Ste?. 92.
Yel]a po pošti:
I« oelo M« aaprej .	KM-— u Ml lata » . » 13-—
aa iotrt » » .	» 6-59
sa m auH » .	» 2-20
sa RemMJo oeloletno	> 29-— sa ostal« laesematvo » 35-—
e V npravnlštvn: sa
Xa oelo lato sapre] ■ 22-40 sa pol leta > . » 11-20 sa četrt » » . » 5-BO sa es meseo » . » 1-90 Za poMlJaaie aa dom 30 v, na Mesec. - Pmumih itev.tO r.
V Ljubljani, v ponedeljek, dne 25. aprila 1910.
Leto XXXVIII.
VENEC
Inseratl:
Enostolpaa petitvrsta (72 aua): po 18 T
sa enkrat sa dvakrat
sa trikrat
e • • • • • • • •
> 13 10
sa ve« ko trikrat .
V reklamalh notloah stane enostolpaa garmondvrsta 30 vinarjev. Pri rečkntsea objavljenja primeren pepaat.
vsak daa, isvnomii nedelje ta
praznike, ob 5. ari popoMao.
mr Uredništvo Je v Kopitarjema alloak štev. l/m. Rokopisi aa ne vračajo; aefrankiraaa pianu so ae o sprejemale. - Uredilikega telefona Stav. 74. =		Političen list za slovenski narod	■	Upravništvo |e v Kopitarjevih ulicah itev. B. -v« = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. = ODravnlikeaa telefoaa itev 188. s»s
j**" DanaSnla Številka obsega 6 strani.
Državni zbor.
Dunaj, 23. aprila.
Posojilo dovoljeno.
Boj za novo državno posojilo je bil danes v zbornici končan. Sploh o boju v pravem pomenu besede ne moremo govoriti. Opozicija v zbornici in proračunskem odseku bi bila lahko zavlekla vso stvar, ko bi bila hotela. To pa ni bil njen namen, ker državne blagajne so v istini prazne in vlada je bila že pripravljena, da za letos ustavi vse podpore za razna nujna dela. S tem pa bi bili udarjeni vsi volivni okraji. Naloga in pravica opozicije, osobito »Slovanske Jednote« je torej bila, izpraše-vati vest vladi in njenim strankam, zakaj so v dobrem letu spravile državne finance v tolik nered. Vlada se seveda izgovarja, da je državne blagajne izpraznila, ker je morala pokriti stroške za lansko mobilizacijo. Ta izgovor ne velja, ker je vlada že doslej na ta račun najela dolga 360 milijonov, četudi navaja druge vzroke za izdatke. Ravno tako malo more zagovarjati in opravičevati primanjkljaj 70 milijonov v letošnjem proračunu. Dolžnost vlade in večine bi bila, skrbeti za to, da parlament o pravem času dogotovi primerno finančno reformo. Tudi to se ni zgodilo, čeravno opozicija ni delala nobenih težav. Finančni minister je menda hotel pometati s poslanci, ko je z mirno vestjo črtal iz proračuna razne postavke. Tu pa je grozno naletel na najhujši odpor svojih rojakov, ki so mu izrazili svoje obžalovanje, ker hoče za grehe finančne uprave in sploh sedanjega sistema kaznovati vse stranke in dežele. Moral je torej sprejeti celo višje posojilo v pokritje deficita, da reši vsaj začasno še sedanjo vlado. Drugo vprašanje je seveda, ali tako gospodarstvo dopuščajo državne koristi. In na to vprašanje je opozicija v zbornici in v odseku odgovarjala, da sedanji sistem ruši ugled države in parlamenta.
Včeraj je večina na predlog barona Chiarija očividno hotela kršiti poslovnik, ko je zahtevala isti dan novo sejo samo za tretje branje posojilne predloge. Gospoda je hotela že sinoči zapustiti bojišče, na katerem si je priborila slavo zmage jako dvomljive vrednosti. Opozicija se je le sklicevala na določbe poslovnika, ko je zahtevala, naj se danes vrši tretje branje. Končno so se junaki poparjeni udali tej zahtevi, in da-
nes je večina brez ovire tudi v tretjem branju dovolila posojilo 220 milijonov. Prihodnji teden bodeta zborovala proračunski in finančni odsek. Zaradi grških praznikov bode prihodnja zbor4 nična seja šele 6. maja.
Belokranjska in dalmatinske železnice.
Skozi šest sej se je vlekla razprava o nujnem predlogu jugoslovanskih poslancev, naj vlada nemudoma prične graditi belokranjsko in dalmatinske železnice, o katerih se govori že od leta 1873. Danes je zbornica vendar enkrat in sicer soglasno sprejela nujni predlog. V razpravi je imel končno besedo
dr. šusteršič,
ki je vladi opravičeno očital, da prezira zakon in dotično pogodbo iz leta 1907. Govoril je približno:
Ne vem, ali je sploh vsem gospodom znano, da smo še v razpravi o nujnem predlogu. (Veselost.) Ta nujna razprava se vleče že skozi šest sej. Zato sodim, da je opravičena moja želja, naj se drugače postopa z resnimi nujnimi predlogi, kakor je v istini naš nujni predlog. (Pritrjevanje.) Ako seštejemo ves čas razprave o tem nujnem predlogu, je vsakomur jasno, da bi bili eno popoldne gotovi. (Pritrjevanje.) Z ozirom na veliko važnost tega vprašanja bi se bila morala nujna razprava pač dostojneje vršiti, kakor jo je vodil gospod predsednik, ki je takorekoč bolniku dajal homeopatična zdravila. (Tako je!)
Nato je govornik v dogovoru s predlagateljem Vukovicem predlagal nekatere izpromembe nujnega predloga, ki se sedaj tako-le glasi:
»C. kr. vladi se naroča:
1.	da že vendar enkrat prične graditi železnico od Novega mesta čez Črnomelj in Metliko do deželne meje kranjske in od Knina do hrvaške meje, za kar je potrebni kredit bil dovoljen z zakonom z dne 30. decembra 1907. in tako zveže Dalmacijo z državo preko Hrvaške in Kranjske;
2.	da nemudoma in z vso odločnostjo stori potrebne korake pri ogrski vladi, da tudi ta prične graditi želoz-nično zvezo od kranjske meje do Kar-lovca, dalje od Ogulina ali druge ugodne točke ob progi Karlovec—Reka čez Otočac—Gospič, Gračac, Mala Popina in Pribudič do dalmatinske meje, kakor je v zapisniku, ki sta ga obe vladi podpisali v Peš;i 8 oktobra 1907. (V tem zapisniku sta se obvezali obe vladi, da se prične graditi že leta 1908 in je zgradba gotova do oktobra 1910, oziroma 1911);
3. ako pa ogrska vlada takoj ne zagotovi zgradbe, kakor je obvezana po pogodbi, potem naj nemudoma v smislu člena 24. avstro-ogrske pogodbe iz leta 1907 razsodi razsodišče, v koliko je ogrska vlada zamudila svojo dolžnost in katere posledice se morajo izvajati iz te zamude.«
Druge izpremembe v predlogu se tičejo dalmatinskih prog. Nato govornik nadaljuje: Glavna stvar nujnega predloga je, da se čimpreje razpravlja in hitro sprejme. (Pritrjevanje.) O bistvu tega predloga so itak edine vse stranke. Zato je opravičena pritožba naša, cla avstrijske vlade nikdar niso obračale potrebno pozornost na južne dežele v taki meri, kakor zaslužijo te dežele in zahtevajo tudi koristi Avstrije in skupne države. (Tako je!) Ako bod o vlade še nadalje zanemarjale južne dežele in ne bodo o pravem času zgradile potrebnih železnic, potem ne govorite več o naši državi kot velesili, o politiki na Adriji in Balkanu; potem tudi ne potrebujemo vojne mornarice in recimo odkrito: Mi nočemo biti vele-moč in metati denarja v morje za bro-dovje, ki nima zadostnih opor in je preslabo proti velikanom tujih, nasprotnih mornaric. (Pritrjevanje.)
Glavni namen predlogu je, da se Dalmacija zveže z državo. In v tem pogledu je opravičena naša graja sedanje vlade, ker ni storila svoje dolžnosti v smislu pogodbe iz leta 1907. Zato je precej hinavščine v izgovoru naše vlade, da ogrska vlada ne drži pogodbe. (Živahno pritrjevanje.)
V pogodbi se je naša vlada obvezala, da kranjsko in dalmatinsko progo leta 1908 prične, kranjsko že letos in dalmatinsko prihodnje leto konča. To dolžnost je avstrijska vlada nasproti ogrski, v pogodbi prevzela, pa ne izvršila. Zato je ničev ves izgovor naše vlade, da je ogrsko opominjala na njeno dolžnost. Avstrijska vlada bi sama morala izvršiti svojo dolžnost! (Živahno pritrjevanje.)
Zato se ne čudim, ako ima železniški minister tolik strah pred razsodiščem in izjavlja, cla razsodišče ni kompetentno. On seveda nerad stopi pred razsodišče, ker bi mu odgovorilo: Dragi gospod, saj sam nisi izvršil svoje dolžnosti! (Pritrjevanje.)
Zato razumem, zakaj se gosp. že lezniški minister izgovarja, da razsodišče ni kompeientno. Toda on ne more razsojati o kompetentnosti, ampak člen 24 avstro-ogrske nagodbe, po katerem
razsodišče samo odloča, ali je kompetentno. Na ta način seveda se je sploh nemogoče sklicevati na razsodišče, ker ogrska vlada lahko odkloni razsodišče z izgovorom na našega železniškega ministra, češ, da razsodišče ni kompetentno v tej stvari. (Pritrjevanje.)
Železniški minister je nedavno za« trjeval, cla se letos prične graditi kranj-ska proga, ne glede na to, kaj stori Ogrska. Ali pa se bode to tudi zgodilo, je še vedno vprašanje. Saj avstrijske vlade že desetletja isto obljubujejo glede teh železnic, zato ne moremo lahko verjeti, kar se nam sedaj oblju-buje. (Pritrjevanje.)
Železniški minister Wrba ima skoraj gotovo poštene namene, toda zraven njega sedi g. finančni minister, ki ima tudi važno besedo v tem vprašanju. Finančni minister je že lani z zakladnicami najel denar za te železnice, ki pa se še vedno niso pričele graditi. Zato rečem: Mi zahtevamo od vlade, da že vendar enkrat resno prične to delo. (Živahna pohvala.) Sicer bodemo izvajali resne posledice, ako vlada ne izvrši tega, kar mora po zakonu in pogodbi. Gospod železniški minister: Pričnite hitro s temi železnicami in ne bodite tako počasni, kakor je bila ta nujna razprava. (Veselost in živahno pritrjevanje ter ploskanje.)
Ko so še rešili nekaj vprašanj na predsednika, je predsednik Pattai zaključil sejo, ko je še vošil veselo Veliko noč poslancem pravoslavne vere.
Obrtni odsek
je v današnji seji rešil § 9 krošnjarske postave.
Priznanje izlama.
Izšlo je poročilo posebne komisije, ki se je pečala z zakonskim načrtom o priznanju izlama kot veroizpovedanja po hanefitiškem ritusu. Izlamci postanejo deležni pravice skupnega bogoslužja, samouprave v notranjih zadevah dobe pravico ustanavljati in upravljati zavode, ustanove in zaklade za kulturne, poučne in dobrodelne namene. Izlam razpada v mnogo sekt, ki se ločijo deloma po verskih dogmah, deloma po ritusu. Hanefiti prebivajo izključno v Bosni in v Hercegovini. Povoda zato ni, da se priznanje razteza tudi na ostale mohamedanske verske sekte.
Obdaja 220 *ri Hi j onsketr a posojila.
V finančnem ministrstvu sta se posvetovala Bilinski in guverner zemljiškega kreditnega zavoda dr. Sieghart
LISTEK.
Stari Illla."
(Tretja predstava »Ljudskega odra« dne 24. aprila 1910.)
E'lo je dne 16. novembra 1890 —• menda se ne motimo — ko je takratni vodja slovenskega gledališča in — reči smemo — ustanovitelj slovenske drame Ignacij Borštnik stopil pred slovensko občinstvo z večjim dramatičnim delom. Ta dan se je še na starem čitalniškem odru prvokrat uprizorila njegova izvirna narodna igra s petjem »Stari Ilija« in izzvala v tisti dobi vse priznanje. (Poprej enkrat se je uprizoril Borštnikov prizor »Ni moj ukus.) K tej kratki reminiscenci pripomnimo le še, da je bilo osobje takrat, ko se je uprizoril »Stari Ilija«, navdušeno za pisatelja in svojega režiserja.
»Stari Ilija« gotovo ni klasično delo, ki bi imelo poseben pomen v slovenski dramatični literaturi. Ampak Pitali smo in videli že mnogo mnogo slabših del, pa bodisi tuiih ali domaČih. Meni-
mo, da zadenemo pravo, če trdimo, da je pisatelj Borštnik imel pred očmi režiserja Borštnika, ko je zamislil in spravil belo na črno »Starega Ilijo«. Kajti brez dvoma je, da se igralski efekt mora doseči pri dobri uprizoritvi zlasti vzpričo nastopajočih ensemblov, dasi pogrešamo glavnega junaka, na čegar ramah bi slonelo celo dejanje. Pa tudi sicer se da igra z veseljem gledati in poslušati. Ni čudno! Saj ji je zajeta snov iz pristno narodnega življenja, polna posameznih dramatičnih efektov, četudi ji manjka tiste harmonične celote. ki je za dramo potrebna. Lepa sta pa jezik in slog.
Da omenimo ob kratkem sujet v Anzengruberjevem duhu pisane igre: ni nov niti po obliki niti po vsebini, ampak tolikrat se ponavljajoč v resničnem življenju svoječasnih grajskih valptov, da mu ne moremo odrekati izvirnosti. Bogat mlinar in župan Bogate ima. hčer Marijano, ki ima snubca Završnikovc-ga Toneta. Marijano pa hoče za ženo — radi premoženja seveda — mlinar Ko-privar. Da to doseže in se iznobi svojega tekmeca, posluži se intrigantstva, ki jo sicer nekoliko neverjetno in temelji — dasi v prevdarku zasnovano — vendar le na slučajnih okolnostih. Završniko-
vega Toneta pa vidi iz srca rada Lucija, nezakonska hči »Starega Ilije:< in nečakinja župana Bogatita. Boli jo, ko vidi, cla Tone snubi Marijano. Koprivar naščuje in plača lovca Topolčevega Miho proti Kriškemu oskrbniku, ki je Miho obstrelil na divjem lovu. Prilika se ponudi zvečer na dan cerkvenega žegnanja. Pri Bogatetu v gostilni je zbran ves mladi svet. Završki Tone pleše s svojo nevesto Marijano. Takrat pa nagovori mlinar Koprivar Kriškega oskrbnika, naj poskusi svojo srečo pri Tonetovi nevesti, a potem Koprivar povzroči sam, da izve to Tone, češ, »kje je Marijana« in »kje je oskrbnik«? Tonetu zavre kri, oskrbnik pride na pozornico, vname se prepir, Tone mu zapreti, da »bo pomnil današnji večer« in odide razjarjen po ukazu Bogatetovem, za njim pa Kriški oskrbnik. Kmalu na to pa pride vest, da je ta ubit. Primejo Toneta, ki trdi, da je nedolžen. Ne veruje mu nikdo, tudi ne nevesta Marijana, — edino Lucija mu veruje. »Stari Ilija« pa zbudi vest divjemu lovcu Mihi, ki prizna dejanje in se izroči sam roki pravico. Tonetova nedolžnost jo dokazana, a loči so od Marijane in zasnubi Lucijo. Ostale osebe so za dejanje postranskega pomena.
Kakor rečeno, igra je ustvarjena v prvi vrsti za igralce, zlasti za ensemble. Le s tega stališča in ne s stališča literarno vrednosti jo moramo presojevati. Ali je v tem oziru dosegla svoj namen za »Ljudski oder«? Smelo trdimo: da! Odkritosrčno moramo priznati, da si nismo upali pričakovati takega uspeha. Reči moramo, da je bila uprizoritev vzorna navzlic temu, da se jo bilo treba boriti proti raznim neprijaznim duhovom. Vsa čast režiji oziroma neutrudnemu g. Podgrajskemu-lJrbančiču, ki je s krepko roko vodil številno kompar-zerijo, kakor se malokdaj vidi na slovenskem odru. Male nodostatke v tehničnem oziru, ki pa niso motili, prištevamo na čisto drugi rovaš. V celoti pa je šla igra tako uglajeno, da se je ni treba sramovati slovenskemu odru. Videli smo že mnogo slabših, ne le po obliki, tudi po vsebini. Prednost med moškimi moramo priznati poleg g. Ur-bančiča, ki je rešil polog težke naloge režiserja jako dobro svojo vlogo godca Gojžana, interpretu naslovne vloge »Starega Tlijo« g. Vrečarju. Dovršil je karaktersko vlogo s tisto doslednostjo, ki diči pravoga igralca. Boljšega intor-nrot n si t u d i Borštnik no moro želeti. Temperamentno je izvršil vlogo Toneta
Oddaja 220-milljonskega posojila.
V	finančnem ministrstvu sta se posvetovala Bilinski in guverner zemljiškega kreditnega zavoda dr. Sieghart o oddaji rentnega posojila. Posojilo odda poštna hranilnica, ki sklene z bankami pogodbe.
Proračunski odsek zboruje v torek, sredo in četrtek. Pred vsem reši postavke: dvor, kabinetna pisarna, državni zbor, državno sodišče, ministrski svet in upravno sodišče. Politična debata bo le pri dispozičnem zakladu. Pravo delo se prične Šele po Binkoštih, ko se poročevalci seznanijo z materialom. Italijansko vseučiliško vprašanje pride na vrsto šele po Binkoštih.
Iz »Slovanske Unije«.
Korespondenca »Centrum« poroča: »Slovanska opozicija je zelo ogorčena na mladočehe, ker so bile mladoČeške klopi pri glasovanjih proti vladi malone prazne, kar se je pokazalo tudi pri 'glasovanju ob drugem branju predloge o najetju posojila. Navzoči so bili samo trije mladočeški poslanci, ostalih s Kra-mafom in štirih ekscelenc ni bilo pri glasovanju navzočih. »Slovanska Unija« je zaradi Kramafovega postopanja ogorčena, ker je izražal vladi največje nezaupanje, pri glasovanju je pa izginil. Stansky je zahteval v parlamentarni komisiji »Slovanske Unije« pojasnila, ki ga pa ni dobil, ker pri seji ni bilo nobenega mladočeškega zastop-nika._
PROTIEVROPSKA VSTAJA NA KITAJSKEM.
V	London dohajajo poročila iz Han-Itava, po katerih je položaj jeko kritičen. Zene in otroci beže iz Čanšeja. Veliko hiš je zgorelo. Povsod so nalepljeni lepaki, ki pozivajo, naj se Evropci pomore. Misijonarji beže. Vstaši so zažgali neko šolo, v kateri je zgorelo trideset dijakov. Proti vojnim ladjam so izpustili vstaši goreče džunke. Ameriški pekinški poslanik se boji, da se nemiri še razširijo.
RUSKI VPLIV V PERZIJI.
V	Perziji je pozvan Sipahdar, da sestavi novo vlado, kar pomenja zmago Rusom prijazne perzijske struje.
BRUSELJSKA SVETOVNA RAZSTAVA
je bila otvorjena dne 23. t. mes. v Bru-selju.
Dnevne novice.
'-f Napad na našo državnozborsko delegacijo. Neprestano zaletavanje nekega scribifaxa tržaške »Zarje«, ki katoliško vero izrablja v to, da hoče z njo braniti svoje individualne klečeplazne nazore, smo doslej dosledno ignorirali, ne moremo pa molčati zdaj, ko napada celo našo državnozborsko delegacijo. Mož, ki je nedavno pisal, da ljudstvo ne v politiki ne v cerkvi nič ne pomeni in da »vse dobro pride le od zgoraj«, si upa v imenu katoliške vere, v i*esnici pa s svojega neskončno omejenega stališča, presojati in obsojati zbliževanje jugoslovanskih poslancev na Dunaju! Ta-ko-le je namazal »katoliški mož« v »edinem katoliškem listu« na svetu: »Na vsak način pa je to zanimivo in za katoliške strank« zelo poučljivo dejstvo, da je jalov vsak poizkus zbližanja na račun naših svetih načel in s povdar-janjem neke narodne radikalnosti na naši strani. Zdi se, da nas boče učiti isto resnico tudi ono mučno krpanje »odkritosrčnih odnošajev« med jugo-
g. Potrato. Ni se mu poznalo, da ne živi še dolgo na deskah, ki pomenjajo svet. Primerna gestikulacija je spremljala njegovo vseskozi dobro igranje. G. Posavski se je uglobil v svojo vlogo in prav dobro pogodil intrigantski značaj Koprivarjev. Ničesar ne moremo oporekati epizodnim vlogam: Orehek, Peter-lin, Vrančič, Krže, vsi so bili na mestu, vsak po svoji individualnosti, kolikor se je pač dalo narediti iz manj pomembnih vlog. Od igralcev, kojih poklic ni oder, ne smemo toliko zahtevati kot od igralcev po poklicu. Med ženskim osob-jem prednjači — umevno — gdč. Slav-čeva. Mislimo, da nam ne zameri, če je ne hvalimo na dolgo in široko; gre ji pač vse priznanje kot izkušeni izvrstni gledališki igralki. Dobro je pogodila kmetski značaj gdč. OŠabnova, pa tudi mati županja gdč. Gorska je bila izvrstno na mestu, le včasih malo pretiha. Tudi Završnico gdč. Pečnikovo moramo pohvaliti. Kar nas najbolj veseli, je, da je šla igra povsem gladko in so se težki ensembli izvršili tako točno, več kakor smo pričakovali v danih razmerah. — Omenjamo še Številni cerkveni zbor, ki ga je hvalevredno oskrbelo glasbeno društvo »Ljubljana«. —■ »Ljudski oder« pa ima svojo bodočnost!
slovanskimi klubi v naši državni zbornici! Ne zapirajmo oči, učimo se rajši!« — »Naša sveta načela!« Če to ni hinav-ščina in norčevanje iz Boga samega, pa je neumnost, kakor jo je treba z lučjo po dnevu iskati. Kdor vidi v zbližanju obeli, jugoslovanskih klubov na Dunaju v svrho politične okrepitve »Slovanske Enote« v boju zoper vlado kakšno nasprotje s katoliškimi principi, ta je pač hudo udarjen, če pa piše list, splošno nevaren. Naša stranka pa in njerti zastopniki na Dunaju ne morejo nič drugega kakor takega človeka pomilovati, list pa, ki ga vodi, smatrati za nasprotnika naših načel in ga pobijati, dokler naši razumni tržaški somišljeniki ne storč, kar bi bilo sicer že zdavnej pričakovati: spremeniti razmere, ki hiso na mestu pri urejevanju katoliškega ljudskega lista in ki so našim ljudskim načelom strupeno sovražne.
+ Orli kamniškega okrožja so včeraj v Radomljah pokazali, kako so narasli in kako marljivo delajo za pro-cvit naše organizacije. Včeraj, 24. t. m., je namreč kamniško okrožje priredilo v Radomljah okrožno javno telovadbo, na katero je prihitelo 120 telovadcev v krojih. Na javnem ljudskem shodu pod milim nebom je pred mnogobrojno množico govoril Rihard Smole j, nato pa se je vršila telovadba, ki so jo izborno izvežbani Orli kamniškega okrožja jako lepo in točno izvajali. Po telovadbi je veliki orlovski četi govoril F. Terse-glav, nato pa se je vršila okrožna seja. Iz tajnikovega poročila smo izvedeli, da šteje kamniško okrožje 350 članov, 140 v uniformah, odsekov je 7, pa en pododsek. Blagajniško stanje je vrlo ugodno. Med drugim se je sklenilo, nabaviti si nemudoma okrožni orlovski prapor in imenovati zavoljo svojih velikih zaslug in izredne vneme za fantovsko organizacijo g. dež. poslanca dekana Lavrenčiča iz Kamnika za častnega člana okrožja. Kamniško okrožje je zopet pokazalo, da je eno prvih in najbolj organiziranih ter šteje same trdno disciplinirane in samozavestne člane. Bog živi!
+ Obrtni odsek državnega zbora je imel v petek in soboto sejo. Porazdelilo se je nekaj referatov, med temi ima poročilo o ureditvi sodavičarske obrti Go-stinčar. Zelo živahna debata se je razvila o zakonu krošnjarstva. Po predlogih referenta bi se krošnjarstvo skoro onemogočilo. Tako naj bi se iz krošnjarstva izpbčilo prodajanje sadja in kan-ditov. Krošnjariti bi se ne smelo po jaV-nih lokalih itd. Vkljub vsem izjemam, ki so se dovolile krošnjarjem v kočevskem okraju, bi jim postalo krošnjarstvo nemogoče. Proti temu sta se uprla posl. knez Auersperg in Gostinčar. Gostinčar je povdarjal, da »Kočevarji« nikakor s krošnjarstvom ne škodujejo obrti, ker dotično blago kupujejo pri slaščičarjih in podobnih izdelovalcih. Nasprotno podpirajo s prodajo tega blaga ravno te vrste obrti. Sprejel se je nato § 9. z vsemi olajšavami za krošnjai--je iz kočevskega okraja razven točke, da bi se smelo tudi v nedeljeh zvečer krošnjariti; zadnja točka je bila odklonjena s 14 proti 14 glasovom. Naši dolenjski krošnjarji imajo v zakonu precejšnje olajšave, o katerih poročamo kasneje.
+ Prezentacija. Za župnijo Mirno-peč je bil zopet na lastno in željo mnogih župljanov prezentiran od novomeškega kapiteljna č. g. Anton Zore, župnik v Motniku.
-f- Snpilov apel na prestolonaslednika. V seji dne 22. t. m. je v hrvaškem saboru med drugim govoril tudi poslanec Supilo ter se v svojem govoru naravnost obrnil na prestolonaslednika Frana Ferdinanda s prošnjo, naj teclaj, ko zasede prestol, ne dopusti, da bi se njegovega imena in njegove visoke naloge posluževali ljudje, ki sovražijo hrvaško in srbsko ljudstvo in imajo čisto druge cilje nego on — prestolonaslednik. Ljudstvo na Hrvaškem ni nelojalno, marveč hoče le svoje pravice. Grof Khuen Hedervary je mož, ki je zakrivil današnje žalostne razmere na Hrvaškem, zato ne more izreči zaupanja ne njemu, ne njegovemu zaupniku.
+ Tomašičev režim razkrinkan. Marsikomu je bilo nerazumljivo, na kakšen način je ban Tomašič tako ukrotil in podjarmil saborsko večino hrvaško-srbsko koalicijo, da mu je naravnost slepo orodje, da podpira ali vsaj molči k dejanjem vlade, ki bijejo v obraz hrvaškim pravicam in hrvaškemu rodoljubju. V seji dne 22. t. m. pa je ban odkril vsemu svetu bič, ki ga je med štirimi stenami pač že ves čas vih-til nad koalicijo: grožnja z razpustom sabora! V navedeni seji je namreč po odkritju dr. Mile Starčeviča, da je državnemu pravdniku Accurtiju v velc-srbskem procesu sestavil obtožni govor dr. Kršnjavi, vstal ban Tomašič in neusmiljeno zavrnil hrupne izraze ogor.
čenja večine, ki ji je bilo odkritje dr. Starčeviča seveda neizmerno ljubo. Kot ban dviga svojo besedo proti sum-ničenju državnih organov ln ako se ponovi poizkus, škodovati avtoriteti teh organov, potem bo upotrebil druga sredstva, ki so mu na razpolago in bo razpustil sabor! In potem vladal dalje brez sabora, Čisto kakor baron Rauch — ta strogo ustavni ban! In na to predrznost se je večina potuhnila, sesedla v klopčič in banu dovolila indemnite-to na dolg rok! Zares tako nizko, kakor hrvaško-srbska koalicija še ni z lepa padla kaka veČina. Nekateri jo zagovarjajo, češ, da se »žrtvuje« za volivno reformo; verjemi to, kdor more. A četudi vodi koalicijo res ta rodoljubna misel, je njeno početje vseeno jalovo: za tako volivno reformo se pač he kaže »žrtvovati«.
-f Ante Jakič zopet v dušnem pa-stlrstvu? Zaderski »Narodni List« prinaša vest, da se hoče g. Ante Jakič, ki dolgo vrsto let ni izvrševal svojega duhovniškega poklica ter deloval izključno kot časnikar (izdajal je zaporedoma »Diritto Croato«, »Pensiero Slavo« in »Slavensko Misel«) zopet posvetiti dušnemu pastirstvu ter je stopil v dogovor s svojim škofom Nakičem, ki ga je rad sprejel pod svoje okrilje.
—	Posnemajmo agllnost Lahov! Čim prej se založijo v korist »Lege« — s v e č e , ki jih bo izdelovala tvrdka Ste-jer & Co. iz Trsta. Kateri slovenski sve-čar bi bil pripravljen založiti sveče v korist naše »Narodne obrambe«?
—	štrajk Lloydovih kapitanov preprečen. Uradno poročajo, da se je trgovinskemu ministru posrečila posredovalna akcija, da je prišlo med Lloydovo upravo in kapitani do sporazuma, ki je bil sklenjen na obojestransko zadovolj-nost.
—	Cena prašičev in telet na Dolenjskem je letos izvanredno visoka; v Mir-nipeči je neki kmet prodal dva prašiča, ki sta skupaj tehtala nad 300 kil, po 1 K 35 h kilo na živo vago. Teleta so po 1 K 20 h kilo na živo vago. Mesarji sekajo govedino po 1 K 20 h, teletino po 1 K 60 h in svinjino po 1 K 80 h.
—	Razpisana srednješolska mesta. Od 9. do 23. aprila so bili izdani sledeči razpisi: Klasična filologija: Celovec (g., L. G. d., 30. IV.), Praga-Novomesto (g., L. G. d., 10. V.), Praga-Mala stran (g., L. G. d,V 20. V.), Dunaj XVI. (g., L. G. d., 20. V.). — Moderna filologija: Beljak (g., Fr. D., 30. IV.). — Zgodovinska skupina: Dunaj XI. (r., H. d., 10. V.). -- Mat. fiz. skupina: Dunaj XI. (r., M. NI., 10. V.), Dunaj XVII. (g., M. Geom., 10. V.), Celovec (uč., M. NI., 15. V.), Dunaj XVI. (r., M. Geom., 20. V.).
—	Izprašane prof. kandidate, ki re-flektirajo na suplenture na Kranjskem, opozarjamo, da se tozadevno zglase pri kranjskem deželnem šolskem svetu najpozneje do 1. julija 1910.
—	Družbi sv. Rafaela se poroča iz Johannesburga (Transvaal, juž. Afrika) sledeče: Navzlic znatno izboljšanega splošnega položaja v Transvaalu še vendar ni stavljenih predpogojev za na-daljno vseljevanje v ta kraj. Število nezaposlenih, med katerimi je precej takih, ki so sami vzrok tega nedostatka, je še vedno veliko in zlasti za one vse-ljence ,ki niso angleške narodnosti, je tudi v slučaju, da i'azumejo kako rokodelstvo, jako težavno dobiti posel. Ako se bo z odkritjem zlatokopov nadaljevalo, tedaj je pač upati, da se bo položaj za delavce, ki so v tem izurjeni, v Johannesburgu in ob robu Witwater nekoliko izboljšal, vendar drugi delavci, posebno pa zidarji, naj ne pričakujejo v doglednem času velikega zaslužka. Osebe z višjo šolsko izobrazbo, knjigovodje, privatni uradniki itd., ki niso popolnoma vešči angleščine, se energično svari pred vseljevanjem v Transvaal, kajti te osebe sedaj sploh ne bodo dobile službe. V koloniji Orange-River se je po delavcih-belokožclh sploh le malo povpraševalo in to tudi lansko leto navzlic nekaterih začasnih del, n. pr. pri gradbi železniške proge Bloemfon-tain-Kimberley.
—	Na ženitovanju umrl. V četrtek, dne 21. t. m. se je poročil v Bršljinu pi*i Novem mestu gostilničarjev sin Drenik (Čefidel). V petek zvečer je bil na ženitovanju tudi tamošnji trgovec Janez Nep. Pikel. Ko si je ravno hotel prižgati cigareto, se naenkrat zgrudi od kapi zadet mrtev na tla. Pri svojih so-vaščanih in znancih jako priljubljeni mož je bolehal že več let, a je vzlic temu še vedno skrbno in vestno opravljal svoje posle.
—	Mednarodno umetniško razstavo v Benetkah so včeraj slovesno otvorili. Razstava je uprav velikanska. Udeležili so se je prvi umetniki iz celega sveta. Slovenci si to prekrasno razstavo ogledajo povodom izleta »Ljubljane« v Benetke. O razstavi nam jc obljubljeno poročilo, j
—	Umri je v Splitu znani dalmatinski rodoljub Vicko Mil i 6, itar 79 let.
—	Za izlet v Benetke se je rok za
oglaševanje na splošno željo podaljšal do 2. maja. Seve se bo v prvi Vrsti upoštevalo tiste, ki se prej oglase, zato naj se vsi, ki se nameravajo udeležiti tega znamenitega, a cenenega izleta, podvizajo z oglaševanjem.
—	Prestavljen je v orožništvo po-< ročnik 17 pešpolka Franc Perhauz.
—	Dr. Graziadio Luzzatto aretiran? Goriški italijanski listi pišejo, da je bil aretiran na nekem avstro-ogrskem parniku, namenjenem v Argentinijo, znani bivši odvetnik Graziado Luzzatto, ki je pred leti zaradi raznih nečednih dejanj pobegnil na otok Krf.
—	Novi vozni red izkazuje nekaj izprememb. Na gorenjski progi: Iz Ljuh" ljane odpelje pevi vlak ob 7. (tri minute prej), pride v Kranj ob 7. uri 56 min., drugi vlak odide že ob 9. uri 12 min. (14 minut prej, v Kranj dojde Že ob 9. uri 54 minut (sedaj ob 10. uri 9 minut),; opoldanski vlak odpelje iz Kranja mi*! nuto pozneje (12. uri 31 minut, popol-:'j danski vlak ob 3. uri 30 minut, odpelja; 2 minuti pozneje kakor sedaj, večerni vlak odhaja iz Ljubljane 2. minuti pozneje kakor sedaj, večerni vlak odhaja' iz Ljubljane ob 6. uri 35 minut in pride v Kranj ob 7. uri 24 minut, torej 13 minut pozneje, ponočni vlak odpiha ob 10. uri 10 minut (10 minut pozneje). Od 29. maja ob nedeljah in praznikih vozi iz Ljubljane še vlak ob 5. uri 40 minut. — V Ljubljano prihaja vlak ob 7. uri 9 minut (sedaj ob 7. uri 12 minut), 11. uri 20 minut (11. uri 23 minut), 4. uri 17 minut (4. uri 15 minut), 6. uri 58 minut (6. uri 49 minut, 8. uri 15 minut (8. uri 42 minut), 11. uri 22 minut (11. uri 8 minut). — Na tržiški progi z neznatnimi izpremembami. — Na kamniški ostane vse neizpremenjeno. Kakor čujemo, hoče želez, uprava v jeseni uvesti zadnji ponočni vlak še nekoliko pozneje, da se ustreže večkrat izraženim željam prebivalstva po tem vlaku. Želeti bi le bilo, da bi imel še vlak, ki dojde iz Celovca ob 12. uri 53 minut na Jesenice, zvezo z Ljubljano, oziroma saj uro prej z Jesenic.
—	Naša bojna ladja »Cesar Karol VI.« katera je odplula 1. marca iz pulj-ske vojne luke proti Argentiniji, da tam ob stoletni slavnosti Argentinske neodvisnosti zastopa našo državo, je 16. t. m. priplula v Rio de Janeiro, kjer se že tudi mudijo ruske, francoske, laške in nemške bojne ladje. Ker se bodo vršile velike slavnosti od 25. maja do srede junija, bo odplul »Cesar Karol VI.« sredi maja iz Rio de Janeiro in bo priplul 21. maja k slavnostim v Buenos Aires, kjer bo ostal do 20. junija, nakar se zopet povrne v domovino. — Dne 26. t. m. pride nadvojvodinja Marija Jožefa za dlje časa na otok Brioni.
—	Tujci iz Amerike v Avstriji. V Trst je priplul parnik »Martha Wa-shington«, ki ima na krovu vse kajite oddane bogatim Amerikancem, ki so se pripeljali v Trst, da od tu gredo v razna avstrijska letovišča. Dne 20. t. m. je iz New-Yorka odplul parnik »Alice«, ki vozi v Avstrijo 120 bogatih Amerikan-cev, tudi drugi parniki bodo v Trst. pripeljali izredno mnogo amerikanskih gostov.
—	Vožnja v smrt. Pri Mladi Bole-slavi na Češkem se je zgodila zopet velika avtomobilna nesreča. Dva inženirja neke dunajske tvrdke sta se peljala po cesti z avtomobilom, ki se je moral izogibati po cesti razmetanim kamenjem. Nakrat je avtomobil zadel ob nek velik kamen na cesti in inžinirja je vrglo iz avtomobila. Inžinirja sta obležala mrtva. Šofer te nesreče ni opazil in je vozil dalje. Še-le v Mladi Bole-slavi je opazil, da ni nikogar v vozu, vozil je nazaj in dobil oba inžinirja ubita. Vzrok nesreče je bil, ker avtomobil še ni bil popolnoma gotov ter se inžinirja pri sunku nista mogla nikamor oprijeti.
—	španski goljufi z zakladi že zopet pošiljajo po Slovenskem pisma, ki pravijo, da je pošiljatelj v ječi, da ima nekje ogromno denarja in da dobi do-tičnik, ki bi mu dal kak primeren predujem, del premoženja. To so že stare limanice, a ker bi lahko kdo verjel sleparjem, je treba svariti pred njimi.
—	Gospodarski položaj na Rumun« skem. Tvrdke, ki imajo ali nameravajo trgovske zveze na Rumunskem, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani jako važna zaupna poročila o gospodarskem položaju na Rumunskem.
—	Razstave v Londonu v letu 1910.
Leta 1910. se bodo v Londonu vršile naslednje razstave: meseca oktobra za pisarniške potrebščine; meseca novembra za nagozdne motore; od 3. do 7. oktobra medicinska razstava; od 1. dO 5. JlMeMbr.a kuharska razstava.
—	Na kljuki vrat se )e obesil radi 'domaČih prepirov pri Št. Ožbaltu užit-kar Franc Smerkolj.
—	Otrok padel materi lz rok na dvorlSče. V Celovcu je neki delavki padel otrok iz rok ter priletel iz prvega nadstropja na dvorišče. Mati se je od strahu zgrudila. Zadela jo je srčna kap; bila je takoj mrtva. Otrok je ostal nepoškodovan.
—	Industrijska razstava. V Man-chestru se bo v času od 12. maja do 25. junija 1910 vršila industrijska razstava, ki bo deloma imela mednarodni značaj.
Za pravoslavno vollvno skupino v V bosenskl sabor je »odbor 39torice<: že postavil kandidate, ki pripadajo večinoma izobraženstvu.
—	Pri pijači zaboden. Pri prodaji Vina posestnika Kosa v Ločni med Št. Petrom in Rudolfovem so zaklali včeraj okrog 7. ure zvečer vrlega mladeniča Josipa Medveda, p. d. Sovanovega, starega 20 let. Zločinec da je neki zloglasni Jerščev iz Broda pri Kandiji, ka-iterega iščejo orožniki. Josip Medved je bil miren, nadarjen ter ukaželjen mladenič mirne narave ter veleposestnika sin.
Štajerske novice.
š Krščansko gibanje. V nedeljo, dne 24. aprila se je vršila v Mariboru zelo krasna, za naše mesto pomembna slavnost. Krščansko žensko društvo je obhajalo ta dan petdesetletnico svojega obstanka. Slavnosti so se udeležila razna mariborska katoliška društva. Ob pol 9. zjutraj so se uvrstili udeleženci slavnosti pred zavodom čč. šolskih sester ter so v dolgi procesiji odkorakali v ozaljšano stolno cerkev. Nj. ekscelen-ca premil. 'knezoškof Mihael je, deleč nepreglednim množicam vernega ljudstva svoj višjepastirski blagoslov, vodil veličasten slavnostni sprevod. V sprevodu smo opazili zastave kat. del. društva, društva katoliških rokodelskih pomočnikov in več drugih. Vladika Mihael je nato v stolni cerkvi, ki je bila natlačeno polna, imel krasen, globoko zamišljen slavnostni govor, kjer je poveličeval petdesetletni obstoj in jubilej društva katoliških žen v Mariboru. Nato je ob obilni asistenci celebriral slovesno pontifikalno sv. mašo. — Popoldne ob 4. uri se je slavnost zaključila v zavodu čč. šolskih sester s krasno uprizorjeno izvencerkveno slovesnostjo, ki se je je udeležilo mnogo laiških in cerkvenih gospodov. Omeniti mi je, da je zavod šolskih sester in več drugih katoliških naprav v Mariboru delo društva katoliških žen. O obširnem in bla-gonosnem delovanju društva v teku 50-letnega obstoja se bo izdalo obširno poročilo.
š Pozor! Na straio! Spodnještajer-ski »Volksrat« je sklical v nedeljo, dne 24. aprila v Mariboru shod zaupnikov nemškonacijonalne in štajercijanske stranke iz mariborske okolice k posvetovanju, kako bi se dalo slovenske učitelje na okoliških šolah nadomestiti z nemškimi. Sklepalo se je tudi o neki večji gospodarski zadrugi, ki naj bi izvrševala za nemške in nemškutarske pristaše prodajo vina, živine, sadja in vseh drugih pridelkov. Sedež te zadruge bo v Mariboru. Nemci so izpoznali, da jim samo »Schulverein« in »Siid-marka« ne pomagata k osvojitvi slovenske mariborske okolice, ampak treba se je vreči na gospodarsko-zadružna tla. V sedanjih, za kmeta kritičnih časih se bo marsikateri slovenski kmet nehote oprijel te vabljive rešilne vejice, če se od naše strani ne bo storilo resnejših korakov. Na primer naši vinorejci so po mnogih krajih naravnost obupani, ker ne morejo spraviti pridelka v denar, dasiravno že eksekutor trka na vrata.
š Samostojna občina. Kakor se nam poroča od visoke c. kr. namestnije v Gradcu, je delitev velike občine Jur-klošter potrjena in Sv. Lenart, nad Loškim postane samostojna občina. Gospod župnik C.asl je dosegel svoj namen v veliko veselje nove občine.
š Oče pesnika Aškerca umrl. Pri Sv. Marjeti poleg Rimskih toplic je sinoči umrl Anton Aškerc, po domače Hrušovar, oče pesnika A. Aškerca, star 85 let. N. v m. p.!
š Toča. Iz Vitanja se nam piše: V petek ob štirih popoldne so se privalile sem od Drave strašno črnotemne megle, ki so vse obzorje zakrile. Začel je vdar-jati grom, strele so švigale in vsula se je kakor lešnik debela toča, ki je hipoma vse pobelila. Vse to neurje je trajalo pol ure, potem pa so se megle podile proti Konjicam. — škode ni nobene, ker še pri nas nič ne cvete.
š Pri Sv. Rupertu v Slov gor. je dne 20. aprila umrl veleposestnik in tridesetletni cerkveni ključar g. Anton Fras v 65. letu svoje dobe. Bil jc mož kreme-
nitega značaja, kakor jih Slovenija malo premore. Da ga je ljudstvo globoko spoštovalo, pričal je velikanski pogreb v petek predpoldan. Blag mu spomin. Naj v miru počiva!
š Teharje pri Celju. G. Janez Čema-žar bo za župnika na Teharjih ustoličen s 1. majem t. 1. Z istim dnem pride tje za kaplana g. Janez Razbornik iz Sv. Martina na Pohorju.
š Pogreb f poslanca Vinka Ježov-nika dne 15. t. m. se je vršil v Velenju s spremstvom petero duhovnikov in ob veliki udeležbi občinstva. Na gomili so govorili državni poslanec Mandič za »Savez južnih Slavena«, deželni poslanec Kukovec za »Narodno stranko«, Lipold v imenu »Sokolov«. Rajni jc bil neodvisen kandidat. Po izvolitvi si ga je prisvajala »Narodna stranka« za svojega. N. p. v m.!
š Sv. Peter v Savinjski dolini. Dne 24. t. m. je imel tukaj državni in deželni poslanec dr. Benkovič z deželnim poslancem Terglavom organizacijski shod.
š Vinska kriza na Spodnjem Štajerskem je postala naravnost akutna v mnogih krajih. Na Bizeljskem, v Halozah, v Posavju, Slovenskih in ljutomerskih goricah imajo kmetje velike kleti polne vina, a kupcev ni od nikoder. Kdor nima dobrega, stalnega odjemalca, ta je naravnost siromak. Trtna uš je pred leti zadala smrten udarec stari trti, novo trto bo pa uničila vinska kriza. Z velikim naporom in stroški je slovenski vinorejec zrigolal uničene goličine, najel posojilo, drago plačeval delavce, trte, gnoj in kolje, da si je zopet obnovil vinograde. Sedaj, ko bi naj začel dolgove vračati, pa ne more vina niti za slepo ceno prodati. Kaj bo sledilo iz tega? Vinorejec bo izgubil veselje do obdelovanja vinogradov in ti bodo sčasoma izgledali zopet tako kot pred trtno ušjo. In slavna avstrijska vlada, ki vedno na vsa usta zatrjuje, da hoče pospeševati kmetijstvo, še resno namerava vpeljati novi vinski davek! To je škandal prve vrste za moderno državo! Tu mora zavreti kri še tako mirnemu davkoplačevalcu — vi-norejcu! — Od naše strani se bo treba na vso moč podvizati, da bi se začela naša slovenska vina x*azpečavati v severne dežele, na Dunaj, Češko, v Šle-zijo, Galicijo in v druge slovanske pokrajine. Odprimo našim vinom pot na sever in mnogo gorja bo izostalo!
š Ptujski »štajerc« vedno obrača oči proti nebu in se proti svojim lahkovernim backom dela hudo katoliškega. In najdejo se še taki ljudje, ki mu brezpogojno verjamejo. Ti kalini bi naj šli zadnji torek 19. aprila opazovat zborovanje protestantov in odpadnikov v Ptuju. Navzoči so bili vsi krušni očetje »Štajerčevi«, posebno trgovci. Dobro bi bilo, da bi se doznalo njih imena, bi jih vsaj naše katoliško ljudstvo vedelo bolj ceniti. Značilno za »Štajerca« je, da je pod županstvom njegovega red-nika darovala mestna občina Ptuj 50 kron za ptujsko lutrovstvo.
š Radvanje pri Mariboru. Tu je v četrtek, dne 21. aprila umrl Josip Roth, vinotržec in posestnik. Pokojni je bil nekdaj občinski predstojnik, član mariborskega okrajnega zastopa in drugih javnih korporacij. Bil je zagrizen naš narodni nasprotnik.
š Roosevelt v Mariboru. V mariborskem kinematografu v hotelu »Stadt Wien« bodo te dni kazali bivšega predsednika Roosevelta. Slovencem se to podjetje kljub kričeči reklami ne bo priljubilo, ker se tam neprestano izziva in sramoti Slovence. Celo uslužbenci so tako netaktni, da izkušajo s »Heil und Sieg«-klici privabiti (?!) občinstvo. Slaba reklama!
š Požarnovarnostna policija na štajerskem. Graško c. kr. namestniš-tvo je izdalo odlok na podrejene c. kr. politične oblasti, v katerem opozarja na veliko nesrečo v Oekoeritu. Opozarja se oblasti, naj strogo pazijo na izvrševanje dolžnosti požarno varnostne policije pri plesnih veselicah in priredbah, na katerih je zbrano veliko ljudi v zaprtem prostoru. Opozoriti je u-eba občine, da so take prireditve dovoljene samo na krajih, na katerih se ni bati požara. Prireditve v poslopjih, kakor n. pr. leseni skednji ali sploh v takih, ki niso postavljena iz ognja varne tvari-ne, v katerih se nahajajo večje množine gorljivih snovi, kakor tudi v prostorih, ki nimajo dovolj izhodov, sc morajo prepovedati. Tudi ni dovoljena v takih prostorih razsvetljava, ki bi mogla provzročiti v gotovih razmerah požar, kakor n. pr. papirni lam-pijoni, sveče itd. V odloku so še razna druga navodila, med drugim se tudi ukazuje podrejenim političnim oblastim ,naj tozadevno pouče občine orož-niška postajna poveljstva, ki izvršujejo v teh slučajih dolžnosti požarnovarnostne policije.
USPEHI PROTIPOLJSKE POLITIKE.
Eden izmed najhujših nasprotnikov Poljakov, nemški šovinist profesor Dellbriick, je napisal v svojem listu »Preussische Jahrbucher« pred kratkim članek, v katerem iskreno piše o velikem neuspehu dosedanje protipolj-skr "niit.ike. Glavni vzrok temu neuspehu se zdi piscu to, ker vodi akcijo proti Poljakom država, birokracija, a ne narod, ne zasebna akcija. Nemški kmetje so se navadili na državno podporo, obrtniki ravno tako. Da, v teh nemških slojih je nastalo prepričanje, da jih mora država, zlasti pa uradništvo, podpirati in obračati nanje posebno pozornost. Izgubili so vsled tega oni podjetni duh, omehkužili so se, postali so nesamostojni, nekake pijavke na državnem in narodnem telesu. Zaradi tega se ne morejo vzdržati v tekmi s Poljaki, ki so utrjeni v težki narodni borbi. Posledica te politike je, da se ne more vzdrževati nemški kmet, če tudi dobi povprečno vsaki naseljenec 12.000 mark podpore, bodisi v gotovini, bodisi kot posojilo. A poljski delavec krvavo dela v rudnikih za svoj zaslužek, kupuje si zemljo in uspešno tekmuje proti dobro situirane-mu Nemcu. V mestu Gnijeznu je bilo n. pr. leta 1890 nemških obrtnikov 176, a poljskih 340, dočim je bito leta 1906 nemških samo 136, a poljskih 406! Pa to je še dobro razmerje napram nekaterim drugim mestom. Temelj zdravega meščanskega prebivalstva niso subvencije, protekcije, štipendije, ampak ono angleško načelo »Self made man«! —■ samopomoč. Prvega se krčevito drže Nemci, in zato ne napredujejo, drugega pa Poljaki, katerim ne more zaradi tega ničesar najjačja država v Evropi. — To, kar je povedal Dellbriick glede na Poljake, je tudi za nas značilno. Ako vlada podpira Nemce, jih bo samo omehkužila, da ne bodo sposobni za življenjski boj. Slovenci kot zdrav narod pa čutimo v sebi dovolj moči, da se borimo proti neprijateljern, Nemcem ali dunajskemu vetru. Ena misel pa mora prevevati vse sloje slovenskega ljudstva, namreč: samopomoč .— organizacija.
VSE SOMIŠLJENIKE OPOZARJAMO, naj se pri naročilih vsakovrstnih obrtnih izdelkov obračajo na člane »Društva rokodelskih mojstrov« v Ljubljani. — V društvu so zastopniki vseh obrti, ki bodo postregli s solidnimi izdelki za kolikor mogoče nizko ceno. — »Društvo rokodelskih mojstrov« v Ljubljani (»Rokodelski dom«, Ko-menskega ulice št. 12) daje radovoljno pojasnila v vseh obrtnih zadevah.
Ljubljanske novice.
lj Umrla je danes zjutraj v Mali čolnarski ulici v Ljubljani Uršula Z i r-k e 1 b a c h , mati Hinko Zirkelbacha, hišnega posestnika in podfaktorja Kat. Tiskarne. Pogreb bo v torek ob 5. uri popoldne. N. v m. p.!
lj »Rdeči Prapor« se jezi, ker socialni demokratje niso dobili za dan 30. aprila od deželnega odbora na razpolago deželnega gledališča in pravi, da se je s tem pokazalo, »kako so pri kranjskem deželnem odboru naklonjeni delavcem«. Enkrat za vselej najodločneje zavračamo, da bi se ravno socialni demokratje identifikovali z delavstvom. V socialni demokraciji je namreč ogromna manjšina slovenskega delavstva in če bo deželni odbor kazal svojo naklonjenost delavstvu, tega gotovo ne bo storil potom rdečih generalov, ki se rede od delavskih žuljev in ki se na štrajke vozijo v drugem razredu. Sicer pa je bil tudi za »Ljudski oder« zadnji termin 24. april, ker se bo sedaj oder rabil za shrambo kulis ter se v tem času zgradi nova shramba. Ce meni »Rdeči Prapor«, da bi se vse delo moralo vrteti tako kot se vrte socialno demokraš-ki možgani, se ravno tako moti, kakor se moti s trditvijo, da je delavstvo socialna demokracija. Sploh pa /Rdeči Prapor« s svojimi neslanimi napadi deželnemu odboru socialne demokraške prošnje najbolje priporoča za primerno uvaže vanje.
lj Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« za hrvatsko šolo na Reki.
Na izletu v Benetke se slov. glasbeno društvo »Ljubljana« ustavi na Reki, da zopet izvrši dejansko delo za hrva-ško-slovensko vzajemnost, katero ves čas svojega obstanka 19 let zvesto goji. Pevke in pevci »Ljubljane« hočejo svoje poučno-zabavno potovanje združiti tudi z narodnim delom. Včeraj je bilo odposlanstvo »Ljubljane« na Ilcki, kjer se je s predsednikom bratske »Jadranske Vile«, velezaslužnim ravnateljem »Ungaro Croata« g. B 1 a ž e v i č e m dogovorilo, da »Ljubljana« poje na Su-šaku dne 14. maja na korist hrvatske šole na Reki. Kakor čujemo, sodelovali bodo pri tej priredbi tudi člani hrva-
škega gledališča iz Osjeka, ki sedaj gostujejo na Sušaku. »Jadranska Vila« je mnogim članom »Ljubljane« še v najboljšem spominu od takrat, ko je leta 1897. prihitela k veliki slavnosti blago-slovljenja zastave »Ljubljane«. Ako »Ljubljana« sedaj na svoji poti skozi Reko svoj zbor postavi v službo hrvatskega šolstva na Reki, s tem le izvršuje dejanje bratske zahvalnosti. Izvršuje pa »Ljubljana« s tem tudi na najlepši način ono točko svojih pravil, ki ji nalaga širiti lepoto slovenske pesmi. Nikdar se hrvaško-slovenska vzajemnost ne poudarja dovolj, nikdar se je dovolj ne goji, zato z iskrenimi simpatijami spremljamo pevke in pevce »Ljubljane« ob njihovi nameri lepo slovensko pesem posvetiti sveti hrvatski, stvari, ki nam mora biti vsem skupna.
lj Razprava Anton Kristan in Ivan Kocmur se nadaljuje v sredo, 27. t. m. ob pol 12. dopoldne pri okrajnem sodišču v pritličju.
lj Novotarije pri požarih. Kakor smo izvedeli, je magistrat ukazal ljubljanski požarni brambi, da ne bo smela* več sodelovati pri požarih v ljubljanski okolici, nadalje je tudi ukazal, da se ob' požarih ne bo smelo streljati ponoči na Gradu, da se prebivalstvo ne razburi, kakor tudi sc baje ne bo smelo ob noči nih požarih dajati z rogom po ljubljanskih ulicah alarmno požarno znamenje, V utemeljevanje teh odredeb se ne bomo spuščali, dasi bi bilo po našem mnenju pač pri posebnih ljubljanskih razmerah prav, da kadar se gre za take važne novosti, naj bi se prej v občinskem svetu o tem razpravljalo in sicer tako, da bi imelo priliko tudi v ljubljanski občinski upravi ne zastopano ljubljansko prebivalstvo povedati po časopisju svoje mnenje, ker gotovo tega najzagrizenejši pristaš zdaj vladajoče magistratne stranke ne more trditi, da imata ravno magistrat in ljubljanski občinski svet vso modrost v zakupu. Nedvomno je dal povod za najnovejši ukaz medvoški požar. Res, to ni bilo prav, da se je parna brizgalna samo s parom konj peljala v Medvode. Najmanj dva para bi bila morala peljati. Tudi ni bilo prav, da se ni takoj skrbelo za potrebno priprego pri rešilni postaji. Ampak čisto s človekoljubnega stališča moramo grajati, ker se prepoveduje sodelovanje ljubljanske požarne brambe pri požarih v ljubljanski okolici. Saj lahko zgori tudi poslopje kakemu liberalcu v ljubljanski okolici ravno zaradi tega ukaza, ker ljubljanska parna brizgalna, dasi že stara, je le fejst in prav je, da sodeluje pri požarih v ljubljanski okolici, saj v Ljubljani je ob slučaju požara tako vodovod, ki krepkejše deluje kakor parna brizgalna. Streljanje na Gradu! Saj je menda prav, da. se Ljubljančane opozori na požarno nevarnost. Nismo še čuli, da bi bila kaka najnervoznejša dama kdaj omedlela, če poči strel na Gradu. Res, v »Mestnem domu« stanuje 16 ognje-gascev, a pri večjih požarih, bodisi v Ljubljani ali v ljubljanski okolici pač to število ne zadostuje, kolikor je nam znano, pa mestna občinska uprava še ni poskrbela za to, da bi imeli vsi ognjegasci in policijski uradniki in stražniki in detektivi in vsi ljubljanski izvoščeki napeljan v svoja stanovanja telefon na občinske stroške. Kadar storite to, takrat bomo tudi mi rekli: Streljanje na Gradu in požarno alarmno trobentanje ni potrebno, ker se poklicani lahko skličejo po telefonu, kar bo pa seveda pri najboljši volji trajalo več časa, kakor zdaj, ko spravi »pumf« na Gradu vse poklicane na pomoč!
Ij Iz domobranstva. Prestavljeni so: stotnik Ciril Dolenc iz Lvova v Ljubljano, stotnik Josef Hanel iz Stanislava v Ljubljano, nadporočnik Anton Polil iz Ljubljane v Przcmysel, Franc Jurko-vič iz Griža v Ljubljano, poročnik Alojzij Vavken je prestavljen iz Ljubljane v Trient.
lj Pokopali so danes ob 5. uri popoldne soprogo preiskovalnega sodnika g. Kremžar.ja, ki je v»soboto umrla v deželni bolnišnici.
lj Obštrukcija o priliki imenovanja policijskega nadzornika. Kakor smo izvedeli, je bila ob priliki imenovanja novega policijskega nadzornika zelo burna debata v občinskem svetu. Gospod župan Hribar in nekaj drugih občinskih svetnikov je odločno nastopilo proti imenovanju novega policijskega nadzornika Ivana Javornika. A konečno je vendar obštrukcija zmagala. Gospod župan Hribar je raznim prosilcem, ki so se oglašali za to službo, dejal, da je to mesto za častnike. Med prosilci ni bilo nobenega častnika, pač pa večje število aktivnih in umirovlje-nik orožniških stražmojstrov in nekaj podčastnikov. Novi policijski nadzornik je, kakor se govori, lepe vnanjosti, a nima zmožnosti za ta posel. On je bil
orožlUk, nazadnje pa pisar pri nekem sodišču. Javornik je bil torej imenovan proti županovej volji. Mi zabeležimo to vest, da bo javnost vedela, da je tudi v občinskem svetu nastala nekaka zarota proti županu Hribarju in da niso tu vsi tako složni, kot golobje, ki gnezdijo pod rotovškimi okni. Omeniti pa moramo tudi še, du jo neki gospod, čegar ime sedaj zamolčimo, pripovedoval po rotovžu in drugod, da so nadzorniku že štete ure, ki jih bo prebil v tej službi.
lj Umrla je včeraj gdčna. Joeipina Pelle, 79 let stara, stanujoča na sv. Petra cesti št. 22. Pogreb bocle v torek ob Štirih.
lj Agitator škarja. Kclo se ne bode spominjal znanega ljubljančana Škarja, ki je bil veliko let, v Kranju krojač 3n agitator liberalne stranke. Skarja je bil tudi sedaj brezplačni »agitator:« pri občinskih volitvah. Mož je sedaj brez vsakega posla in hodi baje tudi trkat na vrata, kjer stanujejo klerikalci. Toliko v vednost dobrosrčnim ljudem.
lj Dve nesreči s ilobert pištolo. Pri Igranju s flobert pištolo se je včeraj ob-strelil v nogo Janko Ravnik, ki igra na klavir v tukajšnjem kinematografu. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Danes se je obstrelil v roko s flobert pištolo Engelbert Obenvalder.
Ij Mlada Robinzona. Minuli teden se je Hletnemu Francu Gujonu iz Kranja poljubilo v svet in po metropoli kranjske dežele. Popustil je svoje starše in jo primahal v Ljubljano. — Enake misli in želje je imela tudi 91etna Jožefa Parzova iz Brega pri Kočevju. Tudi ta je prišla v Ljubljano, a ni ji bilo dano, da bi si jo natančneje ogledala, kajti padla je v roke policije, kakor tudi Gujon, in oba sta bila poslana zopet v svojo domovno občino.
lj Ponesrečeni Ljubljančan. 40 letni Ljubljančan Mihael Z e 1 e v Plase Šku-rinjan je padel pod voz ter so mu kolesa šla preko nog. Ranjenca so prepeljali v bolnico.
lj Čegavi so predmeti? V Celovcu pri deželnem sodišču je zaprt ključavni. carski pomočnik, zelo nevaren vlomilec Ivan Zeball, rojen leta 1878. na Dunaju, pristojen v Kranj, kateri je imel pri sebi več reči sumljive provenijen-ce, in sicer: 1 zvezek Kirschnerjevega vezanega konverzacijskega leksikona od leta 1906, nemška geografija, knjiga za sestavljanje pisem, dve lepi svetlo-rumeni posteljni odeji, žensko krilo iz bele pike svile in taka bluza. Kdor te predmete pogreša, naj to pismeno ali ustmeno naznani pri mestni policiji ljubljanski ali pa kar naravnost celovškemu deželnemu sodišču.
lj S ceste. V soboto popoldne je peljal prodajalec soda vode Anton Roje z vožičkom če^ frančiškanski most v trenutku, ko je prihajal iz nasprotne strani električni voz. Za njim je peljal s tovornim vozom hlapec Fran Hren ter hotel Rojca prehiteti. Pri tem pa mu je zadel v voz, ga mu prevrnil in mu napravil pri sodavici 10 Iv škode. — Ko se je v soboto peljal po Prulah nek kolesar in srečal svojega tovariša, ga je ta prijel in potegnil s kolesa. Vsled padca je kolesar na nogi zadobil poškodbo in se mu je tudi razbila svetilka.
lj Aretovala je v soboto popoldne mestna policija na poziv deželnega sodišča prodajalko Antonijo U., ker je proti nji uvedena kazenska preiskava zaradi hudodelstva tatvine.
Po svetu.
Iz tabora socialnih demokratov.
Socialna demokracija rada govori o pravici svobodnega prepričanja in svobode govora, ako pa je kak socialni demokrat tako naiven, da se posluži te pravice in kritikuje napake v lastni stranki, potem se mu tako zgodi, kakor se je ogrskemu sodrugu Alpariju, ki so ga vrgli iz stranke. Alpari se je namreč drznil v nekem socialnodemo-kraškem listu, ki izhaja v Nemčiji, bičati gnile razmere, ki vladajo v ogrski socialnodemokraški stranki. Socialno-demokraškemu strankinemu vodstvu je bilo to v povod, da je v sebi naklonjenih listih zlomilo palico nad Alparijem, ki so mu očitali judovstvo in pehanje za službami. Na strankinem zborovanju pred kratkim se je Alparija izključilo iz stranke s 101 proti 52 glasovom. Socialnodemokraški listi v Nemčiji, med njimi zlasti »Leipziger Volkszei-tung«, se toplo zavzemajo za Alparija, ter upajo, vsled izključenja sodruga Alparija, ki bo še nadalje ostal njihov ogr. poročevalec, moraličnega ozdravljenja stranke.
Stavka godcev v dvorni operi. Začetek predvčerajšnje predstave v dvorni operi na Dunaju se je precej zakasnil. Glasbeniki orkestra so že pred časom zahtevali o«! ravnateljstva opere, naj sc jim zvišajo plače, Pred začetkom
predstave je Šla: deputacija godcev k ravnatelju in izjavila, da ne bo orkester prej igral, dokler se ne ustreže njihovim željam. Pogajanja so se zelo zavlekla. Občinstvo, ki ni vedelo, kaj je vzrok zamudi, je postalo celo razburjeno. Končno se je začela predstava; ravnateljstvo je ugodilo zahtevam godcev.
Napredovanje kmetijstva v vzhodni Sibiriji. Kako napreduje kmetijstvo v vzhodni Sibiriji je razvidno iz uvoza kmetijskih .strojev in drugega orodja. Industrija kmetijskih strojev je na Ruskem precej močno razvita in izvozi mnogo kmetijskega orodja in priprav v Sibirijo. Vendar pa samo ruska industrija ne more ugoditi zahtevam, ter zato z vsakim letom napreduje uvoz kmetijskega orodja iz Severne Amerike. Tako je leta 1906. dosegel ta uvoz kmetijskih strojev in orodja vrednost 18 milijonov rubljev, leta 1907. 20 milijonov rubljev, leta 1908. 26 milijonov rubljev, a v prvi polovici leta 1909 je presegla ta vsota celo 26 milijonov rubljev.
Ženske v kmečkih zastopih. Kmečka gospodinjska društva v Prusiji so dobila pravico do dveh ravnopravnih zastopnic v delovnem odboru treh osrednjih kmečkih društev za sadjerejo in vrtnarstvo; poslala so tudi tri zastopnice v delovni odbor za perutninar-st.vo, ki ga je sestavila kmečka zbornica.
Učinki ženske volivne pravice. Kako učinkuje ženska volivna pravica na zakonodajo, priča zakonski načrt, ki ga je v prvem branju sprejela zbornica poslancev države Viktorija v Avstraliji. § 1. določa: Vsak neoženjeni moški, ki se izpozabi na kakem dekletu, je dolžan najkasneje tekom osmih mesecev isto vzeti za ženo, v nasprotnem slučaju ga je kaznovati s tremi leti ječe. § 2.: Časniki ne smejo poročati o pregreških proti ženskim osebam; prestopki se kaznujejo z globo do 8000 mark. Kakšen bo uspeh tega zakona, si lahko vsak po svoje razlaga, gotovo pa je, da ženska najde pravo zaščito v zakonodaji šele tedaj, kadar pri njej ženske sood-ločujejo.
Konec hajduka. Pred kakimi 40 do 50 leti so v dalmatinskih gorskih pečinah živeli hajduško življenje sedmeri bratje Lasič, pred katerimi se je treslo ljudstvo pa tudi oblasti. Moderni čas je sam po sebi napravil konec liajduštvu, a sedaj je v Cavtatu umrl zadnji izmed hajduških bratov: Pero Lasič v visoki starosti.
Morski roparji. V kaspiškem morju so se pojavili morski roparji. Veliko ladjo ruskega parobrodnega društva »Atanasijev« so napadli morski roparji. Razvil se je krvav boj, v katerem je bilo mnogo mornarjev ubitih. Ruski mornarji so podlegli, nakar so morski roparji oropali rusko ladjo.
Morilec deklet Albert Walter obsojen je bil v soboto v New Yorku na smrt.
Ženske na nemških vseučiliščih. V
zimskem semestru 1909/1910 je bilo na 21 vseučiliščih na Nemškem vpisanih 1856 žensk. Od teh študira modroslov-je, filologijo ali zgodovino 975, medicino 476, naravoznanstvo in matematiko 287, zobozdravstvo 46, pravo 32, državo-znanstvo in poljedelstvo 27, evangelj-sko bogoslovje 5 in farmacijo 2. Domačink (nemških državljank) je bilo nekako 1400, ostale so tujke, večinoma Rusinje in Američanke.
10.000 dolarjev za deklico. Iz Louis-ville, Ky„ v Ameriki, se poroča 3. aprila: Tukajšnjemu trgovcu Kellnerju so roparji lansko leto odvedli osem let staro hčerko Ano. Vsa poizvedovanja so bila zaman. Pretekli teden pa je dobil Kellner pismo od roparjev, v katerem se mu naznanja, da dobi hčer nazaj, če plača 10.000 dolarjev odkupnine in se s prisego zaveže, da ne bo sodnij-skim potom postopal proti roparjem. Kellner se je v vsem tem zavezal in jutri se napoti iz mesta z 10.000 dolarji, da reši svojo hčer. Kellner v resnici ne-če preganjati roparjev.
BTelefonska iu brzolavna porolila
*	SMRTNA KOSA.
Pragcrsko, 25. aprila. Župnik Alojzij Gričnik je včeraj umrl. Pogreb bo jutri v torek.
HRVAŠKO KRŠČANSKO SOCIALNO DELAVSTVO.
Zagreb, 25. aprila. II. velika skupščina krščansko-socialnega hrvaškega delavstva se jc vršila zelo sijajno in pri veliki udeležbi. Zastopniki in zastopnice slov. kršč. soc. delavstva so bili burno pozdravljeni, posebno pa še poslanec dr. Krek in Gostinčar, ki sta navdušeno govorila za delavsko organizacijo. Tudi komerz jc bil zelo sijajen.
ZMAGA HRVAŠKIH KEŠČANSKIH SOGIALOEV V TISKARSKEM DRUg.
TVU.
Zagreb, 25. aprila. Včeraj so pri vo-litvi odbora v tiskarskem društvu v Zagrebu zmagali kandidatje krščansko-socialne liste s 55 proti 40 glasovom.
NENADNO UMIROVLJENJE V NAUČ-NEM MINISTRSTVU.
Dunaj, 25. aprila. Veliko pozornost vzbuja dejstvo, da je sekcij, načelnik v železniškem ministrstvu baron Forzer dobil »radi bolezni« šestmesečni dopust in da se več ne povrne na svoje mesto. Forzer je bil nedavno vodja železniškega ministrstva in je sorodnik bivšega nemškega ministra rojaka Schreinerja.
SOPROGA GORIŠKEGA DEŽELNEGA GLAVARJA UMRLA.
Gorica, 25, aprila. Umrla jc soproga goriškega deželnega glavarja, gospa Marija de Pajer. Rajnica je bila sestra italijanskega senatorja Petra Blaserna, ki je prišel v Gorico, pa je našel sestro že mrtvo.
KRAMAftEV GOVOR.
Praga, 25. aprila. Na kongresu mladočeške stranke, ki se je vršil včeraj, je govoril dr. Kramar o političnem položaju. Poudarjal je, da se vlada rte sme naslanjati samo na eno ali dve narodnosti, marveč mora predstavljati pravično zastopstvo vseli avstrijskih narodov. Čehi ne gredo za tem, da dobe oblast, tudi ne za tem, da so v vladi zastopani v sedanjih razmerah, ker Jiočejo, da se vlada naslanjaj na vse narode. Zato Čehi ne bodo silili svojih ljudi v vlado, da ne bodo prišli v napačen položaj. Kramar je clolžil Poljake, da svojih obljub ne izpolnijo. Čehi so glasovali za izpremembo poslovnika, kakor so Poljaki želeli, Poljaki pa ne vračajo tega. Končno je govoril o potrebi nove konstelacije strank v parlamentu na podlagi trdne delovne večine.
VOLITVE NA FRANCOSKEM. Anarhisti divjajo. En župan ustreljen.
Pariz, 25. aprila. V nedeljo zvečer so udrli anarhisti v redakcijo socialističnega lista »Humanite« in potrgali električne žice. Tudi v uredništvu »Guerre social« so vse razmetali. Potem so udrli v dvorano, kjer je govoril Romanet, ga vrgli iz tribune in začeli streljati. Policija je s težavo napravila mir. V Cogna-cu je neki volivec ustrelil župana, ki je fungiral za predsednika volilne komisije.
Pariz, 25. aprila. Splošna sodba je, da tako mirnih volitev, kakoršne so bile včerajšnje, doslej skoro ni bilo na Francoskem. Razmerje v parlamentu bo ostalo skoro gotovo neizpremenjeno. Z malimi izjemami je Pariz ostal zvest svojim dosedanjim poslancem, ki so večinoma nacijonalci. Nova politična osebnost je prišla v zbornico z majorjem Triandom, sorodnikom generala Boulangerja. Ministri in državni tajniki so, izvzernši Milleranda, izvoljeni že pri prvi volitvi.
SAMOUMOR V VLAKU.
Trst, 25. aprila. V vlaku, in sicer v brzovlaku južne železnice, ki je včeraj zjutraj vozil mimo Divače proti Trstu, se je v 2. razredu ustrelil uradnik na tržaški pošti, 39-letni samski Ar tur F i 11 k e, ki se je pripeljal iz Gradca, kamor so je bil podal v opravkih. V tržaški bolnici je zvečer izdihnil. Vzrok neznan.
SNEG NA ČEŠKEM.
Praga, 25. aprila. Te dni je na Češkem padlo mnogo snega. Krkonoši so vsi beli. Po dolinah je monogo snega. Mraz je napravil mnogo škode sadju. Včeraj je tudi v Pragi snežilo.
ŠTIRISTO OSEB UTONILO.
Belgrad, 25. aprila. Poročila o zadnji povodnji v Šumadiji so vedno straš-nejšu. Doslej je število oseb, ki so utonile v valovih, narastlo na 400. V tridesetih vaseh Šumadije je škode nad 10 milijonov dinarjev. Tudi v Pirotu, Nišu in v dolini Toplica je bila povo-denj uprav katastrofalna.
SILNA VROČINA V ITALIJI.
Rim, 25. aprila. Od včeraj je tu in po celi srednji Italiji silna vročina. Na tisoče oseb se koplje v Tiberi. Ponekod spravlja ljudstvo to izredno vročino v zvezo s Halleyjevini kometom ter je silno razburjeno.
VEČ STO HIŠ ZGORELO.
Lake Charles (Louisiana), 25. aprila. Velik požar je uničil več sto poslopij, med njimi rotovž, katoliško cerkev in samostan, .škode jc dva milijona dolarjev.
ETNA MIRNA.
Rim, 25. aprila. Poročila z Etne pravijo, da so je ognjenik sedaj popolnoma pomiril. Profesor Ricca je na ognjeniku konslatiral 16 novih žrel.
Kupujte lo vžigalice: .,(1 horist obmelnlm Slovencemc.

sc išče kot kompanjon. Natančnejša pojasnila ustmeno ali pismeno. Ponudbe pod D. M. na upravo lista.
ki bi hotel par tisoč kron plodonosno vložiti v koncesijon. obrt, se išče. Ponudbe pod F. U. na upravništvo „Slovenca".
1202 2-1
kršč. soc. organizacije dobi v Sarajevu trajno delo. Pobližja pojasnila daje „Zveza delodajalcev v Bosni in Hercegovini"
kamor naj se naslavljajo event. dopisi.	U98 3-1
1206
Hinko Zirkelbach javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njegova preljuba, dobra mati, stara mati, teta in tašča, gospa
Uršula Zirkelbach, roj. Mihelčid
danes, Sne 25. aprila, ob 4. url zjutraj po dolgotrajnem bolehanju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 75. letu starosti mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb drage rajnice bo v torek, dne 26. aprila, ob 5 uri popoldne iz hiše žalosti, Mala čolnarska ulica št. 9, na pokopališče pri Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem.
Draga rajnica se priporoča v pobožno molitev in blag spomin, V Ljubljani, dne 25.aprila 1910

1208
1-1
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je iskreno ljubljeni, nepozabni naš soprog, oziroma oče in brat, gospod
Josip Demšar
trgovec in posetnik,
danes zjutraj po kratki, mučni bolezni v starosti 56 let svojo blago dušo izdihnil.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v torek dne 26. aprila ob desetih dopol. iz hiše žalosti na pokopališče pri cerkvi sv. Frančiška.
Pokojniku bodi blag spomini V Železnikih, 24. aprila 1910.
Tilka Demšar, roj. Vavkcn, soproga. - Joško, Vladko, Mirko, Metod, sinovi. — Fran Demšar, c. kr. okrajni tajnik v p., brat. — Lujiza Hafner, Evgenija Vavken, Hnica NagliC, sestre.
Venci se hvaležno odklanjajo.
OJtSISJii.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 25. aprila. Pšenica za maj 1910 . . Pšenica za okt. 1910 \ Rž za april 1910 . . . Oves za maj
Oves za oktober 1910 ..... Koruza za maj 1910 . ..>,.« Koruza za julij 1910. . . .',„« tlif Efekti v: hladno.,' ' *

11 90
10 58 825 7.02 7-65 5 80 . 5*99
Pred otvoritvijo Istrske razstave.
Istra stoji pred otvoritvijo prve deželne razstave v Kopru. To oznanjujejo že mesece veliki in niajhni lepaki po celej Istri. Pri pogledu na te lepake bi človek pač mislil, da se bo otvorila razstava kje doli na Laškem. Iz te velike laške reklame je že razvideti, da bo ena glavnih nalog te razstave pokazati svetu, kakor da je Istra skozi in skozi laška dežela. Skušalo se bo zatajiti, da biva v Istri narod, da bivajo v Istri Slovani, kateri delajo laški kliki veliko preglavico v boju za enakopravnost, katere istrski Lahi Slovanom nočejo priznati. Istrski Slovani bi v trenutku istrske deželne razstave pač ne imeli nič proti temu, da jih hoče laška klika zatajiti, vsaj bi se jim ne bilo treba sramovati nad vse revnega notranjega deželnega položaja, kateri je sad laško-li-beralnega gospodarstva. Istra je žali-bog gotovo ena najbolj revnih in zapuščenih dežela naše monarhije, akorav-no ima dežela srečno lego ob morju, iz katerega bi zamogla črpati zaklade v svoj dobrobit. Laško-liberalno deželno gospodstvo pa dosedaj ni bilo zmožno teh zakladov privesti do veljave in jih spraviti v stan, da bi imela dežela in njem revni prebivalci od istih dobiček. LaSki gospodi se do sedaj ni šlo za po-vzdigo dežele, gre se jej pa pač vedno za to, kako v Istri zatreti slovanski živelj. V Avstriji morebiti ne trpi nobena dežela toliko žeje, kakor Istra, toda la« ška gospoda se ne briga za to, da bi dala, oziroma izposlovala svojim dežela-nom vsaj pitne vode. Deželni zavodi so tudi tako izborni, da je pred dnevi deželni odbor izdal na podrejena županstva okrožnico, da ni v stanu sprejemati kakršnihkoli umobolnih, ker ne razpolaga v bolnišnici s takimi oddelki, in, čujte, ker ne more (deželni odbor) prevzeti odgovornosti za posledice takih bolnikov, ako bi se sprejeli v deželno bolnišnico. V vsaki drugi deželi bi tak odlok, izdan od deželne oblasti povzročil odločen odpor, toda v Istri tega ni. In zakaj ne? Laško časopisje molči m se mora strinjati s tem, kar odločijo njegovi voditelji, naj si bo že prav ali narobe. Slovani pa ne razpolagajo s potrebnim časopisjem, v katerem bi ožigosali in širšemu svetu pokazali laško deželno gospodarstvo v pravi luči. Da dežela, katera nima oddelka za uboge umobolne in ne razpolaga niti s pitno vodo, ne more govoriti o modernem napredku, to bo morda vsakomur jasno, edino istrski laški gospodi ne. Istra je dežela, katera bi po svoji legi in pod spretnim deželnim gospodarstvom lahko svojim deželanom nudila največje udobnosti. Dežela je vinorodna, v deželi je ribarstvo, ko bi bilo pitne vode, povzdignila bi se živinoreja in Istra bi bila pravi raj. Toda laško-liberalna gospoda, katera ima deželne vajeti v rokah, pusti svoje davkoplačevalce stradati in je mnenja, da je njena najvišja dolžnost, pritiskati Slovane k tlom in Zatirati slovanski živelj. Vso to notranjo revščino, za katere zboljšanje se la-,ški gospodi pri deželni mizi dosedaj niso mnogo menili, se bo skušalo v prvi istrski razstavi širnemu svetu prikriti. |V Kopru se bo od največjih .zatiralcev istrskih Slovanov otvorila prva istrska (deželna razstava, med tem ko kliče notranje prebivalstvo Istre po zdravi pitni vodi in po najnujnejših potrebah, da ne utone v siromaštvu. Zato pa istrskim iSlovanom ni treba žalovati, da jih laška gospoda za časa razstave prezira, se jim vsaj ne bo treba mesto njih sramovati. Sramuje naj se laška gospoda sama, ker to so sadovi njenega gospodarstva. Pod slovanskim regimom bi bilo kaj takega nemogoče.
Iz reške doline na Hotranlskem.
Pravega domoljuba navdaja veselje, ko vidi, da se je naše učiteljstvo jelo zadnje čase vrlo gibati. S tem svojim odkritim nastopom v javnosti skuša polagoma otresti se morečega nasil-stva in pritiska liberalnega gospodstva med vodečo strujo nekaterih zagrizenih a še bolj napihnjenih in nadutih učiteljev. Tisti časi, ko se je vse klanjalo in pokorilo nekaternikom, boječ se osob-nih napadov po umazanem in sramotilnem liberalnem časopisju, so, hvala Bogu, minuli. Nekateri svobodomiselni ljudskošolski pedagogi sicer še lahko nadaljujete svojo »frazasto« modrost, kar vas pa bode končno same ubilo in uničilo na celej črti. Povemo vam v brk, da naše verno in dobro ljudstvo pozna vas do dobra; zato tudi vam ne zaupa in vas ne mara, ker delate proti njegovi volji in proti stremljenju naroda samega. — Vse drugače pa deluje na šolskem polju v vzgojnem in socialnem oziru oni del učiteljstva, ki se je ločil od vas,
dobro vedoč, da zamore ljudski učitelj edinole v medsebojnem sporazumu z duhovnikom v šoli in izven šole delovati uspešno in plodonosno ter vedno le na podlagi načel krščanstva in kato-ličanstva.
Tako načelo si je napisalo na svoj barjak tudi na novo ustanovljeno društvo -učiteljev, učiteljic in katehetov v reški dolini, podružnica »Slomškove zveze«. V kratkem času svojega obstanka je društvo pokazalo, da ume namen in korist šole in učiteljstva povzdigniti. Zadnje zborovanje podružnice v St. Petru na Krasu minoli četrtek se je izvršilo povsem izborno in v splošno zado-voljnost udeležnikov. Sestanka se je udeležilo veliko učiteljic, učiteljev, katehetov in tudi nekaj nc čiteljev. Bilo nas je čez 40! Na zborovanje je prišel iz Ljubljane predavat gospod profesor in deželni odbornik Evgen J a r c , jako vnet šolnik, ki se trudi vsestransko za povzdigo kranjskega ljudskega šolstva. Za temo si je gospod odbornik izbral: »Varstvo zgodovinskih spomenikov in prirodnih lepot v naši deželi.« Podal nam je obširno zgodovinsko sliko o tem veleznamenitem predmetu. Navzoče je navduševal, da se poprimejo z vso vnemo tega dela, da uprav učiteljstvo in duhovništvo v tem oziru zamoreta storiti mnogo koristnega. Treba je za to spodbujati še mladino zlasti v šoli, da dobi veselje do predmeta ter pravo iskreno ljubezen do rodne zemlje svoje, ki ima v sebi toliko prirodnih krasot in koder se nahaja še vse polno raznih dragocenih zgodovinskih spomenikov. Ako pridobimo za to misel našo mladino, storili smo že silno veliko. Ljudstvo pa bo jelo na to obračati večjo pozornost, kakor do zdaj.
Da je gospod predavatelj ubral pravo struno, svedočila je vsestranska in obširna debata, ki se je vnela po končanem govoru. V razgovor so posegli razni gospodje, n. pr. And. Ažman, J. Grad, dr. J. M. Kržišnik, Karol Lenassi, Martin Škerjanec, gospica Luc. Tram-puš, društveni predsednik in drugi. Na razna vprašanja podal je splošna pojasnila gospod deželni odbornik Jarc.
Gospod župnik škrjanec je koncem zborovanja stavil resolucijo, merečo na to, da naj bi se ustanavljanje novih eno-razrednic po deželi bolj omejilo, ki se je sprejela soglasno.
Določilo se je tudi, da se to Šolsko leto priredita še dva shoda, in sicer prvi meseca junija v-Košani, drugi pa začetkom julija; za zadnji sestanek se določi kraj pri prihodnjem zborovanju.
Oficielnemu delu je sledila vesela prosta zabava, pri kateri se je rekla marsikatera krepka in umestna beseda. — Gospodu deželnemu odborniku^ Jarcu za temeljito in zanimivo predavanje izrekamo na tem mestu iskreno zahvalo! Podružničnemu odboru pa kličemo: Le tako naprej za pravi blagor in koristen napredek mladine, šolstva in krščansko mislečega učiteljstva — vedno le na podlagi katoliških načel v zvezi s slovenskim svečeništvom!
Cerkveni letopis.
-f- Dolenji Logatec. Piše se nam: Te dni se nam bo uresničila stoletna želja po samostojni župniji. V sredo, 27. t. m. popoldne pride namreč prvi naš župnik, vlč. g. Valentin Remškar, doslej ekspozit v Matenji vasi, in ga bomo slovesno sprejeli, še bolj slovesen dan pa bo nedelja, 1. majnika, ko bo nova župnija slovesno proglašena samostojnim in bo umeščen tudi novi gosp. župnik. Ker je prevzvišeni gospod knezoškof zadržan, da bi mogel priti med nas, izvrši slavnostni obred njegov generalni vikar, mil. g. Flis. Ta dan se blagoslovi tudi spominska plošča, vzidana v cerkev v spomin blagima pokojnikoma Fr. Gerdadolniku in Ivani Marguč, ki sta omogočila s svojima zapuščinama ustanovitev naše nove župnije. — Za to pomenljivo slovesnost se vrše velike priprave. Kakor čujemo, bo pri slavnosti sodelovalo tudi slovensko glasbeno društvo »Ljubljana«, katero nastopi z večjim zborom. Kako se bo slovesnost izvršila, sporočimo.
— Konferencija Sodal. SS. Cordis Jesu za novomeški dekanat bo dne 27. t. m. v Toplicah.
AVSTRO-OGRSKA. ..
Mladočeški strankarski shod
se je vršil dne 23. t. m. ob navzočnosti 326 delegatov. Shod »n&rodni strany svobodomyslnc« je otvoril gosposko-zbornični član dr. Skarda, ki se je izjavil za izpopolnitev strankine organizacije. Shod je pozdravil v imonu Prage praški župan dr. Karel Gro.š. Nato je bilo izvoljeno predsedstvo: predsednik Karel Ad&mek, podpredsedniki: dr. K. Groš, Ervin Špindler. Vil. Holoubek. zapisnikarja Odon Para in Mat. Jivout. O organizaciji, tisku in o strankinih fi-
nancah je poročal dr. Alojz Rašinovi. Naglaša, da je sicer dobila stranka le 14 državnozborskih mandatov, a da se omlaja, ker ji čimdalje bolj pristopa visokošolska mladina. Shodov je imela stranka leta 1908 109'in leta 1909 378, leta 1910 v prvih treh mesecih 98 shodov. O razmerju n&rodni strany svobo-domyslne je z drugimi češkimi strankami govoril dr. Zdenčk Tobolka. O reviziji politično-gospodarskega, socialnega in komunalnega strankinega programa je govoril Ficdler, dr. Metelka pa o strankinem kulturnem programu. Zanimivo je, da so izvolili v širši izvršilni odbor tudi žensko: redaktorko Si-sov& Miloslava. Zvečer je bil prijateljski večer v Narodnem domu v Kraljevih Vinohradech, na katerem je navduševal dr. Kramar za nadaljnje agitačno delo inteligenco. Bivša ministra dr. Foft in dr. Pacak sta opravičila svoio nenavzočnost.
INOZEMSTVO.
Francoske volitve.
Na Francoskem morajo kandidati priglasiti svoje kandidature. Za letošnje državnozborske volitve na Francoskem je potekel rod 20. t. m. Priglasilo je dozdaj svoje kandidature 2678 kandidatov; za vsako poslaniško mesto se potezajo povprečno štirje kandidati. Seinski departement izkazuje 400 priglasitev. Nasprotnik kandidatov ima samo 29 priglašenih kandidatov.
Rusi in Turki.
»Novo Vreme« objavlja daljši članek, v katerem naglaša, da zdaj smatra Rusija Turčijo, ki se je oprostila tujskega jerobstva, ne za nedoletno, marveč sebi enako vredno državo, s katero se morajo ojačiti zveze Rusije.
Iz Srbije.
Kralj Peter je odpotoval v Kragu-jevac, kjer si ogleda s Pasičem. stavbenim in vojnim ministrom škodo, ki jo je napravila povodenj. — V Gornjem Milovanovaču garnizujoči princ Jurij si je tudi ogledal poplavljeno lcragujevač-ko okolico. Princa Jurija je povabil kralj, da preživi pravoslavno veliko noč v Belgradu. — »Dnevni List« poroča, da obišče turški prestolonaslednik Izzedin Belgrad 18. majnika.
Učni jezik po ruskih zasebnih šolah.
Ruski naučni minister je predložil ministrskemu svetu zakonski načrt, ki naglaša, da se morajo vsi predmeti razven verouka in materinščine po zasebnih šolah prednašati rusko. Po srednjih in ljudskih šolah se smejo razven ruščine, zgodovine in zemljepisja vsi predmeti prednašati v neruskem jeziku, če je namenjena šola neruskim otrokom.
Japonska išče posojilo.
Japonska išče posojilo 314 milijard. Na Francoskem se najame 18 milijonov funtov šterlingov, v Londonu pa 9 ali 10 milijonov.
Kralj Edvar in cesar Viljem se snideta avgusta v Cronbergu.
»KATOLIŠKA. BUKVARNA V LJUBLJANI.«
Vstaja Škenderbegova. Zgodovinska povest. Cena broš. izvodu 60 vin., kart. 80 vin. — Krščanski princ in junak, vzgojen v mohamedanski veri, se je kot vpliven vojaški dostojanstvenik v turški vojski zavedel svoje domovine in krščanskega pokoljenja ter se postavil v nekem odločilnem boju na čelo krščanske vojske. Vsled svoje brezprimer-ne hrabrosti in nedosegljive spretnosti je osvobodil svojo domovino turškega nasilja in rešil po hudih naporih in s svojo izredno hladnokrvnostjo krščansko krasotico Iduno, hčerko kneza IIu-nijada iz turškega harema. Povest ima zgodovinsko podlago in je izredno zanimiva.
Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Spisal Vaclav Beneš-Trebizsky. Cena broš. knjigi 3 K 20 vin., eleg. vez. 4 K 30 vin. — Povest je vzeta iz zgodovine pokrisijanjenja polabskih Slovanov, polna zanimivih dejanj in zaplet-ljajev. Slovenci jo bodo čitali z izredno pozornostjo in obilno koristjo.
Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe. Spisal Henrik Sienkiewicz. Cena vezani knjigi 5 K 50 vin. — Roman iz časa krutega cersarja Nerona, ki nam opisuje na eni strani pohotno propalost Rimljanov, na drugi strani pa nežno cvetko krščanske ljubezni, ki je kljub krvoločnemu preganjanju vsklila tudi v vrvenju razuzdanega mesta in še celo v najbližji cesarjevi okolici in ki jo jc tako skrbno gojil prvi ccrkveni poglavar sveti apostol Peter. Tudi naslov romana se opira na staro legendo, ki nam predočuje naporne boje in delovanje svetega apostola. Roman je svetovno znan in izredno zanimiv.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbir-
ka. 1. zvezek. Cena broš. 80 vin., kartV 1 K 20 vin. - Zbirka pravih biserov za ljudstvo. Zanimiva in poučna je zlasti pripovedna slika: »Iz bolezni alkohola nega norca«, dalje obsega sledeče povesti: »Oče in sin«. — »Berač s stopnjic pri sv. Roku«. - »Kovač iz Ant\vcrp-na«. — »Vojakov rejenec«. — »Pokora«* — »V snegu«.
Darovi.
Podpornemu društvu za slovenske vi«
sokošolce na Dunaju so darovali:
135 K: gg. državni poslanci »Jugo-. slov. kluba« in sicer po 20 K: dr. Frid. Ploj, Ivan Hribar in Franc Roblek; po 10 K: Franio Ivaniševič, Matko Man-dič, dr. Otokar Rybaf, Vekoslav Spin-, čič, Alojzij Štrekelj in Anton Vukovič, vitez Vučjidol; po 5 K: Dušan Baljak, Mi j o Bjeladinovič in dr. Matko Lagi-nja; — 100 K: Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet ,Ljubljana; — 50 K: dr. Fr. Jesenko na Dunaju; — 40 K: Posojilnica v Logatcu; — 30 K: okraj, odbor, Laški trg; — po 20 K: Josip Do. bida, c. kr. dvor. svetnik, Ljubljana in Jos. Bole, Reka; — po 10 K: Jos. Pauer, Braslovče, dr. Janko Sernec, Celje, Fr. Sadnikar, Celovec, c. kr. žol. svetnik Ant. Fras, Ivan baron Roscher-Roth in prof. Jak. Zupančič v Gorici, Rajko Arce in ravnatelj Lovro Požar v Ljub-i ljani, inž. agr. Jak. Lah in dr. Jos. Wil-fan v Trstu, okr. sodnik dr. Val. Flerin v Žužemberku; — 8 K: vlad. svetnik Andrej Senekovič, Ljubljana; — 6 K: dr. Fr. Žižek, Dunaj; — po 5 K: Franjo Kavčič, kavarnar v Idriji, dr. Andrej Korenčan, Pulj, dr. Mihael, Truden, Dunaj in c. in kr. stotnik Jos. Velkaverh, Banjaluka; dr. Jak. Toplak, Ljubljana 4 K; — po 3 K: Dora Klobovs, Gorenja vas in Franc Ilovar, Brunn a/G; — 2 K: Miha Žmavc, Rajhenburg.
Darove sprejema Ivan Luzar, nad« revident juž. žel. v p. na Dunaju, III. Reisnerstr. 27.
Pozor kolesarili
Močna kolesa od K 100'— naprej.
Finejše vrste od K 150'-'. naprej.
znana kot najfinejša z naj* lažjim tekom.
Glavna zaloga ..Puchovlh" koles
Fr. Čuden, trgovec v Ljubljani.
1011 Ceniki zastonj in poštnine prosti. (1)
1183 1-1
(prima)
Špargelj
razpošilja v 5 kg zabojih franko po povzetju za 10 K Fr. Hajdozg, Gorica, Via Stretta 9. V kratkem nov grah, nov krompir in črešnje,
Gostilno,
1202
vse skupaj ali posamezno oddam v ttinc of ji/fiL najem s 1. |ull-
lllCdal IIU |em. To podjetje je #	•'že doslej dobro obis-
kovano, leži blizu tovarne in postaje ob državni cesti. V najem se daje radi obilice drugih poslov. Vpraša naj se pri
lastniku Javornfk 76 Gorenjsko.
in
prodajalno
Ker popolnoma opustim trgovino, prodam za lastno ceno z 20% popusta razno
galanterijsko, konfekcijsko in manufakturno blago.
V zalogi je 5000 — 6000 K. Prodam le raditega, ker moram že 30. aprila prostor zapustiti. Leopold Zore, Javornik Co-renjsko.	120% 1
Učenko
zdravo, od 16 do 18 let, veščo nekoliko nemščine, takoj sprejmem v svojo trgovino z mešanim blagom. Anton Bonač, Begunje pri Cerknici.
_1199
Poštni dvopžni voz,
še dobro ohranjen, se vsled opustitve vožnje pošte proda pod ugodnimi cenami. Več se lahko poizve pri Anfonu Bonaču, Begunje pri Cerknici.	1200
se priporoča v izdelavo vsako vrstnih knjigoveških del Specijaliteta: črtanje poslovnih knjig
za denarne zavode, trgovce, tovarnar e, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
—BHaMia an—B

Simon PRHPROTHIK t mizar v LjuDljanUesUova ulica štev. 7
priporoča p. n. odjemalcem svojo veliko zalogo
vsakovrstnih omar za led
v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, de i j	katesue trgovine itd. Cena »ainizja, p -str.žba loffna.
Telegrami: Simon Praprotnic L ubljana
Telefon št 77. 18"-
Železnato vino
ekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne oseoe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železna! izdelek. Polovična steklenica K 2'—. Poštni zavoj 13 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 660. Naročila po povzetju. 3281
ki imajo veselje do kuhanja, imajo najlepšu priliko izuriti se brezplačno v kuharstvo. Pouk se vrši pod nadzorstvom kuharskega nadzornika, ki je nadzoroval v gostilniški šoli na Bledu.	1161
Priglasi se v hotelu „Tivoli" v Ljubljani.
Hpn§
1187
prlinano najboljše orite priporoča ::
: Franc Weinberger :
apnenlce o Zagorju ob Sani.
Zaradi opustitve obrti se takoj pod ugodnimi pogoji prodajo trije
šinaiiii stroji
eden še malo rabljen.
NatanCneje pove flnton MikllC, krojač na Tre-1174 be<nem pri Alokronogu. (3—1)
ira i verižico za samo Kron 2-
||i
■ H Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja | a šleziiska tovarna: t prekrasno pozlačeno, 36 ur idofo preciziisko-anker - uro z lepo verižico za samo K 2—, ter 3letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 5'50, 5 kosov K £>•—. Pošilja proti povzetju
prus.-šlezijska izvozna tvrdka
A. GELB, Krakov 340.
2561 Za neuga,ajoCe denar nazaj. 1 — 1
mM
Največja in ^fj najoogaiejSa izbira po jako
zrižaipih cenah. - oe vliudno priporočam gg. botercam in boterfkom za obilni obisk.
L 'iv."o'tovpn'em
rt-nlki s k'-!etiar-
Itui tiifjJ > o !,f)Sxl t;-" ■-• f ji rr
proso. *-**v_uuen
- u.a. in trgovec v Ljubljani.
vseh vrst pese, detelje, trave, repe, korenja in vseh vrtnih 1188 semen ima vedno v zalogi s-t
trgovina Strel, Mokronog.
mr Za soeie blago se garantira, i&i
50°|o prihranite
stroškov v gospodinjstvu na mle^u, sladkorju in kavi; kri, tvoč. .dravje do-sežete in ohranite, ako pijete
SLADIN
Kdor se hoCe o tem prepričati, dobi vsak 3601	knjižico brezplačno
v lekarni Mm zraven roiovža V MM
ali po pošti, vsak, kdor po njo piSe.
»Euodin."
Ustno vodo
Speciaiiteta za kadilce.
Glavna zalog*
Lekarna Ub. pl.Trnkozcy ▼ Ljubljani
3427	Cena K 2 —.	52-1
fn m in tr\ <rn o n m rn m m m m m ci
tM t'J t!7t?3 ttJ XzT vi? tlP ttrtlTrlJtlJ t!7 tUtli t!/
Enonadstropna hiša %
s 5 sobami, zraven lep vrt, podobno vili, se proda iz proste roke v Rožni dolini pri Ljubljani, 20 minut od Glavnega trga. Več se poizve pri gostilničarju Balija 1131 na Glincah, preje Traun. 3 1
Qeo9e0QB©e0ssees
Pozsr!	Pozor!
Trgovci!
V moji 30 letni praksi se mi je posrečilo iznajti izborno sestavino za pripravo creme z« če^he rumene in črne barve. Sestavljena je enostavno in ceno in povzroči v nekaterih sekundah izboren iesk. Recept in cel način priprave želim prodati dobremu trgovcu, ki si z malim <-adtatom lahko zagotovi eks .ort z izbonim uspehi m. Za skripcijo in delo se jamči. — Naslov pri upravi »Slovenca".	1159 3-1
lati ptftaj« ScrfiA firii 8!i

tobo-tu tU	—
^ O k y/ j
Ljubljana. $p)ui.-$uiuu a t! /

«	i ■ . •;« | l-go
v EiDie.ii 9t i in o-
Priporoča se
Botrom in
m
Solidna postrežba/ Nizke cene l
Cofrcam eSleAe po vsaRi ceni
m « w
Lfnbljana Pred Sftofifo 19
lfzdno najnoueiia konfekcija za dame in deklice
Gostilničarska in krčmarska koncesija
ml. d<*d'f»v v Ljubljani se odda v zakup. Vprašati na tukajšnjem okrajnem sodišču
soba St. 30.
C. kr. okrajnft sodnljja v Ljubljani, odd. IX.
dne 20. aprila 1910
Milčinskl.
V:

Hodna ln Športna trgoulna
auel IHagdic
Lpiblfaiia, nasproti glavne poŠte
Priporoča izgotoollene blnze, spodnja krila In ose moderne nakltne predmete po zelo ugodnih in brezkonknrenčnib cenah
Ogromna izbira damsklh in ofroSkih slamnikou in tepic
11 oddelhii za gospode:
oedno samo najnooejSI klobuki, čepice, te-loonlkl, srajce, kraoate, palice, dežniki, rokaoice in osi modni predmeti. Za Šport: ose potrebščine za tnrlste, kolesarje, looce, — tennls, „Orle" in »Sokole" —
narodne zastave, znaki, trakovi, i. t. d.
1077
cftečfia priliRa za naRupi

Oa
slana
za gospode:
/ kompletna oblica / modni površnik 1 posamezne hlače 1 m o ni telovnik 1 klobuk ali slamnik
za dame:
1 kostum
1 raglan ali prašni plašč / Urilo iz blaga ali za prati
1 bluza aH jupon
1 veiika modna čepica
JkllsTo sklaište oiil^	0. BERKATOVIE
'' 5 ? v H T * o »i ** F. 7 o -i-, *	•*«»-»•	I?
t»lu j a IS -i • j ji ■ .t r- »t »■	k tj t . •
IV _____________________
»ivno
/
lzaajatelj: Dr. lunacil Žitnik.
,1isk: »Hato. šku liskarne«.
.Udiiovorni urednik; Ivan Štele.