SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 (Id., za jedta
meiec 1 fld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za cele leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za ietrt leta 3 fld., ta jeden «seiec 1 (Id.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gid. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema upravnlltvo in ekspedicija; v „Katol. Tlakami", Vodnikove allee It. 2.
Rokopisi «e ne vračajo, nefrankovana piama ne vsprejemajo.
Vredničtvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 183.
V Ljubljani, v torek 11. avgusta 1896.
Letnilc XXIV.
Zagreb ali Sarajevo.
Iz Zagreba, 7. avgusta.
Zagrebški nemški opozicijonalni list „Agramer Tagblatt" je objavil nedavno temu čudno vest, da misli sedanji upravitelj Bosne, Kallay, osnovati v Sarajevu medicinsko fakulteto, češ, da ta fakulteta ni samo potrebna za slovanski jug, nego da je na-kanil s tem glavno mesto Bosne, Sarajevo, po mogočnosti pofzdigniti za novo središče južnoslovanskih dežel.
Eakor so že naši nasprotniki vselej pripravni, da po starem njihovem gaslu divide et impera nam naškodijo, ni nemogoče, da bi mogel Kallay zares kaj takega izvesti, saj ima denarja v izobilju za svoja „kulturna" podjetja. Drugo pa je vprašanje, bi-li tako podjetje bilo sposobno, da stori Sarajevo središčem duševnega in političnega življenja južnih Slovanov mesto Zagreba. Mi moramo to zanikati ter se iasno izjaviti, da vse take osnove morejo nas le nekaj časa zaustavljati v naših osnovah ali odvrniti nas od pravega cilja niso sposobne. Žalostno je sicer, da se je začelo v nekih hrvatskih slojih v Dalmaciji dvojiti o tem, da bi Hrvatska v današnjih žalostnih okolnostih bila sposobna, da vodi še vedno ves hrvatski narod ter da ga pripelje do jedinstva. Ce tudi so v resnici naše politične okolnosti preža-lostne, vendar se še radi tega ne sme zdvojiti in zapustiti pravi tabor, iz katerega mora vendar le slednjič priti rešitev. Dalmatinski Hrvati nimajo prav, če omenjajo Sarajeva mesto Zagreba, kot rešilne točke i za Hrvatsko sploh, saj jim je gotovo dobro znano, kako se ravna pod Kallay-evo upravo s Slovani sploh, a posebej še s Hrvati. Tukaj je hrvatska ideja pregnana, a nikdo naj ne misli, da bi mogla biti kdaj priznana kot merodavna in vladajoča pod sedanjo upravo niti pod nasledniki Kalijevimi, dokler potraje današnji zistem. Sicer pa položaj Bosne in Hercegovine še ni resen ter se ne
da s tema deželama sklepati politična zveza, pač pa imamo državno temeljno postavo, po katerej Dalmacija pripada h kraljevini Hrvatski in da se ima ž njo zediniti.
Te postave se imamo držati ter neprenehoma zahtevati, da se izpolni. Kadar se izvede to, potem moremo delovati na naše sosede v Bosni in Hercegovini, da se oklenejo nas, ne pa da mi zdaj iščemo zavetji pri njih, ki so ga sami bolj potrebni, nego mi. Mi imamo tedaj potrjeno pravo, da se zedi-nimo, in za to prayo nam je stalo v prvem redu, da se izvede. Dolžaost vsakega domoljubnega Hrvata je tedaj, da dtela z vsemi silami za to, da se to pravo dejanjski izpolni. Vse zapreke, ki se nam v tem pogledu stavljajo od naših nasprotnikov, niso morda tako velike, kakor se misli, in da je morda naša nesloga kriva več, nego naši sovražniki, da se zedinjenje ni še izvelo.
Razdrobljeni na razne stranke oslabeli smo preveč, a kar se godi zdai v taboru obeh frakcij stranke prava, to je že prava porega za nas. Dokler se ne zedinimo vsaj v glavnih točkah našega vsem jedna-kega programa, ne moremo misliti tudi na kakšno spremembo naših sedanjih žalostnih okolnosti. Osvestimo se tedaj in začnimo delati, dokler je še čas. Zagreb naj stopi zopet na čelo. Opozicija se mora najprej zediniti v glavnih točkah ter sestaviti program za bodoče delovanje.
Neodvisna stranka zagovarja slogo vsak dan ter temeljito dokazuje v svojem organu „Obzoru", da se treba lotiti dela, ne pa samo prazno slamo mlatiti z raznimi teoretičnimi razpravami po časopisih. Morda uvidi kmalu tudi umerena stranka prava, da sedanji nedostojni prepiri vodijo le k propasti naših pravic, pa se sporazumi z neodvisno Btranko v složno delovanje. Morda uvidijo trezneji vodje stranke prava, da se s samo negacijo sedanjih postav vendar le ne da nič doseči, marveč da se je treba spustiti v borbo na temelju današnjega ustava
ter pobijati ono, kar je za nas škodljivo. Treba je tedaj začeti delati, ne pa čakati, da nas naši pro-tivniki popolnoma ugonobijo.
Ta preporod naj se začne zopet v Zagrebu, kakor so se začeli tudi vsi drugi dosedanji, namreč ilirski in ustavni. Zagreb ima največ hrvatske inteligence in ta je pozvana, da žrtvuje svoje sile za narod, iz katerega je proizšla. Zagreb je po zgodovini hrvatski posvečeno mesto ter bilo, radi tega smatramo vedno kot središče našega političnega življenja razven najstareje dobe našega državnega obstanka, in če Bog da, ostalo bode tudi še za naprej vkljub vsemu sijajnemu razvitku drugih mest na slovanskem jugu, posebej še Sarajeva, kajti Zagreb ima že zdaj vse uvete, da vodi kolo v prosvetnem pogledu na slovanskem jugu. Dobi pa tudi v kratkem medicinsko fakulteto, s kakoršno mu misli minister Kallaj oteti prvenstvo.
Narod hrvatski je zbral že lepo svoto v to svrho, a ostalo bode žrtvovala zemlja, čim dobi Hrvatska poglavarja, ki bode bolj dobrohoten hrvatskemu narodu tudi v takih vprašanjih. Tedaj Zagreb in ne Sarajevo naj bode gaslo vsakega domoljubnega Hrvata s te in druge strani Velebita. Zagreb je in mora ostati metropola vsega Hrvatstva.
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. avgusta.
Mej narodni protiframasonski shod v Tridentu. Tridentski katoliški dnevnik „Voce cattolica" objavlja načrt za koncem septembra vršeči se protiprostozidarski shod. Prvi del vsporeda obsega „splošne določbe". V teh se namen shoda nastopno opisuje: „Poučiti vse o brezmejnosti moralne in materielne škode, katero provzroča frama-sonska klika katoliški cerkvi in človeški družbi, in o sredstvih in pripomočkih proti framasonstvu". K shodu bo vstop dovoljen le onim,' „ki so popolno
LISTEK.
Prstana.
Spisal Stanislav Sobjeski; prevel Ivan Čestimir.
(Dalje.)
Misliš-li, da je dolgo časa shajala Anka s sedmimi rublji? Je-li to težko izračunati? Poglejmo.
Tri dni od tega časa je preživela ob postelji bolnice. Včasih skoči po zdravila, po vino, po živež; a vino je tako drago, in tudi zdravila niso cenejša. Morda je bolje, da se posti, da strada. Morda a tem preprosi Boga, da se je usmili. Da prebije vsaj še ta teden; potem pa dojde on . . . Oh, in prstan!
Na večer potrka nekdo na vrata. Za rudečo kapo, ki se je prva pokazala, stopi v sobo služabnik s svežnjem pod pazduho.
»Stanuje-li tukaj gospica Anka ?« vpraSa. »Pa saj to ste Vi Bami«, doda in se ozre na Anko.
»Odkod me poznate?« vpraša ga začudena.
»Odkod? Iz zastavnice.»
Anka se spomni, da je to prav tisti služabnik, ki jej je izročil karto in rublje.
»Moj gospodar«, nadaljuje služabnik, »Vam tu pošilja nujno delo, — zvedel je o Vas v sklad-nici, — dvanajst batistovih robcev za vezenje. Kako da morate delo opraviti, je naznačeno; na račun pa Vam tukaj pošilja dvanajst rubljev. Prosim za darilo.«
Anki se zamota v glavi. Delo I to je prav ono, česar si je želela! Dvanajst rubljev I to je uprav toliko, kolikor potrebuje, da odkupi prstan I
Kako malo včasih človek potrebuje, da postane srečen! Anka je bila ta hip neizrekljivo srečna. Ko proži služabniku od radosti trepetaje darilo, bila je videti, kakor da se je spremenila. Že je videla v duhu, kako prejema v zastavnici svoj dragi prstan, že je hotela skočiti tjekaj.
»Kedaj pa bode delo dogotovljeno, gospica?« vpraša služabnik.
»Delo? Takoj se ga lotim ; prosim, pridite čez dva dni. Sedaj imam za hip nekje opravila.«
Pozabila je, da je prekasno, da je na večer zastavnica zaprta.
Stazika zastoče; siroti je zmanjkalo sape. Anka skoči, privzdigne dete in mu z vodo omije lice. Dete je bilo hudo bolno.
»Oj, dragi moj«, reče Anka, »ni za hip ne morem zapustiti sestrice; morda bi bili Vi tako
dobri, da bi me zamenili v zastavnici, kakor ste to že jedenkrat storili.«
»Prav rad, gospica.«
»Le-tu imate karto in dvanajst rubljev, odkupite moj prstan.«
»Aha«, reče služabnik z zvitim nasmehom, ko pogleda karto. »Gospica, imate izvršiti izvrsten posel.«
»Da, da, v resnici, najboljši posel v celem življenju, ker dobim tako drag mi prstan. Idite, hitite, prosim Vas, prosim.«
»Danes je prekasno; jutri pa gotovo. Torej pojutrajšnem ob tem času Vam prinesem prstan«, reče služabnik in odide.
Polagoma odide po stopnicah in premišljuje, bi-li ne bilo dobro o tem obvestiti gospoda Ze-nona.
*
* *
Dva dneva, to še ni cel teden, toda včasih sta dva dneva tako težka, tako dolga, kakor celo življenje.
Anka že nekaj nočij ni spala, niti se pre-oblekla; nekaj dnij že skoro ničesar ni zajutrko-vala, ničesar obedovala, ničesar večerjala. Koliko je v tem kratkem času obupavala, kolikor upala! B&la se je za življenje Stazikino in razmišljala o
udani cerkvi in njenemu vidnemu poglavarju rimskemu papežu." Celo organizacijo vodi osrednji odbor v Rimu, temu so podrejeni nacijonalni in regi-jonalni odbori. Člani kongresa so častni, aktivni in pritrjevalni. Častne člane voli osrednji odbor, aktivni člani se vdeležujejo kongresa in plačajo 10 lir, in tretja kategorija, h kateri pristopijo lahko tudi ženske, sodeluje s poljubnimi podporami. Nadalje sledi drugi del vsporeda, ki pa velja deloma za iste dni, deloma za novoustanovljene oddelke, društva itd. Ta shod je velike važnosti posebno sedaj, ko seje jelo širiti framasonstvo bolj ko kedaj poprej in se s tem okužujejo dosedaj popolno katoliške dežele in države.
Protiliberalni strankarski shod za Nižje Avstrijsko se je preložil na 20. avgusta, ker je dr. Lueger odpotoval na Solnograško in se poda od tod v Monakovo, kjer se vrši te dni velik shod. Namen protiliberalnemu shodu je posvetovanje o potrebnih korakih za tesno organizacijo povodom prihodnjih deželno- in državnozborskih volitev. Židovski liberalci z veliko nestrpnostjo pričakujejo tega shoda in se skrivoma pripravljajo na boj. Vendar pri vsem tem ne kažejo nikakega poguma, ker dobro vedo, da je odklenkalo njihovemu gospodstvu.
Ogerskakatol\ljudska stranka je nameravala minulo nedeljo prirediti v treh mestih ljudske shode, tako v Oseku, Lovaspatany in Kiseku, toda kakor navadno, so oblastva tudi te shode prepovedala, deloma zato, ker „župani niso bili obveščeni o nameravanem shodu", deloma pa „ker se je bilo bati javnih izgredov". Na tak način se lahko prepove vsak shod, kajti župan ali komisar najde lahko vedno dovolj ničevih izgovorov ter na podlagi teh razpusti shod. Pri tej priliki pa moramo res občudovati železno voljo voditeljev katoliške ljudske stranke, ki se vkljub strastnemu nasprotovanju ne plašijo pred zatiralci ljudske slobode.
Avstrijski socijalni demokratje iščejo pomoči za prihodnji volilni boj pri svojih nemških zaveznikih. Naši sodrugi ne potrebujejo samo precejšno svoto denarja, marveč tudi, k&kor je povdarjal štajerski vodja Resel na socialističnem shodu v Be-rolinu, ko se je vračal iz mejnarodnega kongresa v Londonu, večje število dobrih govornikov in agitatorjev. Iz teh vrstic je razvidno, da naši nasprotniki nimajo veliko upanja na zmago. Razun nekaterih dunajskih mandatov so jim zagotovljena le severno-češka industrijska mesta.
Kneževina Liechtensteinska, majhen kos zemlje v tirolskem gorovju, je gotovo najsrečnejša deželica. 2e celih dvajset let ni imela v svoji sredi vladajočega kneza in še le prihodnje dni bo osrečil s svojim obiskom glavno mesto Vaduz. Cela kneževina šteje 9434 duš in ne pozna ne državnih dolgov iu ne vojaštva. In vendar se prebivalcem prav dobro godi, akoravno toliko časa niso videli kneza. Iz dvanajstih mož, izmej katerih imenuje tri knez, obstoji deželni zbor, ki se 6nide redoma vsako leto in rešuje svoja dela. Ministerskih kriz deželica ne pozna in nikdo ne pogreša svojega kneza. Jednake srečne deželice je zamanj iskati pod solncem.
Nova trozveza (?) Razni listi pišejo, da se povodom velikih vojaških vaj pri Vratislavi snideta
povratku Josipovem. Z nadčloveškim napenjanjem volje je gospodovala nad omagujočim jej telesom, samo da more doživeti dan, ko jo sprejme Josip na svoja prsa, ko zadobi mir, katerega jej kratijo svet in ljudje. Prstan mora imeti. Oj, kako bode vesel, ko mu odkrije svojo, dosedaj mu še neznano borbo z usodo, ko mu odkrije, kako da je ta prstan, ki ju veže mej seboj za celo življenje, za čas izgubila, pa zopet dobila.
«Samo še dva dneva 1 O Bog, kako neizrekljivo bom srečna!«
Tako je preživela ta dva dneva.
»Stazika«, reče detetu, »zlata Stazika! Josip prihaja.«
Dete odpre oči, — bile so motne, — zagleda se v sestro, in nekak smehljaj jej spreleti obraz; potem pa jo zopet obide navadna zaspanost.
Anka sede na posteljo, neizmerno zmučena; nekak čuden, strašen glavobol in neka slabost se je polasti. Vrhu tega prisluškuje; danes namreč dobi svoj prstan. Grobna tišina vlada v sobi; ne čuješ niti dihanja bolnice. V tem se od daleč približuje težek in počasen korak, ki čas za čas obstaja in si odpočiva. Anka skoči s postelje in stoji sredi sobe; noge jej trepečejo, srce jej silno bije; nasloni se na stolček in čaka. (Dalje sledi.)
avstrijski in nemški cesar z ruskim samovladarjem Nikolajem drugim. Pri ti priliki se pa govori tudi o važnih izjavah o težjih mejdržavnih vprašanjih in razlikah. Koliko je na tem resnice, pokazalo se bode pozneje, vsekako bi bilo pa tako snidenje treh vladarjev zelo važnega pomena za ohranjenje evropskega miru. Prihod ruskega cara v Vratislavo je določen na 5. oziroma 7. septembra.
Shod srbskih radikalcev se je vršil včeraj v Belemgradu po označenem vsporedu. Pričetek shodu je bil ob 8. uri in je trajal dobri dve uri v najlepšem redu. Navzočih je bilo 15.000 do 20.000 oseb iz raznih krajev. Zborovanje je otvoril z zelo zmernimi besedami Pasic ter priporočil vsprejem že objavljene resolucije. Za njim sta če govorila Veli-mirovic in Nikolic. Poslednji je poživljal navzoče, naj vztrajajo na postavnem potu ter si s potrpežljivostjo prizadevajo priti do zmage. Na to se je vspre-jela nespremenjena resolucija. Konečno so odposlali kralju udanostno brzojavko, v kateri se je mej drugim poudarjalo, da bo kralj delal na to, da se končajo sedanje neznosne razmere in da stranka želi, da bi kralj posredoval mej ljudstvom in vlado. Istodobno se je izvolila tudi deputacija, ki je prevzela naloge, izročiti kralju vsprejeto resolucijo. S tem je bil shod končan. Udeležniki so se na to podali k spomeniku kneza Mihaela in od tod na postajo. Red je bil vzgleden in policija ni imela niti najmanjega povoda, poseči vmes. Na tem shodu so pokazali radikalni vodje, da niso tako strogi nasproti vladi, kakor so poprej naglašali v svojih glasilih. Kjer je veliko gromenja, je malo dežja.
Nemški državni kancler knez Hohenlohe se je mudil minuli teden nekaj časa v Išlu, kjer je nekoliko občeval z ministerskim predsednikom grofom Badenijem in zunanjim ministrom grofom Goluhovskijem. Komaj pa se je povrnil v domovino, že trdijo „Leipziger Neueste Nachrichten", da v kratkem odstopi in vloži v Kasselu svojo prošnjo. Jednaka vest je krožila že poprej v raznih listih. Kdaj in na kak način se bode uresničila ta želja nekaterih knezovih nasprotnikov, ni še nikake gotovosti, vendar vlada nesporazumljenje mej cesarjem in njim in je gotovo, da cesar še ni odobril preosnove vojaškega kazenskega zakonika, kakoršnega nameravata izvesti kancler Hohenlohe in vojni minister. Iz zanesljivih virov se zagotavlja, da bo rešeno to vprašanje še le v jeseni in se takrat tudi reši vprašanje glede nadaljnega obstanka kneza Hohenlohe.
Španjcem na Kubi se ne godi še prav nič bolje, kakor poprej. Posebno veliko pa mora prestati vlada v zbornici. Poslanec Moret je ostro bičal vladno počenjanje. Po daljši, zelo burni debati se je dovolilo vladi, da sme vzeti posojilo 500 milijonov za vojaške namene na Kubi. Vendar se pa ne more vlada nič več tako prosto gibati in bode zbornica strogo nadzorovala njeno počenjanje. Canovas je odločno zavzemal dosedanje stališče in zagovarjal svoje tovariše, trdeč, da se mora nadaljevati vojska tako dolgo, dokler niso premagane uporne sile.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. avgusta.
(XI. redna velika skupščina družbe sv. Cirila iu Metoda.) Po slovesni sv. maši ob 10. uri v mestni frančiškanski župnijski cerkvi, katero je daroval g. o. Adolf Cadež, je ob 11. uri v veliki dvorani „Narodnega doma" prvomestnik veleč. g. T. Zupan otvoril tretjič v Ljubljani enajsto redno skupščino družbe sv. Cirila in Metoda. V navdušenem nagovoru prvomestnik pozdravi skupščinarje, naglašujoč slogo in jedinost v družbi, slogo in je-dinost v obče v javnem delovanju za svetinje naroda slovenskega. Torej cesarjevo geslo „viribus unitis" bodi vodilo vsem, katerim slovenska zavest živi v srcih. (Živahna pohvala.) Nato gosp. mestni župan Ivan Hribar, burno pozdravljen, v izbranih besedah v imenu mesta ljubljanskega pozdravi skupščino, iskreno želeč, da družba ostane vedno zvesta svojim načelom v obrambo slovenske mladine, po kateri segata narodna nasprotnika na severu, zapadu in jugu. (Dolgotrajna pohvala.) Nato tajnik č. gosp. A. 21 o g ar obširno poroča o delovanju družbe v 1. 1895. Družbenikov je Štela družba 11.200, podružnic 132. Poročevalec navaja razne zapreke, katere razni nam nasprotni faktorji delajo narodnemu šolstvu, spominja se raznih živih in umrlih dobrotnikov družbi, navdušuje občinstvo za trud in požrtvovalnost v prospeh družbe, v blagor in na-
rodni napredek našega naroda ta boljšo bodočnost. Dočim nemški „schulverein" in „lega naiionale" delujeta agresivno, odtujata slovenske otroke domovini slovenski in dragi nam Avstriji, bori bb naša družba le ca one pravice v šoli, katere nam dajeta naravni in državni zakon, za narodno jednakoprav-nost v ljudski šoli, za krščansko in narodno vzgojo v onih pokrajinah, kjer Slovenec bije boj za svoje ime, svoj značaj in obstanek. Naj bi živela i nadalje slovenska zavest in požrtvovalnost za slovensko stvar, kateri močan steber je in ostani družba svet. Cirila in Metoda 1 (Burno odobravanje.)
Blagajnik č. g. A. K o b I a r poroča o denarnem stanji. Dohodki družbe leta 1895 so znesli 21.951 gold. 44 kr., in sicer: Doneski podružnic 6991 gld. 64 kr., pokroviteljnina 1858 gld. 63 kr., podpora dež. zbora kranjskega 1000 gld., podpora obč. sveta ljubljanskega 500 gold., darila 26 slovenskih posojilnic 728 gld. 42 kr., prijateljica koroških Slovencev 4000 gold., darovi družbi sploh 1138 gold. 63 kr., darovi za velikovško šolo 1159 gld. 79 kr., časniki so nabrali 3788 gld. 23 kr., nabiralniki so dali 163 gld. 2 kr., Mohorjani so podarili 19 gld. 5 kr., volila 295 gld. 92 kr., obresti od naložene glavnice 209 gold. 46 kr., prodane knjige 79 gld. 35 kr., razni dohodki 19 gld. 30 kr. Troški so znesli 32.908 gld. 17 kr., in sicer za šole v Trstu in okolici 6235 gold. 42 kr., šole v Gorici in okolici 3100 gld., šolski vrtec v Mariboru 743 gld. 51 kr., šol. vrtec v Celju 456 gld. 52 kr., šolstvo na Koroškem 170 gld., šolstvo na Štajerskem 209 gld., na Kranjskem 100 gld., za šolsko poslopje v Trstu 8044 gld. 36 kr., šolsko poslopje v Velikovcu 12.077 gld. 30 kr., za knjige 441 gld. 62 kr., za Vestnik 361 gld., razne tiskovine 127 gld., nagrade 240 gld., nabiralniki, poštnina itd. 596 gold. 53 kr. V primeri z dohodki v znesku 21.951 gld. 44 kr. in troški v znesku 32.908 gld. 17 kr. je minolo leto znesel primanjkljaj 10.951 gld. 73 kr. Poročevalec izraža željo, da bi pač mogel kmalu rodoljubom odpisati narodni davek in da bi ta bremena prevzeli oni, katerih je dolžnost. Dotlej pa bodi nam geslo : Ne udajmo se 1 (Živahna pohvala !)
G. Oroslav Doleuec v imenu nadzorništva poroča o računskem zaključku, ki se odobri. Predsednikom je bil zopet soglasno izvoljen veleč. g. T. Zupan, istotako izstopivši odborniki gg.: Anton K o b 1 a r, Luka S v e t e c in Ivan Hribar, nadzorniki gg.: Oroslav D o 1 e n e c, Mart;n M a 1 e n-š e k, Fran P o v š e, Fran Ravnikar in Ivan
V	r h o v n i k ; razsodniki gg. A. K a 1 a n, dr. Fr. M u n d a, dr. Fr. S t o r, dr. I. Z u p a n e c in Dra-gotin Žagar. Podpredsednik g. Luka S v e t e c v imenu glavnega odbora poroča o nasvetih g. dr.
V	i 1 f a n a in g. V. G 1 o b o č n i k a, naj bi namreč podružnice na skupščini zastopali načelniki in v glavnem odboru zastopniki vseh kronovin, koder bivajo Slovenci, ter predlaga, naj se o teh nasvetih preide na dnevni red. — Po dovršenem dnevnem redu g. Jos. Pogačnik iz Podnarta naglaša, da ni več v Ljubljani one narodne navdušenosti za družbo in sploh narodno stvar, kakor prejšnja leta; o tej mlačnosti pričata vsakdanje lice mesta Ljubljane in razmerno mrzli vsprejem, dočim se skupščine drugod vrše sijajneje in živahneje. Te besede vzbude pri ogromni večini burno odobravanje, pri „nekaternikih" pa zadušene ugovore. Ob uro predsednik s primernim govorom zaključi zborovanje.
V	imenu družbe se gosp. dež. predsedniku baronu Heiuu poklonijo prvomestnik, njega namestnik g. L. S v e t e c in g. dr. I. Svetina.
(V bogoslovno semenišče ljubljansko) so doslej na novo sprejeti naslednji abiturijenti gg.: Barle Ivan iz Šenčurja , C o p Anton iz Breznice , J a n c Peter iz Križev, K o 1 b e z e n Leopold iz Črnomlja, K r a k e r Josip iz Starega Loga, Kralj France iz Strug, Legat Evgen iz Zagorja, M a j d i č France izCemšenika, Ocepek Josip iz Zagorja, Ogrizek Jakob iz Slavine, P1 ah u t ni k Ivan iz Ljubljane, R e b o 1 France iz Preddvora, S k u b i c Anton iz Lipoglava, S u š n i k Matevž iz Trate, T e r š k a n Štefan iz Sostra, Z a b r e t Valentin iz Predoselj.
(Duhovne vaje za učiteljice.) Predstojništvo ur-šulinskega samostana naznauja, da se bodo tudi letos obhajale duhovne vaje za učiteljiee, in sicer od 8. do 12. septembra. Gg. učiteljice so uljudno povabljene, da se jih v obilnem številu udeležijo.
(Shod v Št. Vidu pri Zatičini) minolo nedeljo se je, kakor se nam od ondi poroča, dobro obnesel. Po primernem nagovoru domačega g. župnika je
poročal obširno g. poslanec dr. Žitnik o delovanju deželnega zbora ter mnogoštevilnim volilcem podal jasno podobo deželnega gospodarstva. Volilci so mu izrazili popolno zaupanje. Drugi govornik, gosp. dr. Vinko Gregorič, je krepko in prepričevalno govoril o gospodarskem vprašanju na kmetih. Po ustavi imamo, pravi govornik, razne pravice v šolskem, političnem in gospodarskem oziru. Te pravice je treba poznati ter se jih posluževati. To pa je naj-preje mogoče po organizaciji ali združevanju; v društvu je moč. Priporočal je ustanovitev posojilnice in kmečke zadruge ter opozarjal ni bodoče volitve za državni zbor. Konečno je kot zdravnik navajal žalostne nasledke žganjepitja. Živahna pohvala je pričala, da je govornik navzočim segel do srca. G. M. Veršec je poljudno razložil poslovanje Raiff-eisenovih posojilnic. Po shodu se je takoj izvolilo posojilnično ravnateljstvo ter vpisalo nad 60 članov. Upamo, da s 1. septembrom prične posojilnica poslovati.	—e—.
(Iz Metlike) 10. avg. Dvorni svetnik Suklje je bil zadnje dni pri nas in v Črnomlju in je obiskal vse imenitnejše osebnosti. Hudomušni jeziki govorijo, da utegne ta pot biti v neki zvezi s prihodnimi državnozborskimi volitvami. No, če ogrne g. Suklje spomladi zopet bel plašč, se nam to ne bo nič čudno zdelo. Sicer je pa pri nas do sedaj vse mirno, samo g. Fleischmann ne more pozabiti, da je bil nekdaj odbornik I. dol. posojilnice, kar pa sedaj ni več.
(Iz Tomišlja.) Posojilnica in hranilnica v To-mišlju je začela poslovati dne 9. avgusta. Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/s odst., posojila se dajejo po 5'/j odst. Vpisnina je 20 kr. Naj bi vspešno delovala jednako drugim sestram po domovini ljudstvu v korist.
(Z Vrha pri Vhiici) Dolgo časa se že govori, da se bode ustanovilo c. kr. okr. sodišče v Starem Trgu pri Poljanah. Pod to sodišče bi spadale štiri občine župnije v Starem Trgu pri Poljanah. Razun tega bi pod to sodišče spadala s svojimi občinami župnija Nemška Loka, nekatere občine župnije Spodnji Log na Kočevskem tje do vasi Knježja Lipa. Občine teh dveh župnij spadajo sedaj pod sodnijski okraj v Kočevji. Pripadala bi novemu sodišču tudi občina Vrh, h katerej spadate tudi dve seli ob Kolpi ležeči: Damelj in Kot Viniške župnije. Z neke strani se sliši, da bodo potem vse imenovane občine novega sodišča spadale pod c. kr. okr. glavarstvo Kočevsko. Ali blagovoli naj se v pretres vzeti, kje je Vrh, kje je Kočevsko mesto ? Od Vrha do Kočevskega mesta je peš hoda najmanj deset ur. Tedaj tje in nazaj ne bo mogoče priti en dan. Ljudje v teh krajih imajo zmirom posla pri okr. glavarstvu, bodisi za potne liste ali kake druge zasebne zadeve. Koliko službenih potov imajo samo županstva pri okr. glavarstvih. Višje oblasti bi prav storile, da bi se oziraje na daljni in težavni pot iz Vrha čez hri-bove v Črnomelj saj glede sodišča olajšala pot tukajšnjim prebivalcem in sicer : Občina Vrh naj bi spadala pod novo sodišče v Starem Trgu pri Poljanah, kakor se je tudi v dotičnej prošnji izjavila. Okrajno glavarstvo pa ostani staro t. j. Črnomelj. Z Vrha pelje okr. cesta v Stari Trg pri Poljanah. Ta cesta sicer ni sedaj v najboljšem stanju, a gotovo jo bodo dotični cestni faktorji, ko se vstanovi novo sodišče, v dobrem stanju držali. Z Vrha v Črnomelj morajo ljudje hoditi čez tako imenovano visoko Vrhovsko Glavico dve uri in pol, preden pridejo na Kvasico v Dragatuškej župniji. Od Kvasice do Črnomlja je še eno uro hoda v Črnomelj. Po cesti in po poljskih potih, ki peljejo okoli hribov v Črnomelj, bi bilo peš hoditi nič manj, kot pet ur. — Po zimi v velikih zametih je tukajšnjim prebivalcem mnogokrat v važnih zadevah do c. kr. uradov v Črnomlju nemogoče priti. Tukajšnji kmetje in krošnjarji, ki imajo dobro noge, pravijo, da pridejo v Stari Trg pri Poljanah v dveh urah, če je koliko pot zakaj. V Črnomelj pa računijo z urnimi vojaškimi koraki tri ure in pol. A kadar je deževno, se rabi čez Glavico štiri ure, ali še več. Gotovo bodeta v Starem Trgu pri Poljanah tudi še vsta-novljena dva druga c. kr. urada, ako ne tudi precej, pa malo kasneje, t. j. davkarski in zemljeknjižni urad. Tedaj glede treh uradov, pri katerih ima kmet zmirom opraviti, bi bilo olajšano tukajšnjim prebivalcem. Ako pa bi se morala občina Vrh vsled no-
voustanovljenega sodišča v Starem Trgu pri Poljanah priklopiti c. kr. okr. glavarstva v Kočevji, bilo bi to silno breme in pretežavna žrtev za tukajšnje prebivalce, kakor tudi za občinski in župa-nijski urad, kajti, kakor rečeno, stvari zahtevajo mnogokrat, da se osebno pride k okr. glavarstvu. Ko bi se imelo to zgoditi, je za občino Vrh boljše, da ostane pri starem t. j., da ima dotične c. kr. urade v Črnomlju kot dosedaj.
(Učni tečaji za slamuikarstvo.) Ministerstvo za uk in bogočastje je ustanovilo v nastopnih krajih v jesenskih in zimskih mesecih 4 do 6 tednov trajajoče učne tečaje za slamnikarstvo: 1. v Domžalah za občine Domžale, Dob, Jarše, Dragomelj, Ihan, Podrečje, Depalovas, Homec in jeden del Brezovice; 2. v Moravčah za občine Moravče, Veliko Vas, Spodnje Koseze, Peče, Drtijo in jeden del Brezovice; 3. v Rovu; 4. v Mengšu za občine Mengeš, Loka, Moste in Suhedole; 5. v Kamniku za občine Kamnik, Podgorje, Zgornji Tuhinj, Tunice, Stranje, Mekine; 6. v Smarci; 7. v Dolskem za občini Dolsko in Dol; 8. v Trzinu za Trzin in Rašico; 9. v Radomljah za Radomlje in Volčji Potok ; 10. v P r e v o j a h za Prevoje in Krtino; 11. v Lu kovici za Lukovico, Zlato Polje, Cešnjice in Rafolče; 12. v Cerkljah za občine Cerklje, Lahovče in Zalog.
(Razpisane učiteljske službe.) Na dvorazredni ljudski šoli pri sv. Križu pri Kostanjevici je namestiti nadučitelja z letno plačo 500 gld., doklado 50 gld. in prostim stanovanjem, ter drugo učno mesto s plačo 450 gld. Prošnje do 6. septembra okrajnemu šolskemu svetu na Krškem. — Na dvorazred-nici v Begunjah pri Cirknici je do dne 26. avgusta razpisana službi nadučitelja z dohodki 3. plačilnega razreda. Prošnje okr. šolskemu svetu v Logatcu. — Na jednorazrednici v Trnji je razpisano mesto uči-telja-vodje v III. plačilnem razredu. Prošnje je do-poslati do 24. avgusta okrajnemu šolskemu svetu v Postojini.
*
* *
(Iz celovške škofije.) Cg. Jan. Kokošinek, ka-pelan v Trgu je prezentovan na župnijo St. Lenarta v Kneži. — Dekanom benediktinskega samostana v St. Pavlu je izvoljen in potrjen č. g. o. Eberhard Katz. — C. g. o. Odilo Franki 0. S. B., profesor cerkvene zgodovine in prava na celovški bogoslov-nici je pozvan za profesorja veronauka na gimnazijo v St. Pavlu, ki se razširi prihodnje šolsko leto v višjo gimnazijo.
(S Koroškega) dne 10. avg.: Agitacija za bodoče volitve je že zelo živahna. Razna pol. društva prirejajo zborovanja itd. Skupni volilni oklic katoliške ljudske stranke, nemške pa slovenske, je napravil globok utis. Dal Bog uspeha!
*
* *
(Iz Trsta) se nam poroča: Novi tržaški škof monsign. S t e r k , ki biva sedaj na oddihu v Beljaku, pride pričetkom meseca septembra v Trst ter bo dne 8. septembra slovesno vmeščen na stolico sv. Justa. — Dni 30. avgusta se vrši preloženi občni zbor društva „Edinost" v dvorani „Tržaškega Sokola". — O groznem zločinu v Malem Lošinju, o katerem ste že poročali, uradni tržaški listi popolno molči, kar je gotovo značilno za naše razmere. Ko bi se bil kakemu Italijanu od slovanske strani skrivil kak las, to bi bilo kričanja po vseh židovsko-libe-ralnih in tudi uradnih listih, a ker so Italijani mirnega hrvatskega mladeniča pri belem dnevu na cesti umorili samo zato, ker je pel hrvatsko pesem, je pa vse tiho v liberalnem logu, kakor da bi to ne bilo nič napačnega. Gradiva o v nebo kričečih krivicah, ki se Slovanom gode v Istri, pač ne bo
manjkalo isterskim poslancem v državni zbornici.
*
* *
(Shod zaupnih mož v Mariboru.) Dne 17. t. m. ob 3. uri popoludne se bodo zbrali zaupni možje Slov. Štajerske, da se konečno pogovore o kandidatih za deželni zbor.
(Toda in vihar) sta tudi po Slov. Štajerskem naredila obilo škode. — V Jarenini so odpovedali ljudsko veselico, ki je bila določena za 9. dan avg., ker je vsa ondotna okolica po toči popolnoma opu-stošena. — Pri sv. Leonardu je vrtinec poruval na tisoče najmočnejših dreves ter veliko hiš odkril, toča pa je vinograde in polje popolnoma uničila. Naj-
hujše je bilo pri St. Jurju in pri Sv. Ani. — V St Ilju je na novo obdelanih njivah naliv naredil veliko škode, ker je odnesel skoraj vso prst. V Ptujski okolici so opustošene več ali manj občine: Središče, Šalovec, Obrež, Adriance, St. Nikolaj in Vitanj.
(Iz Prage) 3. avgusta : 29. julija je bilo 40 let, kar je umrl v Pragi znamenit češki pisatelj in politik Karol Havliček Borovsky. Liberalni listi hočejo narediti iž njega svojega popolnega somišljenika, a ni vse tako. Res ni bil Havliček poseben prijatelj vere. toda Mladočeh, radikalec in podobno ni bil, marveč zagovarjal je stališče Palackjja in Riegerja. Večkrat so hoteli posebno „N. L." Havlička uporabiti v boju zoper Riegerja, n. pr.: Havliček je rekel : Ce postane Rieger vodnik češkega naroda, izkoplje mu grob." Tega Havliček ni nikoli zapisal, nikoli rekel, in „N. L." so se po svoji navadi izvijali. Sicer pa to, kar je bil pokojnik, ne postane nikdo iz mladočeškega tabora. — V Žatci imajo tudi antisemitski občinski zastop. Zadnje dni se je vnel hud boj med njimi in liberalci, ki so hoteli, da se izreče zastop zoper antisemitsko gibanje po mestu. Zid hoče biti povsod gospodar.
(Iz Brna,) 2. avgusta. S patentom dne 25. julija je razpustil cesar šlezijski deželni zbor. Slezija trpi pod nemškim pritiskom še huje kot Morava. Izmed 605.649 prebivalcev pripada na Cehe 129.814, Poljake 178.114 in Nemce 281.555 prebi-bivalcev po znanem „pravičnem" štetju! Slovani imajo torej večino, a v deželnem zboru so v oči-vidni maujšini: imajo celih šest zastopnikov, Nemci pa 25 I Gimnazije si vzdržujejo sami, dežela in država ne daste niti krajcarja. Za nove volitve so se že Slovani dalje časa sem pripravljali in upati je, da pridobijo še kakšen mandat k dosedanjim. — V Val. Mezirečju je uničil požar več kot polovico mesta; v plamenih je našlo smrt 16 otrok in trije odrastli ljudje. Beda je velika. — Slovaškega rodoljuba pastorja dr. Mudroua preganja mažarska vlada do skrajue meje, a namerava preganjati vse duhovne, ki zoper državo agitirajo. Vsled podržavlje-nja matic bodo dobili duhovniki neko odškodnino, do nje pa ne bodo imeli pravice oni, ki nočejo biti Mažari.
Društva.
(Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) napravi v nedeljo dne 16. avgusta t. 1. ob 3. uri popoludne javen shod v Galiciji ob ugodnem vremenu na župnijskem prostoru pod lipo, ob neugodnem vremenu pa v župnišču. — Na ta shod, ki bo radi važnih govorov prav imeniten, vabi uljudno
odbor.
Telegrami.
Dovje, 11. avgusta. Triglavska koča slovenskega planinskega društva se je slovesno blagoslovila in otvorila ob udeležbi 100 planincev Slovencev, Cehov in Hrvatov. V vzorno vrejeni koči je prenočilo 90 oseb. Naudušenost velika. Razgled je tudi od koče prekrasen. Ubrano petje, naudušeni govori. Na vrhu Triglava je bilo hkrati 60 planincev.
Išl, 11. avgusta. Avstro-ogerski poslanik v Atenah, baron Kozjek, je odpotoval danes na svoje mesto. Včeraj ga je vsprejel cesar v zasebni avdijenci.
Dunaj, 11. avgusta. Včeraj se je vršilo deset socijalno-demokratičnih shodov, na katerih se je presojevalo dosedanje delovanje protisemitskega mestnega sveta. Posebno ostro so napadali govorniki protisemite radi dovolitve 25.000 gld. v svrho okrašenja Dunaja povodom prihoda ruskega carja. Nemirov ni bilo nikakih.
Atene, 11. avgusta. Posebni odbor je včeraj na Kreti osnoval začasno vlado pod predsedstvom Volondakisa ter bode razglasil zvezo z Grško.
Atene, 11. avgusta. Minulo soboto popoludne so napadli Mohamedani mesto Auo-
Najboljo priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Wicn,
I. Bezirk,
polis na Kreti in umorili 30 krščanskih prebivalcev.
Carigrad, 11. avgusta. Zadnje dni so aretovala turška oblastva veliko število Armencev, mej njimi jednega duhovnika v cerkvi v Galathi. Ječe so prenapolnjene.
Rim, 11. avgusta. Blizu pristanišča v Masavi so zasačili nizozemsko ladij o, ki jo hranila v svojih prostorih 30- do 40.000 pušk novejšega zistema in mnogo streliva za abesinsko armado. Preiskava se vrši v Masavi.
New-York, 11. avgusta. V celi deželi je vladala včeraj neznosna vročina. V mestu in okolici je umrlo za vročino sedemdeset oseb. Tudi iz drugih krajev dežele prihajajo jednaka poročila.
Hennebergova svila
—	pristna le, ako se naroči neposredno od moje tovarne — črna, bela in barvena, od 35 kr. do gld. 14-65 meter, — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (okoli 240 raznih kakovosti in 2000 raznih boj, vzorcev itd.) poitnine in carine pro^'.o na dom. Vzorci obratno. Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
25 (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. 8-6 1 £S I S«.
bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in sla-bolne otroke ; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je ieleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 4-50. (122 50—25) 2
Umrli so:
8.	avgusta. Jožef Cvar, posestnikov sin, 7 let, Ulice na Grad 4, plučni edem. — Anton Lotrič, delavčev sin, 4 mesece, Tržaška cesta 23, akutni želodčni katar.
9.	avgusta. Franc Plankar, realec, 18 let, Reber št, 11, meningitis.
V vojaški bolnišnici: 9. avgusta. Marka Goletič, sanitetni vojak, 23 let, croup in plučnica.
Tujci.
9. avgusta.
Pri Slonu. Terner, Schwarz, Nansl, Eckert, Klausner z Dunaja. — Levi, Frischkovitz, Gützl, Segre, Beinkofer iz Trsta.
—	Oberwalder iz Domžal. — Planer iz Gradca. — Dieter iz Gorice. — Bujanovič iz Zagreba. — Piruseh iz Kranja. — Bevk iz Prvačine. — Guzelj iz Šempasa. — Holzer iz Kočevja.
Pri Maliču: Oberbauer, Schwarz, Hoffmann, Reichen-bach, Feldmann, Schiller z Dunaja. - Mangelsdorf iz Znojma.
—	Schneider, Nowotny iz Gradca. — Weilinger iz Hanau-a.
—	Matheusche iz Trsta. — Kraus iz Kočevja.
Pri Lloydu: Pompes, Luzzatto, Dobrovatz z Reke. — Drufovka, Gabršček iz Gorice. — Geiger iz Ormoža. — Ditrich, Salmič iz Postojine.
Pri Bavarskem dvoru: Skerl iz Lesec. — Janisen iz Ilz-a.
Pri avstrijskem caru: Valka iz Novega Mesta. — Perne iz Tržiča. — Mikel iz Kočevja. — Knechtl iz Gradca.
Meteorologično poročilo.
a a a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urab v mm.
10	9. zvečer	734 1	18-9	isl. jzab.	skoro oHIST	
11	7. zjutraj 2. popol.	734-5 734-4	16 7 19-5	si. vzh. si. zah.	oblačno dež	6-5
Srednja včerajšnja temperatura 19 0°, za 0'3° pod nor-malom.
Eksekutivne dražbe.
Janeza K u m er - j a iz Lukovk zemljišča (2095 gld.) dne 14. avgusta v Trebnjem.
Alojzija S k u b i c a iz Police (500 gld.) dne 13. avgusta in 10. septembra v Zatičini.
Nikota S i m o n i č a iz Drašic nepremakljivo posestvo (950 gld.), terjatev 85 gld. 4 kr., dne 20. avg. in 24. sept. v Metliki.
Janeza Lavrenčiča iz Vrbova nepremakljivo posestvo (635 gld.), terjatev 47 gld. 62 kr., dne 14. avg. in 14. sept. v Ilir. Bistrici.
Jakoba Kri ž n ar j a iz Zagorja nepremakljivo posestvo (4220 gld.), terjatev 200 gld., dne 21. avg. in 21. septembra v Ilir. Bistrici.	,
Prodaja materijala od knežjega dvorca.
Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni
stavbinski in drugi materijal,
kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd.
na lici mesta ali pa na svojem domu V Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Val. Accetto,
554 62-2	zidarski mojster.
Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na
Z OBLO**«
ki je glasilo slov. katol. akadem. dljaštva.
Cena: Za nedijake 80 kr., za dijake 50 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, III, 31.
! grPege^H
f	odpravi v 7 dneh popolnoma 501 10-9
dr* Christoff-a lzbornl, neškodljivi
Ambra-crčme
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj ^ Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani.
k» I
t »
I
Na prodaj je takoj dobro ohranjen
glasovi r
za primerno ceno pri Luki Sevnik-u v Smartnem št. 48. P. Šent Vid pri Ljubljani. 557 l-i
Turjaška graščina išče mlajšega, še trdnega umirovljenega
V
ki bi hotel opravljati na graščini vknjižene ustanovne sv. maše. Za plačilo prejme v gotovini 400 gld,, prosto stanovanje v gradu in drva. 536 2-2
Oglasila sprejema in daje natančneja pojasnila: Grofovi Auerspergovi gozdni in upravni urad v Hammerutil-u. Pošta Ig pri Ljubljani.
Lekarna Trnköozy, Dunaj V.
Doktorja pl. Trnköczy-ja
tinktura za kurja očesa
Sigurno sredstvo proti kurjim očesom in otrdelostl kože na nogi, ima veliko prednost, ker se s čopičem namaže na boleči del noge.
Stekleničica z navodilom za rabo in s čopičem vred velja 40 kr., dvanajst steklenieic 3 gld. 50 kr.	445 9
Dobiva se v
lekarni Trnkoczy-jevi
poleg mestne hiše v Ljubljani.
Razpošilja se vsak dan s pošto.
Lekarna Trnköozy v Gradcu.
Za mestno elektrarno v Ljubljani razpiše se
stavba centralne postaje v Parnih ulicah.
Zgraditi je: kotlišče z razpetino 14 m., strojno poslopje z razpetino 15-5 m.; strojno poslopje in kotlišče zgraditi je s skupno srednjo steno in s približno dolžino 33 m. Nadalje zgraditi je 40 m. visok dimnik, za priskrbo-vanje kondenzacijske vode potrebni vodnjak, reservoir za vodo, cevovode itd.
Zmožni podjetniki, ki bi radi prevzeli omenjena dela in dobave, naj vloži zapečatene ponudbe s 5°/0nim vadijem nakasneje
do poludne 17. avgusta 1890
pri podpisanem magistratu.
Mere za to stavbo dobiti je pri mestnem stavbinskem uradu, kjer so na vpogled tudi stavbeni pogoji.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 31. julija 1896.	540 3-2
Ustanovljeno 1854.
Ustanovljeno 1854.
A. fmiillaf«|i?i
c. kr. priv., mnogokrat odlikovana
tovarna za portiand in roman-cement
v Kamniku
priporoča po nizkih cenah 3voje lzborne, natanko po pravilih avstrijskega inžinirskega in . »vbarskega društva napravljene izdelke. Na razpolago je mnogotero spričeval c. in kr. vojaških oblastev, železniških družb, pristanskih uradov in privatnih podjetnikov, ki potrjujejo trdnost in stalnost našega oementa pri stavbah v vodi in na kopnem. 552 6—2
Dnč U. avgusta.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta 4*
Dunajska borz
a*.
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista. . . • • • • • • • • Nemfiki dri. bankovci ca 100 m. nem. drl. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini
101 aid. 60 kr.	
101 ,	60 .
123 .	55 .
101 „	20 .
122 .	20 .
99 .	45 .
970 ,	" •
3bO ,	25 .
119 „	70 .
58 .	67",.
11 .	73 .
9 .	50'/,.
44 .	25 „
6 „	64 .
Dni 10. avgusta.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadoltnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
južne železnice b% . dolenjskih železnic 4%
144 gld.	—	kr.
160 .	25	n
189 .	25	•
99 .	50	•
138 .	50	m
127 .	—	•
108 „	16	
112 .	—	n
98 .	—	n
99 „	45	
225 .	—	m
171 .	40	
128 „	60	
99 „	50	r»
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gendis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100
201 140 18 22
69
70 60 23
154 3397 420 101 60 79 157 126
gld. - kr.
75 50
75 50
50 50 25
75
_ Hakup ln prodaja
. vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje z» zgube pri irebanjlh, pri uirebanj« najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil M borzi.
Menjarnična delniška družba
„1IEBCV B«
«ollziili it. 10 Dunaj, Ririahilfiritrisii 74 B.
mm pojasnila *£S v vseh gospodarskih in Inantnlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipokultoi|tkik vrednostih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg» obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.