Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 100 lir Leto XXX. Št. 23 (8729) TRST, nedelja, 27. januarja 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Udarec iluzijam o združeni Evropi Tudi Francija je torej stopila te evropske «kače» in povlekla za seboj dvanajst afriških dežel, katerih valute so tesno povezane z njenim frankom. Gre za dežele, pridružene Evropski gospodarski skupnosti (EAMA), rned katerimi so tudi take (na primer Slonokoščena obala, Gabon in druge), ki jih že vrsto let srečujemo na tržaškem velesejmu, kjer skušajo navezati tesnejše trgovinske in poslovne stike z Evropo. Z izstopom enega izmed najpomembnejših partnerjev, se je «kača» praktično nehala plaziti po Evropi. Njeno življenje hi bilo dolgo : rodila se je aprila 1972 v Baslu na podlagi spo-razuma, po katerem so se evropske valute medsebojno povezale tako, da so se njihovi hienjalni tečaji odmikali drug od drugega največ v mejah od — 2,25% do +2,25%. S tem se je ustvarila kotači j ska pentlja v razmahu 4,50%, ki se je valovito prebijala skozi številne Prigode mednarodnega monetarnega tržišča in vsaj na grafikonih res ustvarjala videž nekakšne kače, jegulje, vlaka ali česa podobnega. Z nekoliko manj elegantno, a vendarle do neke mere ustreznejšo prispodobo, bi lahko rekli tudi, da se je v tem času plazil po Evropi ne kača, temveč deževnik. Kajti iz sedanjega Strelja (Zahodna Nemčija, Benelux in Danska) se že rojeva nova tvorba «območje nemišlke marke», ki nastopa novo pot v spremstvu švedske in Norveške, ki sicer nista v EGS, a sta gospodarsko močno navezani na Zahodno Nemčijo in na trenutno najtrdnejšo evropsko valuto, to je na nemško marko. S tem, da je stopila iz «kače», je Francija storila medvedjo uslugo svojim partnerjem. V bistvu gre za devalvacijo franka in za zaščito francoskih rezerv in zlatih palic v podzemlju Francoske banke. Nemec, ki si omisli francoski «renault», mora sedaj pri njegovi neizpre-menjend ceni odšteti 5% frankov več kakor poprejFrancoski izvoz je torej olajšan, to pa pomeni več dela za francoske tovarne, večji priliv deviz in postopno zmanjšanje bilančnih primanjkljajev. Ker je hkrati tudi uvoz iz tujine dražji, Francozi lahko računajo tudi na večje notranje povpraševanje po domačih izdelkih. Kakor pri vsaki kupčiji, tar ko tudi pri tem ukrepu velja, da kar je dobro za enega partnerja, je slabo za drugega. Odtod tudi ponudba večjega dolarskega posojila Zahodne Nemčije Francozom (ki ga pa slednji niso sprejeli) in splošno negodovanje drugih evropskih držav. Evropski partnerji zamerijo Franciji, da je tudi to pot dala prednost nacionalnim interesom in zanemarila interese evropske skupnosti. Precej kritični so tudi italijanski opazovalci, ki pa očitno pozabljajo, da «latinska sestra» Francija prišteva med svoje zaslužne može preteklih dob tudi razne Machiavellije, da je še prejšnja generacija skovala krilatico «svetega egoizma» in da je končno tudi sama Italija — že ni leto dni — prav tako kot Francija zapustila evropsko «kačo». Mit združene Evrope, ki naj oi se razvila etapno (najprej carinska enotnost, nato gospodarska zveza in končno politična federacija), je z najnovej-fo francosko odpovedjo postai se bolj nedosegljiv. Sicer pa je «il precej oddaljen tudi po-Prej. Lanski pristop treh novih članic k EGS ni prinesel večjih Premikov v tej smeri. Nacionalni interesi na stari celini še v©dno prevladujejo nad skup-^nni. človek bi dejal, da so Partnerice že leta 1957 pristo-Pde k šesterici vsaka s svojo mentalno rezervo. S tako re-so menda prišli v Rim na nedavno zasedanje «dvajse-tih» tudi francoski poslanci, fi je frank nastopil svojo pot takoj po povratku njihovega letala iz Ciampina na Orly. Tudi po letu 1957 je Evropa v bistvu ostala nehomogena skupnost ločenih državnih e-not. Na mednarodnih tečajih o Prevozih v EGS na tržaški uni-verzi nas leto za letom opoza-riajo na neskladnosti v evropski prometni in tarifni politiki. G resnosti položaja v italijanskem kmetijstvu nas opozarja “Sk tako rekoč vsak dan. Kljub navidezno odprtemu tržišču razni monopoli še vedno vedrijo v Evropi in pri nas, najno-vejša petrolejska kriza pa je pokazala, da tudi v energetski politiki v Evropi ni enotnosti. S sedanjim razvrednotenjem francoske valute je ponovno popustila tudi vrednost lire. Vendar od te neuradne devalvacije si menda nihče ne pričakuje posebnih izboljšav v bilancah s tujino. Še zlasti ne v sedanjem položaju na svetovnem tržišču, ko se poraja nov meikantilizem, ki se od klasičnega razlikuje po tem, da poleg zlata zadobivajo odločilno moč tudi nafta, industrijske surovine in nekatera živila. Kakšen je položaj Italije, če ga premotrimo iz tega zornega kota, nd treba posebej razlagati. Če je ta položaj nezavidljiv (tudi če upoštevamo uspeh nekaterih industrijskih panog, ki izvažajo na evropska tržišča znaten del proizvodnje), je bil vpliv dosedanjega postopnega združevanja na stari celini tudi za naše področje takšen, da nd opravičeval pretiranega navdušenja. Res je, da laže potujemo v tujino in da je v naših trgovinah večja izbira tujega blaga, vendar po drugi strani drži, da so nas evropske oblasti proglasile za «osrednjo» in torej industrijsko razvito deželo, M ne potrebuje finančnih in davčnih olajšav, kakor jih ne potrebujejo denimo Duessel-dorf, Frankfurt ali Milan. Trst kot skrajna luka Evropske gospodarske skupnosti v vseh teh letih tudi ni pridobil posebnih blagovnih tokov, če smo si zagotovili večji dovoz izraelskih agrumov, smo ta promet odvzeli Kopru in Reki, s katerima bi morali nasprotno sodelovati, da bi se skupno zoperstavili konkurenci pristaniških kompleksov severne Evrope, kjer imajo Nemci proste roke pri določanju tarif in celo pri trgovinski menjavi z Vzhodno Nemčijo in torej posredno z ogromnim tržiščem vzhodnoevropskega Sveta za vzajemno pomoč. Zato se ob najnovejši francoski odpovedi stremljenju po združeni Evropi in nekaterim pesimističnim napovedim, češ da so preteklo soboto v Parizu spodnesli še en opornik že itak majavi evropski konstrukciji, moramo dvakrat vprašati, ali naj res žalujemo za to fatamorgansko in nedosegljivo enotnostjo. ELIO FORNAZARIČ Več kot šestdeset potnikov mrtvih pri strmoglavljenju turškega letala PREDSTAVNIKI 21 KOMUNISTIČNIH PARTIJ NA ZASEDANJU V BRUSLJU Zahodnoevropske KP o novih nalogah naprednih sil v kapitalističnem svetu Covar tqjnika KP BerTmguerja - Enotnost stališč glede temeljnega vprašanja odnosa med socializmom in demokracijo Na vojaškem letališču pri Izmiru se je včeraj zrušilo letalo «fokker» turške letalske družbe THY. V nesreči je izgubilo življenje vsaj 61 ljudi, po nekaterih virih pa naj bi umrlo kar 68 ljudi. Na sliki: gasilca ob razbitinah fokkerja, (Poročilo na deseti strani) BRUSELJ, 26. — Sedanja kriza kapitalizma v Evropi, akcija komunističnih partij za družbeni napredek, demokracijo, nacionalno neodvisnost, mir in socializem ter njihov boj za enotnost delavskih in demokratičnih sil so glavne teme zasedanja voditeljev komunističnih partij zahodne Evrope, ki se je začelo danes v Bruslju. Zasedanju, ki bo trajalo tri dni in ki se ga udeležuje enaindvajset zahodnoevropskih KP, predseduje kot gostitelj predsednik komunistične partije Belgije Van Geyt, ki je imel tudi uvodni nagovor. V nadaljevanju zasedanja je prvi prevzel besedo generalni tajnik komunistične partije Italije Enrico Berlinguer, za čigar poseg je vladalo med opazovalci veliko pričakovanje. Berlinguer je začel z ugotovitvijo, da sedanja izredno huda kriza povzroča veliko skrbi desetinam milijonov delavcev, milijonom izseljencev in tudi najbolj odgovornim političnim silam. Obstaja nevarnost množične brezposelnosti, inflacije, monetarnega kaosa. Bodočnost je zavita v globoko negotovost, Italija pa je med državami. .................... SINDIKATI ZAHTEVAJO UVEDBO POLITIČNIH CEN ŽIVIL Zaskrbljenost zaradi naraščajoče draginje ki močno odjeda kupno moč delavskih plač Minister za delo Bertoldi priznal upravičenost predloga sindikalne federacije o napovedi splošne vsedržavne stavke RIM, 26. — Draginja ja že do sedaj pobrala velik del povišanja plač, ki so si ga delavci priborili v trdih sindikalnih bojih lansko leto. Sedaj pa je vlada napovedala, da bo «postopoma» odpravila zamrznitev cen najnujšega potrošnega blaga. To vzbuja pri delavcih veliko zaskrbljenost, njihove sindikalne organizacije pa so zahtevale, naj vlada uvede politične cen^ živil, ki najbolj bremenije delavske plače. Tudi minister za delo Bertoldi je danes na zasedanju civilnih invalidov v Grossetu opozoril, da naraščanje cen in s tem življenjskih stroškov, zmanjšanje zaposlenosti, neizvajanje najnujnejših socialnih reform, povzroča danes med delavci in njihovimi sindikati veliko nezadovoljstvo. Minister je priznal, da so kritike delavcev in sindikatov vladi o-pravičene, ker ni znala spoštovati sprejetih obveznosti. Obenem pa je dejal, da je napoved splošne stavke zaradi omenjenih vprašanj samo spodbuda vladi, da bo čimprej sprejela stvarne ukrepe. Okrog predloga o napovedi vsedržavne splošne stavke se je v zadnjih dneh razvila obširna razprava v sindikalnih organizacijah. Glavni svet CGIL je v preteklih dneh potrdil in podprl ta predlog ne kot dejanje usmerjeno proti vladi, temveč kot spodbuda, da se bo vlada končno odločila PRVA OKROGLA MIZA SLOVENSKIH DRUŠTEV V ŠPETRU SL0VEN0V Svetovalca Štoka in Specola pojasnila svoja gledanja na vprašanja Benečije Kdaj bo v oblasti dozorela volja, da ustvari infrastrukture, ki bodo narečja spremenile v jezik? V hotelu Belvedere v špetru Slo-venov je bila v petek zvečer okrogla miza, ki so jo priredila slovenska društva v Beneški Sloveniji. Sestanek je odprl predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko» prof. Viljem Černo in predstavil občinstvu deželna svetovalca Giuseppa Romana Specogno (KD) in dr. Draga Štoko (SS-SDZ). Za to zanimivo pobudo je vladalo izredno zanimanje, saj je bila razmeroma velika soba, v kateri je bil sestanek, nabito polna. Srečanje med dvema deželnima svetovalcema je prvo izmed srečanj, ki jih bodo priredila beneška društva, da bi od uglednih predstavnikov strank ustavnega loka izvedela za stališča glede gospodarskega in narodnostnega razvoja teh krajev in da bi hkrati vplivala na odgovorne dejavnike, da bi prenesli zahteve prebivalstva v tiste sredine, kjer bi ta vprašanja bilo mogoče reševati. Preden bi se lotili opisovanja poteka sestanka, na katerem sta deželna svetovalca opredelila svoje stališčč do osnovnih vprašanj ter odgovarjala na stvarna vprašanja in tudi na provokacije nekaterih udeležencev, bi hoteli navesti nekaj splošnih ocen, ki smo jih dolžni navesti ob tako pomembnem dogodku. Predvsem je treba ugotoviti, da je zaradi dejavnosti društev «vpra šanje Benečije», pod katerim pojmujemo skupek problemov, postalo predmet široke javne j-azprave ter se mu ne morejo izogniti niti stran- ke, niti tiste izvenstrankarske sile, neke vrste od države ločeni organizmi, ki delujejo na tem področju. Prisotnost «beneškega vprašanja» v javnem življenju videmske pokrajine je posledica demokratične rasti naše družbe v tem, od nekdaj tako pozabljenem kotu, torej posledica osveščanja množic, zlasti izobraženstva, mlade generacije, izseljencev. Z razvojem demokratičnega čuta prihaja do o-svobajanja ljudi, da se zavedajo svojega položaja in svojih pravic ter se ne pustijo več ustrahovati, čeprav metode ustrahovanja še vedno trajajo in smo jih mogli zabeležiti tudi na petkovem srečanju v Špetru Slovenov. Deželni svetovalec Specogna je uvodoma opisal razmere v vzhodnem delu videmske pokrajine, za katere so značilna huda neravnovesja. Dejal je, da je potrebno od besed o napredku teh krajev preiti k dejanjem ter doseči njihov uravnovešen -razvoj. Govoril je o operativnih inštrumentih, ki naj omogočijo odpravo zamud v splošnem družbenem stanju ter navedel ustanovitev gorskih skupnosti kot zelo učinkovit pripomoček za dosego takšnega cilja. Govoril je o potrebi izdelave načrta za razvoj gorske skupnosti v če-dajskerb zaledju ter navedel nekatere stvarne pobude predvsem gospod ’ sk'- 's značaja (infrastrukture za industrijsko cono, ureditev cestnega omrežja, uvedba raznih storitev itd.) Omenil je finančna sredstva za delovanje gorske skupnosti in njen sedež, kjer bo prostor tudi za knjižnico. Odvetnik Drago Štoka je uvodoma priznal svojemu kolegu, da pripada stranki, ki se soočuje z velikimi vprašanji in ki nosi tudi velike odgovornosti. Svoje izvajanje je usmeril predvsem na narodnostna vprašanja, oziroma na vojaške služnosti in izseljevanje, ki najbolj hromijo gospodarski in s tem splošni narodnostni razvoj. Svetovalec je posegel v jedro vprašanja, ko je dejal, da je med svojim obiskom 1952. leta v Benečiji spoznal ustrahovanje prebivalstva, da ne bi govorilo v materinem jeziku. Niso ga hoteli u-porabljati, da ne bi bili proglašeni za izdajalce. Tudi besede pokojnega msgr. Trinka «Narod ne bo izumrl, pa jezik tudi ne, čeprav nekateri to hočejo!», ki jih je izrekel takrat še mlademu študentu Štoki, potrjujejo ustrahovalne metode, ki so takrat vladale v Benečiji. Deželni svetovalec je nato dejal, da genocid ni samo u-bijanje, ampak tudi prepoved vzgoje v materinem jeziku v pošol-skem pouku v Brdu in Teru. Izrazil je prepričanje o razvoju Benečije na temelju določil ustave in deželnega statuta in upanje, da bo tržaška manjšinska konferenca spregovorila tudi o Slovencih na Videmskem, (Nadaljevanje na 4. strani) jo od grosista, če se ne zmenijo, da mu jih plačajo po višji ceni, kot je veljala 16. julija lanskega leta. Opozoril je, da so se cene olja, moke, perutnine, kuncev, salame, vseh vrst sira, konzerv itd. na debelo v zadnjih tednih zelo povišale brez uradnega privoljenja in da jih trgovci na drobno sploh ne morejo kupiti, ker bi jih morah prodajati z izgubo. RIM, 26. — Predsednik republike je danes sprejel zunanjega ministra Mora preden odpotuje na uradni o-bisk v nekatere države Bližnjega vzhoda, kjer se bo pogovarjal predvsem o dobavi nafte Italiji. ki je najbolj občutila posledice poslabšanja gospodarskega položaja. Berlinguer je nato obširno govoril o italijanskem položaju ter med drugim dejal, da se delavsko in ljudsko gibanje sedaj bori ne samo za obrambo življenjskih in delovnih pogojev delavskih množic, ampak tudi za reforme in za nove smernice politike investicij in potrošnje, ki naj privedejo do ustvarjanja novega modela razvoja gospodarstva in družbenega življenja. Istočasno se mora delavsko in ljudsko gibanje boriti proti naraščajočemu fašističnemu nasilju in poskusom najbolj zakrknjeni hdružbenih in političnih skupin, da bi premaknili na desno politični položaj — tudi s pomočjo referenduma o razporoki — ter da bi odprli pot avtoritarni rešitvi krize, ki jo država preživlja. Berlinguer je nato govoril o problemih zahodne Evrope in o nalogah zahodnih komunističnih partij. V tej zvezi je poudaril potrebo po iskanju dialoga in sporazumov med demokratičnimi in levičarskimi silami, ob popolnem spoštovanju avtonomije vsake sile. Nobena partija, nobena politična sila, naj bo še tako močna, ne more namreč po Berlinguerjevem mnenju sama dati zadovoljivega odgovora na težavne probleme sedanjega trenutka Generalni tajnik KPI je ugotovil, da obstaja med zahodnoevropskimi komunističnimi partijami enotnost stališč glede temeljnega vprašanja odnosa med demokracijo in socializmom. Dodal je, da afirmacija socializma kot skladnega razvoja in popolnega uresničenja demokracije predpostavlja priznanje vrednot o-sebnih svoboščin in njihovih jamstev, načel laičnosti države in nje* ne demokratične razčlenjenosti, plu-ralitete strank, avtonomije sindikatov, verske svobode, svobode raziskave in kulturnih, umetniških in znanstvenih dejavnosti. Glede vzrokov sedanje krize je Berlinguer dejal, da je zelo pomemben faktor kriza starega sistema izkoriščanja in zatiranja držav tre tjega sveta. Proces poiitičijega in gospodarskega osvobajanja držav v razvoju je velik pozitiven faktor, tudi če iz teh pritiskov za spre-nft!) FOTO KINO OPTIKA " dročju Krasa. Ta problem, ki zaradi slabega poslovanja zasebnega avtobusnega podjetja «La Carsica» iz dneva v dan bolj zaskrbljuje kraško prebivalstvo, je postal zaradi vladnega ukrepa o prepovedi vožnje z zasebnimi motornimi vozili ob nedeljah in praznikih še bolj pereč. V ta namen sta zgoniški župan in tržaški odbornik soglašala, da je treba nemudoma ustanoviti medobčinski konzorcij za prevoze v tržaški pokrajini. V pričakovanju te optimalne rešitve problema sta občinska predstavnika razpravljala tudi o možnosti, da bi začasno prevzelo službo javnih avtobusnih prevozov ob nedeljah m praznikih tržaško občinsko podjetje ACEGAT. To pa seveda v primeru, ko bi zasebno podjetje «La Carsica» ne moglo izvajati primerne prevozne službe. Na izrecno zanimanje zgoniškega žimana tudi pri deželnih oblasteh ter pri vodstvu zasebnega avtobusnega podjetja «La Carsica», bodo danes znatno okrepili avtobusno povezavo med mestom in vasmi zgornjega Krasa. IIUMnHMIUlUMHHMHHMHIIIIIIIItimUMMMnUMMlUlMMMMMMHHUMMMMMMMMHMIMUMIinMIMMMIIIIIIIIII IZ BORŠTA V SREDO SO POKOPALI ALOJZIJO JOGAN-ZOBEC Vedno nam je hudo pri srcu, ko spremljamo znanca k večnemu počitku. še huje nam je. ko nas prezgodaj zapusti dobra, pridna in delovna ženica ter skrbna mati, kot je bila nepozabna Alojzija Zobec iz Boršta. Pravzaprav pokojna Alojzija ni bila domačinka, ampak so jo Bor-štani imeli za svojo, saj je bila v tej vasi več kot štirideset let in sicer od leta 1930, ko se je omožila z domačinom Jožefom Zobcem. Pokojnica se je rodila 22. junija 1901 v zavedni in delavni družini Jogan v Sežani. Ko je dokončala ljudsko šolo, je mlada Alojzija prišla v mesto in služila pri raznih družinah. Prav v mestu in na delu je spoznala mladega Borštana, ki je kot zidar delal v neki hiši na Korzu, kjer je bila Alojzija zaposlena. Po poroki se je Alojzija preselila na nov dom v Boršt. V zakonu je Alojzija povila hčerko Olgo in sina Bruna, ki sta oba poročena in živita v Borštu oziroma v Skednju. Pred mnogimi leti je mož Jožef raznašal naš dnevnik v Borštu. Pred leti je Jožef zbolel tako da ni mogel iz hiše. Alojzija, kot dobra in zvesta žena, ki mu je bila vedno ob strani in pomagala, je prevzela njegovo breme in skoraj pet let je ob slabem in lepem vremenu raznašala naročnikom v vasi naš dnevnik. Tudi našo zvesto raznašalko je pred meseci doletela huda bolezen, ki ne pozna zdravila, kateri je v torek podlegla. Pogreb pokojnice je bil v sredo popoldne. Udeležilo se ga je mnogo vaščanov in okoličanov, domači pevski zbor pa je zapel nekaj žalostink. Naj ji bo lahka breška zemlja. Možu, otrokoma in drugim sorodnikom naše iskreno sožalje. M. M. 4 GORIŠKI DNEVNIK V PETEK JE BILO PRVO SREČANJE NA SEDEŽU PSI Preverjanje med strankami leve sredine na pokrajini ter v občinskih upravah Pojutrišnjem na dnevnem redu številna vprašanja v občini Gorica V petek zvečer so se na sedežu PSI v Gorici sestali pokrajinski predstavniki strank leve sredine, da bi ugotovili stopnjo pripravljenosti glede nadaljnjega izvajanja koalicijske politike na Goriškem. V zadnjem letu se je v levem centru pojavila cela vrsta vprašanj, glede katerih imajo posamezne komponente leve sredine različna ali celo povsem nasprotujoča si stališča, kar je privedlo do hude krize na pokrajini in do zaostritev v vseh večjih občinskih upravah. Petkovega sestanka so se udeležile delegacije krščanske demokracije, socialistične stranke, socialdemokratske stranke in Slovenske demokratske zveze. Demokristjan-sko zastopstvo, v katerem ni bilo pokrajinskega tajnika Leardija, so sestavljali trije podtajniki, Ginaldi Angelli in Saracino ter trije predstavniki demokristjanske svetovalske skupine v pokrajinskem svetu, Gian, Cosani in Zorzut. V delegaciji PSI so bdi tajnik Semola, Disette in Gianluigi Devetag. Socialdemokratsko zastopništvo so sestavljali tajnik Candussi, Zucalli, Tac-chinardi. Bon in CioU, Slovensko demokratsko skupnost je zastopal predsednik Bratina. Republikanske stranke na tem sestanku ni bilo. Bolj kot o vsebini so na petkovem sestanku razpravljali o načinu preverjanja na pokrajinski in občinskih ravneh. Zastopniki strank so se dogovorUi za razpored sestankov, ki bodo posvečeni pokrajini in posameznim občinskim upravam. Prihodnji teden bodo na vrsti tri poglavitne občine. V torek bodo preverjali stanje v občini Gorica, v sredo v občini Tržič, v četrtek pa v Gradežu. Naslednji teden, torej po 4. februarja bosta na vrsti Gradišče (v ponedeljek) in Krmin (v torek). Glede odprtih vprašanj v občini Gorica bodo v torek razpravljali o konzulti za manjšinska vprašanja ter o rajonskih svetih, torej o dveh vprašanjih, ki so velikega pomena za razvoj demokracije na splošno, zlasti pa za naš narodni obstoj in razvoj. Ob tem bodo nanizali še industrijsko cono, kjer so naši narodnostno-gospodarski interesi življenjsko ogroženi, ter izvajanje zakona o prosti coni. Pokrajinski zastopniki strank so se v petek lotili najbolj pekočega vprašanja, ki ga predstavlja spor med demokristjani in socialisti o-koli vodenja psihiatrične bolnišnice. Socialisti so ponovili svoje stališče po nadaljevanju odprtega načina zdravljenja, ki ga je uvedel prof. Basaglia, ter nakazali globalno stališče glede zdravstvene politike, ki se mora reformirati od temeljev navzgor ter privesti do ustanavljanja temeljnih zdravstvenih enot, tako da bodo državljani podvrženi zdravstveni oskrbi doma in na delovnem mestu. Osnova takšne zdravstvene politike je tako imenovana «deospedalizacija» torej preventivno zdravljenje. Glede stanja v psihiatrični bolnišnici je socialistična delegacija predlagala ustanovitev komisije za psihiatrijo. Za vršilca dolžnosti ravnatelja psihiatrične bolnišnice naj se imenuje dr. Elvira Magnori. Zasedla bi mesto, ki bi ga zapustil dr. Zamparo. Zdi se, da ta zamenjava ni kamen spotike in da bi morala dr. Elvira Magnori, ki je najbolj kvalificirana zdravniška moč, voditi umobolnico do uvedbe «deospedalizacije». 9. februarja v Gorici Prešernova proslava V soboto, 9. februarja bo v Prosvetni dvorani v Gorici Prešernova proslava v priredbi Slovenske prosvetne zveze. Na sporedu je priložnostni govor, nastop pevskih zborov iz zamejstva ter iz Slovenije ter nastopi recitatorjev in glasbenikov. Ta teden, v četrtek, bo v Gorici na sedežu SPZ posvet zastopnikov prosvetnih društev. Pogovorili se bodo o Prešernovih proslavah, o reviji pevskih zborov «Primorska poje» in o poletnih prireditvah. Razdeljevanje štipendij dijakom iz Doberdoba Doberdobska občinska uprava sporoča, da bo jutri in pojutrišnjem med 10.30 in 12. uro razdeljevala deželne štipendije dijakom višjih srednjih in strokovnih šol. Kakor smo že poročali, je občinski svet odobril seznam, ki vsebuje 24 dijakov. Zanje je določena skupna vsota 960.000 lir, vsakdo pa bo prejel po 40.000 lir. Svetovalca Štoka in Specogna a vprašanjih Benečije (Nadaljevanje s 1. strani) V razpravi, ki je sledila, je svetovalec Specogna v odgovoru na zastavljeno vprašanje, zakaj se krščanska demokracija ne zavzema za ohranitev slovenske jezikovne skupnosti v Benečiji, omenil svojo pripadnost in izvolitev na kandidatni listi stranke, ki ima določen program in ki ga izvaja. Izrazil je prepričanje v nadaljnji razvoj demokracije v teh krajih ter v vzporedni gospodarski in kulturni napredek. Svetovalca Štoka in Specogna sta odgovarjala na vrsto zanimivih vprašanj glede možnosti in načinov gospodarskega razvoja. Svetovalec Štoka je še zlasti omenil možnost odpiranja slovenskih šol in s tem zaustavitev bega izobražencev. Kakor smo uvodoma omenili, je bilo opaziti tudi nekaj poskusov, da bi že v samem začetku preusmerili razpravo na stranski tir, da bi ustvarili v dvorani razpoloženje proti poudarjanju narodnostnega vprašanja. Neki občinski predstavnik je, na primer, dejal, da bi mogli prisilno uvajanje slovenščine v Benečijo primerjati s pri- V HOTELU «ROMA» V TRŽIČU Konferenca komunističnih delavskih kadrov tovarn goriške pokrajine Naglasili so potrebo po sindikalni enotnosti in boljši tehnološki opremi v tovarnah Naše bralce obveščamo, da objavljamo danes na 8. strani daljši članek o nastanku in delovanju begunske šole v Kromerižu na Moravskem. Ob prisotnosti številnih tovarniških delegatov goriške pokrajine, je bila včeraj v hotelu Roma v Tržiču 6. konferenca tovarniških kadrov KPI. To je bila konferenca pripravljalnega značaja za 6. vsedržavni kongres komunističnih tovarniških kadrov, ki bo v prvi polovici februarja v Genovi. Poleg strankinega tajnika Paize so bili še prisotni poslanec Menichi-no, član vsedržavnega vodstva stranke Borghini, sindikalni predstavniki ter deželni, pokrajinski in številni občinski svetovalci. Glavno poročilo je imel član pokrajinskega vodstva Padovan. Daljši govor je pričel z željo po tesnejšem sodelovanju s socialističnimi in katoliškimi množicami. Takšno sodelovanje je posebno nujno v sedanjem težkem stanju, v katerem se je znašlo gospodarstvo zaradi desničarske Anoreottijeve dediščine in zaviralne mednarodne politike, ki jo italijahska vlada zagovarja v svetu. Komunistični delavci težijo tudi za takojšnjo sindikalno enotnost vseh konfederacij in njihovih razčlenjenih delavskih odsekov. Kjer delavci niso nastopili enotno so prevratniške ekonomske sile utrdile položaj. Jasen dokaz za to je Reggio Calabria in še nekatera področja južne Italije. Govornik je naglasil potrebo po tehnični izboljšavi tovarn v naši deželi, kjer si lastniki kopičijo dobičke le z izkoriščanjem delavcev. Sramotno je, da se v naši deželi pritožujejo zaradi pomanjkanja delovne sile, ko dela v inozemstvu 100.000 delavcev, katerim nihče ne jamči službo in socialne storitve doma. Zaradi hitrega delovnega tempa je več tisoč delavcev v zadnjih letih umrlo ali ostalo onesposobljenih za delo. Samo v naši pokrajini je poprečna produktivnost prebivalstva padla od 42 na 37 odst. Tudi naraščajoče potrebe delavske družbe so vsak dan večje brez vsakega ustreznega ukrepania odgovornih organov. Zadnja tri leta je samo v tržiško ladjedelnico voz in bivališče blizu delovnega mesta. Padovan je še poudaril odgovornost vlade, ki okleva za vsak stik z vzhodnim svetem na račun naše dežele. Zaradi takih in podobnih vprašanj ter splošna vsedržavna stavka, ki jo je za 12. februar predlagal CGIL, je upati, da bodo odgovornim oblastem narekovala, da bodo primerno ukrepale. Svoj govor je zaključil z vabilom delavcem naj podprejo sindikalno enotnost in v sklopu partije ojačijo težnjo vodstva stranke za zgodovinski kompromis, ki ga je stranka predlagala socialistom in katoličanom. Konferenca se ie popoldne nadaljevala s posegi delegatov raznih večjih in manjših tovarn. Zaključil je strankin podpredsednik komisije za delavska vprašanja Borghini. Janko Gergolet V Števerjanu razdeljevanje živilskih nakaznic Števerjanska občinska uprava nam je sporočila, da bo od ponedeljka dalje razdeljevala živilske nakaznice proste cone za sladkor in kavo. Občani naj se med uradnimi urami zglasijo na županstvu, kjer bodo dobili nove nakaznice. Zanimiva predavanja v priredbi SPZ Pred nekaj dnevi so imeli v Kulturnem domu v SOvodnjah predavanje na temo «zdravje in bolezni našega šolarja». Predavanje je bilo v sodelovanju med domačim prosvetnim društvom in Slovensko prosvetno zvezo, predavateljico pa je priskrbela Delavska univerza Novi Gorici. To je le prvo predavanje iz ciklusa, ki se bo zvrstil v dveh ali treh sezonah. Gre za poljudna predavanja, ki zanimajo prišlo v službo 3000 novih delav- j vse naše ljudi. Referent za pre-cev, katerim nista zajamčena pre-1 davanja pri glavnem odboru SPZ ..................................milil..........................Hlinili.mm.............mm...n VESTI Z ONKRAJ MEJE Zdenko Vogrič, ki je v Sovodnjah spregovoril pred pričetkom predavanja, je povedal, da bodo v tej sezoni imeli na sporedu še pet preda vem j: «Vzgojne naloge družine v otrokovi mlajši dobi» (predava prof. Božidar Mrevlje), «Mladostnik in spolnost» (predava zdravnik), «Odnosi med spoloma» (predava psiholog), «Fiziologija zakona, poroda...» (predava zdravnik), «Življenje zakoncev» (psihološko). V Sovodnjah je predavala višja medicinska sestra Milena Črnovrš-nikova, mojstrsko je razvila temo predavanja in s prepričljivo besedo pritegnila pozornost poslušalcev, ki so ji do konca pazljivo in zainteresirano sledili in svoje odobravanje izrazili z dolgim aplavzom. Vsi so izrazili željo, da bi se taka predavanja še ponovila. Kot smo že omenili, ima Slovenska prosvetna zveza v programu vrsto takih predavanj in tudi drugih s kulturno, aktualno, zgodpvjn-sko, sociološko tematiko. Predavanja bodo v vseh naših društvih v mestu in na podeželju. p,,, • jiij •• (•# ---• Sodelovanje med za razgledanost In osveščanje delavcev Brezplačno izposojanje knjig, likovne razstave, koncertni in gledališki abonmaji silnim uvajanjem italijanščine v slovenskih krajih ter so zanj v vsakem primeru takšne metode fašistične. Zavrnil ga je prof. Čer-no, ki je navedel zadovoljstvo prebivalstva v Brdu in Teru s poučevanjem slovenščine in označil za nestrpneža in nedemokrata tistega, ki prepoveduje uporabo materinega jezika. Neuglašena nota je prišla tudi iz ust prvega špetrskega občana prof. Jusse, češ da nihče ne more prisiliti prebivalstva, da bi pozabilo narečje in se učilo slovenščine. «Mi hočemo ostati pri narečju in od tu naprej ne gremo», je dejal. Še hujši od njega je bil neki zelo razburljiv razpravljavec, ki je na nizki ravni dokazoval, kako je dialekt skupek različnih govoric narodov, ki so od preseljevanja dalje šli preko teh krajev. Takšnih in podobnih «stališč» imajo poniglavi pripadniki konservativnih in skrajno desničarskih krogov v Benečiji precej, vsa pa imajo namen zavirati razvoj demokracije in s tem osveščanje našega življa. Prof. Čemo, svetovalec Štoka, Dino Del Medico in Izidor Predan so nanje odgovorili v rimah. tem zboru je bil tudi voditelj zbora «Rečanj» iz Klodiča, ki je rekel, da se nasilje ni prenehalo in se je pokazalo tudi 1971. leta, ko so desničarji prepovedali zborov nastop. Govoreč o emigraciji je Dino Del Medico dejal, da je ta pojav posledica politične izbire vodilne strukture, ki je zapodila iz Benečije najbolj življenjske sile. misleč, da bo s tem rešila slovensko vprašanje v Benečiji. Z odhodom mladih in sposobnih ljudi je ostal v Benečiji sloj prebivalstva, ki se opredeljuje na določen način. Emi-grantje so pripravljeni na povratek v domače kraje, toda samo pod pogojem, da bodo dostojno živeli. Vsekakor je slovensko narodnostno vprašanje v Benečiji izrazito gospodarskega značaja. Z enim samim zamahom je kon servativna in na nizko laven postavljena stališča v diskusiji ne katerih udeležencev pobil Domenico Pittioni. Toda njegov poseg je bil obrnjen predvsem k svetovalcu Specogni in njegovi stranki, ki se sklicuje na kraščanska načela. «Vaša stranka želi posvetiti osrednjo skrb človeku, vzgoji njegove osebnosti in razvoju njegovega narečja, ki je isto kot jezik. Kakor je povedal prof. Pellegrini na zadnjem srečanju društev «Nediža», je dejal Pittioni «se narečje spre meni v jezik takrat, kadar v oblasti dozori volja in ustvari potrebne infrastrukture (šole itd.).» Takšno politično voljo pri oblasteh je zaželel predsedujoči prof. Čemo, ko je ob sklenitvi sestanka ugotovil njegovo koristnost, «ko smo govorili o vprašanjih, ki prihajajo od ljudstva, ter sta deželna svetovalca dobila dovolj gradiva, da ga bosta upoštevala pri svojem javnem udejstvovanju». Kulturna akcija, ki jo izvajajo v Sloveniji na pobudo Socialistične zveze delovnega ljudstva in sindikatov ter ob podpori Zveze komunistov, je v novogoriški občini že dala prve pomembne sadove. Gre za težnjo, da bi zagotovili čimvečje znanje, razgledanost in kulturno osveščenost delavcev in sploh občanov, zakaj kultura sodi med tiste temeljne vrednote in potrebe ljudi, ki jih razvijajo v vsestranske, svobodne in duhovno bogate osebnosti. V bistvu gre torej za uveljavljanje programske usmeritve jugoslovanske družbe. ki izhaja predvsem iz programa Zveze komunistov in iz nove ustavne ureditve. V Novi Gorici je kulturna akcija spodbudila tesnejše sodelovanje med temeljno Kulturno skupnostjo. Zvezo kulturnoprosvetnih organizacij ter raznimi kulturnimi zavodi, kot so zlasti Goriška knjižnica «Franceta Bevka», Primorsko dramsko gledališče in goriški muzej v gradu Kromberk. , , , Goriška knjižnica je med delavci raznih podjetij že pridobila okoli 500 stalnih bralcev, ki si vsakih štirinajst dni izposojajo knjige. Izposojanje oziroma menjava knjig sta brezplačna. V tovarni pohištva «Meblo». Podjetju za popravljanje železniških voz in strojev, Goriških strojnih tovarnah in livarnah in v trgovskem podjetju «Grosista Gorica, imajo redno razstave del po- pripravljajo tudi za delavce Goriških opekarn in sicer v vseh treh obratih, to je v Bukovici - Volčji dragi, Renčah in v Biljah. Tovarna «Meblo» je v svojem prodajnem salonu v centru Nove Gorice brezplačno odstopila prostor za likovno galerijo. V njej bodo redno likovne razstave, bodisi primorskih slikarjev ali pa umetnikov iz drugih območij. V času, ko ne bo razstav, pa bodo v galeriji komercialne razstave likovnih del, se pravi slike namenjene prodaji. Pri opremljanju galerije je največ prispeval slikar in grafik Pavel Medvešček iz Nove Gorice. Velik delež kulturni akciji daje nadalje Primorsko dramsko gledališče. ki redno gostuje po podjetjih, ter si bo, denimo, njegove predstave letos predvidoma ogledalo okoli 2.600 delavcev in članov njihovih družin. Ob tem velja poudariti, da vstopnice za gledališke predstave namenjene delavcem in članom njihovih ožjih družin sofinancirajo delovni kolektivi in sindikalne organizacije, tako da delavec dejansko plača samo eno tretjino cene. Ko naštevamo dosedanje uspehe in pobude velja omeniti še koncertni abonma, ki ga je zasnovala občinska Zveza kulturnoprosvetnih organizacij v Novi Go-1 rici. Le ta bo ob uspešni glasbeni -amaterski dejavnosti poskušal postopno približati delavcem tudi vrhunske dosežke glasbenih ustvarjal tom slovenskega okteta in zaključil v decembru s koncertom solistov ljubljanske Opere. Za abonma se je prijavilo že nad 100 delavcev, od tega samo v Goriških strojnih tovarnah in livarnah 42. Zaradi tolikšnega odziva bodo predstave namesto v manjši komorni dvorani gledališča, kot so sprva menili, tudi v veliki dvorani občinske Skupščine. In spoznanje, ki je ob teh uspehih in izkušnjah iz novogoriške občine nazorno? Predvsem je že nekaj mesecev izvajanja kulturne akcije pokazalo, kako nevzdržne in nestvarne so trditve posameznikov, češ da delavcev kultura ne zanima, da zanjo domnevno niso dovolj zreli in vzgojeni ter da je zato kultura lahko le stvar — pri tem pa mislijo monopol — izbrancev, se pravi nekakšne družbene elite. NA POBUDO SPDT GORICA Predavanje inž. Kunaverja o azijskih velikanih V petek zvečer je bilo v prostorih kluba Simon Gregorčič v Gorici prvo letošnje planinsko predavanje, ki jih organizira Slovensko planinsko društvo vsako leto v okviru svojega delovanja. Za to priložnost je društvo povabilo znanega slovenskega planinca inž. Pavla Kunaverja, ki ga je številnemu občinstvu predstavila predsednica SPD Jožica Smetova in ga v imenu goriških ljubiteljev planin tudi toplo pozdravila. Za njo je takoj spregovoril predavatelj, ki je med drugim povedal, da že 12 let obiskuje najvišje vrhove sveta v Himalaji in sosednjih pogorjih ter je bil med drugim tudi v ekspediciji, ki se je povzpela čez severno steno na velegoro Makalu. Tokrat pa je v svojem predava nju vzel za temo številne zanimive gorske verige, ki se od Bospora nizajo preko Turčije, mimo Sovjetske zveze ter preko Irana, Afganistana, Pakistana in Indije v Nepal in do Sikima. Svoje zanimivo predavanje je obogatil z nekaj sto zelo lepimi barvnimi diapozitivi, s katerimi je nazorno prikazal naravne lepote pokrajine, pestre noše in šege prebivalcev teh držav in pokrajin. Prikazal je biblijsko goro Ararat v Armeniji, nato ugasli ognjenik Demavend v Iranu, pa že tisočletne, sicer enostavne a zelo učinkovite namakalne naprave v Iranu s katerimi se borijo kmetje proti puščavi. Predavatelj je vpletel med gorske velikane z višino do 8.000 m tudi zanimive posnetke o gorski flori, o ljudeh, ki živijo med gorami, njihovih šegah in navadah, o gorskih nosačih šerpah, ki jih je imela njihova 14-članska odprava kar 160. Prikazal je poleg drugih mest tudi glavno mesto Nepala Katmandu ter govoril o 24 plemenih, ki živijo v tej himalajski državi. Svojo slikovito pot je zaključil v Sikimu, na kitajski meji. Čeprav je bilo predavanje dolgo, saj je trajalo nad dve uri, so ljudje z zanimanjem poslušali govornika, ki je znal v lepi slovenščini slikovito opisati vso pot in doživljaje na njej. I. M. kalnih organizacij sklicalo naslednja zborovanja: 1) za občine Gorica, števerjan in Sovodnje, jutri, 28. t.m. ob 12. uri v telovadnici «Lenassi»: 2) za goriško pokrajino v torek, 29. januarja ob 12. uri v pokrajinski dvorani; 3) za goriško psihiatrično bolnišnico v sredo, 30. januarja ob 13.30 v knjižnici bolnišnice: 4) za krminsko občino v petek, 1. februarja ob 12. uri v občinski dvorani v Krminu; 5) za doberdobsko in tržiško občino v četrtek, 7. februarja ob 12. uri v dvorani «Palazzetto Veneto» v Tržiču. Vrsta konferenc za upravitelje krajevnih ustanov v pokrajini Pokrajinska federacija treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL je za prihodnje dni priredila razna predavanja za upravitelje krajevnih ustanov, kjer bodo prisotne seznanili o pogajanjih in o obnovitvi delovne pogodbe. V ta namen je tajništvo treh sindi- NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK Nove kanalizacije v goriških občinah Deželni tehnični odbor je te dni sprejel vrsto predlogov za izboljšanje kanalizacijskih naprav v občinah Gradišče, Krmin in San Pier d’isonzo v goriški pokrajini. Dela v Gradišču bodo stale poldrugo milijardo lir, v Krminu 90 milijonov in v San Pier dTsonzo 334 milijonov. V vseh treh primerih bo del stroškov prevzela nase dežela. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča kmetovalce na Goriškem: 1. Posestniki izkaznic za nakup in uporabo raznih strupenih škropil in kemičnih preparatov 1. in 2. razreda lahko zaprosijo v najkrajšem času, po zakonu 1255 iz leta 1968, za podaljšanje veljavnosti izkaznic. 2. Dne 30. januarja zapade rok za prijavo sprememb v sestavi kmečkih družin zaradi upokojitve ali zaposlitve družinskih članov v druge dejavnosti ali tudi za izbris kmečkih družin iz kmečke bolniške blagajne zaradi starosti ali ker ne obdelujejo več zemlje. 3. Do 28. februarja se lahko vloži prošnjo za prispevek za razna popravila kmečkih stanovanj, kjer zakon predvideva prispevek 400.000 lir, oziroma 500.000 lir za dela do 1.500.000 lir. 4. Do 30. junija je čas za prijavo uporabe goriva za kmečke stroje v lanskem letu in za prošnjo za nova nakazila. Za pojasnila v zvezi z gornjimi obveznostmi in za sestavo prošenj se lahko zainteresirani oglasijo v uradu Kmečke zveze. Ul. Malta 2, Gorica, vsak delavnik v uradnih urah. uiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiniiiinniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii 70 LET LUDVIKA ČOTARJA Ludvik Čotar, goriški javni delavec, gospodarstvenik in zaveden Slovenec, bo jutri, v ponedeljek, 28. januarja, dosegel važen mejnik — 70 let svojega življenja. Naš jubilant se je rodil pred 70 leti v delavski družini v Renčah pri Gorici kot otrok mizarske družine, v kateri je prehajala ta obrt iz roda v rod ter sta oče in ded mizarila tudi za razne ugledne kliente, med katerimi je bila tudi grofovska družina Strassoldo v Gorici. V družini je bilo osem otrok, od katerih jih je šest še živih na tej in na drugi strani meje pri Gorici. Zato se je moral naš Ludvik že zgodaj vključiti v borbo za kruh. Po osnovni in obrtniški šoli doma v Renčah je odšel v Trst, kjer je nadaljeval šolo in obrt. Po tržaškem procesu proti bazoviškim junakom se je tudi on moral umakniti iz Trsta zaradi svojega sodelovanja v antifašistični borbi in leta 1937 ga dobimo v Gorici, kjer se je kmalu pridružil Mizarski zadrugi, ki je že od leta 1904 delovala v Ul. Leoni v Gorici in pri kateri je leta 1940 postal tehnični vodja vse do njenega razpusta leta 1971. Takrat je ustanovil drugo mizarsko delavnico v Ul. Del Poggio, pritegnil s seboj vse preostale delavce mizarske zadruge in kjer sedaj nadaljujejo s splošnim in stavbnim mizarstvom. Ves ta čas pa je naš jubilant našel še dovolj časa za kulturno-pro-svetno delo. Že v Renčah je bil aktiven poverjenik Goriške matice, pozneje je v Trstu sodeloval v zboru društva «Kolo», ki ga je vodil Ubald Vrabec. Že zgodaj je sodeloval tudi v vrstah naprednih političnih sil in med NOB je bil terenski vodja v Južnem kvartu v Gorici. Seveda ga je imela fašistična in pozneje nacistična oblast zato vedno na piki in imel je pogoste preiskave in zasliševanja. Po koncu vojne se je vključil v javno življenje naše skupnosti v Gorici, ter potem ko se je leta 1945 vključil v komunistično stranko, sodeloval pri raznih gospodarskih in prosvetnih ustanovah. Bil je več let odbornik Slovenskega planinskega društva, član nadzornega odbora Goriške nabavno - prodajne zadruge, pel je v vrstah pevskih zborov v Podgori, Gorici in še prej doma v Renčah pri društvu «Svoboda», sodeloval pri dramskem odseku itd. Tako se ni niti dobro zavedel, da čas teče neizprosno dalje in sredi dela se je kar na lepem znašel na mejniku, na katerem je zapisano — 70 let. Seveda pa s tem še ni rečeno, da misli Ludvik sedaj izpreči. «Nadaljeval bom z delom, dokler bom zmogel,» je odgovoril na naše vprašanje. In imeli smo vtis, da to ne bo še tako kmalu, saj je še poln življenjske sile in delavci v mizarski delavnici potrebujejo njegovo vodstvo ter ga upoštevajo. Zato mu tudi mi kot staremu naročniku in čitatelju nekdanje «Soče» in sedanjega Primorskega dnevnika ter vsega drugega naprednega slovenskega čtiva, želimo prijetno praznovanje sedanjega jubileja in dosego še novih ciljev na življenjski poti, v zdravju in zadovoljstvu. I. M. sameznih likovnih umetnikov, pri- cev in poustvarjalcev. Program se kaze likovnih stvaritev pa sedaj bo začel prihodnji mesec s konce KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - UL Morelli 14 Tel. 2206 - 2207 VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA uiuiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiimiiMHiiiiiiiiiiii NA SEDEŽU KROŽKA «SALVEMINI» Drugi Bienale goriških slikarjev in kiparjev Lična izdaja kataloga s podatki o sodelujočih umetnikih Ob drugem Bienalu posaških slikarjev in kiparjev, ki jo je te dni organiziral kulturni krožek «G. Salvemini» v Gorici, je krožek izdal tudi lično brošuro z naslovom AGO (Današnji goriški umetniki). Za okusno tiskarsko opremo je poskrbela tiskarna Grafica goriziana v Ul. Favetti. V knjižici je daljši članek Marina Medeota z naslovom «Profil goriške umetnosti od '800 do danes», v katerem skuša pisec prikazati sličnosti in razlike med 19. stoletjem in današnjo umetnostjo. Sledijo krajši biografski in umetniški podatki o slikarjih in kiparjih ki sodelujejo na tej razstavi v krožku «G. Salvemini» v Ul. IX. Agosto. Med njimi je devet slikarjev in sicer: Altieri, Carbone, Castellan, Doliach, Gironcoli, Mauri, Mocchiutti, Monai, Palli in Valvassori, s kiparskimi stvaritvami sodelujejo Marinotto. Nanut in Piazza, z grafičnimi deli pa An-glisani, Devetag, Maini in Steiner. Razstavo so odprli v soboto, 26. t.m. ter bo ostala odprta do 8. marca. Že od samega začetka so razstavljena dela vzbudila med go-riškimi krogi, ki se zanimajo za upodabljajočo umetnost, pa tudi izven njih, precejšnje zanimanje, saj je skupna manifestacija tako širokega in uglednega kroga domačih umetnikov vsekakor važen kulturni dogodek tudi za Gorico, nedvomno bo razstava pridobila tudi umetnike in kulturnike z onstran meje, ki so že več let v tesnem sodelovanju z umetniki z naše strani meje v skupnem prizadevanju za ostvaritev čimbolj enotnega kulturnega prostora. I. M. Uspel nedeljski pohod v goriška Brda Ob sedanji nedeljski prepovedi kroženja z avtomobili so pohodi, ki jih prireja Slovensko paninsko društvo, doživeli precejšen uspeh. Na njih se zbere vedno veliko ljudi, mladih in odraslih ki preživijo nekaj zares prijetnih ur v prijateljskem vzdušju. Prejšnjo nedeljo se je pri pevm-skem mostu zbralo nad 35 udeležencev za pohod na Jazbine, skozi Groj-no Števerjan in Bukovje. Vesela družba je v poznih jutranjih urah peš šla proti Jazbinam. Med potjo so se nekajkrat ustavili, da bi se nekoliko okrepčali in nekoliko odpočili. Na Jazbinah, kjer je bilo v domači gostilni pripravljeno kosilo, je izletnikom jed dobro teknila. V popoldanskih urah se je skupina po slovila od domačinov in odšla skozi Gradiškuto v Ločnik. Med potjo se je nudil redek, čudovit sončni zahod, katerega je Zdenko večkrat ujel v svoj fotoaparat. Po dolgi hoji so izletniki končno dospeli v Ločnik, kjer jih je avtobus odpeljal v Gorico. J. S. Jutri, 28. t.m., ob 16. uri v Ka-toliščem domu v Gorici in v torek, 29. t.m., ob 15. uri v župnijski dvorani v Doberdobu in ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane s predstavo: Hanne Januszewske «TIGRČEK PETER» STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Ljudski oder JAKA ŠTOKA MUTASTI MUZIKANT in NE KLIČI VRAGA (enodejanki) Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MARIJA VIDAU Glasba: URBAN KODER Besedilo pesmi: ERVIN FRITZ Korepetitor: IGNACIJ OTA Režija: ADRIJAN RUSTJA V četrtek, 31. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu v Gorici Predavanja Prosvetno društvo «Oton Župančič» iz Štandreža vabi v četrtek, 31. januarja ob 20. uri na društveni sedež, kjer bo višja medicinska sestra M. črnovršnik iz Nove Gorice predavala na temo «Zdravje in bolezni našega šolarja». PD «Sovodnje» priredi v petek. 1. februarja ob 20. uri v Kulturnem domu predavanje «Vzgojne naloge družine v otrokovi šolski dobi». Predaval bo prof. Božidar Mrevlje iz Nove Gorice Izleti Predavanje v Palače hotelu: Cerkev in fašizem V priredbi kulturnih krožkov, Mladinski krožek, «Oton Župančič», «Frontiere aperte», «Per la libertà della cultura», «Rinascita» in «Salvemini» bo v torek, 29. t.m. drugo predavanje iz ciklusa «Fašizem in italijanska družba». Tema torkovega predavanja bo: Cerkev in fašizem. Govoril bo prof. Giovanni Miccoli iz Trsta. Predavanje bo v dvorani Palače hotela v Gorici, Korzo Italia 63 ob 18. uri. Slovensko planinsko društvo Gorica organizira danes, 27. januarja. 5 letošnji pohod v akciji «planinstvo in šport za vsakogar», in sicer v Rožno dolino, Volčjo drago. Vogrsko, na Staro goro ter nazaj v Rožno dolino. Zbirališče ob 10.30 pri postajališču na jugoslovanski strani mejnega prehoda Rdeče hiše. Odhod avtobusa ob 10.49. V primeru slabega vremena izlet odpade. SPD nadalje sporoča, da zaradi pomanjkanja snega odpade jutri, 27. t.m. izlet na Lokve. Na Jazbinah umri Emil Komjanc Včeraj popoldne so na pokopališču na Jazbinah pokopali najstarejšega vaščana Emila Komjanca. Dočakal je skoraj 87 let. Preteklo jesen mu je umrla žena, s katero je pred dvema letoma slavil 60 letnico skupnega življenja. Skoraj celo življenje je družino preživljal na svoji kmetiji na Jazbinah. Le kmalu po poroki je za nekaj let odšel v Argentino, od koder se je tudi kmalu vrnil k družini. Viharna leta prve svetovne vojne so ga odtrgala za pet let od svoje domačije. Z avstro-ogrsko armado se je bojeval na raznih frontah, na Krasu, Galiciji in drugod. Zaradi hrabrosti je bil tudi odlikovan od avstrijskega cesarja. Veselje do dela na kmetiji ni bilo vedno poplačano z ljubeznijo do življenja v družini. Leta 1936 je umrl 22-letni sin Jožef, komaj leto kasneje pa 16-letna hči Slavica. Živi sta še dve njegovi hčerki: starejša, ki živi v Ljubljani, in Milka, ki je vzgojila družino na očetovem domu. Rad je čital Primorski dnevnik, posebno zadnja leta, ko so mu moči opešale. Družini in sorodnikom izrekamo naše sožalje. Janko Gergolet Prosveta Prosvetno društvo «Sovodnje» ob- Vešeg:lVšiš člane recitatorske skupine, da bo ponovitvena vaja jutri, v ponedeljek, 28. t.m. Vajo bo vodil član Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Laci Cigoj. Recitatorji, ki nastopajo samostojno, naj pridejo v Kulturni dom ob 18.30, ostali pa ob 19.30. Prosvetno društvo «Sovodnje» vabi danes popoldne ob 17.30 na predvajanje drugega dela filma «Bratovščina sinjega galeba», ki bo v dvorani Kulturnega doma. Prispevki Ob počastitvi spomina pokojne Silvije čukove daruje družina Mozetič 5.000 lir za Podporno društvo za Goriško. lio]»lva. «Dirli in poroke ROJSTVA: Kristina Pete jan, Luca Mantesso, Dania Stacul, Cristian Benardel, Sabrina Fontanin, Alessia Mosetti, Andrea Marcuzzi, Dimitrij Brajnik, Desirèe Fabris, Alberto Bezzi, Ugo Bregant. SMRTI: 69-letna gospodinja Cecilia Bernardis vd. Zaninot, 60-let-ni kmet Angel Krajnik. OKLICI: delavka Silvana Franco in delavec Pierino Basello, bolničarka Laura Pian in rokodelec Livio Buttignon, Lionella Marcon in financar Pietrine Zedde, gospodinja Eleonora De Franco in delavec Silvano Perion, delavka Maria Antonietta Mascolini in delavec Claudio Umberto Bremec, bolničarka Lina Braida in karabinjer Salvatore Nudda. Gorica VERDI 14.30—21.30 «Contratto carnale» G. Hilton in A. Strindberg. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 14.30—21.30 «L’agente speciale McKintosh». P. Newman in D. Sanda. Barvni film MODERNISSIMO 14.45-22.00 «Anna, quel particolare piacere». E. Fe-nech in C. Panni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORIA 15.00-21.30 «L'isola del tesoro». Orson Welles. barvni film. CENTRALE 15.00-21.30 «L’isola del tesoro». O. Welles in L. Stander. Barvni film. Tržič AZZURRO 14.00-22.00 «Due malti al servizio dello Stato», barvni film. EXCELSIOR 14 00-22.00 «Una donna e una canaglia». Barvni film. PRINCIPE 14.00—22.00 «O Lucky man», barvni film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ee« «an t nenOč' 'e dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in onnoči ie v Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ulica Romana, tel 40497. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna dr. Jožef Fran-dolič, tel. 83703 in dr. Rodolfo Genovese, tel. 2902. V Krminu in okolici je dežuren dr. Pavšič: v Ronkah pa dr Felice Giacconi, tel. 77476, Mali oglasi V Ul. S. Pellico 16 v Gorici 1« na prodaj 5-stanovanjska hiša, eno večje stanovanje s tremi skladišči, 16 boksov s pralnico avtomobilov in dvorišče. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika » Gorici. «Prodajam hišo na lepem kraju na Vrhu pod ugodnimi pogoji». Za vse informacije se je (reba obrniti do Davida Černiča, Vrh, št. I. OB OBJAVLJANJU^ROMANA VNAŠEM_DNEVNIK£ «Stena» - roman o izjemnih ljudeh Razgovor s pisateljem Tonetom Svetino o nagibih, ki so ga vodili pri pisanju romana, o gorah in gorništvu, o njegovi navezanosti na Primorsko, o «Ukani» in o njegovem delu v zadnjem času Čutil sem se počaščen, ko sem dobil pred nedavnim £®uo pomočnika glavnega urednika «Primorskega dnevni-«a», g katerim mi sporoča, da bd objavljali «Steno» kot pod-ustek, glede na to, da je bila moja epska trilogija «Uka-^l>' pri bralcih dnevnika lepo sprejeta. Zato sem prav rad Ogovoril tudi na nekaj vprašanj, ki mi jih zastavlja urednik. L Tov. Svetina, zanimalo bi pas’ kai vas pravzaprav veže na «morsko, saj jo pogosto obrav-Mvate v svojih delih? •'a Primorsko me veže mnogo ®Jglobljih spominov in s tem de-. ovenije sem povezan z naj-«wjsimi vezmi iz mojih najtežjih najlepših dni v življenju. Eden •nojih dedov izvira iz Tolminske-rV.Tudi vojno sem preživel v «dizanih v glavnem na Primor-.ern. po Cerkljanskem, Trnovski ir*0**; na Krasu. V bojih za Trst i;01 bil ranjen, tudi prvi mesec tu°T 6 Sem Pre^'ve* * * * * v tem mes-, ■ ro so bili nepozabni dnevi, v teč ir .sem spoznal globoko ču- 0 dušo primorskega človeka in Jegovo ljubezen do svobode in "epske zemlje, ki je naravnost * "b1Va- Še dve povojni leti sem in Jr' na tolminskem, v Trenti turi' PrU' ^°’ rno'r(ta Je zanimivo Krasa^3 30 ^en'na doma s j.^0 sem predaval v Trstu in Go-h sem bil nadvse prijazno spreco ln. sem prepričan, da bom tja Prišel. Naša kri na teh skraj-2aPadnih mejah ne bo izumrla. |3 lahko našim bralcem na dne ° re*d‘> kaj ste hoteli pove- 1 z romanom «Stena»? nihR0lmdph*Sl€naj' gOVOri ° -izjem; . ^juaen, ki so prezirajoč smrt nevarnost združili svoje sile v n;Veze’ da bi osvojili v tekmova-..jz 2 Nemci, najtežje smeri v Se-„ ,m. steni Triglava. Glavni ju-a . J® jeseniški delavec - železni-f,.; ’ Sorski vodnik in alpinist brez mere, Joža čop, ki si je vte-Sr ,v.. glavo, da bo preplezal o-7 steber triglavske stene. j - Pripoveduje kaj je v štetih*1 j 2!vel v dolgih dvajsetih le-od tistega trenutka naprej, ko Je zaželel preplezati to smer in ega leta po vojni, ko je star vec ket petdeset let, v družbi avlo Jesihovo, steber preplezal. vci0llg 'l°za Čopa sem obravna-7 c.^ anf; takozvane Zlate nave- i, ? JSkalasev' dr- Miha Potočnika rj. b;,'. Tominška, ki so v borbi z , mskimi navezami preplezali naj- ...J® smeri v Triglavu in ohrani Slovencem prvenstvo. Saj je adutost nemških plezalcev poni-®vala naše, ko je eden od njih napisal: «Bes stoji Triglav na slo-®nskih tleh, toda nemški duh ga * osvojil., _ Primorski rojak, dr. Klement .ug> filozof in človek izjemnega rmata, je bil prvi, ki je mladi-stenah dal cilj: vzgajati vo-m se pripravljati za spopad , življenjem in tudi afirmacijo genske nacionalne biti. zof .^teni» s^m s psihološke, filo-‘ske jn akcijske plati osvetlil aliaj vrst. alpinistov. Plezanje *®.ni človeku podobno, kot u-tni®ko ustvarjanje. To je te-; P° opravilo, posvečeno pora-pc,ju nečesa novega. Tveganje otne osebnosti, za vse ali nič, ..eizkus volje do moči in potr- stavUivTmč1ga ftebe' T° ^ neU' D».yJ1V1 človeški nagon po na-jj dovanju, ki so ga junaki «Ste-m faz vi li do skrajne meje. •'aj omenim tri poglavitne ti-dri,-e0rn’*'ov: Prvega, to so z v U2bo usklajeni ljudje, ki hodijo sk g°re Preizkušat svoje življenj-jia.mpči in razvijat radost do j. 1 Jen ja in lepote narave. Drugi ’ vase poglobljen človek, ki v ravi išče volje za revolucijo osebnosti in revolucijo druž-• «tena mu je samo sredstvo za dei°^ ^astno potrditev in boj v l 'm- Tretji tip pa je človek, ki j„Zl v gore pred samim seboj Pred družbo. Predstavnik prvih la Joža čop in njegovi prijate-ti’ drugih dr. Klement Jug, in tjih plezalec Sloki, čl« f P® J® tako, da gora da veku samo toliko, kolikor je Kor se* s seboj- Kdor prihaja v ® Prazen, tudi prazen odhaja. li z ^a^0 ste Vi osebno doživlja-kao6, alpinizem in naravo, skrat-čut- “a*4*11« so Vaša intimna ob-m ,a> iz katerih je zrastel ro-«Stena»? JlMie so po svoji naravi neka-« bolj, nekateri manj, pove-n s prirodo. Človek je po svo-Kj/1 bistvu kozmično in socialno Je. Na eni strani je odvisen «r .odnosov do soljudi in njihovih Clalnih ustrojev. Kot takšen je ja29®, pogojen in nesvoboden, jot kozmično bitje pa se srečuje stnislom svojega obstoja. Ne-jjnno odkriva kaj pravzaprav je. v. avzaprav živimo dvojno življe-jf®; Eno za druge, eno zase. Nav-0;rižja sodobnega sveta so se za-. "da do absurda, na katerega ,jbu nam grozi kolektivni samo-f2 ali katastrofa. ljUa bi laže prenašal breme živ-ijpdja sem se rad zatekel v gozd l risokogorje, tja, kjer se na ?®uh vrhovih v bližini oblakov in *1 ®zd ustavlja čas in začenja ne-^°nČnost. Tu je doma začudenje, v ®Ja, kjer spoznanje obstane, tale,! . življenje bilk in lišajev o-®deni. Spoznaš, da sta na čelu smrt in življenje zapisa-va z enako velikimi črkami. Smrt . zadnja skrivnost, ki se ji ved-s Približujemo in jo nikdar ne jP°znamo. Zato se ji z vso živ-.Jdrijsko voljo upiramo in mali-daJ®mo življenje. Življenje nam je ano prazno. In od vsakega je odvisno, s čim ga bo napolnil. Potovanje v gore, gozdove, in k rekam, pomeni iskanje samega sebe, pri praizvorih. Narava je neskončna lepota. To je skrivnost, ki jo je treba doumeti in vedno znova odkrivati. Je tudi izvor ljubezni, ljubezen pa je gon, ki premaguje smrt. Če človek samo v spopadu ali sožitju z ljudmi oblikuje svoj značaj, tedaj najde jedro svoje duše v samoti. S tem najde tudi smisel svoje svobode. In odgovornosti. Želja po samoti je bil osnovni motiv za moja gorska potovanja. V naravo sem se zatekel v vseh letnih časih. Podnevi ali ponoči. Na meji smrti sem se naučil spoznati in ceniti vrednost življenja. Koliko milijonov let je potrebovala zemlja, da je porodila lišaj?! Danes pa je masovni umor vsakdanja zadeva. Videti je, kot bi bili drug drugemu bolj odveč kot potrebni. Če sem hotel spoznati sebe, sem se moral preizkusiti in potrditi. Na nočnih zimskih turah sem kot samohodec doživel vse oblike strahu, tesnobe in groze. V steni sem dvakrat padel. Zadnja nesreča, v kateri je pisatelj Ivan Bučar leta 1950 izgubil življenje, saj sva v steni prebila celih štirideset ur, me je naučila, da v dolini lahko delaš napake, v steni pa jo narediš samo enkrat. To so bila občutja, kakršnih celo v vojni, kjer se življenje zgosti do skrajnosti, nisem občutil. Gore so mi približevale prabistvo stvari. Na meji, kjer se spoznanje ustavi, sem doživljal smisel človeške ničevosti, veličine in nujnost, da se mora človek vedno boriti. Ne samo z ljudmi, tudi s seboj. Po tem boju pa prihaja iz nižjih v višje življenjske principe. Komu se stena upira? Samo tistemu, ki jp Najprej jo je objavil «Ljubljanski dnevnik». Potem jo je tiskala Cankarjeva založba. Naklada je pošla v nekaj mesecih, zato jo je ista založba ponatisnila in je tudi druga izdaja skoraj prodana. Planinska zveza Slovenije me je za roman «Stena» odlikovala s častnim zlatim znakom in Plaketo Triglava. Nekateri črnogledi so bili mnenja, da ta roman s tako ozko tematiko, kot je alpinizem, ne bo šel. Zmotili so se tako, kot že pri «Ukani.» 5. Še to bi zanimalo naše bralce. Kakšna je sedaj usoda «U-kane»? Založba «Borec» je že četrtič natisnila celotno trilogijo sredi meseca decembra v 5000 izvodih. Vendar je skoraj razprodana. «Ukano» so prevedli v srbohrvaščino. Tiskali so jo v Moskvi in je bila takoj razprodana, sedaj jo v veliki nakladi tiskajo Čehoslovaki v Pragi. Glede prevodov pa sem v- dogovarjanju tudi z Amerikan-ci, Nemci, Japonci, Italijani, Slovaki in Poljaki. Toda, te stvari gredo razumljivo, bolj počasi. «Pionirski list» že četrto leto ob- javlja za otroke slikanico, RTV Ljubljana pa bo «Ukano» posnela v 27 TV enournih filmih kot nadaljevanko. Pisatelj Ivan Ribič, ki izdeluje scenarije, bo z delom zaključil že konec tega meseca. 6. Ali nam kaj lahko poveste o svojem delu? Po «Ukani» sem izdal pri «Komunistu» zbirko vojnih esejev z naslovom «O bojih, porazih in zmagi». Ista založba mi je tiskala kiparsko monografijo z naslovom «Poezija upora». V letu 1974 bo Prešernova družba izdala povest «Ugaslo ognjišče», napisal sem roman o slovenskem slikarju fantastu in surrealistu Jakiju, z naslovom «Zenica sonca», trenutno pa pišem knjigo po «Poti vetrov», ki je kronika Jurišnega bataljona XXX. divizije NOV. Naj omenim še to, da sem napravil 5 spomenikov o NOB in sicer: Bataljonu na Pokljuki, borcem Tržiča, borcem Selške doline, Juriškemu bataljonu XXXI. Divizije v Žireh in tovarni ALMIRA v Radovljici. Ob koncu lep pozdrav vsem nra.cem Primorskega dnevnika! Pisatelj T one Svetina MAMO PIRNIK: «IZBRANE PESMI» Dragocena zbirka za mladinske zbore Tudi naši mladinski in otroški zbori bodo lahko koristno segali po njej Med redkimi edicijami zborovskih pesmi se je v zadnjem času pojavila tudi zbirka, sicer nenavedenega izdajatelja in založnika, znanega skladatelja in dirigenta Maksa Pimika iz Tolmina. Zbirka, na katere naslovni strani je zapisano, da je izdana ob skladateljevi 70-letnici v Ljubljani 1972, a na platnicah datirana z letom 1973, obsega sedemnajst pesmi, namenjenih mladinskim zborom. Kot uvod je Marijan Gabrijelčič v strnjeni obliki opisal skladateljeva študijska leta, na kratko opredelil njegovo umetniško delo in u-spehe v dirigentski zborovski prizadevnosti. Dodal je še tri avtorjeve odlomke iz razgovora, ki ga je s skladateljem imel l. 1969 za oddajo na Radiu-Koper: prvi se nanaša na okolnosti in navdih za ostvaritev pesmi «Smrt v Brdih», druga dva na pedagoške probleme in Pimikove poglede na potrebe mladega rodu ter njegovo sprejemanje glasbenih vrednot. Dodan je tudi odlomek iz uvodne besede prof. Pavleta Kalana k Pimikovi zbirki «Otroški in mladinski zbori», ki jo je Državna založba Slovenije izdala leta 1958; govori o limili iiiiiiiimiif Milin mi imimiiiiii mi miiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiMiiiniif!iiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiii||ll|l|||,||,||,||,||||||mrTTmn PO ČETRTKOVEM REDNEM OBČNEM ZBORU NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE SO. 000 KNJIG V NŠK V TRSTU Sedanje stanje te naše važne kulturne ustanove - Članstvo, upravni in nadzorni odbor - Delo odsekov in drugo Prejšnji četrtek, 24. t.m., je bil letošnji redni občni zbor NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE V TRSTU, o katerem smo na kratko poročali že v petkovi številki, ker se zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli spuščati v zanimive podrobnosti o stanju in delu te naše važne manjšinske ustanove. Zaradi tega objavljamo danes o tem daljši članek. L ČLANSTVO IN VODSTVO. -Narodna in študijska knjižnica v Trstu, ki je bila ustanovljena pred hoče preplezati. Sicer so gore ne- | 27 leti s posebnim statutom, je premagljive. Pot kaže od vrha k i društvo, ki ima danes 24 članov. vrhu. Zato je treba kultivirati in osmisliti boj. Plezanje mi je bilo vedno sredstvo za potrditev lastnih moči, poguma in volje do tveganja. Močan je samo tisti, ki ga potrdi preizkušnja. Ne živimo samo od dejanj, potrebujemo tudi sanje. Gore in gozd, pa so. ( vrelci neizčrpnih sanj in fantazije. To je zarodek umetnosti, tiste lastnosti duha, ki razstavlja svet na njegove sestavne dele in sestavlja novega z vsem svojstvom lepote. Najlepše stvari so zastonj. Tragika ljudi pa je v tem, da jih ne vidijo. 4. Kako Sloveniji? so «Steno» sprejeli v Vsi so iz vrst slovenskih razumnikov v Italiji, in sicer: devet profesorjev, osem časnikarjev, štirje pravniki, ostali trije pa so iz raznih poklicev/ Člani so iz vseh treh pokrajin dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. jinojs.T Na zadnjem občnem zboru 24. t.m. je bil izvoljen naslednji sedemčlanski upravni odbor NŠK: ing. Stanislav Renko predsednik; dr. Franc Škerlj, podpredsednik; prof. Samo Pahor, tajnik; prof. Rada Košuta, podtajnik; Živa Gruden, blagajničarka; Miroslav Košuta, član in Ivan Marinčič, član. Hkrati je občni zbor izvolil tudi dvočlanski nadzorni odbor, ki ga sestavljata Milan Bolčič in Dušan Hreščak. Narodna in študijska knjižnica v Trstu posluje v skladu z določili svojega statuta, ki je bil sprejet ob ustanovitvi leta 1947 ter nato ponovno pregledan in popravljen leta 1960, kakor tudi na podlagi določil notranjega pravilnika. 2. KNJIŽNICA. - Na dan 31. decembra 1973 je znašalo število zvezkov v knjižnici 49.443 v primerjavi z 47:121 pred enim letom. Število zvezkov naglo narašča, ker prejema knjižnica izvode vseh tiskarn v SR Sloveniji na podlagi zadevnega zakona v skladu z italijansko - jugoslovanskim sporazumom o kulturnem sodelovanju, število obiskovalcev knjižnice je v primerjavi z letom 1972 (glej članek o tem v P.d. v lanskem januarju) nekoliko padlo, pač pa se je V sredo se .je v dvorani prosvetnega društva Prosek - Kontovel sest al glavni odbor Slovenske prosvetne zveze. Po izvolitvi novega odbora, v katerega so vstopile tudi nekatere mlajše moči, je glavni odbor pregledal delo zveze v zadnjem obdobju in začrtal glavne smernice za bodoče delo ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii Publikacija o ukradenih umetninah Da je italijansko umetniško bogastvo neverjetno veliko, je znano. Hkrati je pa tudi znano, da je ni na svetu dežele, kjer bi umetnine tako kradli kot v Italiji. In to tako v cerkvah, kakor tudi v galerijah in pinakotekah ter zasebnih stanovanjih in zbirkah. Zadeva pa postane še bolj resna, ko posamezni primeri kažejo, da gre za pravo mrežo oziroma za mreže mednarodnega značaja iz česar izhaja, da v Italiji kradejo za tuje komitente, da gredo torej umetnine v tujino, od koder jih je težko dobiti nazaj tudi v primeru, če se odkrije, kam je neka umetnina šla. Resnici na ljubo pa pri tem lahko rečemo, da je italijanskim policijskim organom pogosto uspelo marsikatero umetnino rešiti, tudi v primerih, ko se je računalo, da je umetnina že preko meje. Sicer pa je vrhovno poveljstvo karabinjerjev prišlo na zelo pametno idejo, da izdaja poseben bilten o ukradenih umetninah. Toda bilten ni morda kaka ciklostilirana publikacija, pač pa gre za pravo pravcato knjigo, ki vsebuje čmo-bele reprodukcije ukradenih in katalogiziranih umetnin in točne podatke: avtorja, njihovo mero, datum, ko je bila umetnina ukradena, ustanovo in kraj. od koder je bila umetnina ukradena. Nadalje vsebuje «bilten» sezname glede na avtorje, na slikarje, kiparje itd., analitični seznam torej po vrstnem redu, ali gre za arheološke predme te, muzejska orožja, numizmatiko, cerkvene predmete, olja itd., skratka vrsto podatkov, ki pridejo prav vsakemu morebitnemu kupcu, ki bi ga zamikalo kupiti kako delo od manj znane osebe ali galerije. Publikacija je namreč dovolj obširna in podatki v njej so dovolj točni, da morebitni kupec preveri, ali ne gre za ukradeno umetnino. V rokah imamo tretjo številko tega biltena, ki obsega 256 strani in v katerem imamo nad 200 slik in reprodukcij. Pri tem ugotavljamo, da tatovi, ki se lotevajo te nečedne dejavnosti, dobro poznajo «svoj poklic», kajti ne kradejo brezvredne šare, saj imamo v tej knjigi reprodukcije del shkarjev kot so Bartolomeo Montagna, brata Bassano, Dirk van Bergen, torej flamski slikar. Canaletto in drugi slikarji iz prejšnjih stoletij, iz novejše dobe pa so tu Segantini, Spadini. Giorgio De Chirico, Campigli. De Pisis, Guttuso, Reni in Gentilini, Guardi in tudi naš Lojze Špacapan končno tudi Sciltian, iz česar sledi, da je bil komu pogodu tudi najnovejši ultra ali hiperce-alizem. V knjigi imamo tudi seznam u-kradenih keramičnih izdelkov, križev in drugih cerkvenih predmetov, starega orožja in nekaj numizmatike. Če prelistamo knjigo, vidimo da so v treh letih, 1971, 1972 in 1973, bili tatovi krepko na delu, saj so samo več vrednih del ukradli za eno knjigo. dvignilo število na dom izposojenih knjig. Vzrok padca so brez dvoma tesni prostori, ki postavljajo zaradi naglega naraščanja števila zvezkov tako tesni, da bo tudi sam dostop v knjižnico postal kmalu nemogoč. 3. PROSTORI. — Zaradi tega je vprašanje ureditve novih prostorov za NARODNO IN ŠTUDIJSKO KNJIŽNIC# vedno bolj pereče vprašanje, ki ga bo moral odbor v najkrajšem času rešiti. Sedanji prostori v pritličju Ul. Geppa 9 merijo namreč samo 109,6 kv.m, od katerih zavzema čitalnica 14 kv.m pisarna pa 15,3 kv.m, tako da odpade na samo knjižnico samo nekaj več kot 80 kv.m.! NŠK ima sicer še prostore v HI. nadstropju v Ul. Montecchi 6, ki so opremljeni s pohištvom iz javnih sredstev, ki jih je NŠK prejela predlanskim. Toda v teh prostorih so trije odseki NŠK in samo deloma knjige. Za nove primerne prostore si je prav tako predlanskim NŠK oskrbela obljubo lastnika stavbe v Ul. sv. Frančiška 20, in sicer v prostorih, ki so služili bivši tiskarni «Graphis». Toda ti prostori še vedno niso izpraznjeni in bodo za NŠK neuporabni, dokler ne bodo primerno preurejeni. Za preureditev je odbor NŠK vložil — kot je znano — predlanskim prošnjo za dolgoročno posojilo 52 milijonov lir kar mu je Tržaška hranilnica — Cassa di Risparmio di Trieste tudi pogojno odobrila ter določila šestmesečni rok za jamstvo glede obresti in odplačevanja s strani deželne uprave Furlanije - Julijske krajine. Vendar deželna uprava zadevne prošnje ni ugodno rešila. Zaradi tega bo morala NŠK vložiti najprej novo prošnjo zaradi draginje za 82 milijonov dolgoročnega posojila pri isti hranilnici, pri kateri pa se je obrestna mera zvišala od 8 do 9,5 odst. Prav tako bo morala knjižnica nato vložiti novo prošnjo za jamstvo in za obresti v smislu veljavnega deželnega zakona, ki zadeva podobna jamstva za objekte javne koristi. Vodstvo NŠK upa, da bo vsaj letos njeno prošnjo dežela ugodno rešila 'n da se bodo dela za ureditev prostorov čimprej začela tudi zaradi tega, ker je NŠK že prejela zadevno gradbeno dovoljenje od tržaške občinske uprave. V preteklem letu je NŠK poskrbela tudi za ureditev dveh večjih kletnih skladiščnih prostorov v Kulturnem domu v Ul. Petronio 4. Vendar oba prostora še nista dokončno urejena in tudi električni tok še ni napeljan. Zaključna urejevalna dela so še v teku. Ko bodo končana, bodo vsaj delno razbremenjeni prostori v Ul. Geppa. 4. ODSEKI. — NŠK ima poleg knjižnice samo še tri odseke, in sicer: a) odsek za zgodovino, b) odsek za etnografijo, c) odsek za slovenski jezik. a) ODSEK ZA ZGODOVINO. -Ta odsek je nastal z lansko ločitvijo od skupnega Odseka za zgodovino in etnografijo, kateremu j" temelje postavil že pok. Zorko Jelinčič. Odsek vodi sedaj brezplačno Drago Pahor, stalno je po zaposlena ena oseba, vse ostalo delo pa opravljajo občasno honorarni sodelavci, (za honorarje, ki so nižji od honorarjev za čistilke). Odsek za zgodovino je doslej o-pravil naslednje delo: Priredil je že leta 1951 razstavo o NOB Iz te razstave je nas tala druga potovalna razstava z dvajsetimi panoji, katerim je bilo pozneje dodanih še osem goriških panojev. Ob 30-letnici drugega tržaškega procesa je odsek orga niziral potovalno razstavo, ki jo še vedno hrani. Prav tako je or ganiziral razstavo ob 40-letnici pr vega tržaškega procesa vendar pa ta razstava ni v celoti ohranjena. Z. o. skrbi za shrambo in urejevanje raznih arhivov, in sicer arhivov OF, slovenskih prosvetnih društev, Demokratične fronte Slovencev, Neodvisne socialistične zveze, pionirske organizacije, dalje za zelo bogat šolski arhiv zlasti Ciril-Metodovih šol pri nas, za arhive vseh treh velikih procesov pri nas (Gortanovega v Pulju, prvega in drugega tržaškega,) arhiv povojne goriške «Soče», sindikatov prosvetnih delavcev, študijske komisije pri biv. PNOO za Trst in Slovensko primorje, nepopolni arhiv p.d. «Jadran». Z. o. ima razne zemljevide, posebno fototeko in skromno filmoteko, dalje : zbirko letakov in lepakov, razne klišeje, kakor tudi razne muzejske predmete éth'ografskega in zgodovinskega značaja. Ima tudi precej lepo zbirko ki zadeva vse kar je tipično za naš Kras, njegovo zaščito itd. Odsek se lahko pohvali, da je daroval posebno geološko zbirko naših krajev slovenski realni gimnaziji v Trstu. Seveda ima odsek marsikaj v načrtu, o čemer pa njegov načel- nik nerad govori. Zato naj omenimo samo, da ima odsek v delu tudi zbiranje gradiva za kroniko vsake posamezne naše vasi. Poleg tega pa vodi evidenco o osebnih arhivih vseh vodilnih političnih in kulturnih slovenskih delavcev v Italiji. Seveda posveča zgodovinski odsek največjo pozornost in trud zbiranju gradiva za zgodovino NOB v naših krajih, za kar skrbi v prvi vrsti izmed treh stalnih nameščencev NŠK. Gradiva Odseka se poslužujejo zgodovinarji obeh narodnosti. Odsek je v stikih z mnogimi sorodnimi ustanovami. b) ODSEK ZA ETNOGRAFIJO. — Tudi ta odsek je nastal z ločitvijo od prej omenjenega skupnega odseka. Načelnik odseka je Živa Gruden, in ga vodi prav tako brezplačno. Med doslej opravljeno delo tega odseka spada zbiranje vsega etnografskega gradiva s področja naseljenega s Slovenci v Italiji. Zaradi tega ima odsek že sedaj precej bogato zbirko tega gra-P. G. (Nadaljevanje na 8. strani) Pirnikovem delovanju za časa narodnoosvobodilnega boja v Bell krajini in kasneje na Primorskem, ko je kot skladatelj, kot pedagog ter kot organizator mladinskih in odraslih zborov dal močne pobude za nadaljnji razvoj zborovskega petja. Zbirka predstavlja najlepše pesmi iz Pimikovega precej bogatega opusa, ki ga je posvetil otroškim mladinskim in dekliškim zborom. Ne le da so napisane ob temeljitem poznanju glasovnih razvojnih stopenj, temveč so tudi u-metniško dognane; izpovedujejo globoko doživete trenutke, ki poganjajo iz spominov avtorjeve mladosti ali iz neposrednega okolja otroške prisrčnosti in razigrane prešerne mladosti. Tu so pesmi Dete na trati, V čolnu. Uspavanka Matjažu, Pozdrav pomlar di, Žabe, Šaljivka in Zajčja uspavanka pa Cicifuj in izredno nazorna Volk in jagnje. Z vsem prepričevalnim izrazom je zazvenela Kosovelova bolečina v kraš-ko samoto v pesmih Kraška vas, Nočna arabeska in Jesenska, Seveda so te pesmi zaradi svoje intimno razmišljajoče narave namenjene zrelejšim dekliškim zborom. Kako globoke vtise je zapustilo borbeno obdobje v skladatelju, lahko spoznamo v nizu ne-le pesmi, ki jih je napisal v težkih dneh, temveč tudi v skladbah, ki še danes nastajajo kot živ odmev dogodkov, ohranjenih v liričnih besedilih. V zbirko so uvrščene štiri: Smrt v Brdih, Otroška romanca, šumite gozdovi in Zvezdica. Pimikova zbirka je vsekakor pomemben doprinos k slovenski mladinski zborovski literaturi; naj bi čim več zborov seglo po njej! IVAN SILIČ Prejeli smo OBALA, leto 1973, št. 22. Ustanovitelj Obalna konferenca SZDL Koper. Iz vsebine: Prešeren in Svoboda, Komanda mesta Koper — prvič in drugič. Obalno območje v dilemi o bodočem razvoju itd. SREČANJA, leto VH. št. 30-40. Iz vsebine; Bolj demokratična in delavska. Nova ustava. Ob 30. obletnici IX. Korpusa, Brda v velikem tolminskem puntu 1713, Zagon in dileme goriškega gospodarstva. Razslojevanje zamejskih Slovencev itd. SODOBNOST, leto 1974, št. L Iz vsebine: Pričevanje o literaturi. Motivni svet Kosovelovih integralov, Prispevek (v glavnih o-brisih) J. Jerija 17. nov. 1973 na pripravljalni konferenci o manjšinah v Nabrežini pri Trstu itd. iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiMiiMiiiiiiitiiiiiiiimiitiiiiimiiiiiiiiiiitiimiiiitmMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DVE KNJIGI POSVEČENI LENINU Še danes aktualne ideje o nacionalnem vprašanju «Izbrani spisi o nacionalnem vprašanju» in Lukacseva portretna študija o Leninu Cankarjeva založba je pravkar izdala dve knjigi, posvečeni Leninu. Obe sta izšli prav na dan petdesete obletnice Leninove smrti. Ena prinaša Leninove spise o nacionalnem vprašanju, druga na portretno študijo, ki jo je Leninu posvetil madžarski filozof Gyòrgy Lukacs. Knjiga z naslovom V.I. Lenin: IZBRANI SPISI O NACIONALNEM VPRAŠANJU je zbornik razprav, člankov in napotkov Lenina o nacionalnem vprašanju. Zbornik, ki ga je uredil in mu napisal uvod France Klopčič, prinaša trinajst naslovov, v katerih je Lenin obravnaval tako ali drugače nacionalno vprašanje. Večina teh sestavkov, razen enega, je bila že objavljena v slovenskem prevodu, zlasti v Le- V sredo, 30. t.m. bo drugo predavanje NŠK Umetnost na Slovenskem Prihodnjo sredo, 30. t.m. se bo ciklus predavanj o «Umetnosti na Slovenskem» nadaljeval. Prvo — zelo uspelo — predavanje je opravil v sredo, 15. t.m. dr. Zadnikar, ki je govoril o «Romaniki na Slovenskem». Pojutrišnjem bo ob 18.30 drugo predavanje tega zanimivega ciklusa. Predaval bo dr. Emilijan Cevc, predstojnik oddelka za zgodovino in umetnost pri SAZU — Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljub Ijani, najvišji znanstveni ustanovi SR Slovenije. Temu predavanju bodo sledi-dila do 20. marca letos — vedno v mali dvorani Kulturnega doma — še štiri predavanja. mnovem zborniku O nacionalnem vprašanju. Ta zbornik, ki je izšel leta 1951, je danes že prava redkost. Urednik pa v opombah poudarja, da je bilo treba nekatere takratne prevode dopolniti. Sam je dodal tudi nekatere opombe. Predvsem pa je France Klopčič napisal knjigi uvod Lenin in nacionalno vprašanje, v katerem na jasen način opredeljuje pomen in značilnost Leninovih razprav, razmišljanj in napotil, posvečenih nacionalnemu problemu. Lenin se je z nacionalnim vprašanjem ukvarjal nekako v letih 1914-1916, ko je proučeval zlasti nacionalno vprašanje narodov v avstro-ogrski monarhiji. Razen tega pa se je s tem problemom ukvarjal po Oktobrski revoluciji ob porajanju sovjetskih nacionalnih republik. Tako so tudi nastajali njegovi spisi, posvečeni nacionalnemu vprašanju, vzporedno s tem pa se je razvijala tudi njegova teorija. Seveda so pri tem pomembnejši spisi iz drugega obdobja, ker je v njih Lenin razvil ideje m misli, ki so aktualne še danes in ki vsebujejo še vedno veljavna načela za reševanje nacionalnih vprašani. V sedanji izdaji je v knjigo vključena približno tretjina tega, kar je Lenin napisal o tem vprašanju, Vsebinsko pa je knjiga urejena tako, da, po zagotovilu urednika, vsebuje najpomembnejše od tistega, kar je o tem Lenin napisal. Ker gre v teh spisih za praktično reševanje racionalnega vprašanja na teoretičnih osnovah, Id jih je razvil Lenin, in ker tako ti Leninovi spisi vsebujejo temeljna načela za politiko komunistične partije glede nacionalnega problema, lahko govorimo o pomembni knjigi, še vedno aktualni v današnjem času. Naj še dodamo, da so posamezne sestavke, objavljene v tej knjigi, prevedli poleg urednika samega še Ciril Štukelj. Dušan Kermavner in Franček Šafar. čeprav je izdaja broširana, pa je knjigo okusno o-premil Andrej Kovačič. Po vsej verjetnosti bo manj zanimiva druga knjiga, tudi posvečena Leninu. Gre za knjigo madžarskega filozofa, marksističnega estetika in teoretika Gybgyja Lukacsa z naslovom Lenin. Knjiga vsebuje portretno študijo Lenina, ki jo je Lukacs napisal leta 1924, v letu Leninove smrti, čeprav je od tedaj minilo že več desetletij ostaja Lukacseva misel še vedno sveža in prodorna, pa čeprav to Lukacsevo delo ne dosega njegovih drugih filozofskih spisov. Gre za portret Lenina, za prikaz Leninove osebnosti kot so jo videli in pojmovali mladi marksisti v času Leninove smrti. Spisu manjka filozofska dimenzija Lenina kot je to avtor sam priznal, ko je leta 1967 napisal: «Manjka mu teoretska globoka in široko zasnovana utemeljitev, pa tudi podoba Lenina kot človeka.» Pa je vendar pomembno, pravi Cankarjeva založba, da bo bralec iz te knjige spoznal, kako je šele Lenin teoretsko bistvo novega svetovnega nazora, marksizma, spremenil v zgodovinsko resničnost. Saj Lukacs sam poudarja, da je bil Lenin edini voditelj, ki je znal Markovo teorijo spremeniti v prakso. Lukacsevo mladostno delo prihaja med slovenske bralce precej pozno. Prevajalec Frane Jerman je knjigo opremil tudi z Lukacsevo spremno besedo, ki jo je avtor napisal leta 1967 in v kateri je kritično, čeprav pravijo, da še vedno premalo samokritično, ocenil svoje delo izpred štiridesetih let. Tudi ta knjiga ie čedno opremljena. Kdo je opremo zasnoval pa založba ne pove. Naj na koncu omenimo da bo Cankarjeva založba letos izdala še dvote knjig Leninovih spisov (Lenin o Marxu in marksizmu in Leninove filozofske zapise) in da je doslej dala na slovenski knjižni trg kar 55 Leninovih del. Pa je vrtidar te izdaje najbrž premalo čutiti na knjižnem trgu. SI. Rh. Odvetnik svetuje V tej rubriki seznanja goriški odvetnik dr. Peter Sanzin čitatelje našega dnevnika z vsakdanjo problematiko pravnega značaja tako z lastnimi sestavki kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6/11.) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali v pisarni dr. Sanzina v Gorici, Ul. Duca d'Aosta 42. Ločitev in razporoka Ločitve in razporoke predstavljajo pomemben družbeni pojav tega stoletja. Vse več je primerov, da se zakonca začasno ali dokončno ločita, kar privede do posebnih pravnih situacij tako pri njiju samih, kot pri morebitnih otrocih. V uvodu je potrebno pojasnilo, da je med ločitvijo in razporoko bistvena razlika, tolikšna, da je inštitut razporoke izzval ogromno razbur janje v italijanski javnosti (tako da bo letos spomladi prišlo do referenduma), medtem ko je bila sodna ločitev definirana že v Tridentinskem koncilu ter je v Italiji mimo v rabi že iz časov civilnega zakonika iz leta 1865. Razporoka je uvedena v Italiji z znanim zakonom FORTUNA -BASLINI (z dne 1.12.1970 št. 898) In pomeni razvezo zakona z odpravo med možem in ženo vseh medsebojnih pravnih obveznosti z izjemo morebitnih ekonomskih določil ter dolžnost staršev do otrok; tako na primer se bivša zakonca lahko zopet poročita ter ustvarita vsak svojo drugo novo družino. Ločitev pa ohrani v veljavi poroko, četudi v omejitvi določenih obveznosti, kadar dovoljuje zakoncema, da živita vsak zase in določa odgovornosti za oskrbo in vzgojo otrok. Družina se razdere iz več raz logov, kadar mož ali ž?na nočeta več živeti skupaj. Četudi ni kakih posebnih statistik, se da trditi, da pride v naših krajih do ločitve zaradi zakonskih grobosti (pretepanje, psovanje, žaljenje itd.), kakor tudi, posebno pri mlajših zakoncih, zaradi medsebojnih nerazumevanj. Manj pogosti so primeri, da pride do ločitve zaradi zakonske nezvestobe. Ako se zakonca odločita za sporazumno ločitev, naslovita ob pomoči odvetnika orimerno vlogo na predsednika sedišča, kateri ju pokliče za pojasnila in poskus sprave. Če prizadeta vztrajata pri svojem namenu, predsednik da sestaviti zapisnik, ki postane po for maini odobritvi sodišča, dokument ločitve. Sporazumna ločitev je najpogosteje uporabljena tako po nasvetu odvetnikov, kot po uvidevnosti prizadetih, katerim ni potreba navajati v podrobnostih na sodišču vse razloge, ki jih silijo v ločitev, razloge, ki so večkrat mučni in skrajno neprijetni; v tem primeru se mož in žena samostojno odločita in dogovorita o urejanju svojih patri-monialnih odnosov (razdelitve premoženja, morebitne mesečne vzdr-ževalnine) kakor tudi o prisoji in vzgoji otrok; glede mladoletnikov je sicer omeniti, da si sodna oblast pridržuje pravico interveniranja, ako bi odločitve staršev utegnile oškodovati otroke. Drugače je .kadar eden izmed zakoncev ne pristaja v ločitev. V tem primeru je drugemu dana možnost, da sam vloži zahtevo na sodišče; tudi v tem primeru pride do zaslišanja obeh zakoncev, predsed- nik izda začasne ukrepe (dovoli, da se zakonca stanovanjsko ločita, določi začasno prisojo otrok ter višino mesečne vzdrževalnine, če je to potrebno) in da nalog za začetek redne civilne obravnave. V nadaljnjem postopku izpričujeta zakonca vsak svoje razloge in dokazujeta — z dokumenti, pričanji, formalnimi zasliševanji itd. — dejstva in dejanja v cilju prikazanja resničnega stanja. Ob koncu je izdana razsodba, ki končno odloči o morebitni krivdi enega ali celo obeh zakoncev ter temu dosledno prilagodi vsebino ločitve. Zakonske določbe temeljijo na načelu, da ni mogoče prisiliti moža in ženo, da ostaneta skupaj proti svoji volji, dopuščajo pa tudi pre mislek v vsakem trenutku: pri- dobljena ločitev bo ostala v veljavi toliko časa, kolikor bosta za- konca živela ločeno. Ako bosta sklenila zopet poskusiti zakonsko življenje, bo ločitev avtomatično izgubila vsakršno veljavo. Mnogo je primerov, ko se za konca, sporazumno ali ne, ločita brez vsake sodne formalnosti, gre sta vsak svojo pot, si ustvarita novi družini: to utegne privesti do velikih zapletljajev, ki so večkrat v nepopravljivo škodo zainteresiranim in njihovim svojcem; če so že razmere take, da je ločitev neizbežna, naj mož in žena uredita prekinitev svojih odnosov tako, da jima ostane v rokah sodni dokument; s tem bosta prizadeta imela točno določene obveznosti in pravice. Razporoko je mogoče doseči iz več naslovov (določene kazenske obsodbe zakonca, dosežena razporoka ali nova poroka zakonca v tujini, itd.), v glavnem pa pride do razveze, če zakonca živita vsak zase — s sodno ločitvijo ali tudi ne — najmanj 5-7 neprekinjenih let. Postopek je nekoliko podoben postopku za ločitev in se vrši v obliki civilne razprave na sodišču ob pomoči odvetnika. Davčna posvetovalnica V tej rubriki seznanja naš davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak čitatelje z novostmi, ki jih uvaja nova davčna reforma. Prav tako odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in na vprašanja, ki kakarkoli zadevajo davčne obveznosti državljanov. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovni združenji Slovensko gospodarsko združenje ali Kmečka zveza, obe v Trstu v Ul. Cicerone 8/2. Novosti za mezde, plače in pokojnine V prejšnjem sestavku smo orne- I prejemke z dodatkom 13. obroka (za nili, da bodo dohodke fizičnih oseb ! katerega ni bilo med letom nobe-vseh kategorij (med temi so seve- j nega odtegljaja) in dokončno obdr- da tudi mezde, plače in pokojnine) obdavčevali od 1. januarja letos po progresivni lestvici, ki je v letnem razmerju naslednja: do 2 milijona lir z 10% od 2 do 3 milijone lir s 13% od 3 do 4 milijone lir s 16% cd 4 do 5 milijonov lir z 19% od 5 do 6 milijonov lir z 22% od 6 do 7 milijonov lir s 25% itd. do nad pol mrd. lir z 72% Medtem ko bodo vse druge kategorije davčnih obvezancev začele plačevati davke po novi odmeri šele po prijavi v letu 1975, bodo nove določbe zadele že januarske pre jemke delojemalcev in upokojencev. Delodajalec (oziroma plačnik pokojnin) bo moral namreč sproti vsak mesec odtegovati in odvajati predvidene davščine in sicer tako, da bo na prvih 166.666 lir (2.000.000:12) mesečnega prejemka zaračunal 10% davčnega odtegljaja, na vsakih nadaljnjih 83.333 lir (1.000.000:12) pa bo odstotek narasel za 3%. Drugače povedano bedo davčni odtegljaji na 12 mesečnin v letu sledeči: do 166.666 lir 10% od 166.666 lir do 249.999 lir 13%, od 249.999. od 333.333 lir do ireMì ìir od 416.666 lir do 499.999 lir 22% od 499.999 lir do 583.333 lir 25% Na koncu leta bo dajatelj mezd, plač in pokojnin obračunal letne žal na tem obroku morebitne razlike na osnovi lestvice letne obdavčitve. Seveda bodo delojemalci in upokojenci deležni vsak mesec 1/12 predvidenih letnih olajšav, o katerih je bil govor že v zadnjem sestavku. Mesečno bodo upoštevali naslednje popuste: olajšava za davkoplače- valca lir 7.000 oljašava za ženo lir 3.000 olajšava za 1 otroka lir 583 olajšava za 2 otrcka lir 1.250 olajšava za 3 otroke lir 2.083 olajšava za 4 otroke lir 2.916 Naj navedemo takoj, da ima davkoplačevalec pravico do razbremenitve v zgoraj navedenem razmerju tudi za reditelje ter tasta ali taščo, kolikor presegajo starost 60 let, z njim stanujejo in kolikor njihovi letni dohodki ne presegajo 840 tisoč lir. ODGOVORI NA VPRAŠANJA Vprašanje (ti. G. St’. Ivan pri Trstu): Z družinskimi dokladami za ženo in dva mladoletna otroka uživam mesečno polsjinmo^v zaokroženem 'znesku 280.11(10 lir. Koliko davka mi bo odtegoval pokojninski zavod INPS? Odgovor: Če ste prebrali gornji sestavek je izračun davka, ki bo bremenil vašo pokojnino, dokaj preprost. Na prvih 166.666 lir vam bodo odtegovali mesečno 10%, torej 16.666 lir; na znesek od 166.666 do 249.999 lir (tj. na nadaljnjih 83.333 lir) bo odtegljaj znašal 13%, torej 10.833 lir; na preostalih 30.001 (za dosego 280.000 lir) bo veljal davčni odstotek naslednje stopnje tj. 16%, z davkom 4.800 lir. Skupni seštevek davka znaša potemtakem 32.299 lir. Od tega bodo odšteli vam pripadajočo olajšavo (7.000 lir) olajšavo za ženo (3.000 lir) ter olajšavo za 2 otroka (1.250 lir), skupno 11.250 lir. Odtegljaj od pripadajočega vam bruto zneska bo znašal 21.049 lir, tako da bo znašala vaša čista mesečna pokojnina 269.951 lir. Seveda ne boste deležni olajšav ob izplačilu 13. obroka pokojnine. Tudi v odgovor na številna druga podobna vprašanja moramo takoj pripomniti da bo režim izplačevanja prvih obrokov pokojnin nekoliko drugačen. Ker pokojninski zavod INPS ni še pripravljen na nove naoge, ki mu jih nalaga davčna reforma glede odtegovanja no vih davščin (prej ni namreč sploh zaračunaval davkov), so z odobritvijo finančnega ministrstva določili, da bodo prve obroke pokojnin izplačevali tako, da bodo od mesečne pokojnine odbili 92.000 lir, na preostanek pa odtegnili 10%. Točno izravnavo bodo napravili kasneje. V primeru, ki smo ga obravnavali, bodo konkretno upokojencu odtegnili 10% na razliko med 280.000 in 92.000 lirami, tj. 18.800 lir, tako da bodo prvi obroki pokojnine znesli 261.200 lir, se pravi 8.751 lir manj, kakor bi mu pripadalo po tečnem računu. Vsi upokojenci bodo v tem pogledu morali izpolniti posebne obrazce, m^d drugim z navedbo družinskih elanov, ki so jim v breme. Vsekakor pokojnine, ki mesečno ne presegajo 92.000 lir ne bodo provizorično podvrgli nobenemu odtegljaju. danes v Ljubljani, danes v Ljubljani, danes v Ljubljani, 11.00 12.15 12.55 13.25 13.30 14.00 15.00 10.00 16.30 17.15 17.30 17.45 13.00 18.15 19.00 20.00 20.30 21.40 22.30 15.00 18.40 19.00 19.50 20.00 20.30 21.00 22.05 9.30 10.17 11.00 11.05 11.55 15.20 15.50 15.55 17.45 18.15 19.45 20.00 20.30 22.10 22.45 19.45 20.15 20.30 22.00 NEDELJA, 27. JANUARJA 1974 PONEDELJEK, 28. JANUARJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Mašo in V nedeljo ob 12. uri Kmetijska oddaja Risani filmi: Prefriganci Magoojeve prigode Jugoslovanski risani film Vremenska slika DNEVNIK Toliko govorimo o njih: Nagradno tekmovanje Scaramouche Obramba prijatelja Film, v glavnih vlogah Ronald Reagan, Charles Cooper, Program za mladino DISNEYLAND Lisica in neumni kozliček Poljska slikanica DNEVNIK Rezultati in kronike nogometnega prvenstva Napoved programa za prihodnji teden POZOR NA ONA DVA Na enem izmed londonskih letališč neka tolpa gangsterjev zamenja Dannyja Wildea za tìarweya Lomaxa, slovitega «kriminalističnega stratega» iz ZDA. In vtem ko Lomaxa policija zadržuje in zaslišuje. Wilde ugotovi, da bo moral on biti idejni vodja nekega velikanskega ropa, o katerem nima niti pojma. če odkrije tolovajem, da on ni Lomax pač pa WUde, torej nekdo, ki z zadevo nima nobene zveze, ga bodo likvidirali. Zato skuša sredi noči pobegniti, toda telesna straža ga zaloti. Je to lepo dekle Charlie, ki jo povabi v nočni lokal Tro-cadero, kjer upa, da bo tu srečal prijatelja Eretta Sinclaira. Ta ga sicer vidi, toda niti na pamet mu ne pride, da se je mož znašel v težavah. ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Registriran polčas nogometne tekme DNEVNIK «L’EDERA» Športna nedelja Kronike in komentarji o glavnih športnih dogodkih DNEVNIK DRUGI KANAL V evroviziji Svetovno prvenstvo v štirisedežnem bobu Prenos iz Si. Moritza v Švici Svetovno prvenstvo v veleslalomu Prenos iz Kitzbuehla v Avstriji Marcialonga Ital. nogometno prvenstvo Strnjen polčas nogometne tekme Kitara, ljubezen moja Športni dnevnik OB 20. URI DNEVNIK Koncert za Neapelj Kulturne aktualnosti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Tolstoj: VOJNA IN MIR Kmetijska oddaja Mozaik Otroška matineja: Zaklad ob reki, enciklopedija živali POROČILA Pevski zbor iz Izole' poje narodne in umetne POROČILA I nogometnega turnirja v Splitu ivetovno prvenstvo v štirisedežnem bobu ^otovanje do neuvrščenosti Uisanka p,f . DNEVNIK Dčka, mamica, služkinja in jaz Irancoski film DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA .3^ s*Tv - Serijski risani film Pregled sporedov za prihodnji teden Šerifova zvezda Igrani film v režiji Anthonyja Manna, v glavnih vlogah, H. Fonda, A. Perkins in Palmer Svetovno prvenstvo v štirisedežnem bobu ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.30 do 11.30 Šola 12.30 Monografije 12.55 Tedenska knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 Sedem dni v parlamentu 14.25 Tečaj nemškega jezika 15.00 do 17.00 Šola 17.00 DNEVNIK 17.15 PROGRAM ZA NAJMLAJŠE Risani filmi iz vsega sveta 17.45 Program za mladino SLIKE IZ SVETA 18.45 SINDIKALNO - EKONOMSKE AKTUALNOSTI 19.15 Italijanske kronike Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 KROKAR . . Film je režiral Henry Georges Clouzot. V njem pa igrajo Pierre Fresnay, Ginette Ledere, Pierre Larquey, Micheline Francey, itd. Film je star že trideset let. Toda v vsem tem času ga v Italiji skoraj niso videli. In vendar je to eden najboljših del znanega francoskega režiserja. Pravzaprav se je Clouzot s tem filmom tudi uveljavil 22.10 Filmske premiere 22.30 DNEVNIK DRUGI KANAL 18.45 ŠPORTNI DNEVNIK 19.00 I RACCONTI DEL MARESCIALLO Nadaljevanka po istoimenskem delu Maria Soldatija. Il sospetto Vlogo karabinjerskega podčastnika igra Turri Ferro 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Posebne reportaže TV dnevnika VOJAŠKE VAJE V tretjem nadaljevanju te oddaje, ki jo vodi Ezio Zefferi, b° gledalec preko filmske kamere prišel v vojaško vežbališce Fort Knox, kjer se bo tako rekoč neposredno spoznal z življenjem ameriškega vojaka. O Fort Knoxu je bilo že toliko povedanega, da bi bilo nesmiselno še kaj ponavljati, hkrati pa vzbuja miselnost, ki velja v tem oporišču, že strah ne le v svetu, pač pa v samih ZDA 22.00 SIMFONIČNI KONCERT Turinski simfonični orkester vodi Kurt Masur JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.00 TV šola: Sadjarstvo in vinogradništvo, Kuweit, L. Bernstein 17.45 «Kljukčev živalski vrt» Prvi del lutkovne nadaljevanke z naslovom «Kljukčeve dogodivščine» 18.10 Obzornik 18.45 Enciklopedija živali: VELIKE ANTILOPE 19.00 Mladi za mlade Nova vrsta oddaj nosi naslov «Po ljudeh sem se sveta učil» in prikazuje, kako mladina prebija prosti čas in kako se zabava. Prvo oddajo so posneli v Subotici in sicer v podjetju «Gorenje - Sever». Samo ob sebi se razume, da sodelujejo pri tej oddaji tudi pevci zabavne glasbe 19.30 KAJ HOČEMO? Ob ustavnih in kongresnih razpravah 19.45 Risanka 20.00 DNEVNIK 20.30 Vinko Trinkaus: «TIHA DOLINA» Danes bo ljubljanska TV ponovila Trinkausovo dramo, ki jo je režirala Marija Šeme - Baričevičeva, v glavnih vlogah pa igrajo Jože Zupan, Ivanka Mežanova, Tone Gogala, Majda Grbčgvax,Jfljca Mrzel, Boris Jug in Mojca Ribičeva 21.20 Kmturne diagonale 21.50 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA . .. > v«* , ‘«»V • • 20.00 Risanka za mlajše 20.15 DNEVNIK 20.30 LICE OB LICU Zabavno - glasbena revija, v kateri nastopajo Milena Dra-vič, Dragan Nikolič ter njuni gostja 21.20 Po sledeh napredka ........ . , Nevarne milijardinke živega srebra, Plastični čolni Elana uu- 22.00 KASKADER Serijski film GLEDALIŠČA Drama SNG Jutri, v ponedeljek, 28. januarja, ob 19.30: Magelli - Tasič: SOJENJE PANIZZI — Panizza: LJUBEZENSKI KONCIL. Abonma A in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. Mala drama SNG Premiera «MAŠKARADE» M. Krleže je preložena na četrtek, 31. januarja, ob 20. uri. Opera in balet Danes, v nedeljo, 27. januarja, ob 15. uri: G. Verdi: NABUCCO. Izven abonmaja. Vstopnice so še v prodaji. Mestno gledališče Ljubljansko Gledališka pasaža Jutri, v ponedeljek, 28. januarja, ob 19.30, G. B. Shaw: POSLI GOSPE WARRENOVE. Abonma kolektivni J. Šentjakobsko gledališče Mestni dom Ljubljana Danes, nedelja, 27. januarja, ob 19. uri, Držič: TRIPČE DE UTOL-ČE, komedija. Izven. Cenjene obiskovalce opozarjamo, da je na voljo še nekaj vstopnic za nocojšnjo predstavo. Pohitite z rezervacijo po telefonu 312-860. Gledališče Pekarna Danes, v nedeljo 27. januarja ob 21. uri: Rudi Šeligo: ALI NAJ TE Z LISTJEM POSUJEM? Delo «Ali naj te z listjem posu-jem?» je osnovano na istoimenskem proznem tekstu enega najboljših sodobnih slovenskih pisateljev Rudija Šeliga. V glavnih vlogah Maja Boh in Jerca Mrzel. Eksperimentalno gledališče Glej V torek, 29. januarja ob 20.30: Vlilan Jesih: GRENKI SADEŽI PRAVICE. Festivalna dvorana Nedeljski ples od 19. do 22.30. Vabljeni! KINO KINO UNION: Amer. barv. CS film — musical ZGODBA Z ZAHODNE STRANI (West Side Story). Prod.: Seven Arts, I960. 10 Oskarjev! Glasba: Leonard Bernstein. Režiser: Robert Wise. V glavnih vlogah: Na thalie Wood, Richard Bey mer, Russ Tambly, Rita Moreno, George Cha-kiris in drugi. Predstave ob 15., 17.45 in 20.30. Zaradi dolžine filma zvišane cene! KINo KOMUNA: francoski barvni akcijsko - politični film OBSEDNO STANJE. Glasba Mikis Theodorakis. Režiser: Costa Gavras. Glavne vloge: Ives Montand, Renato Salvatori, O. E. Hasse, in drugi. Kratki film «Lenin v delih sovjetskih slikarjev». Predstave ob 16., 18.15, 20.30. Zaradi dolžine filma zvišane cene! Ob 10. uri MATINEJA: amer. barv. WS filma HERBIE — AH! TA ČU. DOVITI AVTO. Zadnjikrat! KINO VIČ: Danes zadnji krat amer. barv. film: KO UMIRAJO LEGENDE. Prod. 20th Century Fox, 1972. Režiser: Stuart Millar. Glavne vloge: Richard Wodmark, Frederick Forrest, Luana Anders in drugi. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO SLOGA: amer. barv. WS komedija HERBIE, AH TA ČUDOVITI AVTO. Režiser: Robert Stevenson. V glavnih vlogah: Dean Jones, Michele Lee, Buddy Haekertt in drugi. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO ŠIŠKA: amer. barv. CS kavbojka PET DIVJIH. Režiser: Ron Yoy. V glavnih vlogah: Henry Silva, Ken. nan Wynn, Michael Kerry, John Anderson in drugi. Tednik št. 3. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KI"'1*) SAVA: nem. barv. VV spolno-vzgojni film KAMASUTRA (popolnost ljubezni). Režiser: Kobi Jager. Igrajo: Barbara Schone, Bruno Dio trich in drugi. Tednik št. 2. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke! KINO KRIŽANKE: amer. barv. film AVTOSTOPARKA. Režija: Peter Hall. Igrajo: Rod Steiger, Claire Bloom, Juddy Geeson. Predstavi ob 18. m 20. uri. KINO TRIGLAV: Šved.-nem. barv. mladinski film PIKA NOGAVIČKA NA SEDMIH MORJIH, ob 16. uri. Režija: Olle Helbom. Igrajo: Inger Nilsson, Maria Persson, Paar Sund-berg in opica Ficko. Slovenski podnaslovi. Amer. mehiška barv. CS kavbojka ONI, KI SMRDE PO ZNOJU IN SMRTI. Režija: Julio Bucha. Igrata George Hilton in Ernest Borgnine. Ob 18 .in 20. uri. Srhbohrvatski podnaslovi! Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO VEVČE: amer. barv. vestem TOLPA COLA YOUNGLERJA IN JESSE JAMESA, ob 18. uri. Režija: Philip Kaufmann. Igrajo: Cliff Robertson, Robert Duvall, Luke Askew. Slovenski podnaslovi. KINO ZALOG: ang.-ital. barv. CS kavbojka PLAČANEC INDIO BLACK, ob 18. uri. Režija: Frank Kramer. Igrajo: Yul Brynner, Dean Reed in Pedro Sanchez. Slovenski podnaslovi! KINO SVOBODA, DOLGI MOST — LJUBLJANA: danski barv. CS film danes ob obali KINO KOPER: ob 10.00 ital. film NE-ZGREŠIHIVI ŠANGO; ob 16. in 18. uri japonski BITKA ZA OKINAVO; ob 20. uri ameriški LOVE STORY. IZOLA: ob 10.00 ameriški MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE; ob 16. m 18. uri francoski DOVOLJENJE ZA UBIJANJE; ob 20. uri ameriški NEZNANEC JE PRIŠEL Z DEŽJEM. ŠKOFIJE: ob 16.30 in 19.30 ameriški MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE. PIRAN: ob 10.00 ameriški KNEZ BOJEVNIK; ob 16. in 20. uri a meriški OHATOVA DEŽELA; ob 18. uri ameriški HOLANDSKA ZVEZA. PORTOROŽ ob 20.00 italijanski NE ZGREŠLJIVI ŠANGO TRGOVINE Piran in Portorož sta ob nede Ijah še naprej brez dežurnih trgo vin. V Kopru bo dežurala med 8. in 11. uro poslovalnica Jestvine na Ti tovem trgu. V Izoli pa bosta dežu rali prav tako med 8 in 11. uro trgovina Nanosa v Pittonijevi ulici in podružnica Kmetijske zadruge v Ljubljanski ulici. Kot vsako nedeljo, bo tudi tokrat v Izoli v dopoldanskih urah sejem rabljenih avtomobilov. LEKARNE V nedeljo dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba. IDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška dežurna služba. Tako v zdravstvenem domu v Kopru kot v zdravstvenih ustanovah v Izoli in v Piranu dobite pomoč od 7. ure zjutraj v nedeljo do 7. ure zjutraj v ponedeljek. ZABAVE Danes zvečer bodo v vseh večjih gostinskih lokalih na obali igrali zabavni ansambli, barski program pa si lahko ogledate v barih hote la Triglav v Kopru, v Palacu, Cen tralu in Metropolu v Portorožu, Pri treh papigah v Piranu in v Simonovem zalivu. Čez nedeljo bodo nadalje odprti vsi zimski plavalni bazeni ob obali in kegljišča. Odprta bodo tudi gostišča na izletniških točkah. DEVICA IN VOJAK, ob 18. uri. KINO SAVLJE: amer. barv. CS film TIGER ŽRE LEPOTICE. Ob 19. uri. KINO VRHNIKA: amer. barv. CS srhljivka VZLJUBIL BOŠ MOJO MAMO. Ob 15. uri. Amer. barv. CS film PUSTOLOVCI. Ob 17. uri. Amer. barv. film AVTO SMRTI. Ob 20. uri. DEŽURNI ZDRAVNIKI Nočna zdravniška služba na področju Ljubljane je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure ob nedeljah in praznikih ves dan v naslednjih sedežih Zdravstvenega doma: Bežigrad: Križičeva cesta 10 — tel. 310-533. Center: Miklošičeva cesta 24 — tel. 313-063. Vič - Rudnik: Postojnska 24 — tel. 61-121. Moste - Polje: Prvomajska 5 — tel. 316-155. šiška - Šentvid: Derčeva ulica (za občinsko stavbo) — tel. 55-221. Medvode: Medvode — tel 71-215. DEŽURNE LEKARNE Centralna lekarna. danes v-Novi Gorici KINO SOČA «Umor na počitnicah», italijanski barvni film ob 16., 18. in 20. uri. SVOBODA «Grof Jorga Vampir», a meriški barvni film ob 16., 18. in 20. uri. DESKLE «Slepi revclveraš», ameriški barvni film ob 17. uri in 19.30. RENČE «V Milanu ubijajo v soboto», ital. barvni film ob 16. uri in 19.30. PRVAČINA Prosto. KANAL «Odsev v črnem zrcalu», ameriški barvni film ob 16. i uri in ob 19.30. AJDOVŠČINA «Krogla za spomin», ital. - španski barvni film. VIPAVA «Skrij se», ameriški barvni film. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Nova Gorica: dr. Tone Martinc, Zdravstveni dom, Nova Gorica, tel. 22-122. Dornberk, Miren, Šempas: dr. Ru dolf Mervič, Splošna ambulanta Šempeter, tel. 61-307 in medicinska sestra Kristina Potokar. Dobrovo in Kanal: dr. Marjan Peharda, klicati zdravstveno postajo Kanal, tel. 78-076. DEŽURNA LEKARNA V Novi Gorici je dežurna Centralna lekarna tel. 21-456 in je od prta od 8. do 12. ure. Lekarna o-pravlja dežurno službo tudi za ob močja Šempetra Dornberka Kana la in goriških Brd. TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 11.15 Mladinski oder: «Alarm na vesoljski postaji»; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Melo- dije; 13.00 Zvočni zapisi; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Glasba in šport; 17.00 Sofokles-Sovrè: Kralj Oidip; 18.15 Koncert; 20.00 šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Klavirske skladbe; 8.45 Melodije; 10.30 Dogodki in odmevi; 12.30 Folklorni ansambel; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Juke box; 15.00 Glasovi in zvoki; 16.30 Popevke; 17.00 Sosedni kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Naši solisti; 19.00 Domače viže in napevi; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru: 20.45 Orkestri; 22.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Godala; 10.55 Ponovno v Neaplju; 12.00 Zelo popularne skladbe; 14.30 Folk jockey; 15.10 Hit Parade; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Glasbeni eder; 17.25 Glasbeni variete; 17.20 Nedeljski koncert; 19.40 Jazz; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Tedenska knjižna oddaja; 21.30 Klavirske skladbe; 22.05 Radijski oder. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki va- li.00 šaljiva oddaja; 12.00 športna prognoza; 12.15 Domače pesmi; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Glasbeno-govorm spored; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Plošče; 16.30 Nedeljski šport; 18.40 Nove popevke; 19.55 Operni svet; 21.00 Operetna glasba; 21.25 Nedeljski revijski spored; 21.40 Vrag in umetnosti in slovstvu. III. PROGRAM 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Skladbe za orgle; 11.30 Odrska glasba; 12.30 Od Rossinija do Verdija; 13.00 Simf. koncert; 14.30 Violinist Jehudi Menuhin; 15.30 Radijski oder; 17.30 Plošče; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Poezija v svetu; 21.40 II breve viaggio di Guglielmo Oberdank. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Veseli tobogan: 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.05 Koncert; 14.05 F. Miller: Joga in jaz — humoreska; 14.25 Melodije; 15.05 športno popoldne; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.25 Operne melodije; 18.00 Karoly Szakonyi: Kdo govori? — Radijska igra; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno — D. Peret: Udvorljiva ovca; 23.15 Jazz za vse. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.40 šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Glas in orkester; 19.25 Jazz; 20.00 Športna tri buna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Pesmi brez besed. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba: 11.15 Prisluhnimo jim spet; 11.45 Popularne melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 športni ponedeljek; 14.10 Plošče; 16.40 Orkestri; 17.00 Glasbeni mozaik; 17.45 športni pre gled: 17.00 Izložba hitov; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Operna glasba; 21.30 Pisana glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Orkester; 13.20 Hit Parade; 14.05 Odprta linija; 14.40 Nadaljevenka «Rdeči nagelj»; 15.10 Program za mladino; 17.05 Popoldanski spored; 17.35 Program za mladino; 17.55 Opravljivci; 18.45 Sindikalna panorama; 19.25 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu z O. Va-noni; 21.15 Tedenski knjižni pregled; 21.40 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 9.35 Nadaljevanka «Rdeči nagelj»; 9.50 Pesem za vsakogar; 12.40 Glasbeno-govorni spored; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Klasik leta: Machiavelli; 15 40 Glasbeno govorni spored: 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; Violončelista Casals in Rostropovio- 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.0° Glasba skozi čas; 15.30 Klavirske skladbe; 16.00 Iz Berliozovega Romea in Julije; 17.25 Enotni razred, 18.00 Brez naslova; 18 25 Eurojazz, 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Melodrama v diskoteki: Mozart; 20.00 Shaw — Oietti: «Cezar in Kleopatra». SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19-3® Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.40 Izberite pesmico; 10 % Za vsakogar nekaj; 11.15 Z vam' doma in na poti; 12.10 Majhni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Tuje pihalne godbe; 13.30 Prt; poročajo vam.. ; 14.10 Amaterski zbori; 15.40 Max Regen: Baletna suita op. 130; 16.00 «Vrtiljak»; 16.® «Moda za vas»; 17.10 Koncert P° željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Trio Av gusta Stanka; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Zvočne kaskade; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno — T. Kralj: P6" smi; 23.15 Popevke. JUG. TELEVIZIJA OD 29. JANUARJA DO 2. FEBRUARJA 1974 TOREK, 29. januarja «.OO TV šola; 17.00 Srečanje v boksu: Cla.v-Frazer; 18.00 An- dersen: «Snežna kraljica», drugi del: 18.10 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Elektronska glasba; 19.00 Kirurško zdravljenje možganskega tumorja; 19.20 Na sporedu je nemi film; 19-45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.30 Diagonale: Pred volitvami, Repor- taža s Koroške, Prvi koraki v TOZD in Rak na dojki; 21.20 Hans Fallada: «Sam med volkovi»; 22.05 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 17.00 Srečanje v boksu: Clay-Frazer; 20.00 Risanka; 20.15 Dnevnik: 20.30 Gospodična doktor, jug-ital. film. SREDA, 30. januarja 9.00 Šola; 17.40 «Polj in črni diamant», film; 18.10 Obzornik; 18.20 Reportaža o dveh otokih na Jadianu; 19.00 Zabavno glasbena oddaja; 19.20 Vabilo v kinoteko; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik 20.30 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, prenos iz Zagreba. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Dnevnik; 20.30 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, prenos iz Zagreba. ČETRTEK, 31. januarja 9.00 šola 17.45 Iz slovenske knji- ževnosti — F.S. Finžgar: «Razvalina življenja», prvi del; 18.05 Obzornik; 18.20 Bernstein vam predstavlja: Nenavadni inštru- ment; 19.-15 Po sledeh napredka; 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih?; 20.40 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, ob koncu Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Dnevnik; 20.30 «To je pa moj sin!», ame- riški film; 22.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, nastop moški posamezno. PETEK. 1. februarja 9.00 TV šola; 17.40 Veseli tobogan: V Medvodah, pr i del; 18.15 Obzornik; 18.30 Štrbska svatba na Slovaškem, folklorna oddaja TV Bratislava; 18.55 Mozaik; 19.00 Krajevne skupnosti in splošni ljudski odpor, film je nastal na področju Mirne na Dolenjskem; 19.25 Pregled TV sporeda za nriMdnji teden; 19.25 Larvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.25 Tedenski gospodarski komentar; 20.30 Reportaža: 20.40 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju: tekmovanje parov, prenos iz Zagreba; ob koncu Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Dnevnik; 20.35 L.N. Tolstoj: «Vojna in mir», 18. epizoda; 21.25 Evropsko prvenstvu v umetnostnem drsanju: nastop plesnih parov, prenos iz Zagreba. SOBOTA, 2. februarja 9.00 TV šola; 16.25 Košarka: O-limpija-Zadar; 18.00 Obzornik: 18.15 Daktari, serijski film; 19.05 Gledate TV, poslušajte radio?: 19.15 Gledališče v hiši; 19.20 Dnevnik; 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar; 20.35 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju: nastop žensk; 22.00 Dnevnik; 22.15 Propagandna oddaja; 22.10 Col-ditz, serijski barvni film. Epizoda: «Pot v prostost». KOPRSKA BARVNA TV 16.25 Košarka: Olimpija-Zadar, prenos iz Ljubljane; 19.45 Ljubezen na podstrešju, serijski zabavni film; 20.15 Dnevnik; 20.30 E' vropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju: ženske posamezno, prenos iz Zagreba. pfSinoriiaSfiièvnik DEVIN OBISK V VASI SLOVENSKIH RIBIČEV IN NEMŠKIH GROFOV Bogata zgodovinska in kulturna tradicij a naj postane središče spoznavanja evropskih kultur Zgodovinska obeležja devinskega gradu - Devin v slovenskem slovstvu - Zakaj ni zbližanja med Italijani in Slovenci - Delovanje KK Devin-Stivan - Pojemanje pomena turističnih dejavnosti - Nove gradnje spreminjajo etnično podobo vasi Noč plava nad gradom devinskim m morje šumi in buči Peneč se ob skalah njegovih, *n mesec na nebu gori. Tako je začel Anton Aškerc svojo balado o Devinu. Tako začenjamo tud; mi svoje misli o De-Vlnu, end najbolj skrivnostnih slovenskih vasi na Tržaškem. Že tu se nam poraja prvi dvom. Devin, sedež devinskih grofov, je bil slovensko naselje? 0 tem ni nobenega dvoma in lažejo tisti, ki skušajo to zanikati. Po popisu prebivalstva, ki ga je izvedla av-stro-ogrska monarhija leta 1912, le bilo 82 odstotkov prebivalstva slovenske narodnosti. Vas je bila wej popolnoma slovenska, nemške narodnosti so bili torej le prebivalci gradu. Leta 1921, ob zadnjem popisu v predfašistični Italiji, je bilo v vasi 78,4 odstotka Slovencev. Koliko pa jih je sedaj? Polovica ah še manj, tako nekako domnevamo. Točnih podatkov pa m. razen če nočemo imeti za verodostojno dejstvo zadnji popis prebivalstva. Vendar pa moramo gledati na Devin iz posebnega zornega kota. V tem naselju se, bolj kot ma-sikje, stika srednjeevropska kultura s kulturnimi dejav-nostmi italijanskega naroda. Središče teh stikov je prav devinski grad, ki se kot posebna ustanova vključuje v življenjsko realnost. Ta ustanova živi sredi slovenskih srednjekultumih dejavnosti, odrezana pa je od krajevnih italijanskih kulturnih faktorjev, kajti njena težnja po evropski kulturi je prevelika. Jasno je, da ni bilo vedno tako. Kmečki upori p-ičajo o tem. Upori pa so le posledica dolgoletnega zatiranja, kajti prvi devinski grad je nastal v enajstem stoletju kot fevd oglejskega patriarhata. Zato je tem bolj verjetna domneva, da ima fevdalni rod, ki se imenuje po Devinu, svoj izvor v Furlaniji. 0 tem pričajo sorodstvene vezi med devinskimi grofi in nekaterimi furlanskimi rodbinami in posest devinskih gospodov v Furlaniji. Okoli leta 1100 je bila ta rodbina že v gradu, kot pričajo podatki, ki pišejo o prvem znanem pripadniku omenjene rodbine v letu 1139. Leta 1366 so se Devinci z vsemi gospostvi in posestvi (Devinom, Premom, Senožečami, Gotnikom, Reko, Veprincem in Moščenicami) podvrgli avstrijskim Habsburžanom. Priključili so se jim kot deželni gospodje, ni so pa, razen Senožeč, vzeli naštetih gospostev od njih v fevd. Ko so Devinci v nemškem rodu leta 1399 izumrli, so jim sledili njihovi sorodniki, ki se imenujejo po švabskem Wal-seeju. Leta 1472 je Rajnprecht iz Walseeja prodal zgornji in spodnji Devin ter okolico z vsemi podložniki, vasmi, uradi, posestvi in dohodki Habsburžanu cesarju Frideriku 3. Od tedaj up-avljajo Devin Habsburžani, 0d leta 1509 člani rodbine Hofer, od leta 1587 pa rodbina Turn und Taxis, katere naslednik je še današnji lastnik grada. V prvi polovici 16. stoletja sq nastali hudi nesporazumi, ali naj Devin pripada Kranjski ali Goriški, vendar so ga določili M sestavni del Kranjske, ki ga je politično in finančno upravljala. Zgodovina devinskega gradu ni razgibana. Rekli bi skoraj, da je Precej dolgočasna. Miren tok časa so motili le kmečki upori, drugih posebnih dogodkov pa ni mo-mogoče omenjati. Mnogo pomemb-bejša pa je kulturna tradicija devinskega gradu, ki jo sedanji princ vztrajno nadaljuje. Devin je znan po tem, da so ga mnogi Pašniki in pisatelji omenjali in celo določili kot kraj, v katerega So postavili svoje delo. Zaustavi-mo se zgolj pri slovenski književnosti in spomnimo se na A-žkerca, ki je sam stikal po Devinu in zbiral gradivo za svoje balade o slovenskih ribičih. Toda Aškerc ni edini. Jurčič je postavil svojo Lepo Vido v Devin. To se je odločil, ko je iz vlaka gledal na to lepo obmorsko vasico, bj Lepa Vida je ena velikih o-sebnosti slovenske književnosti. Koliko pisateljev in pesnikov je je spomnilo! Vsakdo jo je Prizori! drugače. Lepa Vida i-ako postala simbol Devina, , . stala je živa uprizoritev bele ska-le pod devinskim gradom. O Devinu je pisal tudi Bevk v Kamnarjevem Juriju, pisal je tudi Rebula v Devinskem sholarju in pisal je, seveda, Igo Gruden, id začenja sonet «Devio» tako: Nad morjem, tik na meji [Furlanije, kjer val za valom se ob skale [meče, ko megla z morja se čez Kras [razvleče, devinski grad iz dalje nam zasije. Kulturna tradicija Devina je to-nej zelo velika, ne samo pri nas, Slovencih, ampak tudi v tuji književnosti. Globoka simbolika bele skale, ki je bila kot Lepa Vida komu napoti in jo je prekrstil v Hama bianca ali v Scoglio di Dante, je zaznavna tudi v lepo- se u- je po- slovju drugih evropskih narodnosti. Pomembna kulturna dejavnost, s katero se sedaj bavijo nasledniki nekdanjih devinskih grofov, ohranja in celo veča svoj pomen. O tej dejavnosti govori profesorica Aurelia Gruber - Ben-co, najeminentnejša osebnost italijanskega kulturnega življa v Devinu, tako: «V tako edinstveni stvarnosti v-spešno deluje devinski grad kot ustanova mednarodnega pomena na kulturnem in na znanstvenem področju. V devinskem gradu je bilo ustanovljeno združenje 1F1AS, mednarodno združenje akademikov, znanstvenikov in literatov, ki šteje med svojimi člani več Nobelovih nagrajencev. Devinski grad je tudi tesno povezan s središčem za teoretsko fiziko v Mi-ramaru in predstavlja bivališče velikih znanstvenikov, ki obiskujejo to središče. Sorodstvenim vezem med devinskim princem in Lordom Moutbattenom moramo pripisati tudi zamisel o izgradnji mednarodnega Collegea v Sesljam. Najpomembnejše delovanje devinskega gradu pa je nedvomno u-stanovitev študijskega središča Rainer Maria Rilke, ki je priredilo že dva simpozija, prvega o Rilkeju v Italiji, drugega pa na mednarodni ravni. Pred kratkim je središče razpisalo natečaj za kritični esej o Rilkeju v italijanskem, francoskem, nemškem ali angleškem jeziku. Natečaj se bo zaključil v letu 1974. V kratkem bo središče tudi uredilo Rilkejev muzej, ki bo v prostorih ob novem devinskem gradu. Tam bo imelo sedež središče, muzej pa bo devinski princ odstopil občini verjetno že v letu 1975, ob stoletnici rojstva tega nemškega pesnika». Ob tem se postavlja vprašanje, kakšna je skrb za slovensko kulturo. Žal v Devinu ni te skrbi, Zbliževanje ali ločitev? DUINO (TRIESTE) DEVIN (trst ! Zgoraj je nalepka z Kulturni krožek «Devin ■ motil kakega voznika, ki odrezal (spodaj desno). dvojezičnim napisom, ki jo je izdal Štivan». Slovenski napis je očitno ga je prekril (spodaj levo) ali zahaja 7 malih harmonikarjev j (poučuje jih Dorina Žerjal) in 11 pianistov, ki jih poučuje Vihra Kodrič. V Devinu redno vadi pevski zbor Fantje izpod Grmade, ki zbira pevce vasi spodnjega dela devinsko-nabrežinske občine in še ženski pevski zbor «Devin», ki ga vodi domačin Herman Antonič. Lansko leto je bila v načrtu tudi velika proslava kmečkih puntov, ki je pa žal niso izvedli. Pobuda, ki jo je dala Kmečka zveza, je še vedno aktualna in možno je, da bodo o njej v kratkem razpravljali. To pa ni edino vaško prosvetno delovanje. Kulturni krožek De- Ruševine dvorane, v kateri je imelo do konca prve svetovne vojne sedež pevsko-čitalniško društvo «Ladja» Nove gradnje v Devinu: proti vsakemu estetskemu duhu, zgolj dobičkonosne namene kajti delovanje kulturnega krožka Devin - .Štivan je osredotočeno na skrb za ohranjevanje narodne zavesti, krožek pa tudi nima finančnih možnosti, da bi se poglabljal v težka leposlovna vprašanja. Zato zbližanja med Italijani in Slovenci v bistvu ni. Narodnostnega zbližanja ni, ker sestavlja italijanski del prebivalstva pretežno premožno malomeščanstvo, ki ne živi vaškega življenja, ' ampak se vse njegovo izživljanje v Devinu omejuje na spanje v razkošnih vilah ali dragih stanovanjih. Ta sloj prebivalstva ne čuti nobene potrebe po zbliževanju, kot tudi ne po spoznavanju sorodne kulture. Edini poskus po kulturnem zbli-žanju moramo pripisati prav Gruber - Bencovi. V reviji Umana, ki izhaja že 22 let, objavlja večkrat slovenske poezije z italijanskim prevodom Jolke Miličeve. Konkreten poskus kulturnega zbližanja je bilo srečanje o Kosovelu, ki ga je revija «Umana» priredila pred nekaj leti v Se-sljanu. Prisotnost Italijanov na tem srečanju pa je bila skoraj neznatna. Ali lahko torej govorimo o pravi volji do zbližanja? Pa vendar je danes slovensko kulturno izživljanje v Devinu mnogo aktivnejše prisotno kot italijansko. Ne gre tu za kako visoko stopnjo kulture, gre pa za tisto nujno prosvetno delovanje, ki ga zasledimo v vseh naših vaseh. V Devinu aktivno deluje podružnica Glasbene matice, v katero vin - Štivan prireja že od leta 1969 vrsto prireditev, ki jih domačini kaj radi obiskujejo. Žal pa nima sestavni del Rilkejeve-ga muzeja. Kaj bo s krožkom, ko bo moral zapustiti sedanji sedež, je uganka. Devinsko društvo «Ladja», ki je delovalo do leta 1918, je imelo dvoranico, ki je bila v prvi svetovni vojni porušena. Lastnik te ruševine je Leopold Ples in njega je kulturni krožek naprosil, naj jo proda. Najvažnejša dejavnost, s katero se bavijo Devinčani, je turizem. V Devinu je mnogo penzionov in gostiln, večjih obratov pa, razen motela ob avtocesti, nimajo. Kraj je, zaradi sugestivnega okolja, v katerem leži, zaradi čudovitega zaliva in zaradi bogate kulturne tradicije, primeren za bogati turizem. Ljudskega, množičnega turizma si v Devinu ni mogoče zamišljati. Plaže je zelo malo in tudi prostora je premalo, da bi lahko Devin gostoval tisoče turistov. Preostane mu torej le izbrani turizem, torej bogatejši gostje, ki pa nujno potrebujejo infrastrukture. Teh infrastruktur pa v Devinu ni, saj v vasi ni niti igrišča in zabavišča za otroke, kaj šele mi-nigolfa, jahalne šole, jadralne šole in drugega. V teh letih, ko beležimo stalno upadanje števila gostov, se je devinski turizem popolnoma razvrednotil. Za nižje sloje ni primeren, imetnejših gostov pa tudi ni. K temu pripomore tudi zapostavljanje bogate kulturne tradicije, ki izven gradu ne najde prostora. Vsi turistični napisi so samo v italijanščini (za krajevne dvojezične table je poskrbela občinska uprava), pa še ti so tako skromni, da se kulturno bogatemu kraju ne podajo. Pravih publikacij o Devinu ni, turističnih informativnih biltenov pa tudi ne. Vse to seveda povzroča velik zastoj poznavanja kulturne tradicije, kar seveda na pripomore k razvoju turističnih dejavnosti. Sugestivno okolje in dokaj popustljiv regulacijski načrt sta privabila v Devin gradbenike. Najprej so pozidali črničje, polotok ob zahodni strani devinskega zaliva, nato pa se je začela množična gradnja stanovanjskih hiš po vsej vasi. Tako je nastalo novo naselje, mnogo večje, pa tudi mnogo bolj tuje. Devin počasi izgublja značilnosti slovenske obmorske vasi. Tukaj se najbolj pozna raznarodovalna dejavnost; ne taka, kakršni smo bili priča v Sesljanu ali v Štivanu s prisilno gradnjo begunskih naselij, ampak drugačna, mnogo naravnejša. Danes zrase ena hiša, jutri druga, s tem pa se podoba vasi spreminja. Prav v teh dneh dokončujejo gradnjo novega naselja, pravzaprav dolge vrste hiš ob cesti, ki vodi iz vasi proti Tržiču. Te stavbe ne kvarijo samo estetske podobe Devina, ampak tudi pripomorejo k umetnemu spreminjanju narodnostnega ravnovesja. Kdo pa so pravzaprav ti gradbinci? Eden izmed njih je Slovenec, Evgen Pahor iz Ronk. V Devinu si je zgradil vilo in predložil načrt za zgradnjo celega naselja na pobočju med železnico in avtocesto. Medtem pa je občinski svet odobril spremembo k regulacijskemu načrtu o zelenem pasu in Pahorjev načrt je tako šel po vodi. Seveda s tem ni zadovoljen. Mnenja je, da se tako ne ohranja etničnega značaja občine, saj se je ta spremenil z nasilno zazidavo dveh begunskih naselij. «Po toči zvoniti je prepozno», pravi in poudarja, da imajo pri tem gradbinci veliko izgubo. Njihovo (uradno) mnenje je, da s pozidavo nudijo meščanom možnost, da se razvedrijo, da si kupijo drugi dom daleč od mestnega vrveža. Vprašanje je, koliko takih meščanov se je vselilo v nova stanovanja. Koliko jih je tako premožnih, da si lahko privoščijo dve stanovanji, eno v mestu, drugo pa na deželi. Podatki anagrafskega urada dokazujejo, da je večina takih, ki zapustijo mesto in s preselitvijo na podeželje postanejo polnopravni občani devinsko -nabrežinske občine. Tam stalno prebivajo, njihovi otroci hodijo tam v šolo in tam volijo. S tem pa, čeprav nehote, spreminjajo etnično podobo vasi. Danes je zelo težko govoriti o slovenskem Devinu. Slovensko je še samo središče. Življenje v vasi pa je slovensko in to smo s temi zapiski že dokazali. Vse neslovensko izživljanje se omejuje na grad kot kulturno inštitucijo in na Vilo Gruber, kjer ima sedež revija Umana. Ostalo življenje v vasi je pretežno slovenskega značaja. Edina velika prireditev, ki jo je Devin videl v lanskem letu, je bil ljudski praznik, ki ga je priredil krožek Devin-Štivan. Vse dejavnosti devinskega gradu, ki jih ne smemo in ne moremo podcenjevati, pa so še vedno zaprte v obzidju, kot pred sto in sto leti. In vendar to ni prav. Devin bi moral biti stičišče več kultur, središče spoznavanj kulturnih dejavnikov evropskih narodov na enakovredni ravni. To pa mu doslej ni uspelo. BOJAN BREZIGAR Pogled na novi devinski grad jpJspi' £• ■ ■* Vc-st Tako so pred leti (točnega datuma nismo ugotovili) narisali devinski grad •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuHiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiining ČITATELJI SO SE ODZVALI NAŠEMU VABILU Zanimivi podatki o delovanju slovenske begunske šole v Kromerižu na Moravskem Sola je bila v samostanu sv. Vincencija - Zgodovinski podatki o šoli bodo objavljeni v 7. zvezku zbornika za zgodovino šolstva in prosvete V letih, ko je pri nas divjala prva svetovna vojna in ko so bile hiše v Gorici in na podeželju razbite od avstrijskih ali italijanskih granat, so v naših krajih živeli le vojaki obeh vojska, ki so si tu stali ena proti drugi. Naši ljudje so morali v izgnanstvo, nekateri, ki so jih Italijani prestregli že v prvih dneh zasedbe avstrijskega ozemlja, so morali v notranjost Italije, velika večina pa je šla v izgnanstvo v razne kraje avstrijskega cesarstva. Računajo, da je takrat odšlo z Goriške v notranjost države nad 200.000 ljudi. Zbirno središče za begunce z Goriškega je bilo v Lipnici (Leib-nitz, ob glavni cesti Maribor-Gra-dec, danes v Avstriji) na Štajerskem. Vsi, ki so se tu prijavili in odšli nato v begunstvo, bodisi v taborišča kot v zasebne hiše, severno od tega kraja, so dobivali državno podporo. Tisti, ki so se naselili južno od Lipnice, v glavnem so bili Slovenci, ki so vojna leta preživeli na Kranjskem. na slovenskem štajerskem, v od fronte oddaljenih krajih Primorske, jja niso dobivali podpor. Podporo je preje »nalo 122.000 beguncev, v glavnem so bili to Italijani in Furlani (94.400). brez podpore pa je bilo 77.000 beguncev (računajo, da je bilo med njimi 50.000 Slovencev). V Lipnici je bilo taborišče nekako v upravi goriško - gradiščanske deželne uprave, ki je bila Učenci begunske šole v Kromerižu takrat v glavnem v rokah Furlanov in razumljivo je, da so ti upravitelji skrbeli v glavnem za svoje rojake. Med današnjimi Goričani in Furlani na podeželju je cela vrsta ljudi, ki so se rodili v Lipnici, v Wagni, v Gradcu in okoliških krajih. Slovenci pa so prihajali v ta kraj le predhodno, nato so jih oblasti selile bodisi nazaj na Kranjsko kot v druge kraje na Nižje Avstrijsko. Moravsko in Češko. Kjer so se začasno naselile večje skupine, so krajevne oblasti poskrbele tudi za šolo v domačem jeziku. Tako je bilo tudi v Kromerižu na Moravskem, kjer je v šolskem letu 1917-1918 delovala slovensko-hrvatska begunska šola, ki so jo obiskovala dekleta in fantje iz naših krajev, od katerih žive še danes nekateri v Gorici in v okolici. Letošnjega 10. januarja smo na goriški strani našega lista objavili fotografijo učencev in vzgojiteljev na tej šoli. Naš sodelavec je dobil to fotografijo od nekega Goričana, kateri je vedel le, da gre za slovensko -hrvatsko šolo, ni pa znal o njej podrobnosti. Objava te fotografije pa je sprožila val spominov in danes lahko posredujemo našim bralcem nekaj podrobnejših podatkov o tej šoli, istočasno pa lahko načnemo širše vprašanje naših beguncev v letih prve svetovne vojne. Najprej se je v našem uredništvu zglasila upokojena učiteljica Marica Koršič. Po rodu iz Pevme, je morala v begunstvo kot vsi drugi ljudje iz tega dela naših Brd. Begunce so premetavali iz enega kraja v drugega, nato se je skupina naših ljudi, v glavnem z briškega področja, kot bo razvidno iz imen, ki bodo sledila, ustavila na Moravskem. Goriške begunce so namestili v okolici Kromeriža. prijaznega mesteca, živeli so v zasebnih stanovanjih. Prvič so tu imeli slovenski otroci pouk v slovenskem jeziku. Šola je bila v nunskem samostanu sv. Vincencija v Kromerižu, v središču mesta, kjer je bil tudi konvikt za učenke in učence, ki so prišli tja ne le iz slovenskih, marveč tudi iz nekaterih hrvat-skih krajev: bili so to v glavnem ljudje iz okolice Pulja, ker je bilo to mesto, kjer je bila nastanjena avstrijska vojna morna rica, proglašeno za vojaško cono. Med počitnicami so hodile u-čenke in učenci na deželo, na domove, kjer so prebivali starši. V tej šoli so poučevale češke nu- ne, pa tudi učiteljica Leopoldina Koršič iz Gorice (kasneje je postala profesorica in dijaki, ki smo v prvem letu obnovitve slovenske gimnazije v Gorici v šolskem letu 1945-46 obiskovali to šolo, se je še prav dobro spominjamo, kako nas je z ljubeznijo učila slovenski jezik, za katerega smo bili v prejšnjih italijanskih šolah prikrajšani. Tu je poučevala tudi Zora Klavžar iz Gorice, ki še danes živi v Mariboru in ki je prispevala precej gradiva za zgodovino naših begunskih šol. Na Moravskem so delovale naslednje begunske šole: 1. Slovenski ljudskošolski ZT Velka Stahle (Gross Stohl). Poučevala je Zora Klavžar, prej vadniška učiteljica v Gorici. Pouk je trajal od 18. oktobra 1916 do 4. septembra 1917. ko se je šola preselila v Kromeriž. Učila je 33 učencev in učenk. 2. Slovenski ljudskošolski ZT in konvikt v Kromerižu, preseljeni ZT iz Velikih Stahel Z u-čenci se je preselila v Kromeriž tudi učiteljica Zora Klavžar. V času pouka so bili otroci v internatski oskrbi v ženski bolnici v Kromerižu. 3. Hrvatski ljudskošolski ZT v Kromerižu. Poučevala je Leopoldina Koršič, prej učiteljica na goriški ženski vadnici. Tudi hrvatski učenci so bili v oskrbi v internatu goriške bolnice. Po odhodu Zore Klavžar iz Kromeriža sta se obe šoli združili v slovenski ljudskošolsk’ ZT. ki ga je vodila Leopoldin/i Koršič. Naši otroci so v Kror.iorižu doživeli tudi proglasitev Češkoslovaške republike. Marica Koršič se v svojih spisih spominja tega lepega dne. Kasneje so se slovenski begunci vrnili najprej v Slovenijo, nato pa spet domov, na italijansko ozemlje. Tu je bilo treba pričeti znova, hiše so bile porušene. Kljub temu so naši ljudje vzdržali. Nato so obiskovali slovenske šole dokler so obstajale. Malokateri so lahko o-stali v kasnejših letih doma. Nekatere je fašistična oblast poslala na delo v notranjost države, mnogi so se izselili v prekomorske države, veliko jih je šlo v Jugoslfvijo, kjer so našli delo, nekateri tudi na najbolj južnem delu države. Vrnimo se k naši begunski šoli v Kromerižu. Po zaslugi Zore Klavžarjeve, vemo za imena vseh učencev in vzgojiteljev. V zgornji vrsti so od leve proti desni deklice in dečki v naslednjem sporedu: Marija Ferlin, Terezija Mikluš, Lojze Marega, Stjepo Antuničevič, Dane Mikluš. Izi Mikluš, Vincens Oblak, Lojze Oblak, Miha Ferlin, Jožko Mirkovič, Anton Žniderčič in Maks Ma-čuš. V drugi vrsti so, vedno od leve proti desni (izvzemši starejše osebe) Frana Buletič, Alojzija Čuk, Ana Miškovič, Možen-ka Turek, Niko Vickovič, Ivo Marinovič, Dranc Skjeri, Miha Vologič, Ferdinand Čuk, Tončel Mirkovič. V tretji vrsti so Eva Jellek, učiteljica Leopoldina Koršič, prednica sestra Perseveran-da Pospišil, kanonik Franc Po-spišil, prošt dr. Stojan Ciril Metod Antonia, velebni pan Adolf Jašek, učiteljica Zoza Klavžar, sestrička Teofrida. Sede pa so naslednja dekleta in dečki: Zal-ka Marega, Natalija Gravnar, Marija Mickovič, Jožefa Kreše-vič, Judita Maraž, Marica Koršič, Anton Delovič, Lojze Mačus, Anton Gravner, Miha Pajkovič, Franc Lipič. Pet otrok od teh, ki so na sliki, je v Kromerižu umrlo. To so bili Stjepo Antuničevič, Miha Ferlin. Miha Vologič, Lojze Mačus in Franc Lipič. Dragocene podatke nam je posredoval tudi Andrej Šauli iz Ljubljane, ki je v zadnjem času zbral precej dragocenih podatkov o begunskih šolah in napisal daljšo zgodovino teh šol, ki bo izšla v 7. zvezku Zbornika za zgodovino šolstva in prosvete. Omenimo še, da so 27. novembra odprli v Ljubljani, v slovenskem šolskem muzeju, razstavo o našem begunskem šolstvu. Razstava bo do aprila odprta v Ljubljani, nato jo bodo prenesli maja v Goriški muzej v Kromberk, nato pa še v Gorico. Ob priliki ljubljanske razstave je Slovenski šolski muzej izdal tudi brošuro, v kateri Guido Stres objavlja kratko zgodovino teh šol. Omenimo še spis g («riškega furlanskega zgodovinarja Camilla Medeota, ki je pred nekaj leti objavil daljšo razpravo o begunskih šolah, omejil pa se je v glavnem na šole, v katere so hodili italijanski in furlanski u-čenci. Na ljubljanski razstavi je razstavljeno tudi šolsko spričevalo iz Kromeriža, ki je menda edino, ki se je ohranilo. To je spričevalo goriške rojakinje Marica Koršičeve. MARKO WALTRITSCH Konjska pravda pred 200 leti med soseskama Gabrče in Senožeče Vaščani Gabrč, male vasice blizu Senožeč na Primorskem, so do danes ohranili sodno pismo še iz časa cesarice Marije Terezije, točno iz leta 1768. Iz pisma povzemamo, da je soseska Gabr-če zmagala v «konjski pravdi» proti soseski Senožeče. V tedanjih — predželezniških — časih so igrali konji pomembno vlogo v življenju podeželskega ljudstva. Vse vrste prevozov so opravljali s konjskimi vpregami, na konjskih hrbtih so prenašali težke tovore, s konji so obdelovali zemljo, s konjskimi odpadki so jo gnojili. Za voznike, ki so s težkimi «parizarji» prevažali blago v bližnje in daljne dežele, so bili težavni tisti kraji, kjer so bili kaki večji ali manjši klanci ali strmine. Tu so morali vozniki najeti dodatno konjsko vprego, ki jim je pomagala potegniti vozove čez te prirodne ovire. Na območju, o katerem govorimo, sta bili dve taki prepreki: hrib Gabrk nad Gabrčami proti Divači in klanec od Senožeč proti Razdrtemu. Ta dva klanca sta nudila tamkajšnjim vaščanom precej zaslužka, nekaterim je to bil tudi edini vir dohodkov. Seveda so morali imeti za dodatno vprego dobre in močne konje. Krmljenje konj na tej skopi zemlji ni bilo brez težav in zato ni čudno, če so si prišli ljudje zaradi konj tudi včasih navzkriž. Nastale so pravde, ki so se vlekle dolga leta, kakor ta, ki jo bomo opisali. Iz sodnega pisma, ki ga je izdalo višje sodišče v Ljubljani, zvemo da nastopa kot tožitelj «soseska Gabrče» proti toženi «soseski Senožeče». Tožitelj se je pritožil proti prvi razsodbi, ki je obravnavala naslednjo zadevo: Soseska Senožeče je imeia na gabrškem območju svoje travnike in sicer na terenu, ki so mu tedaj rekli in se mu tudi danes pravi «na gorh, to je na današnji Vremščici. Ko so Senožečani svoje travnike že pokosili, so Gabrčani pasli na pokošenih se-nožeških površinah «na gori» svoje konje, kar pa lastnikom travnikov ni bilo prav. Verjetno so se zaradi tega že kdaj prej sporekli, dokler ni Senožečanom prekipelo in so končno 2. septembra 1762 zaplenili 15 ga-brških konj. Ni nam znano, katera oblast je kot prvostopna obravnavala ta spor, domnevamo pa, da je to moralo biti zemljiško gospodstvo. Znano je le to, da so morali Gabrčani, predno so dobili svoje konje nazaj, položiti 12 srebrnih kovancev, tako imenovanih «siebenzehnerjev» ali «sedemnajstič». Kolikšna je bila približna vrednost tega kovanca bomo skušali opisati v nadaljevanju članka. Soseska Gabrče ni bila zadovoljna z razsodbo prvostopne o-blasti in se je pritožila na višje deželno sodišče vojvodine Kranjske v Ljubljani. Razsodba tega sodišča, ki so jo Gabrčani prejeli kot sodno pismo z dne 7. januarja 1768, je bila dokončna. V pismu, ki je sestavljeno v nemščini, je opisan kratek potek dogodkov in na koncu je razsojeno, da mora soseska Senožeče vrniti soseski Gabrče 12 «siebenzehnerjev» in povrhu še 5% obresti od dneva vložbe tožbe. Za obrazec sodnega pisma je plačal tožilec 1 goldinar in še takso v znesku 1 goldinarja in 30 krajcarjev. S tem je bila konjska pravda, ki se je vlekla več kakor pet let, končana. Pozanimali smo se, kakšne so bile v tistem času prilike v cestnem prometu, v kakšnem stanju so bile ceste in kje so tekle. V osemnajstem stoletju, ko je vladala cesarica Marija Terezija (roj. 1717, umrla 1780), se je pomorski promet v Trstu močno razvil. Blago iz čezmorskih dežel so prevažali vozovi s konjskimi vpregami iz Trsta preko Primorske, Notranjske v Ljubljano in od tod dalje v notranjost tedaj velike in močne avstro-ogrske monarhije. Ceste pa so bile slabe in pošta nerazvita. Kakšno je bilo stanje cest in kaj so tedanje oblasti podvzele, da bi se to popravilo, zvemo še največ iz obširnega navodila ki so ga izdali na Dunaju visoki uradniki Marije Terezije poštni direkciji v Trstu 27. novembra 1749. V navodilih je do podrobnosti opisano kaj vse se mora urediti, da bi se stanje popravilo. Tu so obsežna navodila, ki ponatisnjena v knjigi «Post in Triest», obsegajo celih 22 strani drobnega tiska. Povzeli bomo nekoliko za nas najpomembnejših točk. Ugotavlja se med drugim, da je cestni promet oviran in da se trgovina ne more razviti, ker vozniki med Trstom in Ljubljano v krajih Vrhnika, Logatec, Postojna in Razdrto ne morejo dobiti prenočišča in hrane niti zase in tudi ne strehe za konje in vozove. Ukazuje se, da morajo na poštnih postajah v navedenih krajih poskrbeti za potnike in napraviti hleve in strehe za najmanj šest vozov. Dalje je navedeno, da prihaja do poplav reke Unec pri Planini, ker se ne čistijo odprtine za odvod vode (Seelbcher) in zaradi tega morajo vozniki čakati 4, 5 in tudi do 8 dni, ali pa drago plačati prevoz preko poplavljenega polja, kar pa je tudi nevarno. Tamkajšnja gospoda (Graf Cobenzliches Dominium Hasberg) ima od poplav letno po 1000 in še več goldinarjev dohodkov. To stanje se mora urediti. Nadzirati in stalno se morajo čistiti odprtine v zemlji pod pretnjo kazni. Naj ne bo odveč če dodamo, da se te odprtine niso dale kar tako enostavno očistiti, saj smo še v današnjih dneh priče spomladanskih poplav poršin severno od Planine pri Rakeku. V nadaljevanju je omenjeno v kako slabem stanju je cesta od Razdrtega do Lokev in dalje preko Bazovice do Trsta. «To je žalostno stanje če upoštevamo, da leži v teh krajih potreben material že kar ob cesti sami» piše v navodilih. Medtem pa se omenja, da so ceste severovzhodno od Ljubljane splošno v dobrem stanju in se kot primer marlji-, vosti in vztrajnosti navaja cesta pri Trojanah, kjer so se izognili najvišjemu vrhu s tern, da so speljali cesto okrog hriba. Priporoča se, da se na podoben način uredi cesta med Ljubljano in Vrhniko, kjer bi se pot lahko skrajšala za pol ure in da se mora cesta izogniti ljubljanskemu barju. V navodilih sc dalje graja, da prihaja navadna pošta (Ordinari Post) s konjsko vprego ali pa z jezdencem iz Ljubljane samo do Razdrtega, od tu dalje, proti Trstu in proti Gorici, pa prenaša pošto pešec, kar ima za posledico, da pride večkrat celo do 24-urnih zakasnitev. V interesu trgovine je, da se dunajska «ordinari pošta» podaljša od Razdrtega preko Lokev do Trsta in enako tudi po stari rimski cesti ob Trnovskem gozdu do Gorice. Tu bi pripomnili, da je pošta v začetku na podlagi teh inštrukcij res vozila od Razdrtega preko Lokev do Trsta, toda proti koncu XVIII. stoletja so vozili poštni vozovi iz Razdrtega v Trst po novi cesti preko Sežane, kar je povzeto iz seznama poštnih postaj «Postenkurse». Z novo sežansko cesto se je povezala tudi do tedaj slaba cesta, ki je peljala do Razdrtega iz Štivana pri Devinu, kraju daleč na okrog znanem po konjskih semnjih. V vseh opisih iz tedanjih časov zasledimo, da so bile ceste v glavnem slabe. Sicer so jih popravljali, a kmalu so nastale nove udrtine. Temu so bili krivi vedno bolj natovorjeni, že tako težki vozovi. Prevoz blaga iz Trsta so oprav- ljali privatni konjski vozniki. Njihova vozila so nakladala od 80 do 100 stotov težke tovore. Ker so bila železna platišča njihovih koles za tako velike obremenitve preozka, so se rada vdirala v mehkejše plasti ceste in so tako nastale udrtine, ki so se naglo večale in poglabljale. Težki vozovi, ki so se počasi pomikali naprej, so manj hudo občutili to nevšečnost kot poštne diližanse in kočije, ki so morale voziti počasi, ker bi sicer polomile kolesa ali pa se celo prevrnile. Za vzdrževanje cest so porabili velike vsote, ki so jih plačevali vozniki sami s predpisano cestnino, takoimenovano «mauto» (Mauth). Oblasti so vzpodbujale voznike naj opremijo kolesa svojih vozov s širokim platiščem. In tu zasledimo «OSNANILO ZESAR-SKIGA KR. ILIRSKIGA POGLAVARSTVA V LJUBLJANI» z dne 2. februarja 1819, ki obvešča voznike, da bodo tisti vozovi, ki bodo imeli platišča koles široka najmanj 6 dunajskih colov (nekaj nad 15 cm) plačali le polovico cestnine, obenem pa bodo smeli naložiti na vozove večjo težo od dotlej predpisane. # * # Oglejmo si, kakšne so bile poštne povezave in hitrost tedanjih pošt. V prvi polovici XVm. stoletja pod vladavino cesarice Marije Terezije so prispela pisma iz Trsta na Dunaj v petnajstih dneh. Toda že pod cesarjem Jožefom, sinom Marije Terezije (umrl 1790), se je ta čas skrajšal na sedem dni. Sorazmerno hitro je prenesel jezdec pismo iz Trsta na Reko: v samih dvanajstih urah. Razdalja od ene pošte do druge se je jemala kot osnovna enota za obračunavanje voznine. Imenovali so jo «pošto». Če je bila razdalja nekoliko večja, se je računalo «pošto in pol». Med Ljubljano in Trstom so bili poštni uradi v Vrhniki, v Lazah, Postojni, Razdrtem in v Sežani. Za razdalje med temi posameznimi poštami se je računala po ena «pošta», razen za razdaljo od Razdrtega do Sežane, kjer se je računalo «pošto in pol». Skupno je torej bilo od Ljubljane do Trsta šest in pol pošt. V drugi polovici XVIII. stoletja se je plačalo za eno pošto 45 krajcarjev. Toda cene so se tudi takrat dvigale. Od Gradca do Trsta je bilo devetnajst in pol pošt in leta 1828 se je moralo odšteti za voznino 17 goldinarjev in 46 krajcarjev. Če preračunamo na enoto je znašala voznina za eno «pošto» 54 krajcarjev. Dolžina te relacije je znašala 44 nemških milj ali 326,48 km, kar je le za 10 km več kolikor znaša današnja razdalja. Poštne zveze so bile redke, voznina visoka in le malo ljudi si je lahko tako vožnjo privoščilo. Iz Trsta v Ljubljano so vozile poštne kočije ali diližanse v obdobju 1750-1810 le enkrat tedensko. Od leta 1815 je imel Trst dnevno poštno zvezo z Gorico, a od leta 1824 se je lahko dvakrat tedensko peljalo iz Trsta v Ljubljano, Gradec, Dunaj in v Prago. Iz opisa nekega potnika, ki je potoval leta 1802 z Dunaja v Trst, zvemo, da je znašala razdalja od Postojne do Trsta 7 nemških milj, t.j. 52 km kakor danes, in da je bila na tej relaciji edina znamenitost poštno poslopje v Sežani, ki je bilo verjetno pred kratkim novo zgrajeno zaradi preusmeritve poštne cest« od Lokev na Sežano. V Sežani so bila na voljo tudi okrep- 7 2 tti l CIRCOLARE M taif. fòlli#. SffnrifdKn ©ubtnittimč ju M'ad). • o' — ’ ~ Sfili ftiibrtmN mit btciten SRab» friijcu it'irb tic -£hUftf bet aSepiautt) urt.3n$a$9, £aiibcè = ®ou»crneur Scopplb grcplierr ». liuti, f,.t. 4Wtmi«n«t>.» OSNANILO Zcfari'kiga Kr. Ilirfkiga Poglavarftva v’Ljublani. TčsMcim vosovam a’ ittirokimi pi*, til hi je polo vizo zdìnme uva,-,* odjdnjaoo. V;J --------------- i IS jih Zefarfka Svet’ofl fo s’ dvorno vkasjo gitano 7 dan prere/heni* ga méfza Nro. 508 prevd.irjaje , ' ako bi fe per téshkih vosovih fhi-roke platifba, kakorfMr.e fo po vèzh drusih vnajiiih kraljeilnh she v' navadi, de fe prevedi zéila pod rjimi re kasf, sapovedale , ofml dan vólziga ferpana igig tniioftlivo - , fkienllì, de fe v’tillih dcshe'ali, . kjer fe zeilrina plazbuje, vlim tesh-kim vosovam, ktir.h itolef piatii k* fo vfaj 6 Dunajfkih zolov fhiròke, j poloviza do sd. j sapovédane zeil-rtine odpuilL ino verh tega je tedi Che k’pofébnimu poboijfbiltu , na take vosove vklade, kolikor kdo hozhe naloshiti, dcpufheno.- ■ V’Ljubhni io. dan Svizhana igtg. Karl Graf 1NZAGHI, desbčini Poglavar, Leopold Baron Ertcl, ». k. i>ojlmrtkt fviro«rii. Oznanilo «cesarskega kraljevskega Ilirskega poglavarstva v Ljubljani» iz leta 1819 Dve strani «siebenzehnerja» čila, toda kakor piše ta potnik, zelo draga. Da bi se nekoliko bolj seznanili s tedanjimi razmerami denarja, ki je bil v obtoku, bomo povzeli iz knjige dr. Juriševiča «Primorska skozi stoletja» kratek izvleček: «V XIX. stoletju je bil v prometu najrazličnejši denar. Papirnati denar so začeli uporabljati šele pozneje. V glavnem so uporabljali srebrne in bakrene kovance različne teže, velikosti in zlitine. Pri nas so bili v obtoku goldinarji (Gulden), jorinti (Fiorini) in tolarji. Manjša enota je bil krajcar ali karantana. Krajcar je bil v raznih oblikah in vrednostih v uporabi vse do konca prve svetovne vojne. Denarno poslovanje je bilo težavno, ker so krožili po vsej državi najrazličnejši domači in tuji, stari in novi kovanci. Zadeva je bila še bolj zapletena, ker še ni bilo decimalnega sistema. Kovanci so bili neenotno deljeni na manjše vrednostne enote. Obstajal je dvojni ali celo trojni goldinar. Uporabljali so srebrn denar po 2, 3, 7, 10, 15, 17, 20 in 30 krajcarjev. Do leta 1858 je imel goldinar 60 krajcarjev, od tega leta dalje do konca prve svetovne vojne 100 krajcarjev.» Temu bi dodali, da je bila zadeva s kovanci, ki so bili v obtoku eno stoletje prej — okrog 1750 — še bolj zapletena. V Trstu, Istri in na Primorskem so krožili «soldi», katerih dvajset je tvorilo eno liro. En soldo se je menjal za 6/10 krajcarja. Za trideset soldov oziroma za liro in pol se je dobilo 18 krajcarjev in toliko je veljal po dunajskem tečaju prej omenjeni «siebenzeh-ner». Ta srebrni kovanec je imel na eni strani vtisnjen lik Marije Terezije, na drugi pa dvoglavega orla z letnico 1761 in rimsko številko XVII. Na Apeninskem polotoku je bilo tedaj več malih državic, od katerih je imela vsaka svoj denar. V avstrijski Lombardiji so krožili «milanski» in «mantovanski» soldi. Prvi so veljali 8/9, drugi pa 3/10 krajcarja. Tudi Cerkvena država je imela svoj bakreni kovanec «baiocco», ki je veljal 1 in 1/5 kr., deset baioccov je tvorilo en srebrni «Paolo». Svoj denar, med seboj različne vrednosti, so imele še državice: Benečija, Savoja, Piemont, Sardinija, Toscana, Neapelj. Pri zamenjavah je bilo vse precej zapleteno in le dober računar je bil lahko temu kos. Omenili smo prej, da so morali Gabrčani plačati za sodni postopek 2 boldinarja in 20 krajcarjev. Preračunano bi to znašalo 8 «siebenzehnerjev» in 6 krajcarjev. Sestavljavec pritožbe je gotovo tudi zahteval svoje «se-demnajstice» in tako je na koncu ostalo Gabrčanom le moralno zadovoljstvo, da so pravdo dobili. S pojavo parnega stroja je prišel konj ob svojo veljavo. Od nai-starejših časov je bila ta priljubljena žival najbolj zanesljiv človekov pomagač. Jezdec je na konju naglo prenašal dobre in slabe novice iz dežele v deželo. Bitke narodov vseh časov so bile močno odvisne od razpoložljivega števila teh kopitarjev. Ko je sredi preteklega stoletja stekla v naših krajih železnica, je bilo na dlani, da je tedanjemu prevozništvu s konjsko vprego odklenkalo. Vagoni železnice so prevzemali velike količine blaga ter ga hitreje in ceneje prepeljali do namembnih postaj. Pri tem se je pojavilo vprašanje: kam z ljudmi, ki so se do tedaj ukvarjali neposredno ali posredno s prevozništvom. In teh ni bilo malo. Leta 1856 (7. maja) je predaval dr. Janez Bleiweis v društvu poljedelcev v Ljubljani o posledicah, ki bodo nastale v naših krajih, ko bo stekla železnica Ljubljana — Trst. Res je, je poudaril dr. Bleiweis, da bo nova železnica prevzela del konjskih voznikov, velika večina preostalih pa se bo morala preusmeriti na poljedelstvo, za kar bo treba sanirati ali drugače usposobiti za kmetijstvo do tedaj zapuščene ali še nikoli obdelane površine zemlje, posebno pašnike in travnike, ki so doslej dajali konjsko krmo. Tudi sadjarstvo naj bi se čim bolj razvilo, v primorskih krajih pa, kjer dobro uspevajo drevesa murve, katerih liste so rade objedale požrešne sviloprejke, naj bi se ljudje začeli ukvarjati s to donosno sviloprejo. Ta dejavnost se je tedaj na Primorskem dejansko zelo razširila in z njo so se ljudje ukvarjali do prve svetovne vojne. Take in podobne skrbi so trle naše prednike pred dobrimi sto leti. In potem je napočilo obdobje železnic. 14. maja 1850 je cesar Franc Jožef 1. položil v Trstu temeljni kamen za južno. železnico in 27. julija 1857 je bila proga Trst — Dunaj posvečena. Čas vožnje od Trsta do Ljubljane se je začel .aesluteno skrajševati. Pojem o največji hitrosti, ki je bil od začetka človeškega rodu istoveten s hitrostjo konja, se je začel spreminjati. Sprva je prevozil poštni vlak progo Trst — Ljubljana v štirinajstih urah. Nato so uvedli «brzi vlak», ki je isto progo premagal v «samih desetih» urah. Potem je šlo hitreje in vedno hitreje. In danes? Na to vprašanje bodo bralci sami odgovorili. RAFAEL PERHAUC LITERATURA : 1. «CARNIOLA» Mitteilungen des Museumvereines fur Krain (NUK Č-66721). 2. «DIE POST IN TRIEST UND IHRE HISTORISCHE ENT-WIKLUNG» dr. Petrus Toma-sin, Triest 1894 (NUK II 99081). 3. «PRIMORSKA POŠTA SKOZI STOLETJA» dr. Fran Juriše-vič (NUK 207697). 4. «POSTENKURSE» Wien - brez letnice, vsekakor iz druge polovice XVm. stoletja (NUK 103909). 5. «REISEN DURCH OESTER-REICH...» von Juh Wilh. Fischer, Wien 1803 (NUK 111624). 6. «WAS HAETTE IM INNER-KRAIN bei dem in Folge der Laibach — Triester Eisenbahn aufhorenden Fuhrwerkverdien-stes...» dr. Bleiweis (NUK 107441). Veljaven od 27. januarja do 2. februarja 1974 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaše zamisli so tokrat dobre in jih boste uveljavili. Pri tem pa pazite, da vas čas ne prehiti. Neko srečanje poslovnega značaja bo zelo prijetno. V družbi, ki vam je zelo blizu, vas bo nekdo zamikal. Varčujte s svojimi močmi in zdravjem. , BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Tudi če na de-f lu niste povsem zado- l voljni, si sedaj ne pre- J hirajte. Ni čas za ve-like spremembne. Pismo, sporočilo, obisk ali kaj podobnega. kar bo zmotilo običajno mimo življenje. Spoznali boste, da niste sami. Glede zdravja bodite povsem brez skrbi. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vest iz tu-jine bi znala v precejšnji meri spremeniti vaš položaj. Z gmotnega vidika nimate nad čem tožiti. In vendar ne boste zadovoljni. Pa tudi v družinskih razmerah bo nekaj narobe, da ne bo popolnega soglasja. Zdravje kar dobro. ___ RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne kličite vra-f8a- ko Pa veste, da v / n*ste tako krepko v J/ sedlu. Lahko bi se ^ vam kaj zgodilo, kar bi dolgo čutili. Bodite torej vsaj nekaj časa nekoliko pohlevni. Tudi v ljubezenskih zadevah ste pogosto prezahtevni in odbijajoči. Prehladili se boste. — LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nasedli boste f \ neki osebi, ki se vam I bo priljubila zaradi od-ličnega položaja. Dru-^ gič boste pač bolj previdni. Tudi v svojih zahtevah bodite bolj skromni, da ne padete «z visokega». Nekaj računov še niste poravnali, zato ne rinite v nepoznano. Prehlad. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Te dni bi znato pri vas priti do nekih večjih sprememb. V nekem smislu na bolje, v drugem pa tudi na slabše. Od vas je odvisno, kako se boste znašli. Glede ljubezni pa ni odvisno od vas, kajti srcu ne ukažeš. Zato ne rinite dalje. Nervoza in glavobol. TEHTNICA (od 23. 9. 23. 10.) Nekam preveč se vam mudi. N^ srečo se tudi drugim in boste zato družno poravnali škodo, ki ste jo zakrivili. Vsaka šola pač nekaj stane. Tudi v ljubezni. Oseba, ki ste jo vzljubili, vas nima rada. Ravnajte tako, da bo prav. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Motnje, ki ste jih zanemarjali, vas bodo pripeljale v težave. Imeli pa boste v oporo ljudi, ki cenijo vašo siceršnjo zavzetost. Bodite hvaležni vsakomur, ki vam pomaga. Oporo iščite med svojci. Zdravniški pregled je nepotreben. STRELEC (od 23. XI. do 20. 12.) Krepko bo treba zavihati rokave, kajti sicer boste občepeli sredi poti. Neke odgovornosti so samo vaše, ker bi se jim bili lahko odpovedali. Pismo ali vest neke osebe, ki ste jo zapostavljali, vas bo spravilo v dobro voljo. Nervozni boste. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zaletavost in trma ne pripeljeta nikamor. Duševno razpoloženje, ki ste ga zanemarili, se vam bo maščevalo z živčnostjo. Ne prikrivajte si težav, za katere ste deloma sami krivi. Včasih bi ne bilo napak se temeljiteje odpočiti. (D VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zvezde so vam naklonjene, čeprav morate veliko sami ustvariti, se vam to vsestransko obrestuje. Kar dalje po tej poti. tudi če bi kje kaj zaškripalo. V ljubezni imate srečo, le da se je v celoti niti ne zavedate. Zdravje kar dobro. _ RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V dobi, ko je čas zlato, ne ukvarjajte se z drobnjakarstvom. Velikopoteznost sicer ni vaša lastnost, včasih pa bi le prišla prav. Tudi v ljubezni bodite vsaj včasih nekoliko bolj podjetni, seveda v u-strezni meri. V splošnem dobro počutje. 50.000 knjig... (Nadaljevanje s 5. strani) diva. Prav tako razpolaga odsek s številnimi eksponati za razne etnografske razstave. c) ODSEK ZA SLOVENSKI JEZIK. — Vršilec dolžnosti načelnika tega odseka je začasno Živa Gruden. Odsek je z delom šele začel ter v prvi vrsti skrbi da bo v najkrajšem času izšel zemljevid tržaškega ozemlja s slovenskimi imeni, ki je dejansko že dokončan in ki ga je zasnoval že omenjeni pok. Zorko Jelinčič. Odsek je tudi začel s pripravljalnimi deli za poljudni priročni besednjak pravilnih slovenskih izrazov. 5. OSEBJE. — Za opravljanje vsega tega obširnega dela pa ima NŠK samo tri stalno nameščene osebe, ki so plačane v skladu z zadevnimi sindikalnimi delovnimi pogodbami, in sicer: enega knjižničarja z opravljenim strokovnim izpitom (Marjan Pertot), knjižničarjevo pomočnico (Neda Cijak) in uradnico v odseku za zgodovino (Mira Ivašič). Vsi ostali so-trudniki oziroma nameščenci pa so zgolj honorarni. Vendar sta stalno honorarno nameščena samo dva (prof. Stanislav Kodrič) in čistilka (Marija Mi jot). Vsi o-stalj sotrudniki so občasni in jih sorazmerno v največji meri zaposlujejo trije omenjeni odseki. 6. PREDAVANJA. - Kot je znano in kot poročamo prav v teh dneh v našem dnevniku, je po dolgih letih NŠK organizirala ciklus predavanj «O UMETNOSTI NA SLOVENSKEM». 7. STIKI NŠK S SORODNIMI USTANOVAMI IN ORGANIZACIJAMI. — Povsem redne stike ima NŠK z vsemi zadevnimi bibliotekarskimi organizacijami v deželi F.-J.K. kakor tudi v državi. Predstavniki NŠK se redno udeležujejo vseh sklicanih sestankov teh ustanov in gojijo stike s predstavniki ostalih knjižnic v deželi, zlesti v Trstu. Seveda ima NŠK stalne stike s slovenskimi knjižnicami v matični deželi, zlasti pa z NUK — Narodno univerzitetno knjižnico v Ljubljani. V pripravi ie obisk odbornikov NŠK pri največjih knjižnicah v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. 8. PRISPEVKI IZ JAVNIH SREDSTEV. - NŠK v lanskem letu ni prejela običajnega pičlega prispevka deželne uprave, pičli prispevek vladnega komisariata pa je bil za 12,5 odst. nižji kot predlanskim, pač pa je lani prvič v 27 letih, prejela prispevek prosvetnega ministrstva izključno za nabavo polic. Žal so vsi prispevki namensko vezani, tako da NŠK ne zmore niti vseh izdatkov za osebje. TONE SVETINA Ta roman posvečam velikemu slovenskemu alpinistu, gorskemu vodniku in reševalcu Jožu ČOPU in njegovim prijateljem. Posvečam ga tudi dr. Klementu JUGU in vsem, ki so v Severni slent Triglava iskali svoje sanje in našli smrt. Ob 80-letnici Slovenskega planinskega društva. STEBER HREPENENJA Temine duha hranijo drzne s krvjo upanja, v prepadih začetka so skrite niti konca. Potujemo za sledjo svetlobe, k vrhovom gora, v noči neodkritih obal. Zazreti jih enkrat samkrat m umreti je bolje, kot jih nikoli videti. 1 Ni vedela, kdaj je sonce zdrsnilo s sinje ponjave neba proti robu šikarjastega skalovja. V steno so legle težke večerne sence. Od nekod zgoraj, kjer je slutila večni sneg ledenika in za njim vrh gore, je lil škrlatno vijoličast sij. Videla je krepkega moža, ki se je zavihtel v dolgo, ozko poklino, da bi premagal previs. Gledala ga je, kako se komaj opazno dviga. Z naraščajočo tesnobo je sledila roki, tipajoči za oprimkom. Nehote je krepkeje stisnila vrv v pesteh in noge so skušale najti trdnejšo oporo na skromni polici, od koder se je stena skoraj previsna, poganjala naravnost v nebo in odsekana padala nekaj sto metrov v globino. Tišina je krhko zvenela, v senceh je slišala votlo šumenje krvi in zamolkle udarce srca. Tesnoba je naraščala in z njo negotovost, ki je polzela vanju z vsakim metrom vzpona. Videla je, da ne more zabiti klina in da se s prostimi rokami ne more potegniti čez ogabno napeto goloto trebušastega previsa, polnega zlizanih skal in ostrih razjed, ki so snemale kožo s prstov in dušile upanje, da bi se pregolju-fai onkraj. Bala se je, da bo zdaj zdaj izgubil ravnotežje In padel. Pravzaprav se njemu kaj takega ne bi moglo pripetiti, in skoraj jo je postalo sram, da je o njem podvomila. Saj je edini človek, ki je dvestokrat preplezal to steno v vseh mogočih smereh brez nezgode. Nihal je, kot bi izgubljal ravnotežje. Udarec bo hud, Je pomislila. Nad njo je bilo dvajset metrov proste vrvi, spodaj pa le dva klina, ki bi težko prenesla sunek njegove teže v štiridesetmetrskem padcu. Od gledanja navzgor Jo Je bolel vrat, v noge so jo prijemali krči. On pa se ni premaknil nikamor. Roke so otipavale skalo s strastjo, kot se otrok oprijemlje materinih prsi. Motilo jo je, da ne kolne in ne kliče Marije. Ni se pogovarjal s seboj ne zbijal šal, ki bi pregnale neznosno napetost. Tako se je zlil s skalo in njenim odporom, da sta bila ne- nadoma oba eno. Zato si ga pri tem svečeniškem opravilu ni upala zmotiti niti z ohrabrujočo besedo. Končno bi bilo to tudi odveč. Zdaj, ko mora prestopiti mejo življenja in smrti, zdaj, ko kaže, da je konec poti, mora to opraviti sam. Poznala je občutke, ko človek ne more ne naprej ne nazaj, saj je tudi ona dostikrat vodila naveze v prvenstvenih smereh in mnogokrat se je zaplezala v nemogoče. Zgoraj je roka odkrhnila kamen. Švistnil je mimo nje v praznino kot ubit ptič. Nehote se je ozrla za njim. Tisoč metrov globoko pod njima se je na snežiščih lovil zelen mrak, čeprav je nebo nad njima še vedno krvavo rdelo. Naposled je le našel poklino. Zaslišala je udarce kladiva. Tanko je zvenelo jeklo, vse tanjši so bili zvoki, ko je poklina požirala klin. Ko je oponka tlesknila in je še vrv vpel vanjo, se je oddahnila in nekoliko sprostila napeto telo. Zazdelo se ji je, da se je loteva težka utrujenost, nemoč in rahla omotica. Naslonila je čelo na mrzlo skalo. Zaskrbelo jo je, kako se bo privlekla čez previse, balkone in gladke poči, ki so se vrstili drug za drugim. Pred desetem! leti se jih ne bi ustrašila. Sedaj pa so se ji poznala štiri leta vojne, ko ni zahajala v skale. Kaj ji pomagata volja in želja? Kaj znanje? In trma? • Zmanjkuje ji moči... Zdaj je še čas, da se obme. Kadar jo je gora zavračala, ji ni bilo nikoli nečastno umakniti se in poskusiti drugič. Ona se pravzaprav ni zagledala v ta orjaški osrednji steber, v njegov navpični in skoraj previsni raz, zgubljajoč se vse više in više v težavnejših skladih, prepleten z žilami redkih razpok. Zdelo se je, da ta steber nosi vso trdnost pošastne stene. Kakor orjaški jez je segal z enega konca dohne v drugega in zapiral mračni svod, kot bi bilo tu nenadoma konec sveta. Nič je ni mikalo, da bi v tem božanskem naročju pustila svoje življenje, da bi se njeno telo razbilo v globinah Cmega grabna, kjer bi jo za večno zasuli grušč in plazovi... in bi potem čas tekel naprej, ko da je nikoli ni bilo. Zakaj neki? Zaradi njene ali njegove nečimrnosti? Ali zavoljo njega, s katerim jo povezuje vrv usodno, bolj usodno, kot si to želita? Še vedno si ni bila povsem na jasnem, kaj ju združuje v svetu navpičnice in kaj razdružuje v dolini. Preveč sta si bila v nečem sorodna in hkrati premalo. Sedaj je čutila kot nikoli prej, kako sta si blizu in tudi čudno daleč vsaksebi. Kdove koliko sten sta preplezala skupaj in koliko vrhov osvojila. Kolikokrat sta reševala življenje drug drugemu, pa vendar se nista zbližala tako, kot sta na tihem pričakovala in kot so jima nekateri pripisovali... «Popusti vrv!» je zaslišala bolj utrujen kot ukazujoč glas. Se je mar že naveličal? Ali naj s krepko kletvico iztisne iz njega zadnje moči? Ne, saj ne obupuje on, temveč ona! Njej so začele presedati te nedostopne skale. Je mar s tujcem na vrvi? Kdove zakaj jo je peljal v ta svoj tolikokrat občudovani in prekleti steber... sicer se mu je sama ponudila. Zdaj je bila jezna, hkrati pa ponosna. Vrv je stekla. Počasi, božajoče je polzela skozi dlani. Videla ga je, kako se je potegnil tik pod ključno mesto previsne gredi in jo premagal. Ta človek je nor! Saj bi naskočil še nebo, vendar je nekoliko pozen, ko pa se je že srečal z Abrahamom. .. Izginil je za previsom. Ni ga mogla več videti. Samo pesem klinov jo je hrabrila. Razlegala se je po vsej steni kakor mogočna simfonija nemogočega in izzvenela v katedrali, kjer je narava v širjavo in višavo in globino razpostavila očarljive oblike svojih malikov. Nikoli se jih ni mogla nagledati in ni se jih naveličala, kot se ni naveličala njegove družbe. Ob njem se je počutila varno, kot da se ji ne bo in se ji ne more nič zgoditi. Samo kamen bi jo lahko ubil, če bi se utrgal v steni. Čeprav sta veliko plezala skupaj, mu ni mogla priti do dna. £nup iox auefs nqoi afynq »is ep ‘oiiostA ostbi az Bfs oj{ ‘fapz iaped uo a? tofu z opipoSz oq as feji iatapaAod aAazai ópoq as a? ‘oq taj epoj, ‘za? «!§ud Bfsoq ep ‘af mu Bfednez 'afiuiaz ejfUBiSBu po eSou baoi^aoi? efidois tu as .rouie3f ‘aLvopnis a poqaad ei «Bijszf AejdezAeJd »is feiiez ‘BiapaA tu fepas tpnj, (Nadaljevanje sledi) SMUČANJE VČERAJ V KITZBUEHLU Švicar R. Collombin prvi v smuku za SP Italijanski predstavniki na častnih mestih . KITZBUEHL, 26. — švicarski smučar Roland Collombin je zmagal danes v smuku, veljavnem za svetovni smučarski pokal, ki je bil na sporedu v avstrijskem kraju Kitzbuehl. 3.500 metrov dolgo progo je prevozil v 2’03”29 in je na cilju le za malo prehitel Italijana Giuliana Bessona in Stefana Anzija, ki sta dosegla enak čas, kar je precej redko pri smuku. Dobro se je odrezal tudi Gustav Thdni, ki se je uvrstil na enajsto mesto. Lestvica smuka: 1- Roland Collombin (Švi.) 2’03”29 2. Giuliano Besson (It.) in Stefano Anzi (It.) 2.03”47 4. Herbert Plank (It.) 2.04”36 5. Franz Klammer (Av.) 2.04”81 6. Walter Vesti (Švi.) 2.04”91 7. Josef Walcher (Av.) 2.05”03 8. Josef Ferstl (Fr.) 2.05” 19 9. Werner Grissmann (Av.) 2.05”30 10. Bob Cochran (ZDA) 2.05”38 Po tem tekmovanju je lestvica taka: L Roland Collombin (Švi.) 140 2. Franz Klammer (Av.) 122 3. Piero Gros (It.) 120 4. David Zvvilling (Av.) 95 5. Ervvin Stricker (It.) in Hans Hinterseer (Av.) 87 7. Gustav Thbni (It.) 80 8, Herbert Plank (It.) 66 9- Christian Neureuther (ZRN) 65 10. Reinhard Tritscher (Av.) 59 ODBOJKA V 1. italijanski moški odbojkarski ligi je v Trstu Are Linea premagala Minelli s 3:2 (15:7, 12:15, 14:16, 15:11, 15:8). * * * V moški C ligi je v svoji letos najboljši tekmi Kras sinoči pred Polno nabrežinsko dvorano premagal Ceseno s 3:1 (15:7, 15:10, 2:15 m 15:11). j * # * Breg je sinoči v ženski C ligi v Foljanu (predvsem zaradi slabega sprejemanja prvih žog in neučinko-vitega bloka) doživel poraz. Pre-niagal ga je Corridoni s 3:1 (13:15, 15:7, 15:5 in 15:4). * * * . V JL moški odbojkarski diviziji je sinoči v Trstu Bor premagal Are Lineo s 3:1 (15:9, 15:2 13:15, 15:12). V drugi tekmi tega tekmovanja je v Vidmu goriški Dom odpravil H Pozzo s 3:1 (15:3, 5:15, 15:10 in 15:10). \ četrtfinalu kvalifikacijskega šahovskega turnirja za ,dijske igre v Helsinkih leta 1952 (levo) in svetovno prvenstvo v ko lesarskem krosu leta 1955 zelo lepo izdelane. Istega leta je izšel tudi blok. Leto kasneje je izšel še en blok, ki je pa le pre-tiskani blok iz prejšnjega leta. Nove serije znamk, ki so izšle ob priliki «Nemškega rjavega traku», so prišle v javnost še leta 1938, 1939, 1940, 1941, 1942, 1943, 1944. Leta 1944 je izšla tudi najlepša znamka te vrste: prikazana je kobila z žrebičkom. Vidno mesto ima v športni filateliji tudi hamburški konjski derbi. Leta 1939 je ob priliki 70-letnice tekmovanja izšla prva znamka za 25 + 50 pf. Leta 1940 je izšla druga znamka, tej sta pa sledili leta 1941 in 1942 še dve. Vse tri znamke imajo isto vrednost in sicer 25 + 100 pf. Leta 1941 se je poštna uprava spomnila na veliko nagrado mesta j samostojna poštna uprava v deželi Berlin, Izšla je znamka za 25 + 50 Saar. Leta 19-19 sta izšli dve znam- pf. Leta 1943 in 1944 pa sta izšli še dve seriji po dve znamki, ob priliki velike konjske nagrade na Dunaju. Ostalih športnih znamk ni veliko. Leta 1938 so izšle štiri znamke ob priliki 16. športnih telovadnih iger v Bredlavii. Prikazani so mestni spomeniki. Leta 1939 je bila na sporedu na dirkališču Niirburgring velika avtomobilska nagrada. Izšla je serija pretiskanih znamk, na katerih so prikazani stari avtomobili. Ta serija je izredno lepa in slikovita. Leta 1939 je izšla serija dvanajstih znamk v čast poštnih uslužbencev. Na znamki za 15 + 10 pf. so prikazane športne igre poštarjev. Znamka je zanimiva, saj prikazuje ženski met kopja. Leta 1942 so bile v Nemčiji športne igre organizacije SA (1 znamka); leta 1944 pa je bil v Innsbrucku sedmi turnir v streljanju. Na dveh znamkati sta prikazana nemški vojak ter domačin s staro puško. Ob zaključku torej lahko rečemo, da športna uprava Reicha ni prikazala velike iznajdljivosti pri izbiri poštnih motivov, a da so kljub temu znamke (tudi tiste, ki so izšle tik pred koncem vojne), na zavidljivi tehnični ravni. POSARJE Po drugi svetovni vojni so skušale posebno francoske zasedbene sile čimbolj odtujiti dežele pod njeno oblastjo od ostale Nemčije. Zaradi tega je začela leta 1947 poslovati ki ob priliki «Dneva konja». Prva prikazuje konje na paši, druga pa konje med skokom čez živo mejo. Leta 1952 in 1956 sta izšli dve olimpijski seriji. Prva (nosilec bakle in lovor na zemeljski obli) je izšla ob priliki olimpijskih iger v Helsinkih, druga pa (olimpijski krogi, in kip zmage) za Melbourne. Leta 1955 je bilo v Querfeldeinu svetovno prvenstvo v kolesarskem krosu. Izšla je znamka za 15 f., na kateri sta prikazana kolesar in bt-nica tekmovanja. Leta 1958 so praznovali šeststoto obletnico nemških telovadnih iger. Izšla je znamka za 12 f. Vse omenjene znamke jasno prikazujejo vpliv francoskega sloga in pojmovanja o lepoti znamk. WORTTEMBERG Tudi v tej deželi so francoske okupacijske oblasti izdale med leti 1947 in 1949 52 posebnih znamk in en blok. Med temi znamkami je leta 1949 izšla tudi športna serija dveh znamk, ob priliki nemškega smučarskega prvenstva v Isnyju. Na dveh znamkah je prikazana zasnežena pokrajina. DEUTSCHF SKIHEISnUStmFUK 19H/d9 fcr-»trn » -, * _ àUMkfclttlir * H llW I IB WUrttemberg v francoski okupacijski coni: nemško smučarsko prvenstvo leta 1948 Uradnlitvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan> V SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din PoStni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 27. januarja 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» - DZS. Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri og'asnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska PO ENEM LETU OD PODPISA PANSKEM SPORAZUMA INDOKINA PRED DILEMO: MIR ALI TOTALNA VOJNA Silen topniški napad osvobodilnih sil na kamboško prestolnico Diverzantska politična akcija saigonskega režima SAIGON, 26. — Južnovietnamska vlada (Van Thieuova administracija) je danes predložila, naj bi Južni in Severni Vietnam sklenila pogodbo o nenapadanju ter za ureditev normalnih odnosov med Hano-iem in Saigonom. Predlog je sporočil javnosti juinovietnamski zunanji minister Viong Van Bac na tiskovni konferenci, kjer je izjavil, da je pripravljen, da se sestane z severnovietnamskim zunanjim ministrom ali z drugimi visokimi ha-noiskimi funkcionarji vsak čas in kjerkoli. Južnovietnamski minister je dodal, da bo njegova vlada napravila vse kar je mogoče, da bi prišlo do miroljubne rešitve spora. Na kraju je še dodal, da upa, da bo Hanoi odgovoril pozitivno na ta predlog. Pri presojanju te politične poteze Južnovietnamske vlade je treba u-poštevati številna dejstva, oziroma najnovejše razvoje v političnem položaju indokitajskega ozemlja. Kot je znano, Severni Vietnam in začasna revolucionarna vlada v Južnem Vietnamu zastopata stališče, da mora Saigon izvajati določila pariškega sporazuma, kar pa se do sedaj še ni zgodilo. Saigonski režim se otepa izvajanja tega sporazuma posebno glede osvoboditve DISKRIMINACIJA Italija velja v svetu za konfesionalno deželo in kot dokaz danes vsi navajajo plamtenje strasti ob pripravah za referendum za ukinitev zakona o razporoki. Kljub temu pa nova davčna reforma podpira pare, ki živijo more uxorio*, čeprav niso poročeni, in zatira zakonske pare. Kako? Pri zakoncih lahko le mož odšteje od davka 36 tisoč lir kot družinski poglavar, pri neporočenih parih pa lahko to storita moški in ženska, ker sta vsak poglavar svoje družine. Ni nam do moralističnih pridig, smešm pa je vsekakor, da davčna reforma podpira pare, ki so jih še pred nedavnim psovali z «javnimi prešuštnikh. KUPEC ZA ŠOTOR NA KM 101 Neki milanski industrijec je ponudil OZN, kairski in tela-vivski vladi simbolično vsoto, da bi odkupil «šotor miru», v katerem so podpisal sporazum za umik izraelskih čet v notranjost Sinaja. Podjetnik bi rad podaril šotor družini Kennedy kot poklon boju za mir bratov Johna in Roberta Ken-nedyja. «celovitosti» vietnamskega ozemlja, ki ga je spravila v ospredje zasedba Paracelskih otokov. Medtem sporočajo iz Phnom Penila, da je topništvo osvobodilnih sil že tretjo noč bombardiralo južne in jugozahodne četrti kamboškega glavnega mesta. Po podatkih Lon Nolovega režima so zabeležili šest mrtvih in 22 ranjenih. V zadnjih dveh dneh je padlo na mesto več kot 150 granat, ki so povzročile več kot dvesto žrtev. Lon Nolovo letalstvo je izvedlo včeraj 68 akcij, toda ni se mu posrečilo, da bi razbilo topniške postojanke, ki bombardirajo mesto. Po zadnjih podatkih osvobodilne sile razpolagajo na južni fronti s tremi ali štirimi 105 milimetrskimi topovi, ki so jih odvzele vladnim četam. Razpolagajo tudi z velikimi količinami municije. Položaj se je v zadnjih urah še poslabšal. Na rezidenčne četrti mesta je padlo 83 izstrelkov težkih topov ameriške izdelave. Bombardiranje je trajalo uro in pol ter je povzročilo velik preplah med prebivalstvom, ki se je zateklo v o-srednje dele mesta. Zdi se, da so oddelki osvobodilne vojske oddaljeni le nekaj kilometrov od središča mesta. Južnovietnamske oblasti so sporočile, da so vietnamske osvobodilne sile streljale na transportno letalo s katerim se je peljal poveljnik južnovietnamske mornarice. Letalo je baje zadel izstrelek «sam —7», toda pilotu se je posrečilo, da je pristal na saigonskem letališču. in kulturne dediščine na vseh področjih kulturnega izživljanja: arhitektura, obrtništvo, glasba, likovne umetnosti, književnost, lastna in družinska imena, krajevna imena in drugo. Jugoslovanski predstavnik je še poudaril, da je treba omogočiti po-polen razvoj narodnih manjšin ter preprečiti njihovo asimilacijo z u-stanavljanjem otroških vrtcev in šol vseh vrst ob vsestranski podpori oblasti. Predstavnik SFRJ za zaščito narodnih manjšin ŽENEVA, 26. Na konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi je v okviru tretje komisije, ki se ukvarja med drugim tudi z vprašanji kulture, predstavnik jugoslovanske delegacije poudaril tesno povezanost med problemom narodnih manjšin in vprašanjem varnosti in sodelovanja na evropski ravni. Jugoslovanski predstavnik je dejal, da skoraj ni evropske dežele, ki ne bi imela v svojih mejah narodnih manjšin, katerih pravične zahteve pa niso bile še uveljavljene. Da bi se pravično rešilo to vprašanje v duhu sodelovanja med prizadetimi državami, je treba zagotoviti tem narodnim manjšinam pravico do samostojne narodne o-sebnosti, do nemotene uporabe lastnega jezika (polnopravno z jezikom večine), ohranitev lastne duševne Brandt na obisku v zahodnem Berlinu BERLIN, 26. — Zahodnonemški kancler Willy Brandt bi moral odpotovati danes v zahodni Berlin, kjer bi obiskal nekega sociald no-kratskega poslanca, ki je bolan. Pravijo, da bo Brandt obravnaval pri svojem obisku v zahodnem Berlinu vprašanje odnosov med obema delbma nekdanjega nemškega glavnega mesta, med drugim tudi v zvezi z vprašanji, ki so nastala zaradi poostrene kontrole vzhodne Nemčije na cestah, ki peljejo v Berlin. J ------------I....Tl........................................ NAJHUJŠA NESREČA VZGODOVm TURŠKEGA LETALSTVA «Fokker» se je zrušil pri Izmiru 61 mrtvih in 11 ljudi hudo ranjenih Vzroki nesreče niso še ugotovljeni, domnevajo pa, da gre za okvaro na kolesih V okviru preiskave e ugrabitvi Paula Gettyja III. so rimski policijski agenti včeraj zaplenili avto, s katerim naj bi ugrabili vnuka najbogatejšega človeka na svetu. V avtu so agenti našli samokres s slepimi naboji in usnjen bič. Jutri bodo avto pregledali agenti znanstvenega oddelka. Na sliki: Paul Getty z materjo Gail Harris zapušča rimsko kvesturo po petkovem zaslišanju IZMIR (Turčija), 26. — Pri Izmiru se je danes pripetila najhujša nesreča v zgodovini turškega letalstva. Takoj po vzletu se je zrušilo letalo fokker-F 28 turške letalske družbe THY, na katerem je bilo 73 potnikov in članov posadke. Vesti o številu žrtev so še netočne in protislovne: po nekaterih virih naj bi v nesreči izgubilo življenje 61 ljudi, po drugih 62, po nekaterih pa celo 68. Med ponesrečenci naj bi bili trije ali štirje tuji državljani. Fokker, ki je letel na progi Izmir-Istanbul, se je zrušil takoj po vzletu. Ker je civilno letališče zaprto zaradi popravil, je letalo vzletelo z vojaškega letališča. Vzroki nesreče niso bili še ugotovljeni. Po nekaterih očividcih je bilo letalo le nekaj desetin metrov visoko, ko se je nepričakovano nagnilo, treščilo na tla in se vnelo. Ena od možnih domnev je, da je bilo eno od koles blokirano ob trenutku vzleta. Po drugih pričevanjih pa naj bi letalo eksplodiralo v zraku in se zato zrušilo. To naj bi potrjevalo domnevo sabotaže, kar pa turške oblasti odločno zanikajo. Podatki o številu smrtnih žrtev so še vedno netočni, čeprav se je letalo zrušilo ob 6.07 po srednjeevropskem času. Ugotovljeno naj bi bilo le, da je bilo na letalu 73 ljudi. Po podatkih policije je v nesreči umrlo 61 ljudi, 11 jih je hudo ranjenih, eden pa se je rešil brez praske. Po drugih virih naj bi bilo 62,65 ali celo 68 mrtvih, sedem ljudi hudo ranjenih in eden nepoškodovan. Med mrtvimi so trije ali štirje tuji državljani. Dva sta Američana, eden je baje nemške na- olitičnih jetnikov ter še prav po-;bej ustanovitve političnega orga-a v katerem bi bila zastopana jdi poleg političnih sil saigonske-a režima in začasne revolucionar-e vlade tudi tako imenovana «tret-i sila». Kot nalašč je saigonski režim do-il v zadnjih dneh dober adut, ki » spravil v zagato severne Viet-amce in seveda tudi južnoviet-amsko začasno revolucionarno vla-o. Gre za nedavne dogodke na tokih Paracel, ki so jih zasedli iitajci. Ti otoki so baje nekoč pri-adali Vietnamu, toda lastijo si jih idi Kitajci, Filipinci in drugi. Za-2dba otočja Paracel je povzročila recejšnjo krizo, ker Južni Vietnam ahteva od Hanoia ter posredno tu-i od začasne revolucionarne vlade dločno stališče, se pravi naj se ianoi izreče, kot del vietnamske-a ljudstva proti zasedbi dela na-odnega ozemlja. Do sedaj Hanoi še i zavzel stališča glede tega vpra-anja. Zelo verjetno se bo stanje bližnji bodočnosti še zaostrilo, ar pa utegne speljati vode na aigonske mline. Iz nekaterih virov se je zvedelo, a namerava Hanoi vzpostaviti normalne diplomatske odnose z ZDA. ’obuda spada v okvir splošne težje po pomiritvi v tem delu Jugo-zhodne Azije. Verjetno ta pobu-a ni bila všeč saigonski admim-traciji, ki je v zadnjem času iz-ubila dobršen del ameriške pomo-i (ki je v glavnem šla v korist užnovietnamskih bogatašev). Ne-iadoma pa se je Saigon spomnil vojih severnih bratov ter jim po-iudil spravo. To spravo pa jim po-iuja v trenutku, ko bi moral Ha-ioi izreči svoje stališče glede za-edbe otokov Paracel s strani ki-ajskih oboroženih sil. Severni Viet-lamci ne morejo seveda obsoditi Citajcev, ker so v marsičem od-risni od njih, na drugi strani pa udi ne morejo sprejeti sklepa, da ie odrečejo suverenosti nad omejenimi otoki. Prav v teh političnih razmerah ie saigonski režim čuti močnejše-;a. Noče popuščati glede bistvenih lahtev o prenehanju sovražnosti na Jugu, vztraja pa pri zahtevi, ki naj ji ščitila celovitost vietnamskega mzemlja. Verjetno se bo saigonski režim uštel pri tem svojem političnem nastopu. Gotovo je, da vit-namsko ljudstvo mora predvsem u-rediti svoje notranje zadeve, obnoviti gospodarstvo, ki je bilo uničeno v večdesetletni vojni ter se šele m koncu sanimati za ' ..........iiuiiii.annulli............................... OBISK JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA V INDÙ! Tito in Giri za izpolnjevanje sklepov konference neuvrščenih na vrhu v Alliru Predsednik SFRJ se je včeraj sestal s premieram Šri tanke Sirimavo Bandaranaike NOVI DELHI, 26. — Predsednik repubhke Indije Giri je sinoči priredil slovesno večerjo v čast predsednika Tita in njegove soproge. Na večerji so bili vsi člani spremstva jugoslovanskega predsednika, z indijske strani pa podpredsednik republike Patak, premier Indirà Gandi, zunanji minister Sing, predsednik vseindijskega nacionalnega kongresa dr. Sharma in drugi člani vlade, poslaniki in ugledne osebnosti javnega in političnega življenja. V zdravici je predsednik Giri pozdravil Tita kot velikega svetovnega državnika, pobudnika gibanja neuvrščenih, neutrudnega borca za mir in mednarodno sodelovanje, velikega humanista, rodoljuba, ki je svoje življenje posvetil borbi proti tlačenju slabih in obrambi suverenosti in neodvisnosti svoje dežele. «Nebrujeva nagrada za mednarodno razumevanje je priznanje vaši modrosti, hrabrosti in predvsem vaši humanosti,» je poudaril Giri. Indija in Jugoslavija, ki ju povezujejo isti ideali neuvrščenosti in miroljubnega sožitja, sta se po besedah Girija, neutrudljivo borili proti razdelitvi sveta na bloke, proti napadalnosti, proti rasizmu in kolonializmu. Giri je kot Tito na odgovor na zdravico izrazil zaskrbljenost zaradi napetosti v nekaterih delih sveta, posebno na Bližnjem vzhodu, kjer se kriza lahko reši edino z umikom Izraela z vseh zavzetih ozemelj in s priznanjem za konitih pravic palestinskega ljudstva. Giri je poudaril, da je v sedanjem svetovnem položaju postala akcija neuvrščenih, ki morajo nujno pričeti z izvajanjem sklepov, sprejetih na konferenci na vrhu v Alžiru, še bolj pomembna. Predsednik Giri je poudaril, da Indija posebno ceni nasvete Jugoslavije razvitim državam v Evropi, naj «ne ustvarjajo eksplozivnega kluba bogatih in naj na obrnejo hrbta o-gromni večini človeštva.» Tito je V odgovor na zdravico vprašanja med drugim poudaril, da so dogod- ki na Bližnjem vzhodu dokazali, da je vsak spopad nevaren svetovnemu miru. Prav tako nobeno od med-rodnih vprašanj ne more biti omejenega pomena. V tej zvezi je omenil položaj v mednarodnih gospodarskih odnosih, kjer so se pojavi' 11 tako zapleteni problemi s takimi posledicami, ki zahtevajo nujno a-nalizo in hitro reševanje z udeležbo vseh držav, razvitih in v razvoju. Dejavnost neuvrščenih mora biti po besedah Tita v bodoče še bolj intenzivna. Ne smemo dovoliti polovične rešitve, ker take rešitve ustvarjajo nove komplikacije. Prav tako se ne sme dopustiti izigravanje doseženih sporazumov. Predsednik Jugoslavije je poudaril nujnost izvajanja sklepov, sprejetih na konferenci na vrhu v Alžiru in dejal, da morajo biti neuvrščene države stalni aktivni dejavnik na mednarodnem prizorišču za ohranitev miru, varnosti in napredka v mednarodnem sodelovanju. Glede indijsko - jugoslovanskih odnosov, ki se uspešno razvijajo, je Tito dejal, da še vedno niso izkoriščene vse možnosti za razširitev sodelovanja na vseh področjih, posebno na gospodarskem. Sedanji razgovori z Indirò Gandi so ponovno potrdili podobnost pogledov. «Indija in Jugoslavija se bosta tudi v bodoče skupno z ostalimi neuvrščenimi neutrudljivo zavzemali za u-resničenje skupnih smotrov,» je zaključil Tito. Predsednik republike je bil danes dopoldne s soprogo častni gost na veliki paradi v Novem Delhiju ob 27-letnici indijske republike. Po paradi je Tito v svoji rezidenci sprejel predsednico vlade Šri Lanke gospo Sirimavo Bandaranaike, ki jo je po razgovorih skupno z njeno hčerko in sinom zadržal na kosilu. Med razgovori, ki se jih je udeležil tudi zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Miniò, sta Tito in Ban daranaike izmenjala misli o vprašanjih skupnega interesa, posebno o razvoju mednarodnega položaja in nadaljnji aktivnosti neuvrščenih. Popoldne je bil Tito s soprogo gost na velikem sprejemu v vrtu predsedniške palače. Na tem tradicionalnem sprejemu v čast dneva republike je bilo okrog 6.000 povabljenih, ki so nenehno defilirali mimo predsednika Girija in njegovih gostov in jih pozdravljali na tradicionalni indijski način z lahnim poklonom in sklepanjem rok. Med tem so gostje skoraj uro in po1 gledali živopisne tradicionalne indijske igre. Nocoj je Indirà Gandi v svojem domu priredila večerjo v čast predsedniku Titu in njegovi soprogi in gospe Bandaranaike. Med večerjo so se razgovarjali o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o akcijah neuvrščenih. B. B. Kuvajtska delegacija v Sovjetski zvezi KUVAIT, 26. - Kuvajtska vojaška delegacija je v teh dneh v Sovjetski zvezi. Kot piše dnevnik «Al Rai» se delegacija zanima za odkup najsodobnejših lovskih letal In bombnikov, ki jih proizvajajo v Sovjetski zvezi. Kuvajtski tisk poroča, da bo v prihodnje sovjetska vojaška delegacija obiskala to a-rabsko deželo. SEUL, 26. — Severna Koreja je danes odbila predlog, ki ga je prejšnji teden napravil južnokorej-ski predsednik Park Čung-Hee o pogodbi o nenapadanju med obema državama. Severna Koreja je zavrnila ponudbo, ker meni, da bi njen podpis zavlekel v nedogled združenje obeh Korej. Južnokorej-ske oblasti trdijo, da Severna Koreja namerava še vedno zasesti južni del otoka. rodnosti o četrti domnevni žrtvi pa ni bilo še mogoče izvedeti ničesar. Letalo fokker so imeli doslej za najbolj varno in najbolj moderno turboreaktivno letalo. Gradijo ga na Nizozemskem, opremljeno pa je z dvema turboreaktivnima letaloma rolls-royce. Doslej so ga imeli za tako varno letalo, da ga je tudi nizozemska kraljica izbrala za svoje osebno letalo, njenemu zgledu pa so sledili tudi številni tuji državniki. No nesreči v Turinu in današnji v Izmiru je fokkerjev sloves verjetno znatno upadel. Kaže pa, da strokovnjaki ne krivijo zaradi nesreč letalo, pač pa v prvi vrsti pomanjkljive varnostne naprave številnih letališč. « Mapa Vinlanda ponarejena NEW HAVEN, 2. - Vse kaže, da je mapa Vinlanda, ki je od leta 1965 v arhivu univerze Yale, ponarejena. Sestavili naj bi jo v tem stoletju in ne v 15. stoletju, kot so mislili doslej izvedenci. Vinland je normansko ime za del Severne Amerike, ki jo je okrog leta 1.000 odkril Viking Leif Eriks-sonx in ustreza približno ozemlju današnjega Massachusettsa. Mapa je bila odkrita leta 1957, osem let pozneje pa jo je neznanec podaril univerzi Yale. Če bi bila avtentična bi neizpodbitno dokazovala, da so Vikingi dobro poznali severnoameriški kontinent, še preden se je Kolumbu sploh sanjalo o njem. Da je mapa ponarejena, je ugotovil raziskovalni oddelek podjetja McCrone. V kristalni strukturi črnila, s katerim je bila zarisana mapa, so izvedenci zasledili titanov bioksid, ki so ga začeli up»rablja-ti šele p» letu 1920. Plaz tožb proti ženskam ki so splavile podlagi člena 546 kazenskega zakonika, ki kaznuje z zaporno kaznijo, ženske, ki so privolile v splav. Kaže, da nameravajo soditi vsaki od 263 obtoženk posebej, kar bo prekomerno zaposlilo vsaj za Hve leti osebje tridentinskega sodišča. Plaz obvestil o sodnem postopku je posledica aretacije tridentinskega zdravnika Renza Zorzija. Le-ta je bil aretiran februarja lani, ko so sprejeli na zdravljenje v bolnišnico njegovo pacientko, ki je splavila. Po aretaciji je policija zaplenila v zdravnikovi ordinaciji klinične sezname 263 jevo pomočjo. Kaže. da obtoženke ne pacientk, ki naj bi splavile z Zorzi-stanujejo samo na Tridentinskem pač pa, da je med njimi veliko tujih državljank, predvsem Avstrijk, Nemk in Švicark. Zaradi neredov po Covellijevem zborovanju v Milanu Obsojeni pripadniki milanskih levičarskih izvenpariamentarnih organizacij MILAN, 26 — Pred milanskim kazenskim sodiščem se je danes zaključil proces s hitrim postopkom proti osmim pripadnikom levičarskih izvenpariamentarnih organizacij, ki so bili aretirani med neredi po zborovanju misovskega poslanca Covellija na Trgu Duomo. Sodišče je obsodilo šest obtožencev na deset dni ječe zaradi nedovoljene posesti palic in franco-zov, dvema pa je prizaneslo, ker sta bila še mladoletna. Vse je obsodilo nadalje na plačilo sodnih stroškov, a jim je suspendiralo kazen. Javni tožilec dr. Fiasconaro je v svojem govoru poudaril, da pričevanja zaslišanih policijskih a-gentov niso prepričljiva, kljub temu pa je zahteval obsodbe zaradi posesti palic in francozov. Odvetniki pa so zahtevali oprostitev obtožencev ob upoštevanju fašističnega nasilja, ki je vladalo v nedeljo v Milanu, in neprepričljivosti policijskih poročil. Zanimivo je pri vsem tem, da so se v mrežo policistov ujeli le pripadniki levičarskih organizacij, čeprav so nerede in nasilja sprožili fašistični pretepači. Merkurjeva površina je zelo valovita PASADENA, 26. — Vse kaže, da je Merkurjeva površina zelo valovita. Tako trdijo ameriški astronomi, ki so šest mesecev študirali najmanjši planet našega sončnega sistema z orjaškim radioteleskopom. Po mnenju znanstvenikov naj bi bilo na Merkurju tudi veliko žrel u-gaslih vulkanov podobnih Luninim, katerih premer meri okrog 50 km. Višinska razlika med dolinami 'n hribi pa znaša okrog 1.300 metrov. Domneve ameriških strokovnjakov bo potrdila ali zavrnila avtomatska postaja mariner, ki bo prispela v bližino Merkurja konec marca. Sonda bo prva postaja, ki bo posnela fotografije najmanjšega planeta, tako majhnega, da je bil problem «zadeti ga» z radijskimi signali enakovreden problemu zadeti s puško kovanec na razdalji 16.000 km. Odprt v Ženov! salon industrijskega vozila ŽENEVA, 26. — Danes so v Ženevi odprli mednarodni salon industrijskega vozila, na katerem razstavlja 872 tovarn 24 držav, med katerimi Italija. Vse kaže, da petrolejska kriza ni prizadela tega področja avtomobilske industrije, pač pa je še pripomogla k znatnemu razmahu. Dokaz je, da so morali prireditelji zavrniti prošnje številnih industrij-cev, ker ni bilo dovolj razstaviščne-ga prostora za vseh. ■llilllliilivniiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiuuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii inni MiiiiiiiiiH OBTOŽENI SO BILI ZVODNIŠTVA S TISKOM Stroge zaporne kazni direktorjem pornorevij Obsojeni so bill Attilio Battistini (Men), Cesare Vacehelli (Bop). Anton Mario Mačehi (Cinesex) in Stefano Surace (Ore della Selliniana) TRENTO, 26. — Namestnik držav nega pravdnika v Tridentu dr. Agnoli je sklenil tožiti 263 žensk na FIRENCE, 26. — Danes se je v tem mestu zaključil pred kazenskim sodiščem proces proti štirim odgovornim urednikom pornografskih revij, ki jih dolžijo zvodništva s pomočjo tiska. Sodniki so spoznali obtožence za krive in jih obsodili na stroge zaporne kazni, poleg tega pa so jim za dve leti prepovedali časnikarsko udejstvovanje. Najstrožjo kazen so prisodili odgovornemu uredniku revije «Men» Attiliu Battistiniju (štiri leta in sedem mesecev ječe, ter 750 tisoč lir globe). Cesare ju Vacchelliju, odgovornemu uredniku revije «Pop», Antonu Mariu Macchiju («Cinesex» in «Superlesbo») in Stefanu Sura-ceju («Ore della Settimana») pa so prisodili tri leta in tri mesece za- sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave Cremcoffè praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja Cremcaffe Vam daje vedno vse najboljSe PRIMO ROVIS RIM, 26. — Jutri bo v Italiji, kot v vseh drugih evropskih in neevropskih državah «mednarodni dan gobavcev». Manifestacijo prireja vsedržavno združenje prijateljev gobavcev, ki ima sedež v Bologni, da bi opozo-DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 • 750.575 rilo Italijansko javnost na vprašanje teh zapostavljenih bolnikov. PRAŽARNAi UL PIGAFETTA 6/1 • Tel. 820.747 • Industrllske cona PUNTO FRANCO VECCHIO SkladiKe 10 - Tel 29.210 pora in 550 tisoč lir globe. Zaradi izkoriščanja prostitucije pa so sodniki obsodili drugih pet oseb (dva Francoza. Grka in dva Italijana) na zaporne kazni od e-nega leta in štirih mesecev ječe do Štirih let in šestih mesecev ječe. Vsem devetim obsojencem so sod niki priznali pravico do začasne svobode, ker so vložili priziv. Dogodek, ki je privedel obtožence pred sodišče, se je pripetil v začetku decembra, ko so orožniki vdrli v stanovanje Francozov, kjer so zaplenili kopico pornografskega materiala in odkrili kartoteko, ki je bila dobro založena z imeni. U-gotovili so nadalje, da so bila to imena ljudi, ki so oglašali v posebnih rubrikah omenienih revij («Annunci blu», «Cuori solitari» in podobnih) in iskali priložnostnih prijateljev. Od tod obtožba odgovornim urednikom: zvodništvo s pomočjo tiska. Javni tožilec je zahteval za obtožence znatno strožje kazni, bra nilci pa so zagovarjali tezo, da prekršek zvodništva s pomočjo tiska sploh ne obstaja. Svojo tezo so utemeljili s trditvijo, da je obtožnica generična, zlasti pa z ugotovitvijo, da je to prvi proces zaradi takega prekrška, celo, da je to prvič, da se ta prekršek pojavi v italijanski sodnijski praksi. Sodniki niso bili njihovega mnenja. Reševanje slovenskih vprašanj (Nadaljevanje z 2. stiani) bene šole ter 3 milijone in pol za nakup slovenskih knjig, oziroma za razširitev slovenske sekcije občinske knjižnice. Zelo ostro — in ne povsem umestno — pa je polemiziral glede obtožb, da se razbija sindikalna enotnost z ustvarjanjem novega slovenskega šolskega sindikata. V tej zvezi je dejal, da noče govoriti o stvari sami, temveč, da hoče pojasniti koncept enotnosti, ki po njegovem mnenju vodi v eno samo partijo. Nadalje je govoril o primeru športnih društev in dejal, da tisti, ki govorijo o škandalu, kadar se ustvarja nov — pa čeprav odvečen sindikat — istočasno naredijo vse, da se razbije enotnost slovenskih športnikov. Prav tako ostro polemičen je bil glede odnosov Slovenske skupnosti do drugih političnih sil in zaključil, da je Slovenska skupnost že izbrala svojo pot, ki jo vidi v sodelovanju leve sredine. Dolhar je nato še govoril o prepovedi pouka slovenščine v videmski pokrajini, o kraških rezervatih in o nekaterih konkretnih obvezah tržaške občinske uprave. Zaključil je, da se slovenska manjšina bori tudi za svobodo in demokracijo vseh, kadar zahteva izpolnjevanje osnovnih demokratičnih pravic za sebe. Zelo dolg govor je imel pokrajinski tajnik in načelnik demokrist-janske skupine Rinaldi, ki je posvetil še zlasti posebno pozornost vprašanju slovenske manjšine. Ko je obravnaval politični okvir koalicije, je dejal, da sedaj potekajo pogajanja v devinsko - nabrežinski občini in da se zavedajo resnih obstoječih težav. Ko se sproži mehanizem nezaupanja, je stvari zelo težko popraviti. Toda treba se je zavedati, da bi kakršnakoli drugačna rešitev kot levi center imela resne politične posledice na pokrajinski ravni in za sodelovanje na splošno. Sedanja koalicija je omogočila demokratičen razgovor in sodelovanje dveh skupnosti slovenske in italijanske, njeno razbitje pa bi nujno pomenilo raz-krojevanje na dva nacionalno o-barvana pola. Glede slovenske manjšine pa je v drugem delu svojega govora Rinaldi ugotovil, da je bila dosežena širša enotnost pogledov in da obstaja določena enotnost glede reševanja teh vprašanj yseh strank ustavnega loka. V tej zvezi je še posebej vprašal načelnika liberalne skupine za njih stališče. Rinaldi je nadaljeval, da je leva sredina za globalno zaščito in teži k sprejemu ne samo enega globalnega zakona, temveč k sprejemu zakonov na različnih ravneh, k odobritvi upravni!) sklepov na ravni vlade, dežele in krajevnih ustanov. Govoril je tudi o zahtevi, da mora dežela posredovati v Rimu glede zakonske zaščite. Rinaldi je obsežno govoril o mednarodni vlogi Trsta in v tej zvezi dejal, da so v odnosih z Jugoslavijo obstajale določene težave in izrazil željo, da bi bile čimprej odstranjene. Zato je pozdravil vest, da bo dežela v kratkem uradno obiskala Slovenijo. Rinaldi je podčrtal, da se bodo okrepili tudi stiki na ravneh krajevnih uprav in občin s Slovenijo in Hrvaško. Na vsak način je treba iti naprej po tej poti, saj so interesi skupni. Obstaja volja, da se naredi nove korake, ker drugače obstaja tudi nevarnost nazadovanja Zanimiv je bil poseg Rinaldija glede referenduma. Ugotovil je, da se ni bilo več mogoče referendumu izogniti, ker gre že za vprašanje svobode in demokratičnih pravic. Zelo oster je bil do fašistov in je dejal, da se morajo vsi zavedati, da Krščanska demokracija ni šla nikoli in ne bo šla nikoli skupaj s fašisti ter da zato tudi ne sprejema pozivov na križarsko vojno. Krščanska demokracija ima avtonomno stališče in bo naredila vse, da bo referendum vprašanje svobodne in omikane izbire državljanov glede razporoke. Pomemben je bil tudi odstavek, v katerem je obravnaval odnos do komunistične in liberalne opozicije in ko je govoril o avtonomiji obstoječe večine. Rinaldi je nato tudi zelo dobro govoril o programskih obveznostih tržaške občine. Načelnik liberalne skupine Zimo-lo je glede vprašanja slovenske manjšine in njenih pravic dejal, da se liberalna stranka oslanja na oksfordsko izjavo o spoštovanju pravic nacionalnih skupin in to glede uporabe njih jezika in glede rešitve drugih vprašanj, tako da so državljani dveh narodnosti lahko resnično enakopravni. Zimolo pa je dejal, da se tega vprašanja ne bi smelo izkoriščati za volilne namene. Zadnji je spregovori! načelnik socialistične skupine Giuricin. ki je govoril o petrolejskem pristanišču, cestnih zvezah, zgodovinskem središču, slovenski manjšini in drugih vprašanjih. Glede slovenske manjšine je dejal, da je najtežje razbiti predsodke in da je treba ustvariti demokratično odprto družbo in vse pogoje za razvoj slovenske manjšine. Na ravni občine ni več nobenega načelnega vprašanja, ki bi ga bilo treba rešiti, zato pa je sedaj na parlamentu in na vladi, da sprejmeta globalni zaščitni zakon. Giuricin je nato govoril še o odnosu s komunisti in o sestavi odbora. Dejal je, da Hreščak zastopa veliko skupino v stranki in da je zato njegova prisotnost v odboru razumljiva, od Del Tuta pa je zahteval ostavko z mesta odbornika in dejal, da po sklepu tajništva PSI v drugačnem primeru ne bo več zastopal stranke v občinskem odbora.