj vreme padalcem odslej bolj naklonjeno. Nace Novak Med poletom z vzletišča Lijak foto n.n. GORICA-NOVA GORICA - Danes in jutri Evropa nagovarja mlade Evropske vasi se bodo tudi letos udeležili otroci italijanske šole - Posebne pozornosti bodo deležni osemnajstletniki GORICA - Srečanje na pokrajini Kurdi v Hasankeyfu v boju za preživetje »Rešimo Hasankeyf!« je bil naslov zanimivega večera, ki so ga pred dnevi priredili na sedežu goriške pokrajine. Šlo je za pobudo, s katero je uprava želela opozoriti na problem mesteca in nekaterih vasi v jugovzhodni Turčiji, ki jim zaradi nameravane gradnje jezu preti, da se bodo znašli pod vodo. To pa je le en vidik problema, s katerim se v imenu napredka spopada na svetu marsikatera pokrajina in prebivalstvo. Hidroelektrarne in ustvarjanje vodnih rezerv pač zahtevajo svojo ceno. To vprašanje pa postane bolj pereče v trenutku, ko nastanek velikega akumulacijskega jezera prizadene zgodovinske in arheološke objekte, do še hujših posledic pa pride, ko voda zalije velika območja, ki so življenjskega pomena za neko skupnost. In prav v teh okvirih gre iskati vedno glasnejše pozive svetovni javnosti, kajti mesto Hasankeyf ob reki Tigris velja za kraj prvovrstnega zgodovinskega pomena, obenem pa je celotno območje naseljeno s Kurdi, ki so, ko je znano, trn v peti turški državi. V prvem delu večera na goriški pokrajini so v preddverju sejne dvorane odprli fotografsko razstavo s posnetki Hasankeyfa in njegovih zanimivosti. Prizore iz življenja tamkajšnjih ljudi je posnel Eugenio Novajra. V osrednjem delu spoznavanja Kurdske dežele, sta spregovorila Marco Iob, izvedenec za vprašanje voda, in Kurdinja Ipek Tasli. Prvi je izpostavil predvsem dvom, ali je v tistem delu Turčije res potrebno tako veliko akumulacijsko jezero. Verjetno gre bolj za špekulacije in za politične izbire, ki bi s tem pognale kurdsko skupnost iz svojih domov, je še ugotavljal Marco Iob. Mlada Ipek Tasli pa se je v svojem dolgem posegu dotaknila številnih vprašanj, ki zadevajo kurdski narod. Gre za razmeroma velik narod brez svoje države, delijo pa si ga Turčija, Irak, Iran, Sirija, Armenija in morda še kdo. Turčija izvaja nad Kurdi kulturni genocid in pri tem ne izbira sredstev. Zgovoren je že podatek, da se za gradnjo jezu ne ogrevajo gospodarski krogi, temveč vojska, ki je v tistem delu države zelo prisotna z močnimi enotami. Ovirani so tudi obiski tujih delegacij, a ne dovolj, da bi pozivi prebivalstva ne prišli v javnost. Mednarodni denarni forumi so najprej odobrili visoka posojila za gradnjo jezu, zdaj pa so se ta finansiranja skoraj v celoti prekinili, kajti Turčija se ne drži pogojev, ki zadevajo prizadeto prebivalstvo. Projekt je trenutno ustavljen, kar pa še zdaleč ne pomeni, da so ga turške oblasti zavrgle. Pogovor je vodil odbornik Marko Marinčič, na koncu pa so predvajali še dokumentarni film, ki je izpostavil predvsem pomen mesta Hasankeyf v zgodovini Kurdov v zgornjem delu Mezopotamije. (vip) Robert Schuman, najbolj citirani »oče« Evropske unije, je 9. maja 1950 predstavil predlog oblikovanja združene Evrope za ohranjanje miru. Zato je Dan Evrope - 9. maj - z zastavo, himno in denarno enoto eden od simbolov EU. Vsakoletno obeleževanje Dneva Evrope je namenjeno oblikovanju evropskih državljanov in seznanjanju ljudi z evropskimi ideali in institucijami, kar ima letos, zaradi skorajšnjih evropskih volitev, še posebno težo. »Na Goriškem, kjer imamo Evropo na domačem pragu, bomo pobude ob 9. maju posvetili zlasti osemnajstletnikom, ki bodo junija prispevali k obnovi evropskega parlamenta,« je povedal pokrajinski odbornik Marko Ma-rinčič in dodal, da pravega evropskega duha uteleša sodelovanje z Novo Gorico. Danes z začetkom ob 10. uri bo na trgu E. Kardelja v Novi Gorici Evropska vas, na kateri bo 27 osnovnih šol iz novogoriške regije predstavilo po eno državo članico; lani so se jim pridružili italijanski osnovnošolci iz Štarancana, letos pa bodo na vrsti učenci goriške šole uršulink. Še pred tem bo ob 9.30 na goriškem sedežu Tržaške univerze v ulici Alviano posvet na temo novih smernic za evropsko integracijo. Ob 11. uri bo v avli klasičnega liceja Alighieri v Gorici za dijake petih razredov višjih srednjih šol srečanje s tremi osebnostmi, ki čutijo z Evropo, med katerimi izstopa ravnatelj zavoda British School iz Trsta, Peter Brown, ki bo govoril o kulturnih in jezikovnih vidikih Evrope. Evro-peistična akademija iz FJK bo ravno tako danes priredila odprtje razstave slik, skulptur in fotografij na temo mita o Evropi, in sicer ob 18.30 v dvorani občinskega sveta v Gradišču. Današnje pobude bo sklenila projekcija filma »Kebab Connection« v novogori-škem Kulturnem domu ob 20.30 (podna-slovljen bo v italijanščini); prireditelj je no-vogoriški Europe Direct, ki že vrsto let sodeluje z goriško pokrajino. Počastitve Evrope se bodo nadaljevale tudi jutri. LOKOVEC 65-letnica artilerije IX. korpusa V Lokovcu bo jutri ob 11. uri potekala spominska slovesnost ob 65-letnici ustanovitve artilerije IX. korpusa NOV in 14. Garibaldinske brigade. Slovesnost organizirajo Krajevna organizacija zveze borcev za vrednote NOB Lokovec v sodelovanju s tamkajšnjo krajevno skupnostjo in turističnih društvom, novogoriško občino in novogori-škim združenjem zveze borcev. Slavnostna govornika bosta ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in podpredsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI za Tržaško pokrajino Roberto Birsa. Kulturni program bodo oblikovali Tržaški pevski zbor Pinko Tomažič in učenci osnovne šole Čepovan. Ob tej priložnosti bo v Lokovcu odkrito tudi spominsko obeležje, pro-tiavionski top iz časa druge svetovne vojne, ki je v lasti Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Topničarska brigada IX. Korpusa je bila v Lokovcu ustanovljena 14. junija 1944, njen komandant pa je bil Aleksander Zupan - Aco. Ze pred tem, 4. aprila 1944, je bila na osnovi sporazuma med poveljstvom Garibaldinskih brigad v Italiji in poveljstvom 9. korpusa NOV Slovenije v Srednjem Lokovcu pri Hudajužni ustanovljena 14. udarna brigada Garibaldi - Trst. Tržaška brigada je bila največja italijanska enota v sestavi korpusa in je predstavljala nadaljevanje antifaši-stične borbe, ki se je po zlomu fašizma in kapitulaciji Italije razvila v pravo narodno vstajo, ko je več tisoč prostovoljcev prihajalo v hribe v partizanske vrste. (nn) Občni zbor ronškega Jadra Na društvenem sedežu v ulici Monte sei bu-si v Romjanu bo drevi ob 20. uri osmi občni zbor kulturnega društva Jadro. Po poročilih in pozdravih bodo volili nov odbor ter razpravljali o delovanju in stikih s šolo, društvi in župnijo. Uvod k tečaju kompozicije Center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice napoveduje za jutri uvodno predavanje k tečaju kompozicije. Tečaj si je zamisli skladatelj David Macculi, profesor na kon-servatoriju v Adrii. Namenjen je glasbenikom s predznanjem, sicer pa bodo vsebino tečaja določili na prvem srečanju glede na zanimanja in stopnjo izobrazbe tečajnikov. Predavanje se bo začelo ob 17. uri v prostorih šole Komel v Gorici. Tržič, vrata vzhoda V občinski sejni dvorani v Tržiču bo danes ob 17. uri posvet z naslovom »Da Monfalcone, porta delFEst, con Sanuto, Tommasini e Kandler verso il futuro in Istria«. Uvedla bosta župan Gianfranco Pizzolitto in predsednik krožka Istria Livio Dorigo, spregovorili bodo Roberto Bruni, Gaetano Benčič, Rino Ci-gui, Daniele Gulic, Fabio Scropetta, Fabio Del Bello, Livio Prodan in Kristjan Knez. Ruska kultura v Zagraju Zagrajska občina in osnovna šola Carduc-ci prirejata danes ob 17.30 v večnamenski dvorani v Zagraju srečanje o ruski kulturi. Govorili bosta medkulturni operaterki Elena Vassilijevna Stechina in Julija Ivanovna Voronko. Bilo je nekoč v Italiji V državni knjižnici v ulici Mameli v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli razstavo satiričnih vinjet Danieleja Panebarca z naslovom »Bilo je nekoč v Italiji. Od fašizma do osvoboditve«. Šparglji v vrhovski lokandi V lokandi Devetak na Vrhu bo nocojšnji večer posvečen «špargljem«. Prirejajo ga v okviru pobude Asparagus; za rezervacije tel. 0481-882488. Razstava del Ksenije Čerče V novogoriški mestni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo slik Ksenije Čerče z naslovom Še ni brez naslova. V novih delih umetnica združuje različne medijske pristope, med drugim video, fotografijo, instalacijo in performans. Razstava bo na ogled do 29. maja; danes bo umetnico predstavila likovna kritičarka Petja Grafenauer. (nn) GORICA-SOLKAN - Jutri popoldne Čezmejno čiščenje soških bregov in poti Goričanom in Solkancem bo jutri na voljo zanimiva in hvalevredna pobuda s čezmejnim pridihom. Občani iz obeh krajev in vseh starosti so namreč popoldne vabljeni, da se udeležijo čistilne akcije soških bregov in poti. Tovrstne akcije že več let potekajo na slovenski strani meje, kjer jih prireja krajevna skupnost Solkan. Na prizadevanje rajonskih svetnikov stranke Slovenske skupnosti v mestni četrti Sveta Go-ra-Placuta in v rajonskem svetu Pevma-Štmaver-Oslavje se bo pobuda letos razširila tudi na italijansko stran državne meje. »Sosedje iz Solkana imajo na tem področju izkušnje, kar nam bo pri organizaciji v veliko pomoč. Upam, da bo odziv ljudi množičen, saj gre za pomembno pobudo. Narava je iz dneva v dan bolj ogrožena, zato je vsak napor, tudi malenkostni, koristen in dobrodošel,« pravi Miloš Čotar, rajonski svetnik SSk v Svetogorski četrti, ki se solkanski krajevni skupnosti zahvaljuje za pomoč pri organizaciji čistilne akcije. Zbirališče bo jutri ob 15. uri pri kajakaškem centru v Solkanu; čiščenje soških bregov in poti bo trajalo predvidoma do 18. ure, nato pa bodo udeležence nagradili s pogostitvijo. Dan kasneje, v nedeljo, bodo živeči v sosednjih rajonih in na obeh straneh meje ponovno skupaj, saj bodo zanje priredili že tradicionalni Pohod treh mostov, ki bo startal ob 9.30 pri bivši osnovni šoli v Štma-vru. Podrobnosti o pohodu objavljamo na drugem mestu. PODSABOTIN Pogrešan od srede popoldan Silvo Gorup Z novogoriške policijske uprave so včeraj sporočili, da je v sredo popoldan iz doma za ostarele v Podsa-botinu v Goriških Brdih neznano kam odšel 84-letni Silvo Gorup. Pogrešani je visok okoli 175 centimetrov, srednje postave in sivih las. Oblečen je bil v karirasto srajco, siv pulover, sive hlače in črne čevlje, so še povedali na policijski upravi, kjer prosijo vse, ki bi ga morebiti opazili, naj o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo oziroma pokličejo na 113. (nn) / RADIO IN TV SPORED Petek, 8. maja 2009 17 ŠTMAVER Pohodniki preko treh mostov Bliža se 10. Pohod treh mostov. Tudi ta prireditev, ki bo potekala v nedeljo, 10. maja, dosega okroglo obletnico in jo lahko uvrščamo med tradicionalne rekreacijske pobude čezmej-nega značaja, ki so pripomogle k pre-moščanju mejnih pregrad. Pohod se je rodil leta 2000 na pobudo treh krajevnih skupnosti Sveto-gorska-Placuta, Solkan ter Pevma, Oslavje in Štmaver. Kasneje so se pridružile še Stražce. Domena je, da pohod izmenično vsako leto priredi drug krajevni svet, sodelujejo pa vsi štirje rajoni. Po štirih letih je letos prišel na vrsto ponovno pevmski krajevni svet. Želja je bila, da bi start in cilj bila postavljena v novem športnem in večnamenskem središču v Pevmi, toda objekt še ni bil uradno predan svojemu namenu, tako da bo to prireditev lahko gostil šele čez nekaj let. Odbor krajevnega sveta se je zato odločil, da bosta start in cilj tudi letos na sedežu društva Sa-botin v Štmavru. Zbirališče pohodni-kov bo od 8.30 dalje, skupni odhod pa bo ob 9.30. Po startu se bodo pohod-niki spustili v dolino Pevmice, kjer jih čaka prvi most. Gre za manjši mostič preko potoka, ki je bil zgrajen leta 1875. Od tam se bodo hodci povzpeli do Pev-me in nadaljevali pot do pevmskega mostu čez Sočo. Tam bo postavljena prva okrepčevalna postaja v režiji rajonskih svetov Svetogorska-Placuta in Stražce. Pot jih bo nato vodila ob Soči proti Solkanskemu polju, kjer bodo prekoračili bivšo mejo in dosegli pobrateni Solkan. Ob izhodu iz vasi jih bo čakala še ena okrepčevalna postaja, nakar jo bodo pohodniki ubrali preko mostu Osimske ceste na nižja pobočja Sabotina, kjer bodo ponovno prečkali mejo in po 10 km hoje dosegli cilj v Štmavru. Tam jih bo čakala paštašuta, ki ji bo sledilo družabno srečanje s podelitvijo nagrad najštevilnejšim skupinam. Prireditelji opozarjajo vse udeležence, naj se držijo cestnih pravil s hojo po levi strani ceste povsod, kjer ni pločnikov. Pohodniki naj imajo s seboj veljaven osebni dokument. Prispevek za udeležbo znaša 5 evrov. Del vpisnine bodo prireditelji namenili dobrodelnemu skladu za zdravljenje mlade Ste-farne iz Krmina. (vip) NOVA GORICA - S pomočjo Kulturnega doma Jazz & Wine miru tudi v Goriških Brdih Margherita Reguitti foto n.n. Predstavniki društva Controtempo iz Krmina so v novogoriškem kulturnem domu včeraj predstavili potek pomladnega srečanja s svetovno glasbo, ki želi ovrednotiti briško deželo Jazz & Wine of Peace Collio. Gre za prvo spomladansko izvedbo že uveljavljenega jesenskega festivala z dvanajstletno tradicijo. Mestno gledališče in druga krminska prizorišča bodo gostila osem koncertov, en koncert pa bo na sporedu tudi v Medani. Kot je na predstavitvi festivala, ki bo potekal 14., 15., 16., in 24. maja, povedala direktorica novogoriškega kulturnega doma, Pavla Jarc, je novogoriški kulturni dom pred leti že sodeloval pri organizaciji festivala, letos pa se ponovno vključuje v projekt. V spomladanskem delu sicer predvsem pri promoviranju dogajanja, v jeseni pa naj bi v okviru že tradicionalnega Jesenskega trisa eden od koncertov potekal tudi na novogoriškem odru, v Krminu pa naj bi organizirali enega od koncertov iz repertoarja kulturnega doma. »Gre za zelo kvaliteten festival, ki je v Italiji po pomenu takoj za Umbria Jazz festivalom,« je poudarila Jar-čeva. Predsednica društva Controtempo Margherita Reguitti je pojasnila, da so se v društvu že v času, ko je meja še stala, trudili za čezmejno sodelovanje. Povedala je še, da sodi prva spomladanska izvedba festivala v okvir projekta Sconfinando (Preskočimo mejo), poleg glasbe pa ponuja še druge kulturno-umetniške dogodke. Pojasnila je še, da je Jazz & Wine of Peace prireditev, ki jo poleg domačinov obiskuje veliko Slovencev in Avstrijcev, pa tudi ljubitelji jazza od drugod. Med nastopajočimi je izpostavila predvsem četrtkov otvoritveni koncert avstralskega kitarista Tommyja Emma-nuela, 14. maja, v mestnem gledališču, nastop Britanke Sarah Jane Morris, in sobotni koncert portugalske pevke Marie Joao, ki bo nastopila prvič na italijanskih tleh. V nedeljo, 24. maja, se bo v cerkvi na Krminski gori predstavila skupina Clobeda's, zvrstilo pa se bo še več manjših koncertov, med katerimi velja izpostaviti sobotni večer s skupino Maxbader Orkesatar v Hiši Klinec v Medani. (nn) DOBROVO Obletnici bosta združili Goriška Brda 140. obletnico biljanskega tabora in 20. obletnico tabora Slovenske kmečke zveze v Vipolžah bodo obeležili z dvema kulturnima dogodkoma. Danes ob 18. uri se bo na Gradu Dobrovo začelo strokovno srečanje o narodni zavesti in kulturni dediščini Brd. Predavatelji bodo osvetlili problematiko premikanja narodnostne meje v Brdih, predstavili vplivne briške duhovnike, vlogo žena in deklet v zgodovini Brd kot tudi briških društev in partizanskega šolstva. V nedeljo bo sledila še proslava na Dobrovem, na kateri se bodo spomnili vloge biljan-skega tabora za krepitev narodne zavesti pa tudi vloge, ki jo je imel za Brda tabor Slovenske kmečke zveze v Vipolžah pred 20 leti. Slavnostni govornik bo predsednik državnega sveta, Blaž Kavčič, v programu pa bodo sodelovali združeni pevski zbori iz Podgore, Štmavra in Števerjana. Glavna organizatorja obeh dogodkov sta občini Brda in Števerjan, kar po prepričanju organizacijskega odbora simbolično kaže na ponovno združitev celotnega briškega območja. (nn) Messiaen v Snovanjih Ciklus Snovanja v organizaciji centra Emil Komel bo drevi v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju predstavil glasbo francoskega skladatelja Oliviera Messiaena. Oglasile se bodo njegove manj poznane skladbe iz zgodnjega obdobja, ki jih je navdihnil pesniški svet Clauda De-bussyja. Skladbe za glas in klavir bosta predstavili Alessandra Schettino in Neva Klanjšček. Pridružil se jima bo violinist Matej Santi, ki bo zaigral povsem nepoznano Messiaenovo Fantazijo; na klavir ga bo spremljal Filipinec, sicer njegov dunajski študijski kolega Aries Caces. O skladatelju in skladbah bo spregovoril muzikolog Luca Cossettini, sodelavec goriškega DAMS-a. Koncert se bo začel ob 20.30. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. 20.30 bo gledališka skupina župnije iz Krmina nastopila s predstavo »Grea-se«; v soboto, 9. maja, ob 20.30 bo zaključna prireditev srečanja šolskih gledaliških skupin. U Kino ~M Gledališče FESTIVAL KOMIČNEGA GLEDALIŠČA KOMIGO 2009: v ponedeljek, 11. maja, ob 20.30 komična opera »Don Pas-quale«. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE«: v soboto, 9. maja, ob 20.45 bo v Kulturnem domu v Gorici nastopila gledališka skupina Gruppo Qaos iz Forlija s predstavo »Le cirque dans le Moulin rouge; informacije in pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/A v Gorici (tel. 0481-30212). GLEDALIŠČE VERDI V GORICI: v torek, 12. maja, ob 20.45 bo nastopila vokalna skupina Take 6 s koncertom jazz in gospel glasbe. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo danes, 8. maja, ob 9.45 in 11.40 predstava za šole »Ai bambini con le orecchie« v izvedbi gledališke skupine Teatro Stileme, ob GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 »Hanna Montana: The Movie«; 20.00 - 22.10 »X-Man le origini: Wolverine«. Dvorana 2: 18.20 »State of play«; 20.30 »Che - Guerriglia (2. del)«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Star System: se non ci sei non esisti«. KULTURNI DOM NOVA GORICA: 20.15 Teden evropskega filma: »Zveza kebab«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »X-Man le origini: Wolverine«. Dvorana 2: 18.00 »Hanna Montana: The Movie«; 20.00 - 22.00 »Fuori menu«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Star Trek«. Dvorana 4: 18.10 - 20.10 - 22.10 »San Valentino di sangue« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.00 »State of Play«. ~M Koncerti PRVI JAZZ FESTIVAL ERMI BOMBI: v gledališču Verdi v Gorici bo danes, 8. maja, nastopila skupina Puppini Sisters, v soboto, 9. maja, Richard Galliano, v nedeljo, 10. maja, Bireli Lagrene in v torek, 12. maja, skupina Take 6; informacije in predprodaja v gle- morebitna pojasnila.Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. Ri-smondo, 6) do petka, 22. maja 2009. M Izleti dališču Verdi v Gorici od ponedeljka do sobote med 17. in 19. uro (tel. 048133090) ali na spletni strani www.tic-ketone.it. PEVSKA SKUPINA MUSICUM se bo znova predstavila publiki danes, 8. maja, ob 20. uri v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici (Kapela) v Novi Gorici. Koncert bo uvedel MePZ Rada Simonitija iz Dobrovega, ki ga vodi Patrick Quaggiato. Na sporedu bodo skladbe iz renesanse, sodobnosti in spiritual ter close harmony priredbe. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski Deželnega šolskega urada v Trstu v ul. S. Anastasio, 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuo-la.fvg.it), na oglasni deski goriškega oddelka Urada za slovenske šole in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za H Čestitke Ü3 Obvestila KULTURNO DRUŠTVO DANICA prireja 2. rekreacijski dan na Vrhu ob dnevu mladosti v nedeljo, 24. maja, na Vrhu s pričetkom ob 9. uri. Sodelujejo lahko šestčlanske ekipe z najmanj dvema ženskama. Igre in pravilniki bodo na razpolago ekipam isti dan; informacije in vpisovanje do 10. maja pri Dolores (tel. 339-7484533) in Demi-triju (tel. 339-8667252). KMEČKA ZVEZA je na razpolago za pomoč pri izpolnjevanju prijav dohodkov 730 oz. Unico. Urad v Gorici je odprt za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 13. ure (tel. 0481-82570). KULTURNI DOM GORICA v sodelovanju z goriškim združenjem priseljencev iz Abrucov in Moliseja, SKGZ, ZSKD in zadrugo Maja organizira solidarnostno akcijo za potresence v Abrucih. Ob prireditvah in v društvih bodo potekale nabirke prostovoljnih darov, prispevke pa je mogoče tudi nakazati na bančni račun pri baki Uni-credit - Associazione Abruzzesi del Friuli Venezia Giulia - Via Veneto 20 Videm (Udine), št. IT83SABIO2008 CAB 12310 - c/c 000001369384. Podrobnejše informacije v uradu goriškega Kulturnega doma (tel. 048133288). ČASOPIS ISONZO SOČA prireja v soboto, 16. maja, avtobusni izlet iz Gorice do Nove Gorice na temo zgodovinskega potovanja v dvajseto stoletje. Na programu so ob 9.30 zbirališče in predstavitev pobude na trgu Seghizzi v goriškem grajskem naselju ter obisk muzeja prve svetovne vojne; ob 11. uri ogled zgodovinskega dela mesta z avtobusom in obisk parka palače Attems, ob 11.45 ogled trga Transalpina in obisk muzeja, ob 12.30 obisk novogo-riške občine, ob 13.30 kosilo v restavraciji Vrtnica, ob 15. uri obisk gradu Kromberk in ogled stalne razstave Primorska 1918-1947; povratek je predviden med 16.30 in 17. uro; vpisovanje do 12. maja na sedežu časopisa Isonzo Soča v ul. San Giovanni 5/A (tel. 0481-33343, posta@isonzo-so-ca.it); 23 evrov na osebo. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na izlet na Vrhniko v soboto, 9. maja, odpeljal prvi avtobus ob 7. uri iz Doberdoba, nato s postankoma na Poljanah in Vrhu. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Gorice najprej od ulice Cat-terini - trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi pri pevmskem mostu, v Podgori na cesti pri telovadnici, v So-vodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu pri cerkvi. Priporoča se točnost. KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika Vini nel mondo od 30. maja do 2. junija; informacije in prijave na tel. 3403447695 po 19. uri (Tamara). KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ prireja od 5. do 9. septembra avtobusni izlet v Brno, Krakov, Auschwitz in Dunaj; informacije in vpisovanje do 15. maja na tel. 0481-21065 (Vojko Nardin), 0481-34730 (Karlo Nanut) in 0481-21856 (gostilna Tur-ri). SPDG obvešča, da bo v nedeljo, 10. maja, izlet na Malo goro v okviru programa Kekčeve poti ter v okviru projekta Sabotinske družne poti, pri katerem sodelujejo goriški planinci. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 7.45, začetek vzpona na Malo goro (1034 m) ob 8.30 v Kamnjah; informacije na tel. 0481882328 (Marko Lutman) v večernih urah in Dino Paulin (tel. 333-1581015). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Marin Drži i M&flfg Nadkomedija o večnem paru ljubezni in denarju Režiser: Boris Kobal — V sredo, 13. maja ob 20.30 v Kulturnem domu Gorica (z italijanskimi nadnapisi) ■ II ■!■ III !!■■■ Postaje avtobusnega prevoza za goriške abonente so sledeče: Poljane (gostilna, ob 19.20), Doberdob (cerkev,ob 19.25),Romjan (cerkev,ob 19.30), Trže (S.Polo, 19.40-črpalka Shell,ob 19.45), Štivan (nad gostilno,ob 19.50),Jamlje (gostilna,ob 20.00),Gabrje (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni,ob 20.15). Info in predprodaja: blagajna Kulturnega doma Gorica,od ponedeljka do petka od 10.do 13. in od 16.do 18.ure (tel.048133288) Na pravni fakulteti Videmske univerze je diplomirala PETRA MA-RONESE iz Sovodenj. Čestitajo ji Kulturni dom v Gorici in kulturna zadruga Maja. sLovEKKo stalno bledalisce info@teaterssg.it - www.teaterssg.it MLADINSKA SEKCIJA SSK GORICA PRIHODNOST prireja pokrajinski kongres skupine Prihodnost v nedeljo, 10. maja. Na programu so ob 14.30 športni turnir v nogometu in odbojki, ob 18.30 pokrajinski kongres, ob 19.30 kulturni program in ob 20.30 za-kuska. OBČINA DOBERDOB razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na do-berdobskem županstvu od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure in ob ponedeljkih tudi od 14.30 do 17. ure ali na občinski spletni strani www.do-berdob.it. OSMICA PRI MAČKU prireja v soboto, 9. maja, ob 21.09 8. praznik salame. Igrali bodo Mali kraški muzikanti, zbirali bodo prostovoljne prispevke za hospic Via di Natale v Avianu. POKRAJINSKI KONGRES SKGZ ZA GORIŠKO bo potekal v torek, 9. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v dvorani Kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu. PREDSTAVITEV LISTE SLOVENSKE SKUPNOSTI, ki bo nastopila na občinskih volitvah 6. in 7. junija, bo v petek, 15. maja, ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu. SKRD JADRO IZ RONK sklicuje redni občni zbor danes, 8. maja, ob 8. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na društvenem sedežu v Romjanu, ul. Monte 6 busi 2. ZSKD sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Opči-nah, ul. Ricreatorio 2, v prvem sklicu ob 14.30 in v drugem ob 15. uri, po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, razno. Bi Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 11.00, Giorgio Monticolo (iz Palmanove) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 14.00, Giorgio Badin (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. Iskreno sožalje družini Gravner ob tragični, prerani izgubi dragega MIHE. Samo, Nadja in Aleš 1 8 Petek, 8. maja 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO - Jutri začetek 92. dirke po Italiji Armstrong »zvezda«, Leipheimer pa je favorit Naporno že od vsega začetka, ne le na koncu - V nedeljo od Jesola do Trsta BENETKE - Jutri se bo v Benetkah začela 92. dirka po Italiji, ki letos praznuje 100. rojstni dan. Prireditelji obljubljajo spektakel, mnogo bolj zanimivo dirko, kot je bila v prejšnjih letih. Ne samo zaradi številnih sprememb, ampak tudi zaradi konkurence, ki naj bi bila najmočnejša v zadnjih letih. Mediji in Armstrong Svoje bo gotovo prispeval najbolj priljubljeni kolesar zadnjega desetletja Američan Lance Armstrong, ki se po treh letih odmora vrača na eno izmed treh največjih večdnevnih dirk na svetu; doslej je do leta 2005 blestel le na Touru. Njegov prvi nastop na Giru je požel veliko medijsko zanimanje, kar dokazuje rekordno število akreditiranih novinarjev, poleg tega pa zaradi njega pričakujejo tudi rekordno število ameriških turistov. Predvsem v največjih turističnih mestih na čelu z Benetkami, kjer se bo z moštvenim kronometrom dirka začela, Rimom, kjer se bo 31. maja po treh tednih s posamično vožnjo na čas končala. Težko že na začetku S spremembami želijo Italijani stopiti iz sence dirke po Franciji. Ena izmed njih je, da so težke etape porazdelili skozi vso dirko, ki se naj ne bi odločala le v zadnjem tednu. Iz programa so črtali nekatere tradicionalne znamenite vzpone, kot je Mortirolo, dodali so mu nove. «Selekcija vzponov se ne sme delati po njihovih imenih,» je dejal direktor dirke Angelo Zome-gnan. Dirka bo vsebovala 21 etap in bo dolga 3455 kilometrov. Šest etap se bo končalo na vrhu vzpona, prva že v četrti etapi, ko bo cilj v San Martinu di Castrozzi, kjer se bo že pokazalo, kdo bo letos meril povsem na vrh. V nedeljo v Trstu Giro se bo že v uvodu približal nam, saj bo cilj druge etape v Trstu. V mestu ob zalivu bodo kolesarji v nedeljo privo-zili okoli 16. ure, nato pa opravili tri kroge med nabrežjem, Čarbolo, Montebel-lom, Drevoredom Sanzio, Ul. Carducci, Trgom Liberta in Velikim trgom, kjer bo tudi cilj (najverjetneje sprint) pribliuno ob 17. uri. Favoriti Po napovedih naj bi se poleg Armstronga, ki se zaradi ne posebej dobre pripravljenosti po zlomu ključnice nima za favorita, za rožnato majico, ta bo imela nov dizajn, ki so ga oblikovali pri modni hiši Dolce&Gabbana, potegovali njegov rojak Levi Leipheimer, Španec Carlos Sastre, sicer lanski zmagovalec Toura, Rus Denis Menčov in številni domači kolesarji na čelu z Ivanom Bassom in Damianom Cunegom. Za sprinterje naj bi bilo na voljo le šest zmag, v tem elementu se pričakuje predvsem dvoboj med Britancem Markom Cavendishem in domačinom Alessandrom Petacchijem. Ballerini pravi, da... Tehnični direktor italijanske reprezentance Franco Ballerini meni, da bo imel Armstrong težko delo. »On je velika zvezda, medijsko zanimiv tudi kot borec proti raku, vendar leta minevajo tudi zanj. Imel je smolo, da si je pred dirko zlomil ključnico. Letošnji spored etape je takšen, da kolesarjem ne dovolju-jej stopnjevanje forme. Pripravljeni morajo biti že na začetku dirke, to bi lahko bilo zanj usodno. Več možnosti ima njegov rojak Leipheimer. On je odličen v vožnji proti kronometru in vzdržljiv v strmini,« je dejal Ballerini. Glede Italijanov pa meni: »Poleg Bassa je treba računati tudi na Cunega. Dozorel je. Sezono je začel silovito. Žal ne vem, koliko mu lahko pomaga ekipa«.« Ivan Basso in Lance Armstrong sta se pred dirko od Milano do Sanrema rokovala, od jutru pa si bosta na Giru ostra tekmeca. Američan bo glavna atrakcija dirke, čeprav naj bi vodilno vlogo v moštvu Astana imel njegov rojak Leipheimer ansa Doping Vprašanje nedovoljenih poživil je že popolnoma diskreditirala kolesarstvo, ni pa načela njegove popularnosti, vsaj sodeč po številu ljudi, ki se zbira ob robu prog na najtežjih etapah. Na Giru so letos v skladu s pravilnikom, ki ga je mednarodna zveza UCI uvedla po lanskem Touru, pripravili še bolj učinkovit sistem kontrol. »Boj proti dopingu ni lahek, a nastopamo energično. Kolesarstvo se je zelo angažiralo, ne rečem bol ali manj kot drugi, pa vendar. Gre za spoštovanje do javnosti,« je povedal Ballerini. Slovenci Izkušenima Tadeju Valjavcu in Go-razdu Štanglju se bosta letos pridružila Jure Golčer in Jani Brajkovič, ki bo na Giru nastopil prvič. Čeprav se v nogah Slovencev skriva velik potencial, pa nihče izmed njih ne pričakuje, da bi lahko krojil vrstni red na vrhu. Razlogov je nekaj, večini pa je skupen ta, da se bodo morali prilagoditi moštveni taktiki in pomagati najboljšim možem svoje ekipe. Z izjemo Tadeja Va-ljavca. Besničan bo imel proste roke, toda na njegovo žalost mu ne njegova pripravljenost ne kakovost ekipe AG2r La Mon- diale ne zagotavljata, da bi lahko razmišljal o uvrstitvi med deseterico, v katero se je na največjih dirkah že znal uvrščati. «Mi v Italijo prihajamo z mlado ekipo, ki ni konkurenčna najboljšim ekipam. Za naše delodajalce je najbolj pomemben Tour, Giro pa smatrajo le kot eno izmed dirk,» je realen Valjavec, ki pa tudi ni zadovoljen s svojo trenutno pripravljenostjo: «Zaradi bolezni sem izgubil prvi del sezone. Težave mi delajo predvsem dolgi klanci, na katerih sem bil včasih najboljši. Poleg ne preveč dobre forme mi ni všeč sama trasa dirke. Ustrezalo mi bi, da bi se vse odločalo v zadnjem tednu dirke, ko pričakujem, da bom najmočnejši. Belokranjec Jani Brajkovič bo moral garati za Američana Lancea Armstronga in njegovega rojaka Levija Leip-heimerja, «Po mojem bo naša taktika posvečena Leipheimerju, ki je trenutno v odlični formi. Pričakujem, da bo to dokončno jasno po 4. in 5. etapi, ko se bo že pokazalo, kdo je najmočnejši. Najbrž bom imel vlogo pomočnika, kar pomeni, da ne bom mogel dirkati zase. Upam pa, da bom vsaj v kakšni etapi dobil proste roke, da bi lah- ko napadel etapno zmago,» razmišlja Braj-kovič, ki je zelo zadovoljen s svojo formo: «Iz dneva v dan se počutim boljše, čeprav še nisem stoodstoten. Formo sem dobro načrtoval, verjamem, da bom svoj maksimum dosegel prav na dirki.» Podobno vlogo kot najbolj obetavni slovenski kolesar bo imel tudi Jure Gol-čer, od katerega veljaki moštva LPR Brakes pričakujejo, da bo v težkih trenutkih ob strani Danila Di Luce, enega izmed italijanskih favoritov za rožnato majico, in po možnosti pomagal tudi sprinterju Ales-sandru Petacchiju. «Vseeno upam, da se mi bo ponudila priložnost za beg,» je pred odhodom v Benetke dejal Mariborčan. Najizkušenejši od slovenske četverice je Gorazd Štangelj. Tudi njegova vloga bo taka, kot je bila vsa zadnja leta, ko je na ravnih delih in tudi na krajših vzponih garal za svoje kapetane, Damiana Cu-nega je pripeljal tudi do zmage. Tokrat bo njegov «šef» Ivan Basso, ki ga imajo mnogi celo za prvega favorita dirke. «Sama uvrstitev v ekipo kaže na to, da spoštujejo moje izkušnje in me cenijo. Jasno pa se ve, kakšne bodo moje naloge. Čaka me garaško in odgovorno delo. Jasno je, da je naš cilj skupna zmaga,» meni Novomeščan. NOGOMET - UEFA V finalu Werder in Šahtjor HAMBURG - Nemški Werder Bremen in ukrajinski Šahtjor sta finalista letošnjega nogometnega pokala UEFA, na finalu pa se bosta med sabo pomerila 20. maja v Istanbulu. Werder, ki je letos iz pokala izločil videmski Udinese, je potrdil, da se na gosotvanjih znajde zelo dobro. Potem ko je na prvi tekmi proti Ham-burgerju doma izgubil z 1:0, ga je sinoči v gosteh premagal s 3:2. Gostitelji so sicer povedli v 13. minuti z Oli-čem, vendar je bil drugi polčas v rokah gostov, ki so trikrat zapored zatresli nasprotnikovo mrežo. V 21. min. s Pizarrom, v 29. z Diegom (ki je že podpisal pogodbo z Juventusom, zaradi rumenega kartona pa ne bo igral v finalu) in v 37. mi. za Bau-mannom. Končni izid je v 88. min. postavil Olič. Povratna tekma dveh večnih rivalov iz Ukrajine Šahtjorja iz rudarskega Donjecka in Dinama iz Kijeva je pripadla Šahtjorju z 2:1. Nogometaši Dinama iz Kijeva in Šaht-jorja iz Donjecka so v Kijevu v prvem polfinalnem dvoboju igrali neodločeno 1:1 (1:0). Izenačena igra je zaznamovala tudi povratno tekmo, ki je potekala pred polnimi tribunami stadiona v Donjecku ter je že dišalo po podaljšku. A je v 89. minuti Ilsinho povzročil pravo senzacijo in z drugim zadetkom Šahtjorju zagotovil vstopnico za prvi finale evropskega pokala UEFA. ODBOJKA Trento-Piacenza 1:1 PIACENZA - V drugi tekmi finala končnice moške odbojkarske A1-lige je Piacenza s 3:1 (25:21, 25:18, 20:25, 25:15) premagala Trento in stanje v zmagah zenačila na 1:1, tretja tekma pa bo v nedeljoejo ob 17.45 v Trentu. HOKEJSKO SP Znani polfinalisti BERN - Rusopm in Američanom sta se v polfinalu svetovnega prvenstva elitne lige v hokeju na ledu včeraj pridružili še reprezentanci Švedske in Kanade. Kanadčani so v četrtfinalu s 4:2 (0:0, 3:1, 1:1) premagali Latvijo, Švedi pa so s 3:1 (0:0, 2:0, 1:1) odpravili Češko. Polfinalna para: Rusija - ZDA in Švedska - Kanada. PO NOGOMETNI LIGI PRVAKOV Iniesta ali demokracija ni za priučene opice Dimitrij KriZman Spadam v tisto generacijo, ki je imela določeno srečo, da se je lahko naužila zdaj že legendarnih prenosov Sergia Tavčarja na koprski televiziji. Da se razumemo, prenosov jugoslovanske košarkarske lige, tedaj neverjetno zanimivega tekmovanja in prenosov jugoslovanskih košarkarskih ekip, za katere se je tedaj pri nas pretežno navijalo, v pokalu prvakov. Kljub odlični košarki, ki si jo lahko gledal v teh prenosih, si vendarle upam trditi, da bi prenosi zgubili polovico in več gledalcev, če bi namesto Sergia Tavčarja po mikrofonu vedril in oblačil denimo Franco Lauro - to je oseba, ki se mu je zdelo zelo fajn, da je skozi celo tekmo med ameriškim dream teamom in Hrvaško na Olim- piadi v Barceloni Tonija Kukoca prekrstil v ameriško zveneči »Kjukoc«. Vsak ima svoje zaverovanosti. Na Facebookovem Fan Clubu Sergia Tavčarja, katerega član seveda sem, je denimo citiran Tavčarjev izrek: »Anche una scimmia ammaestrata puo fare il calciatore, ma occorre un uomo dotato di intelligenza per gio-care a basket.« Morda je v tem času moj sovaščan vsaj delno spremenil svoje v košarko brezmejno zaverovano mnenje, kajti pri današnji košarki, za razliko od tiste nekdanje vir-tuozne jugoslovanske, potrebuješ precej več mišic kot pa pameti. To je namreč košarka, pri kateri igralci kova Obradovic ali Sretenovic ne bi imeli besede. Sam sem do košarke precej brezbrižen in spadam v tisto polovico, ki je prenose bolj gledala zaradi Tavčarja. Imam pa zelo rad nogomet. .Še zdaleč ne visim pred televizijo v lovu za vsako tekmo, toda lahko gledam nogomet tudi tako, da »utišam« nekatere nemogoče slovenske komentatorje. Tezo, da lahko nogomet igra tudi priučena opica, bom izpodbil s primerom nogometašev Barcelone. Njihov nogomet je v letošnji sezoni poezija, kot je bila nekoč poezija košarka Cibone, Jugoplastike in Partizana. Na predvčerajšnji tekmi proti Chelseaju se jim je vse rušilo: tako kot na prvi tekmi na Nou Campu niso niti približno resno ogrozili Hiddinko-vega bunkerja, za nameček so zao- stajali, ostali z desetimi možmi na igrišču. Brezupen položaj. Kdo je rešil tekmo, sezono, ugled? Vse skupaj je rešil Andres Iniesta, eden izmed najbolj inteligentnih nogometašev zadnjih dvajsetih let. Noben »ram-bo«, če ga srečaš na cesti bi najbrž rekel, da je vajenec v avtomehanični delavnici ali ima stojnico na tržnici. Pomislite, kaj bi lahko bil Iniesta v košarki? Nič. In v odbojki, kjer se celo grejo diskriminatorne selekcije na podlagi višine? Še manj. V nogometu, najbolj demokratičnem izmed vseh športov, kjer lahko grd in reven premaga lepega in bogatega, pa je Andres Iniesta iz neke izgubljene vasice v Manchi popoln car. (dimkriz-man@gmail.com) / ŠPORT Četrtek, 19. maja 2009 25 NAŠ POGOVOR - Predsednik Triestine Stefano Fantinel »S Pečečnikom se bova srečala po koncu prvenstva« » Dvoboj« s klubi A-lige še ni končan - Razlogov za slabe rezultate ekipe je več B-LIGA Triestina že drevi v Livornu Igralci Triestine so z mešanimi občutki odšli v Livorno, kjer bodo na stadionu Armando Picchi igrali že danes ob 20.45. Po eni strani se Ma-ran in njegovi varovanci zavedajo, da morajo zmagati, po drugi strani pa točno vedo, da jim njihova trenutna forma ne omogoča, da bi igrali tako, kot bi hoteli. Že podatek, da je Trie-stina v zadnjih devetih krogih le enkrat zmagala, dobro opisuje stanje v tržaškem taboru. Zlati časi so mimo. Za kapetana Allegrettija je obdobje zelo razburljivo. Po eni strani ga je razveseljila novica o rojstvu hčerke Elene, po drugi pa je moral zaradi poškodbe predčasno zapustiti trening v sredo in včeraj sploh ni odpotoval proti Livornu. Ker je istočasno odsoten tudi Princivalli (v prejšnjem krogu mu je sodnik pokazal rdeč karton), je moral trener Maran vključiti v seznam tudi člana ekipe »primavera« McCormacka. Na sredini vezne vrste bosta torej igral Pani in Gorgone, trener pa na klopi nima prave menjave za to vlogo. Obramba je popolna, saj sta na razpolago tudi Milani in Rullo. Znova bomo videli na delu postavo z le enim pravim napadalcem, saj je Ma-ran prepričan, da trenutno ekipa ne zdrži igranja z dvema napadalcema. Livorno še lahko upa v direktno napredovanje, čeprav ga od Parme loči šest točk. Vstopnice za tekmo so v prodaji po 5 evrov, tako da pričakujejo danes na Picchiju številne gledalce, ob tem, da se je med navijači Livorna in Triestine vedno pošteno iskrilo. Pri Livornu sta diskvalificirana Antonio Filippini in Pul-zetti, vendar že dvojica Tavano-Dia-manti naj bi bila za sedanjo Triesti-no pretrd oreh. Verjetna postava Triestine: Agazzi, Cacciatore, Cottafava, Mi-nelli, Petras, Antonelli, Gorgone, Pani, Tabbiani, Testini, Della Roc-ca. V prvem delu sta se na Roccu Triestina in Livorno razšla pri izidu 1:1. (I.F.) Predsednik Triestine Stefano Fantinel je zadnje čase zaseden na več frontah. Ob službenih obveznostih z družinskim podjetjem mu veliko časa vzamejo tudi težave v zvezi A in B-ligaških klubov. Pogovor smo začeli prav na to temo, oziroma z željo A-ligaških klubov, da prere-žejo popkovino, ki jih veže na drugoliga-še: »Trenutno smo v fazi namenov in želja. V kratkem bomo sklicali skupščino, ki bo poskušala dobiti skupnega predsednika in zgladila spore. Če bo A-liga vztrajala pri nategovanju vrvi, se bo B-liga z vsemi svojimi močmi poskušala boriti proti tej rešitvi. Mislim, da je nesprejemljivo za demokratično družbo, da želiš vladati tudi, če te večina preglasuje. Manjšina klubov hoče krojiti usodo vseh.« Katere bi lahko bile posledice za vas, če bi A-liga res šla svojo pot? »Za naslednjo sezono se problem ne postavlja, za vnaprej pa so stvari še nejasne. B-liga je zaščitena s pravnega vidika, s t.i. zakonom Melandri (poimenovan po nekdanji ministrici za šport Prodijeve vlade, op.p.), ki določa, da se televizijske pravice prodajajo kolektivno. Ob tem pa imamo številne notranje akte, ki gredo v smer porazdelitve dohodkov med vsemi društvi. O tem bo torej še mnogo govora.« Situacija je še manj rožnata v ekipi. »In to me še bolj jezi. Bil je čas garanja, ne pa besedičenja. Pred 15 dnevi smo mislili, da smo korak od nebes, zdaj pa so se stvari popolnoma spremenile in moramo tekmece v boju za play-off zasledovati. To ni enkratna priložnost, temveč celo neponovljiva.« Od česa pa so odvisni zadnji neuspehi? Je le padec forme, ali so razlogi še drugi? »Če gre zgolj za padec forme, se v enem tednu ne da rešiti nič. Po mojem je razlogov več, a zdaj ni čas za analizo, zdaj je čas za motivirano igranje.« Prejšnjo soboto so navijači prvič izžvižgali trenerja Marana. Vas je to presenetilo? Morda vam je bilo žal? »Seveda mi je bilo žal. Maran je vreden vsega spoštovanja. Razumem kritike zaradi njegovih izbir na zadnji tekmi, vem pa tudi, da je hotel po treh zaporednih porazih poskušati iztržiti vsaj točko. Resnično smo tvegali nov poraz.« Pred meseci je bila aktualna tema možen vstop v vaš klub slovenskega podjetnika Joca Pečečnika? So pogovori z njim še v teku? »Žal sva oba službeno preobreme- Stefano Fantinel je prezaposlen s službo, ekipo in sporom z velikimi klubi, da bi imel čas za srečanje s Pečečnikom kroma njena, tako da nama ni nikoli uspelo, da bi se srečala. Zadnje čase me je zlasti prevzelo dogajanje v nogometni zvezi, tako da sem se posvečal bolj tej tematiki. Mislim pa, da bom po končanem prvenstvu le imel nekaj več časa za srečanje z njim. Dokler ne vemo, kako se bo razpletlo znotraj združenja Lega calcio, je težko kogarkoli prepričati, da nam priskoči na pomoč.« (I.F.) KOŠARKA - A1 Snaidero brez moči v Sieni Montepaschi Siena - Snaidero 101:69 (23:10, 44:28, 76:50). MONTEPASCHI: Domercant 17, McIntyre 15, Finley 13, Eze 16, Carraretto 9, Sato 7, Lavrinovič 14, Kaukenas 3, Ress 5, Metreveli, Sab-batino 2, Stonerook. SNAIDERO: Contento 2, Mus-so 5, D'Ercole, Ortner 14, Antonut-ti 16, Di Giuliomaria 9, Stefanutti, Alien 15, Maganza 6, Žakelj, Attico, Pascolo 2. Videmski Snaidero, ki se je že sprijaznil z izpadom iz lige in že odpušča igralce, je v tekmi 29. kroga A1-lige skoraj brez boja izgubil na igrišču prvaka Montepaschija iz Siene. Ostali izidi: Avellino Lotto-matica Rim 84:95, Biella - Milan 89:74, Cantu' - Pesaro 71:75, treviso - Teramo 85:82, Montegranaro - La Fortezza BO 75:72, Rieti - Ferrara 75:76, Gmac Bologna - Caserta 74:65. Vrstni red: Siena 56, Lotto-matica Rim 38, Teramo 36, Treviso, La Fortezza BO in Armani Milan 34, Biella 30, Cantu' 28 Pesaro in Ferrar 26, Avellino in Montegranaro 24, Ca-serta 22, Gmac BOlogna 20, Rieti 18, Snaidero 12. TENIS - Mednardoni turnir v Mostarju (10.000 $) Letos prvič v četrtfinalu V drugem krogu uspešna proti Srbkinji - Danes proti Slovakinji št. 716 WTA Teniška igralka padriško-gropajske Gaje Paola Cigui se je včeraj z drugo zaporedno zmago uvrstila v četrtfinale mednarodnega turnirja ITF z nagradnim skladom 10.000 dolarjev v Mostarju. Včeraj je v osmini finala premagala Srbkinjo Andjelo Nem-čevič, št. 952 na svetovni letvici WTA, s končnim izidom 6:1 in 6:2. Nasprotnica ni bila trd oreh, saj Paoli ni nudila večjega odpora. »Vseskozi sem vodila jaz ritem igre, kar mi je ustrezalo. Nasploh sem zadovoljna s svojim nastopom. Počasi prihajam v formo,« nam je po tekmi povedala Paola, ki je v Mostarju prva nosilka. Danes bo igrala četrtfinalno tekmo proti 19-letni Slovakinji Zuzani Zlochovi, ki je v drugem krogu glavnega turnirja ugnala šesto nosilko Zorico Petrov (716. mesto WTA). Nasprotnica Paole bo prav tako kot gajevka prvič letos igrala v četrtini finala. Pravkar se je vrnila iz Buenos Airesa, kjer je nastopila na treh turnirjih z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. Zlocho-va je trenutno na 809. mestu letvice WTA (nasploh najboljša letošnja uvrstitev), torej 338 mest za Paolo. Paola Cigui kroma BALINANJE - Turnirji Kovač in Skupek tokrat na prvem mestu Lep ekipni uspeh gajevcev - Zmaga Zarje v promocijski ligi Poletna balinarska sezona je v polnem teku, saj se tekmovanja vrstijo kot na tekočem traku. Spričo dveh praznikov med tednom (25. april in 1. maj) se je zgodilo, da je bilo v dveh dneh na sporedu celo več turnirjev naenkrat. Najvidnejši uspeh sta v nedeljo v Miljah dosegla Kovač in Skupek, ki sta se po tretjem mestu, ki sta ga prejšnji teden osvojila v Gradišču ob Soči, spet premočno povzpela do najvišje stopničke. Med 54 dvojicami iz vse dežele sta v šestih zmagovitih nastopih upravičeno dokazala, da spadata v višjo kategorijo, v katero bosta prestopila konec julija, vse do oktobra pa jima bo omogočeno še nastopati v C-kategoriji. V velikem finalu sta se srečala z domačinoma Pipanom in Aleksandrom Paulinom, doma s Koprskega, ki je letos ojačil miljske vrste. Lep ekipni uspeh so dosegli tudi balinarji Gaje, ki so uvrstili kar dve ekipi med prvo osmerico. Na četrto mesto sta se uvrstila M. Rosati in Sancin, na šesto pa Kramar in Capitanio. Slednja dva sta se na prvomajskem turnirju v Osop- pu pri Guminu, v ostri konkurenci 80-tih dvojic, uvrstila na zelo dobro peto mesto. Naslednje tekmovanje za C-kate-gornike z bogatimi nagradami (prvo uvrščena dvojica bo prejela 10-gramski zlati kolajni) bo že v nedeljo v Štaran-canu, v organizaciji tamkajšnjega društva Villaraspa, na katerem bodo ponovno nastopili številni naši balinarji. Medtem se ob sredah nadaljuje promocijsko prvenstvo, kjer zamejski ekipi nastopata s spremenljivo srečo. Predstavniki Aurisine so doslej utrpeli le poraze, čeprav so prejšnji teden proti CRAL Trieste Trasporti zapravili že pri-borjeno zmago, veliko bolj učinkoviti pa so Bazovci, ki so v tretjem krogu s 7:3 premagali San Giovanni. Točke za domačine so prispevali običajni Doljak v bližanju in obveznem zbijanju, Hrova-tin med posamezniki, Guštinčič, Furla-ni in Križmančič v trojkah, Pečar in Živec pa sta se spričo matematično zagotovljene zmage Zarje sporazumela z nasprotnikom za delitev točk. (Z.S.) ODBOJKA - Na Goriškem Jutri ključna tekma Govolleyja proti Morareseju »To je ključna tekma. Za ekipo in za prihodnost društva«, brez dlak na jeziku pravi trener Rajko Petejan pred jutrišnjim povratnim polfinalnim dvobojev odbojkaric Govolleya v končnici 1. divizije na Goriškem proti Morareseju. »Moramo doseči napredovanje, da našim mladim igralkam omogočimo igranje na višji ravni in preprečimo njihov odhod v druge klube,« je še povedal trener in organizator pri Govolleyju, v mislih pa imel konkurente iz vrst projekta Millenium, ki jim je Govolley, po njegovih besedah, trn v peti. Na prvi tekmi pred dvema tednoma je Morarese zmagal s 3:2, kar pomeni, da ga morajo naše igralke jutri (tekma v centru Špacapan se bo pričela že ob 19.30) nujno premagati, da izsilijo igranje tretje tekme, ki bi bila prihodnjo soboto v Mo-raru. »Na tekmo smo se dobro pripravili. Isabel Mama je zdaj popolnoma sanirala poškodbo, spet pa je začela trenirati tudi Antoničeva, ki je mlada, a zanesljiva igralka. V vlogi libera nam bo pomagala Paola Uršič, kar bo dalo stabilnost sprejemu in protinapadu,« pravi Petejan, ki je optimist, vendar hkrati tudi previden, saj pravi, da je njihov nasprotnik dosti bolj izkušen, igra namreč pretežno s starejšimi odbojkaricami. Zmagovalec serije tekem med Govolleyjem in Morare-sejem se bo nato za edino mesto, ki vodi v D-ligo, v finalu boril najbrž proti Lucinicu, ki je v svojem prvem polfinalu s 3:1 odpravil Pro Romans. KOLESARSTVO Celjan Guček na SP za amaterje v Rovigu Pokal Serenissima: C. Leghissa drugi v Schiu Slovenski kolesar Andrej Guček iz Celja, član tržaškega kolesarskega kluba Team Eppinger Saab, je danes odpotoval v Oc-hiobello pri Rovigu, kjer bo jutri nastopil na svetovnem prvenstvu v kronometru za amaterje. Guček, ki je bil lani na SP drugi, letos znova cilja na zmagovalni oder. Kolesar tržaškega kluba bo tekmoval na progi dolgi 19 kilometrov. Isti kolesar bo 24. maja nastopil še na državnem prvenstvu v kronometru v Sloveniji, 31. tega meseca pa še na svetovnem prvenstvu v dvojicah, ki bo pri Bologni. V nedeljo so člani tržaškega kluba nastopili na Dirki za Haiti pri Vidmu. Roberto Vidoni je zasedel 32. mesto. Solidne uvrstitve sta dosegla tudi Andrej Komac in Danjel Gregori. V nedeljo bo na vrsti dirka v Romansu. Dobro se je na dveh dirkah v gorskem kolesarstvu v Venetu odrezal tudi Christian Leghissa. Prvega maja je nastopil na pokalu Veneto Cup v olimpijskem krosu v kraju Collalto. Kolesarji so opravili tri kroge, z višinsko razliko 350 metrov na krog. V blatu je bilo zelo težko tekmovati. Leghissa je pristal na zelo dobrem drugem mestu za Rusom Parsimovičem, ki je bil še lani profesionalec. »Če bi bila proga daljša še kakih sto metrov, bi ga ujel, ker so ga zajeli krči«, je povedal Leghissa, ki se je v nedeljo v Schiu pri Vicenzi udeležil tudi 2. tekme za Pokal Se-renissima in po 60 km vožnje (povzpeli so se do višine 1.700 metrov) zasedel 5. mesto. »Lani sem bil tu drugi, letos pa je konkurenca močnejša in nimam nobenega, ki bi mi pomagal v ekipi,« je dejal slovenski član društva Spezzotto Bike Team. / RADIO IN TV SPORED Petek, 8. maja 2009 ŠPORT 20 KOŠARKA - Danes v promocijski ligi Ob tekmi s Sokolom tudi spomin na Miho Danes bodo sokolovci nadaljevali z nastopi v končnici za napredovanje v D-ligo. V prvem krogu povratnega dela play-offa promocijske lige jih ob 21. uri čaka Mossa. Ekipo so v prvem delu gladko premagali, tako da tudi tokrat ne bi smeli imeti večjih težav. Nabrežinci so redno trenirali in bodo na gostovanju prisotni v popolni postavi (odsoten bo le poškodovani Križman). Mossa je trenutno na spodnji polovici lestvice play-offa. To je tudi ekipa, pri kateri je igral Miha Gravner, 27-letni, goriški Slovenec ki se je pred dnevi smrtno ponesrečil v prometni nesreči. Mihe, ki je igral tudi pri goriškem Domu, se bodo soigralci na tekmi tudi spomnili. Pod semaforjem bodo izobesili transparent, na katerem bodo s štirimi pridevniki opisali glavne značilnosti mladega Goričana, ki je bil zelo priljubljen, radodaren, svobodomiseln, iskren in nasmejan. Sokolovci in igralci Mosse se bodo Mihe spomnili tudi z enominutnim molkom pred začetnim sodnikovim žvižgom, vsi soigralci pa bo- Miha Gravner v dresu Doma kroma do nosili majico (nad dresom), na kateri bo natisnjen pozdrav »Ciao Miha«, na hrbtni strani pa številka 5, ki jo je nosil Gravner. V klubu so se obenem domenili, da bodo številko 5 umaknili. JADRANJE - Expert Olympic Garda Simon in Jaš tekmovala z luknjo v trupu jadrnice Jadralca sesljanske Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta včeraj na Gardskem jezeru opravila še tri regate, na zadnji pa sta imela zvrhano mero smole. Že na startu se je hrvaška posadka zaletela v Čupino jadrnico in jo poškodovala; po regati pa sta se pritožila poljska jadralca, češ da jima naša jadralca med regato nista dala prednosti. Protest je bil sprejet, tako da sta bila Simon in Jaš naposled diskvalificirana. To je seveda oškodovalo naša jadralca, ki bi bila sicer 21., na skupni lestvici pa deseta. Prvi dve včerajšnji regati sta namreč končali dan na 10. in 5. mestu. Zaradi diskvalifikacije pa sta trenutno na skupni razvrstitvi 11., danes pa bosta nastopila še na zadnji kvalifikacijski regati. »Poškodba jadrnice k sreči ni tako huda, saj je luknja precej visoka in torej voda ne uhaja v jadrnico. Po vrnitvi domov bomo morali jadrnico takoj popraviti, saj odhajamo čez nekaj dni spet na regato v Formio,« je pojasnil trener Antonaz. Danes bo končna uvrstitev zadnje kvalifikacijske regate odločala o tem, ali bosta Jaš in Simon nastopila na regati za kolajne, torej na finalu najboljših desetih posadk (medal race). Včeraj je veter pihal z jakostjo od 10 do 15 vozlov. Flokist Jaš je tudi včeraj jadral kljub bolečinam v križu. Vrh lestvice je ostal tudi po devetih regatah nespremenjen: vodi italijanska posadka Zandona/Del-la Torre, druga je japonska posadka, tretja pa sta Italijana Zeni/Pitanti, sledita nemška olimpijca Zell-mer/Seeling, peta pa sta brata Dub-bini. Simon in Jaš na 11. mestu sta šesta med italijanskimi posadkami. Po napornem in nesrečnem dnevu si je naša posadka s trenerjem Antonazem le privoščila nekaj oddiha in skupaj so praznovali 18. rojstni dan krmarja Simona. KOŠARKA - Drž. U17 Jadran ZKB končal s porazom Pallacanestro Trieste - Jadran ZKB 77:61 (22:17, 33:23, 52:39) JADRAN: Ban 32, Bernetič 10, Sacher 5, Dellisanti 6, Škerl 7, Valič, Daneu 1, Longo, Pegan, Gre-gori, Starec n. v. TRENER: Gerje-vič Jadranovi košarkarji so nastope v državnem prvenstvu U17 končali s porazom. V tržaškem derbi-ju so varovanci trenerja Gerjeviča ostali praznih rok, čeprav so Trža-čane v prvem delu prvenstva že premagali (72:60). Odločilna za poraz je bila nezbranost naših igralcev. Veliko je bilo izgubljenih žog, obramba pa je bila preveč ohlapna. »Igralci niso upoštevali uvodnih navodil. Agresivne igre sploh niso predvajali, obenem pa smo igrali zelo raztreseno,« je po tekmi povedal trener Gerjevič. Tržačani so že v uvodni četrtini prevzeli visoko vodstvo s serijo metov za tri točke in so obdržali v vseh preostalih četrtinah. Pri Jadranu pa so nasprotnike stalno zasledovali in se jim nikoli niso nevarno približali. Jadran je kljub porazu obdržal četrto mesto na skupni razvrstitvi. KOŠARKA - Kontovel v D-ligi končal na sredini lestvice 7. mesto realna slika skupine Letos so ekipo še dodatno pomladili - Vrsta poškodb v prvem delu prekinila niz zmag - Naslednje leto bo sestava ekipe odvisna od več dejavnikov Ekipa Kontovela je letos v košarkarski D-ligi obstala v zlati sredini, na 7. mestu s 26 točkami. Končni rezultat je nasploh boljši od lanskega, ko sta Kon-tovel in Sokol nastopala združeno in osvojila 12. mesto s 14 točkami. Predsednik Kontovela Marko Ban je bil z letošnjim sedmim mestom nadvse zadovoljen: »Dosegli smo zastavljeni cilj, in sicer obstanek,« nam je potrdil. Letos so pri Kontovelu ob izkušenih igralcih nastopali tudi mlajši, ki si v košarkarskih članskih ekipah utirajo pot in nabirajo izkušnje. Ekipo, ki jo je letos vodil trener Peter Brumen s pomočjo Danijela Šušteršiča, so v letošnji sezoni še dodatno pomladili - ekipa je del projekta Jadran in ima vlogo pripravljalne skupine, v katero so vključeni ob starejših igralcih tudi tisti mladi, ki ne igrajo v prvi članski ekipi Jadrana, in pa oni, ki končujejo mladinski ciklus oziroma nastopajo še v prvenstvih U19 in U21. Končni izid je za predsednika dober, čeprav bi po njegovem mnenju ekipa lahko dosegla še kaj več: »Tudi zaradi ugodnega koledarja tekem smo začeli zelo odločno in dosegli tri zaporedne zmage. Nato pa je serija poškodb upočasnila ta ritem. Če bi bila ekipa vseskozi popolna, bi lahko ciljali tudi na uvrstitev v končnico za napredovanje,« je pojasnil Ban, ki je pri ocenjevanju omenil predvsem stebre ekipe: »Pohvalil bi rad predvsem starejše igralce, ki so celo sezono resno trenirali in pomagali mladim igralcem pri dozorevanju.« Da je sedmo mesto navsezadnje realna slika Kontovelove skupine, je potrdil igralec in eden izmed stebrov ekipe Robi Paoletič: »Menim, da je sedmo mesto povsem realna slika naših sposobnosti. Po seriji zmag smo mogoče res sanjali o končnici, ki pa realno ni bila nikoli dosegljiva,« je ocenil Paoletič. Prvi del je Kontovel zaključil na 10. mestu s štirimi zmagami in devetimi porazi, v drugem delu prvenstva, ko se je ekipi pridružil Danijel Zaccaria in je bilo nasploh poškodb manj, pa so bili nastopi Kon-tovelcev prepričljivejši. Zbrali so devet zmag in štiri poraze. Tudi starostnih razlik med starejšimi in mlajšimi igralci med prvenstvom skorajda ni bilo občutiti: »Po začetnem spoznavanju smo se med sezono dobro ujeli z mlajšimi igralci in se drug drugemu prilagajali. Obenem pa je letos ekipo sestavljalo manj igralcev kot lani. To je bilo tudi boljše, saj smo trenirali od začetka do konca sezone v isti postavi,« je Ekipo Kontovela v D-ligi je letos vodil Peter Brumen s pomočjo Danijela Šušteršiča kroma povedal 27-letni Paoletič, ki je med najstarejšimi igralci v ekipi. Nekateri mladi igralci so dobili tudi veliko priložnosti, viden pa je bil tudi napredek v resnosti in v pristopu do ekipe. »Nekateri mlajši igralci niso trenirali resno, naposled pa so pristop izboljšali. To je najpomembnejše,« je še pristavil predsednik Ban. Pri napovedovanju nadaljnjih načrtov sta bila Ban in Paoletič dokaj previdna. Ban pravi, da ima taka sestava ekipe še veliko rezerv, zato podpira idejo, da bi ekipa ostala večinoma nespremenjena: »Mogoče bo prišlo le do manjših sprememb v dogovoru z Jadranom. Z odborniki Jadrana želimo sestaviti dve smiselni skupini. Obenem pa si nadejam, da bi starejši igralci ostali v ekipi,« je poudaril Ban. V ekipo nameravajo postopno vljučevati mlade, ki so zaključili mladinski ciklus. Prav tako je Paoletič pojasnil, da bo sestava ekipe v naslednji sezoni odvisna tudi od drugih dejavnikov: »Počakati moramo, da se končajo vsa prvenstva. Sokol bi se nam lahko pridružil v D-ligi, Jadran pa mora še odigrati zadnji krog play-outa. Vse bo odvisno, koliko mladih iz naše ekipe bo črpal Jadran. Vsekakor pa menim, da bi bilo dobro sestaviti tako ekipo s pravim mixom starejših in mladih igralcev.« (V.S.) Veronika in Sara sta se izkazali Na deželnem prvenstvu solo dance v umetnostnem kotalkanju v Čedadu sta nastopili tudi poletovki Veronika Sedevcic in Sara Tenze, ki sta tekmovali v promocijski kategoriji B skupine (letnika 1993 in 1994). V teh kategorijah morajo tekmovalci izpeljati vrsto obveznih plesov, ki so drugačni za vsako kategorijo. Valentina in Sara sta prvič tekmovali na deželni ravni in sta se lepo izkazali. Po drugem obveznem plesu je med 18 tekmovalkami Valentina Se-devcic zasedla dobro 12. mesto, medtem ko se je sotekmovalka Sara Tence uvrstila na 15. mesto. Na končni lestvici sta bili Veronika in Sara 13. oziroma 15. UNDER 19 MOŠKI Četrti finalist je Pordenon Četrti nasprotnik Jadrana ZKB v deželnem finalu deželnega prvenstva under 19 bo moštvo Sistema Pordenne. V odločilni tekmi dodatnega troboja med drugo uvrščenimi ekipami je na stadionu 1. maja v Trstu s 75:74 premagal Tricesimo. Bor NLB se je na teh dodatnih kvalifikacijah uvrstil na 3. mesto. Polet Jadrana in Pordenona bosta deželna finalista še Sangior-gina in Aviano. Deželni finale se bo začel prihodnji ponedeljek (11. maja) v Avianu, prvi Jadranov nasprotnik pa bo Sangiorgina. Jadran bo igral tuid v torek in sredo. □ Obvestila PLANINSKA ODSEKA SZ SLOGA SK DEVINDEVIN priredita v nedeljo, 10. maja, tradicionalno tekmo v skrlah.Do-bimo se ob 9.30 na Viktorjevi domačiji v Bazovici. Za informacije tel. 040226283 (Viktor) ali 040-200782 (Franč-ko). ENOTNI OBČINSKI ODBOR za proslavo 64. obletnice osvoboditve v sodelovanju z AŠK Kras prireja jutri, 9. maja, nočni množični pohod mimo spomenikov padlim v NOB. Zbirališče ob 19. uri pri vaškem spomeniku v Sa-matorci. Pohod se bo zaključil v Zgo-niku. Vljudno vabljeni! SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repentaborska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 3475292058 ali 040-2171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. Vljudno vabljeni. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM- prireja tradicionalno zaključno prireditev v soboto, 16. maja, ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Na sporedu bodo navijaške točke in prikaz musicala "Alica v čudežni deželi". Toplo vabljeni! ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2009. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. /— GLEDALIŠČE STALNO GLEDALIŠČE FJK Ob koncu tedna Gigi Proietti in začetek plesnega festivala Zadnji del sezone je Stalno gledališče FJK popestrilo z dvema iz-venabonmajskima ponudbama. V Rossettiju bo spet nastopil priljubljeni Gigi Proietti, ki je vsakič tudi v Trstu požel izjemen uspeh. Tokrat bo predstavil show Di nuovo buronasera, v katerem poleg njega nastopajo še orkester, plesalci in številni drugi igralci. Gre za nekakšen poklon varieteju, v predstavi se namreč vrstijo znane popevke, gledališki prizori, plesne točke. Vsekakor je predstava doslej pritegnila že veliko gledalcev, prešteli so jih več kot 170 tisoč, s čimer si je show prislu- Levo Gigi Proietti, desno pa plesni par Noone-Martinez žil »zlato vstopnico Agis-Eti« oz. nagrado za visoko število prodanih vstopnic. Gigi Proietti bo v tržaškem Rossettiju nastopil trikrat, in sicer v petek, 8. in soboto, 9. ob 20.30 ter v nedeljo, 10. maja ob 18. uri. V petek zvečer se v Rossettiju, vendar v mali dvorani, začenja tudi že tradicionalni plesni festival Trieste per la danza 2009, ki ga s Stalnim gledališčem FJK organizira Skupina ArteffettoDanza. Tokrat bodo predstavili štiri različne plesne predstave, prva bo na skupina Tho-masa Noonea, ki bo nastopila dvakrat, v petek, 8. in v soboto, 9. maja, obakrat ob 21. uri. Thomas Noo-ne je pripravil štiridelno koreografijo Four, v kateri se sklicuje na štiri različna duševna stanja. Koreografije bo Noone odplesal s svojo življenjsko in plesno partnerico Nu-rio Martinez. Program festivala bo obogatila tudi fotografska razstava Fabia Parenzana, ki bo na ogled v foyerju gledališča. FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Žanina Mirčevska: »Art export« / v četrtek, 14. maja ob 20.30 (Red F, pred-premiera) z italijanskimi nadnapisi; v petek, 15. maja ob 20.30 (Red A, premiera) z italijanskimi nadnapisi; v soboto, 16. maja ob 20.30 (Red B); v sredo, 20. maja ob 11.00 (barakuda), zaključeno za šole; v četrtek, 21. maja ob 19.30 (Red K) z italijanskimi nadnapi-si in varstvo otrok; v petek, 22. maja ob 20.30 (Red T) z italijanskimi nadnapisi; v nedeljo, 24. maja ob 16.00 (Red C) varstvo otrok in v ponedeljek, 25. maja ob 10.00 (morski pes) zaključena za šole. Mala dvorana SSG Edoardo Erba: »Maraton v New Yor- ku« / Izredna ponovitev v soboto, 23. maja ob 17.00. Gledališče Rossetti »Di nuovo ... Buonasera« / nastopa Gigi Proietti. Urnik: danes, 8. in jutri, 9. ob 20.30 in v nedeljo, 10. maja ob 18.00. _SLOVENIJA_ ŠTORJE Zadružni dom Jutri, 9. maja 2009 ob 20. uri / Marco Tassara: Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 8. in jutri, 9. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V ponedeljek, 11. maja ob 19.30 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 12. maja ob 11.00 in ob 19.30 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V sredo, 13. maja ob 11.00 in ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota sveto-tihcev, Molière«. V četrtek, 14. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V petek, 15. maja ob 19.30 ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotih-cev, Molière«. V soboto, 16. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. Mala drama Danes, 8. in jutri, 9. maja ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska zadeva«. V ponedeljek, 11. maja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V sredo, 13. maja ob 20.00 / Dušan Jo-vanovic: »Življenje podeželjskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. V četrtek, 14., v petek, 15. in v soboto, 16. maja ob 20.00 / Milena Mar-kovic: »Barčica za punčke«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Do 9. maja ob 20.00 / Peter Stone, Ju-le Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 11. in v torek, 12. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 13. maja ob 12.00 / Branko Za-vršan in solisti: »Solistika«; ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V četrtek, 14. maja ob 20.00 / Olja Mu-hinja: »Tanja - Tanja«. V petek, 15. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V soboto, 16. maja ob 20.00 / David Drabek: »Ples na vodi«. Mala scena Danes, 8. maja ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V sredo, 13. maja ob 18.00 in ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V četrtek, 14. maja ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V petek, 15. maja ob 20.00 / Miha Maz-zini »Let v Rim«. Cankarjev dom David Harrower: »Črni kos« Dvorana Duše Počkaj / Režija: Rene Maurin, igrata iva Babic in Janes Starina. Urnik: v nedeljo, 10. (premiera), v nedeljo, 17., v ponedeljek, 18., v torek, 19. in v nedeljo 24. maja ob 20.00. Šentjakobsko gledališče Danes, 8. in jutri, 9. maja ob 19.30 / M. Python: »Kralj Arturr in sveti Gral« (komedij), režija Gregor Čušin. V četrtek14. maja ob 17.00 / M. Python: »Kralj Arturr in sveti Gral« (komedij), režija Gregor Čušin. V petek, 15. maja ob 19.30 / A. Rozman Roza: »Najemnina ali We are the nation on the best location« (komedija). GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Donizetti: »La fille du régiment«: Urnik: danes, 8. ob 20.30, jutri, 9. ob 17.00, v nedeljo, 10. ob 16.00, od torka, 12. do četrtka, 14. ob 20.30 in v soboto, 16. maja ob 16.00. Gledališče Rossetti »Giovanni Allevi in concerto«: Nastopa Giovanni Allevi. Urnik: danes, 8. in jutri, 9. maja ob 20.30. Dvorana Bartoli »Four«: plesno-glasbena predstava, nastopa skupina Thomas Noone Dance. Urnik: danes, 8. in jutri, 9. maja ob 21.00. GORICA Dvorana Pokrajinskih muzejev Danes, 8. maja, ob 20.30 / V okviru festivala »Snovanja« bo na sporedu »Oli-vier Messiaen in njegov čas«, glasbeni večer bodo oblikovali Alessandra Schettino, Neva Klanjšček, Matej San-ti in Aries Caces. Kulturni dom V ponedeljek, 11. maja ob 20.30 / "Gu-lash koncert". Madžarske, transilvanske, romunske, bulgarske in klezmer, Janos Hasur. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 11. maja ob 20.15, Velika dvorana / Koncert Komornega godalnega orkestra slovenske filharmonije, primorske pianistke Aleksandre Pavlovič in ruskega čelista Olega Bu-gaeva. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 8. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije, dirigent George Pehlivanian, solist Paul Meyer -klarinet. Jutri, 9. maja ob 20.00 in v nedeljo, 10. maja ob 18.00 Linhartova dvorana / AFS France Marolt ŠOU v Ljubljani "Vrnitev". Umetniško vodenje: Mirko Ramovš. V ponedeljek, 11. in v torek, 12. maja ob 20.00 Gallusova dvorana / »Operacija: Orfej«. Koncept in režija Kirsten Dehlholm, Hotel Pro Forma in Latvij-ski radijski zbor. V torek, 12. maja ob 20.30 / Nastopa skupina »The Necks« (Avstralija). Šentjakobsko gledališče V torek, 12. maja ob 10.00 / Svetlana Makarovič: »Mali kakadu« (otroški muzikal), režija Andrej Jus. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 10. maja, v dvorani Attilio Selva je na ogled razstava fotografij Georgeja Tatgeja. Urnik: odprto vsak dan, od 9.00 do 19.00, vstop prost. Občinska umetnostna dvorana (Veliki Trg): do 17. maja bo na ogled razstava umetnice Nore Carelle. Urnik: odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. OPČINE Galerija Milko Bambič (Proseška ul. 131): od jutri, 9. (otvoritev ob 19.30) PRIREDITVE do 28. maja bo na ogled razstava slikarke Mirelle Schott Sbisà, predstavila jo bo mag. Jasna Merkù. Na otvoritvi bosta nastopala Teodora Tommasini - sladka flavta in Carlo Tommasini -klavir. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. BRIŠČIKI Avalon: do 17. maja je na ogled razstava slikarke Luise Milano Rustja, pod naslovom »Barve dobrega počutja«. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 21.00. REPEN V Kraški hiši: do 17. maja, je na ogled slikarska razstava Edija Žerjala, pod naslovom »Duhovnost vode«. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Otvoritveni večer bo zaključila brezplačna projekcija filma »Il Gattopardo« Luchina Viscontija v goriškem Kinemaxu ob 20.00 . Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. RONKE V vili Vicentini Miniussi (na Trgu dell'Unità): do 22. maja bo na ogled razstava pod naslovom razstave z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalmazia 19411942«. Urnik: od ponedeljka do petka med 9.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 18.30. _SLOVENIJA_ PIRAN Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in ris- be Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). KOMEN Stara šula: do 11. maja je na ogled fotografska razstava Gregorja Blažiča pod naslovom »Powerful darkness«. ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 27. maja je na ogled razstava Katije Kach pod naslovom »Yin-Yang ravnovesje«. Urnik: vsak dan med 10.00 in 18.00. Galerija pri Valetovih: od danes, 8. do 24. maja bo na ogled razstava pod naslovom »Živlljenje med nebom in zemljo«. Urnik: od torka do petka med 10.00 in 14.00 ter v soboto in nedeljo med 10.00 in 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: še danes, 8. maja je na ogled razstava »Vrata«. Objekti in slike avtorjev Bogdana Borčica in Metke Kavčič. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata (grad Gewerkenegg): do 17. maja bo na ogled razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. CERKNO Cerkljanski muzej: do 10. maja bo na ogled fotografska razstava Rudija Jereba. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obno- Petek, 8. maja 2009 vljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Narodna in univerzitetna knjižnica (Turjaška 1): do 16. maja bo na ogled razstava »Otokar, Plečnik in Žogica Marogica«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): od 13. maja do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. V Rdeči Galeriji (Breg 12): do 26. maja bo na ogled fotografska razstava Luke Cjuhe pod naslovom »New York«. Urnik: vsak delovni dan od 12.00 do 17.00 in v sredo od 12.00 do 18.00. Galerija Photon (Poljanska 1): od torka, 19. maja (otvoritev ob 20.00) do 16. junija bo na ogled fotografska razstava Alexandra Valcheva pod naslovom »Reminescenses«. Urnik: od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00. V kriznem obdobju se je Klop pogovarjal s slaščičarji »Sladka« Petek, 8. maja 2009 Št. 54 (107) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia, Maja, David in Agata. e-mail: klop@primorski.it V časopisih in revijah se zadnje čase vedno bolj pogosto pojavljajo naslovi, kakršni so na primer: »Huda ekonomska kriza pesti Evropo in svet«, »Svetovno gospodarstvo nazaduje«, »Vedno več brezposelnih na delovnem tržišču« ...Radio in televizija nas ravno tako opozarjajo: kriza, kriza, kriza ... Skratka: vsepovsod se govori o veliki ekonomski krizi, tako da je slednja postala kot neke vrste strah, vznemirljiva slutnja, ki je vedno prisotna med nami. Prisotna je v našem vsakdanu in vendar jo je zelo težko konkretno opredeliti. Ni lahko razumeti, kaj se sploh dogaja in katere posledice ima in bo imela za svet, za vse nas. Sodobni svet nam že sam na sebi daje malo gotovosti, vse se tako hitro spreminja. V gospodarstvu in ekonomiji pa sta ti dve značilnosti še veliko bolj zaznavni. Pozitivne in negativne novice, porasti in padci so si v zelo hitrem sosledju, tako da se Klop vedno bolj zbegano in zaskrbljeno potika naokoli. Po glavi mu roji cela vrsta vprašanj, dvomov ... Odločil se je, da bo današnjo stran posvetil ravno tej tako zapleteni tematiki. Te pa se je lotil na nekoliko poseben, alternativen način. V naslednjih vrsticah tako ne boste zasledili nobenega poglobljenega ekonomskega razglabljanja, debatiranja, absolutne resnice, odgovora ali podobno. Klop je preprosto želel zvedeti, če in kako doživljajo ekonomsko krizo podjetniki tu pri nas. Pri tem pa se je opredelil za poseben sektor gospodarstva, to je slaščičarstvo. Da, da dobro ste razumeli pogumno in samozavestno se je podal naokoli in povprašal lastnike slaščičarn Ota v Boljuncu, Marc v Bazovici in Saint Honore ter Oro-colato na Opčinah, kaj oni menijo o ekonomski krizi, če in v kakšni meri jih je ta prizadela itd. Odgovori so bili zelo heterogeni in zelo jasno je razvidno, da vsak doživlja krizo na drugačen način. Nekateri jo čutijo intenzivneje, drugi pa kljub negotovosti današnjega tržišča dokaj optimistično gledajo v bodočnost. Neizpodbitno dejstvo pa je in v tem so si vsi enotni: da kriza dejansko obstaja in da je treba proti njej le nekaj narediti. Klop pa je poleg vseh svojih številnih (pozitivnih in negativnih) značilnosti tudi velik sladkosned in tako je ob tej priložnosti z lastniki slaščičarn pokramljal tudi malo širše o njihovem delovanju, slaščicah ipd. In dulcis in fundo je za vse druge sladkosnedne gurmanske bralce pripravil okusen recept čokoladnega kolača. 1. Ali se ekonomsko krizo občuti tudi v vašem sektorju? Če se, kje in kako je to najbolj razvidno? 2. Ste morali zaradi krize prejeti kakšno posebno odločitev oziroma ukrep kot na primer nižati cene, zmanjšati število zaposlenih ... ? 3. Kaj kupi »navadna« stranka? Po katerih izdelkih je največ povpraševanja? 4. Kateri bi bili po vašem mnenju najučinkovitejši ukrepi, ki bi lahko, če ne rešili vsaj oblažili gospodarsko krizo? Pekarna-slaščičarna Ota, Boljunec OSEBNA IZKAZNICA: Lastništvo: Podjetje v lasti družine Ota. Leta delovanja: Pekarna, slaščičarna kot taka je nastala približno 50 let od tega. Točne letnice se ne da opredeliti, ker aktivnost sloni na dolgoletni tradiciji, ki sega v začetek 20. stoletja, ko je prababica trenutnega lastnika pekla kruh doma in ga nosila v Trst z osličkom, kjer ga je tudi prodajala. Število zaposlenih: 12, med katerimi so 4 družinski člani Sektor delovanja: pekarstvo, slaščičarstvo in čokoladni izdelki Ime intervjuvanca: Mitja Ota 1. V našem sektorju je kriza prisotna že nekaj let. Povprečna prodaja kruha se je v Italiji v zadnjih letih drastično znižala. Na Tržaškem je na primer danes od nekdanjih 120 ostalo le 75 pekarn. Ljudje kupujejo točno tisto, kar porabijo. Ne vržejo proč nič. Enkrat so kupovali tudi večjo količino kruha, tudi če je potem ostajalo, so porabili za druge namene.Razlogov za to situacijo je več. Spoštovati zakone in se ravnati po predpisanih določilih nekaj stane in posledično se dvigujejo tudi cene proizvodov. Na tržišču pa je prisotna nelojalna konkurenca. Mnogi obrati na obeh straneh nekdanje meje ne spoštujejo zakonov in so posledično prisotni na tržišču z zelo nizkimi cenami. 2. Cen naših proizvodov nismo znižali, nismo pa jih niti zvišali. Ze pet let imamo vedno iste cene. To pomeni tudi, da imamo ob končnem proizvodu kot podjetje manjšo maržo, manj zaslužka. Razvidno je, da stranke kupujejo in porabijo manj denarja kot pred leti. To je še posebno očitno proti koncu meseca. Prva dva tedna v mesecu delamo dobro, tretji teden se prodaja že nekoliko niža, četrti teden pa je padec prodaje že močno razviden. 3. Stranke po navadi kupujejo slaščice, ki so vezane na naš teritorij, na tržaško in mittelevropsko po-dročje,kulturo. Sicer pa ne proizvajamo na primer slaščic, ki bi bile vezane na širši italijanski prostor. Zadnjih deset let pa se ukvarjamo tudi s čokoladnimi izdelki, po katerih moram reči je precej povpraševa-nja.Odjemalce imamo tudi v Avstriji in Sloveniji, kajti - če bi bili usmerjeni zgolj na tržaški trg -, bi bilo uspešno poslovanje veliko težje. 4. Gospodarska kriza, kot sem že prej omenil, ni prisotna le od novembra, je že dolgotrajna in je zato ne bo tako lahko prebresti. Po mojem mnenju, da bi jo premagali, je treba vztrajati na kvaliteti in dobrih proizvodih. Popolnoma zgrešeno pa je dajati izdelkom astronomske cene, ki niso dostopne vsem odjemalcem. Tak pristop namreč škodi bodisi strankam bodisi tržišču. Pekarna/slaščičarna Marc, Bazovica OSEBNA IZKAZNICA: Lastništvo: Družba pod skupnim imenom. Slaščičarno skupno upravljajo tri solastniki. Leta delovanja: 25 Število zaposlenih: 5 Sektor delovanja: pekarstvo in slaščičarstvo. Ime intervjuvanke: Magda Marc 1. Ne, zaenkrat moram reči, da ekonomske krize kot podjetje ne občutimo posebno. Še vedno obratujemo in delujemo dokaj uspešno. Tako lahko rečem, da je situacija - vsaj za nas - precej stabilna. 2. Ne, nismo sprejeli nobenega posebnega ukrepa. 3. Stranke, ki prihajajo k nam, kupujejo slaščice vseh vrst. Kupci so zelo različni, tako da ni ravno enostavno poenotiti in reči, kaj kupi »navadna stranka«. Lahko pa povem, da je veliko povpraševanja predvsem po kremšnitah, presencih in drugih tipičnih lokalnih specia-litetah. 4. Težko vprašanje. Iskreno povedano ne bi vedela, kako odgovoriti. Menim, da je gospodarska kriza v precejšnji meri vezana na politiko oziroma na odločitve, ki jih sprejema vlada. Da bi jo odpravili ali da bi jo vsaj zmanjšali, bi se morali zato verjetno najprej menjati vodilni kadri v državi. Vendar pa ni nobene gotovosti, da bi novoizvoljeni predstavniki dejansko spremenili situacijo. Recept za vas: čokoladne kocke SESTAVINE: Za testo: 7 jajc 18 dg sladkorja 18 dg ribanih orehov 10 dg kakava Za čokoladno kremo: 1 dl mleka 35 dg čokolake za kuhanje 3 dl sladke smetane Vrečka utrjevalca za smetano Za čokoladno glazuro: 15 dg čokolade za kuhanje 10 dg sladke smetane plitev pekač in papir za peko PREDPRIPRAVA: Pečico segrejemo na 180° ter pekač obložimo s papirejm za peko. Rumenjake ločimo od beljakov. Beljake stepemo s 5 dg sladkorja v čvrst sneg. Rumenjake penasto vmešamo s preostalim sladkorjem . Rumenjakom primešamo kakav in nato pe orehe ter na koncu v testo previdno umešamo še sneg. Testo pa namažemo na pripravljen pekač, ga dobro poravnamo in pečemo 15 minut. Ohladimo in prerežemo na dve enaki polovici. PRIPRAVA: Mleko zavremo, v drugi posodi pa na sopari stopimo čokolado. Nato dolijemo vroče mleko in dobro pomešamo, da nastane enolična zmes. Medtem stepemo smetano, ji primešamo utrjevalec in jo vmeša- mo v ohlajeno čokolado, da dobimo fino čokoladno kremo. Za glazuro pa segrejmo smetano in v njej raztopimo razlomlje-no čokolado. Kolač sestavimo. Večji del kreme namažemo na biskvit-no testo, pokrijemo z drugo polovico testa in površino premažemo z ostalo kremo. Kolač ohladimo in oblijemo z mlačno čokoladno gla-zuro. Ko se glazura strdi, kolač razrežemo na kocke. Slaščičarni Saint Honore in Orocolato, Opčine, Trst OSEBNA IZKAZNICA: Lastništvo: Roberto Mosenich Leta delovanja: 20 Število zaposlenih: 8, pred leti pa je v podjetju delalo tudi do 15 zaposlenih Sektor delovanja: slaščičarstvo in čokoladni izdelki Ime intervjuvanca: Roberto Mosenich 1. Ekonomsko krizo se gotovo občuti malo povsod, na vseh gospodarskih področjih. V našem sektorju pa je situacija nekoliko posebna, bolj zapletena. Vsaj, kar zadeva našo aktivnost ni toliko to, da bi nam primanjkovalo dela oziroma da nam zaradi pomanj-kovanja kupcev posli ne bi šli od rok. Lahko bi si drznil trditi, da se je količina dela celo povečala. Zlasti ob vikendih k nam pride veliko strank. Na drugi strani lahko povem pa, da se močno občuti krizo profesionistov oziroma bolje povedano, da ni pravega razmerja med delovno silo in razpoložljivimi delovnimi mesti. 2. Res je, da smo pred leti imeli pri nas večje število zaposlenih kot danes. Vendar razlogov za to je več. Tega ne bi direktno povezal s krizo. Zato lahko trdim, da zaradi ekonomske krize nismo sprejeli nobenega drastičnega ukrepa. 3. Največ povpraševanja je po tortah. Najpopularnejše so čokoladna, tržaška in kraška torta. Poleg teh pa naše stranke kupujejo tudi piškote in druge vrste sladic. 4. Mislim, da se je treba proti gospodarski krizi boriti s kvalitetnim delom. To pomeni, da se tržišču ponuja primerne in kvalitetne izdelke, ki ustrezajo potrebam današnje družbe. K temu pa je treba dodati še dejstvo, da so nekoč oziroma pred leti ljudje imeli na razpolago več denarja, razpolagali so z večjimi vsotami in so si zato lahko privoščili več, kot si lahko danes. Naša, sodobna družba sloni na potrošništvu, istočasno pa vedno več ljudem primanjkuje denarja. Zaradi tega menim, da bi se moral med ljudmi spremeniti odnos do denarja. Dajati bi morali večji pomen hranjenju in varčevanju denarja. / RADIO IN TV SPORED Petek, 8. maja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka 2008 - OPZ Veseljaki 20.30 Deželni TV dnevnik sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 11.30 16.40 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan: Un detective in corsia 12.25 Nad.: Distretto di polizia 3 13.30 18.55, 22.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: II tribunale di Forum 15.10 Film: I peccatori di Peyton (dram., ZDA, '57, r. M. Robson, i. L. Turner) 15.50 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Behind Enemy Lines - Die-tro le linee nemiche (srh., ZDA, '01, r. J. Moore, i. O. Wilson, G. Hackman) 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 Aktualno: 157° Anniversario della Fondazione della Polizia di Stato 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik, rubrike in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 22.45 Aktualno: Tv7 22.50 Aktualno: Premi David di Dona-tello 2009 0.25 Aktualno: L'Appuntamento Rai Due 23.20 Film: Ipotesi di complotto (triler, i. M. Gibson) 6.25 6.55 7.00 9.15 9.45 10.00 11.00 13.00 13.30 15.00 16.15 17.20 18.05 19.00 19.30 20.30 21.05 22.45 22.55 1.05 14.00 Talent show: Italian Acade- my 2 9 ; Canale 5 Aktualno: Quasi le sette 5 Variete: Cartoon Flakes Aktualno: Tgr Montagne 6.00 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Tracy & Polpetta 7.55 Dnevnik, prometne informacije, Aktualno: Tg2punto.it vremenska napoved, borza in denar Variete: Insieme sul Due 8.00 Jutranji dnevnik Dnevnik in rubrike 8.40 Aktualno: Mattino cinque Aktualno: Arrivo del Papa ad Am- 10.00 Dnevnik man 11.00 Aktualno: Forum (v. Rita Dalla Aktualno: Italia allo specchio Chiesa) Aktualno: Ricomincio da qui 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska na- Nan: Law & Order poved Dnevnik, športne vesti in vremen- 13.40 Nad: Beautiful ska napoved 14.10 Nad.: CentoVetrine Nan.: Piloti 14.45 Aktualno: Uomini e donne Nan.: Squadra speciale Lipsia 16.15 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. 22.40 Dnevnik D'Urso) Nan.: E.R. Medici in prima linea 18.00 Dnevnik, kratke vesti Aktualno: Punto di vista 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario Aktualno: L'era glaciale 20.00 1.30 Dnevnik in vremenska napoved Dnevnik - Parlament 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.00 Nad.: Piper V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 - Morning News 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg3 Cifre in chiaro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.10 Dnevnik, kratke vesti 15.15 Variete: Trebisonda 16.30 Melevisione 15.20 Nan.: Double Trouble 17.00 Šport: Ciclismo Speciale 92° Giro d'Italia 18.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Deželni nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Economix u Rete 4 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.10 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nan.: Ultime dal cielo O Italia 1 6.10 Nan.: Still Standing 6.35 13.40, 17.40 Risanke 9.00 Nan: Willy, il principe di Bel Air 9.25 Nan.: Xena - Principessa guerriera 10.20 Nan.: Baywatch 11.15 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 16.00 Tenis: Internazionali d'Italia 18.30 Dnevnik, sledi Studio sport 19.50 Nan.: Camera cafe ristretto 20.05 Nan.: Camera cafe 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Variete: Le Iene Show 23.25 Variete: Le Iene.it 23.35 Film: Pitch Black (fant., i. V. Diesel) D PITCH 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Pregled tiska: Storie tra le righe 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Mappero 12.45 Šport: Hard Trek 13.15 Il Rossetti 13.50 Variete: Tutti i gusti 14.30 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.45 Aktualno: Volley time 17.00 Risanke K2 19.00 Carnia, terra d'emozioni 20.00 Aktualno: Musica, che passione! 20.15 Snaidero, passione basket 20.55 Aktualno: Stoa 22.50 Aktualno: Itinerari nascosti 23.30 Ritmo in tour: la Tv dei viaggi LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.30 0.35 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne vesti Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Aktualno: Due minuti in un libro Nan.: FX Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Il faro in capo al mondo (pust., ZDA, '71, r. K. Bilington, i. K. Douglas, Y. Brynner) Nan.: Relic Hunter Dok.: Atlantide Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Tetris Šport: V-ictory Nočni dnevnik Jr Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 9.00, Poročila 7.25 8.05 Dobro Jutro 9.10 Ris. nan.: Trojčice (pon.) 10.00 Enajsta šola (pon.) 10.35 Jasno in glasno (pon.) 11.30 Izob. nan.: To bo moj poklic 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. oddaja: Medijski mogotec Murdoch (pon.) 14.45 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Kaj govoriš? = so vsakeres? 16.10 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: Linus in prijatelji 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 Umko, zabava za umne glave 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hotel Poldruga Zvezda 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi 23.00 Polnočni klub: zamenjave študentov (t Slovenija 2 6.30 9.00, 1.55 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 12.35 Glasnik 13.00 Podoba podobe (pon.) 13.35 Oddaja Tv Maribor: Evropski magazin 14.05 Črno beli časi (pon.) 14.20 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 08.05.1991 17.00 Študentska 17.20 Mostovi - Hidak 17.55 V dobri družbi z Blažem 18.55 Zlata šestdeseta (pon.) 20.00 Dok. oddaja: Srednjeveške metropole 20.55 Nad.: Želite, Milord? 21.45 Film: Strel od blizu (pon.) 23.35 Film: Felicijino potovanje (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews, Vesolje je ... 15.00 Športna oddaja 15.30 Nogomet: Pokal UEFA, polfinale 17.30 Fanzine (mladinska oddaja) 18.00 Študentska 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport, sledi Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom - mladi in film 20.30 Potopisi 21.00 Dok. oddaja: Mogočni stroji na zemlji 22.00 00.35 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.35 Športna oddaja 0.20 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 20.00, 23.00 Dnevnik TV Primorka 9.00 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 9.05 Monitor 10.00 17.30 Hrana in vino 10.05 11.05, 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 23.20 Videostrani 16.20 Mozaik 18.00 Mladinska oddaja: Miš maš 18.40 Spomini borcev (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 Jesen življenja 22.00 Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D - vabilo v kino; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik, osmrtnice; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 V troje je lepše; 11.30 Reportaža; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Mnenjska oddaja; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio BLA BLA; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Se-condo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Ca-podistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Radio GaGa; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 11.35 Obvestila; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.15 Evro-tip; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.50 Večerni spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / RADIO IN TV SPORED Petek, 8. maja 2009 167 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.43 in zatone ob 20.21 Dolžina dneva 14.38 LUNINE MENE Luna vzide ob 20.07 in zatone ob 4.47 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo za večino ljudi ugoden, le pri najbolj občutljivih se bodo predvsem proti večeru začele pojavljati vremensko pogojene težave. PLIMOVANJE Danes: ob 4.21 najnižje -63 cm, ob 10.39 najvišje 29 cm, ob 15.47 najnižje -18 cm, ob 21.52 najvišje 51 cm. Jutri: ob 4.49 najnižje -63 cm, ob 11.14 najvišje 28 cm, ob 16.15 najnižje -12 cm, ob 22.13 najvišje 48 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........22 2000 m............7 1000 m ..........16 2500 m............4 1500 m ..........11 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 8, po nižinah 7. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp ^Jutri bo ob obali prevladovalo zmerno oblačno vreme. Po Jutri bo več oblačnosti, predvsem popoldne bodo v za^ nižinah bo spremenljivo, v hribih pa oblačno; tam bodo popoldne možne padavine tudi z nevihtami. hodni in severni Sloveniji posamezne plohe ali nevihte.