Slovenski Poročevalec
GLASILO QSKQBORILNE gROHTE SLOVENIJE
Ljubljana, sobota 15. julija 1950
LETO XL, ŠT. 167 /. POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIN

*wm

•M

,	4 of sl^" f >V
....
Ixjava predsednika gospodarskega sveta FLRJ
Borisa Kidriča
ob izpolnitvi polletnega plana
Rezultati, ld jih objavlja zvezna planska komisija ob izpolnitvi plana za prvo polletje 1950, kažejo uspeh naše države v boju za petletni plan, obenem pa tudi resnost in težavnost nalog, ki nas čakajo v drugem polletju.
V čem je uspeh?
Uspeh je prvič, v dejstvu, da je kljub izrednim deviznim težavam, ki so bistveno oteževale tako nabavljanje surovin kakor tudi. plačila za naprave, je naša država izpolnila skupni polletni plan industrije, lesne industrije, prometa in gradbeništva (izpolnitev kmetijske proizvodnje bo mogoče izraziti šele na kraju ekonomskega leta) z 98,4% in s tem dosegla temeljne pogoje, na podlagi katerih bo lahko v celoti izpolnila osnovni letni plan. Naj-
Ofo Dnevu
tankistov
Kakor vsako leto, praznujejo tudi letos tankovske edinice in vsa Jugoslovanska armada svoj praznik — Dan tankistov. Ta praznik je posvečen dnevu, ko je bila leta 1944 po odredbi vrhovnega komandanta maršala Tita osnovana naša prva tankovska briga-
POROČILO ZVEZNE PLANSKE KOMISIJE
o izpolnitvi plana v prvem polletju 1950
A) Razvoj po delovnih strokah
Upoštevane so zvezna, republiška in lokalna industrija po planu I. Prve številke označujejo izpolnitev plana v
ds. Ustanovitev te velike edinice, ki odstotkih letnega plana, v drugi kolo.
je postavila čvrst temelj sedanji tankovski vojski Jugoslovanske armade, ne pomeni sicer začetka razvoja tega redu naše vojske. Naše prve tankovske edinice so namreč vznikle že v prvih dneh narodnoosvobodilne borbe. Ustvarjale so se in rasle v borbi1, na bojnem polju, kjer so zaplenjeni tanki prihajali v roke naših hrabrih borcev. 2e 1941. leta so bili v borbah s sovražnikom v Srbiji pri Krupnju, Milanovcu in Bajini Bašti zaplenjeni prvi tanki, katere so naši borci takoj uspešno uporabili v borbi. Prav tako so tudi v drugih delih naše domovine že v tem letu obstojale posamezne tankovske edinice. Pri Glavnem štabu Hrvatske je bil že 1942. leta ustanovljen tankovski vod, ki se je posebno odlikoval pri osvoboditvi Preboja in Udbine. Med IV. sovražnikovo ofenzivo je bila v dolini reke Neretve februarja 1943. leta pri Vrhovnem štabu formirana prva tankovska četa, sestavljena iz tankov italijanske divizije "Murdžea, ki je bila tam uničena. Ta tankovska četa je sodelovala v borbi za Konjic, v veliki bitki za ranjence na Makljenu in pri Vakufu. Posebno velik uspeh pa je dosegla v težkih dneh četrte ofenzive, ko je izpolnjevala osebne odredbe vrhovnega komandanta tovariša Tita.
Glavni štab Slovenije Je leta 1943 formiral I. tankovski bataljon, ki je sodelujoč v mnogih borbah, junaško branil čast naših mladih tankistov — partizanov. Znani so junaški podvigi tega bataljona v borbah za osvoboje-nje naše domovine.
Hitri razvoj mednarodnih dogodkov, vse večji uspehi in ugled naše borbe ter ogromni pritok novih borcev so zahtevali ustvarjenje vseh rodov vojske. Naša vojski je preraščala v sodobno armado. Tovariš Tito je pravilno ocenit mesto in vlogo tankovskih edinic v naši Armadi in jim posvetil posebno pozornost. Konec 1943. leta je izdal odredbo, naj vse edinice narodnoosvobodilne vojske začno zbirati borce in komandirje, ki imajo voljo in veselje za ta rod vojske. Tj borci so bili kasneje poslani v inozemstvo v šoie. Po končani šoli v Afriki je bila 1C. julija 1944 v Italiji formirana I. tankovski brigada, nekoliko pozneje druga. Te edinice so po prihodu v našo domovino sodelovale v končnih borbah in operacijah naše Armade.
Edinice Pne tankovske brigade so sodelovale skoraj v vseh borbah VIII. korpusa in pozneje IV. armade. Posebno velike uspehe so žele v borbah okoli Spiita, Šibenika, Knina, Mostara in v končni operaciji za osvobojenje Istre in Trsti. Nikoli ne bodo pozabljeni herojski podvigi naših hrabrih tankistov, ki so prvi šli v napad za Trst »Trst ali smrt* so napisali na svoje tanke.
Ob koncu vojne 1945. leta je tovariš Tito izdil odredbo o osnovanju Pne tankovske armade pod vodstvom slavnega komandanta, generalnega poročnika Petra Drapšini.
Po osvoboditvi se nismo zaustavili samo ob tistem, kar je bilo ustvarjeno med vojno. Petletni plan industrializacije in elektrifikacije naše domovine je že pokazal svojo realnost. Letos smo na proslavi 1. maja videli naše prve tanke, izdelane v naših tovarnah, z našimi lastnimi silami in sredstvi. To je bil krepak odgovor podlim klevetnikom iz Sovjetske zveze in vzhodnih držav.
Veličastna industrializacija naše socialistične domovine nudi čedalje večje možnosti za hiter razvoj naše tankovske industrije, ki bo zalagala našo armado s sodobnimi tanki. Ze danes je dosegla naša tankovska industrija visoko raven.
Mnogo naših tankistov in tehnikov je že pokazalo velike uspehe pri proučevanju sodobne tankovske tehnike, kar je znak visoke tehnične sposobnosti našega tankovskega kadra.
Ko proslavljajo svoj praznik, stoje naši tankisti čvrsto okrog svoje Par. ti je, Centralnega komiteja in svojega vrhovnega komandanta tovariša Tita. Se z večjo ljubeznijo in voljo bedo izvrševali naloge, ki jih prednje postavlja naša Partija in naši narodi, vselej pripravljeni, da branijo, če bo potrebno, našo socialistično domovino.
115.2 106,8
125.3
112.4
120,0
39,2	98,5
ni pa odstotna primerjava s prvim polletjem 1949.
Proizvodnja in razdeljevanje električne energije	42,3
proizvodnja in predelovanje premoga	44,1
proizvodnja in predelovanje nafte	42,0
črna metalurgija	45,8
metalurgija barvastih kovin 48,6 proizvodnja, cplemenjevanje in predelovanje nekovinskih izkopanin industrija za predelovanje kovin ladjedelništvo elektroindustrija kemična industrija industrija gradbenega materiala lesna industrija industrija papirja tekstilna industrija industrija usnja in obutve industrija gumija živil ska indu stri j a grafična industrija industrija tobaka filmska industrija izkoriščanje gozdov gradbeništvo železniški promet pomorski promet rečni promet zračni promet cestni promet poštni promet blagovni promet
43.4
32.3 43.1
40.5
33.3
37.4
44.4
46.3
47.7
42.0
29.4
52.3
50.1
37.1
38.4 32.9
43.7
43.1
29.4
43.3
41.6
49.3
126.1
86,9
118.8
102,0
114.3
113.7 95,3 91.7
107.3
92.0 85.5
108,0
107.8
131.0
97.0 116.7 112.5
112.4
102.0
494.0
118.0
112.5
Hrvatska	138	212	201
Slovenija	200	242	308
Bosna in Herc.	335	406	405
Makedonija	121	125	128
Črna gora	169	204	208
C)	Finance
Dohodki splošnega državnega proračuna v prvem polletju 1950 so doseženi v odnosu do dohodkov, planiranih s splošnim državnim proračunom 1950. leta s 43,8%. V primeri s prvim polletjem 1949 (brez doseženega viška dohodkov nad izdatki iz prejšnjih proračunskih let) pa s 105,2%.
D)	Izpolnitev polletnega plana po zveznih svetih in ljudskih republikah
1. SVET ZA ENERGETIKO IN EKSTRAKTIVNO INDUSTRIJO
98,1 45,8 117,2
101.1
46,9
122.2
45.0 106,4
B) Razvoj socialističnega sektorja kmetijstva
Povečanje v primeri s prvim polletjem 1949 v, odstotkih.
Število Število km. obd. gospod. Fovrš. zadrug v KOZ KOZ FLRJ	164	174	161
Srbija	128	146	127
Izpolnitev polletnega plana Izpolnitev letnega plana
V	primerjavi s I. polletjem 1949
Zveznega pomena:
Izpolnitev polletnega plana Izpolnitev letnega plana
V	primerjavi s I. polletjem 1949
Generalna direkcija metalurgije:
Izpolnitev	polletnega plana	102,2
Izpolnitev	letnega plana	48,5
V	primerjavi s I. polletjem 1949 121,1
Generalna direkcija nafte:
Izpolnitev	polletnega plana-	04,8
Izpolnitev	letnega plana	42,3
V	primerjavj s I. polletjem 1949	128,1
Republiški sveti za energetiko in ekstraktivno industrijo:
Izpolnitev	polletnega plana	97,4
Izpolnitev	letnega plana	43,6
V	primerjavi s I. polletjem 1949 110,9
LR Srbija:
Izpolnitev polletnega plana Izpolnitev letnega plana
V	primerjavi s I. polletjem 1949
LR HrvatslÖK,
Izpolnitev polletnega plana Izpolnitev letnega plana
V	primerjavi s I polletjem 1949
90.3
42,0
108,6
92,0
43,4
J00,2
Stab Tomšičeve brigade med miniranjem Stampetovega mostu; od leve na desno: načelnik štaba 14. divizije Mile Kilimbarda, komandant 14. divizije tov. Bračič, komandant Tomšičeve brigade in narodni heroj tov. Daki.Semič in njegov namestnik tov. Ris-Lepin
UDELEŽENCEM PARTIZANSKEGA TABORA V SOSTREM!
Pripravljalni odbor za proslavo osme obletnice ustanovitve I. SNOUB »Toneta Tomšičan, ki bo jutri 16. julija ob 10. uri v Sostrem pri Ljubljani, sporoča udeležencem:
1.	Vsem priporočamo, da se priključijo v čim večjem številu skupnim pohodom, ki jih organizirajo krajevne, rajonske in terenske Zveze borcev.
2.	Ostali udeleženci naj se poslužujejo naslednjih prometnih zvez: Vsi vlaki, ki prihajajo zjutraj v Ljubljano, bodo imeli zvezo z vlaki, ki bodo vozili iz Ljubljane do postaje Ljubljana - Polje. Podrobnejše informacije bodo udeleženci prejeli v informacijski pisarni na kolodvorih v Ljubljani in Ljubljana . Polje.
3.	Od končne tramvajske postaje v Mostah in od postaje Ljubljana -Polje bodo od 7. do 10. ure in od 17. do 20. ure vozili avtobusi in kamioni do prostora, kjer bo tabor.
4.	Osebni in tovorni avtomobili naj vozijo izključno po cesti Poljanska cesta - Stepanja vas-Dobrunje.Sv. Lenart - Sadin ja vas.
5.	Za kolesarje je odrejena cesta Ljubljana—Stepanja vas—Hrušica—Bi. zovik—Dobrumje—Sv. Lenart—Sadinja vas.
V bližini tabora so določeni prostori za parkiranje avtomobilov in pri. pravljene shrambe za kolesa. Udeležence opozarjamo, naj se ravnajo točno po uavodiilb prometnih miličnikov.
Za vožnjo v II. in III. razredu vseh potniških in brzih vlakov do postaje Ljubljana ali Ljubljana - Pol je je odobren popust 50»/». Na odhodni postaji kupite celo vozovnico in posebno izkaznico K-13. To izkaznico pustite žigosati na postaji Ljubljana ali Ljubljana-Polje in na prostoru, kjer bo tabor. Le s tako izpolnjeno izkaznico bo na odhodni postaji kupljena vozovnica veljala za brezplačni povratek.
PRIPRAVLJALNI ODBOR
101.4
46.4
97.2
103,2
46.0
94.3
98,7
46.1
97.5
103.4
48.2 97,9
97.3 41,5
111.7
101.8
43.4 108,6
90.5 41,4
LR Slovenija:
Izpolnitev polletnega plana	101,3
Izpolnitev letnega plana	47,5
V	primerjavi s I. polletjem 1949 112,1
LR Bosna in Hercegovina:
Izpolnitev polletnega plana	97.1
Izpolnitev letnega plana	43,4
V	primerjavi s I. polletjem 1949 121,0
LR Makedonija:
Izpolnitev polletnega plana	84.3
Izpolnitev letnega plana	38.9
V	primerjavi s I. polletjem 1949 119,4
LR Crna gora
Izpolnitev polletnega plana	89,9
Izpolnitev letnega plana	29,8
V	primerjavi s I. polletjem 1949 523,0
2.	SVET ZA STROJEGRADNJO:
skupni odstotek izpolnitve poL
letnega plana	95,4
odstotek izpolnitve letnega plana 44,8
V	primerjavi s I. polletjem 1949 119,9
3.	SVET ZA PREDELOVALNO INDUSTRIJO — OSNOVNE
INDUSTRIJSKE PANOGE
Izpolnitev polletnega plana Izpolnitev letnega plana
V	primerjavi s I. polletjem 1949
LR Srbija:
Izpolnitev polletnega plana Izpolnitev letnega plana
V	primerjavi s I, polletjem 1949
LR Hrvatska:
Izpolnitev polletnega plana Izpolnitev letnega plana
V	primerjavi s I. polletjem 1949
LR Slovenija:
Izpolnitev polletnega plama Izpolnitev letnega plana-
V	primerjavi s I. polletjem 1949
LR Bosna in Hercegovina:
Izpolnitev .polletnega plana Izpolnitev letnega plana
V	primerjavi s I. polletjem 1949
LR Makedonija:
Izpolnitev polletnega plana Izpolnitev letnega plana
V	primerjavi s I. polletjem 1949
LR Crna gora:
Izpolnitev polletnega plana Izpolnitev letnega plana
V	primerjavi s I. polletjem 1949 100,0 Lesna proizvodnja — končni izdelki
Izpolnitev polletnega plana	90,2
Izpolnitev letnega plana	421
V	primerjavi s I. polletjem 1949 lOsU
LR Srbija:
Izpolnitev polletnega plana	94,0
Izpolnitev letnega plana	38,5
\V primerjavi s I. polletjem 1949 126j
LR Hrvatska:
Izpolnitev polletnega plana	88,0
Izpolnitev letneiga plana	40g
V	primerjavi s I. polletjem 1949 109,5
LR Slovenija:
Izpolnitev polletnega plana Izpolnitev letnega plana
V	primerjavi s I. polletjem 1949
LR Bosna in Hercegovina:
Izpolnitev polletnega plana Izpolnitev letnega plana
V	primerjavi s I. polletjem 1949 104A
LR Makedonija:
Izpolnriev polletnega plana	99,9
Izpolnitev letnega plana	37*2
V	primerjavi s I. polletjem 1949 132,6
LR Crna gora:
Izpolnitev polletnega plana	100,0
Izpolnitev letnega plana	37,4
V	primerjavi s I. polletjem 1949 107,0
SVET
ZA PREDELOVALNO INDUSTRIJO
Izpolnitev polletnega plana	99,1
Izpolnitev letnega plana	45,5
V	primerjavi s I. polletjem 1949	99,4
4. SVET ZA GRADBENIŠTVO — SKUPNO
Izpolnitev polletnega plana	102,8
Izpolnitev letnega plana	32,9
V	primerjavi s I. polletjem 1949 116,7
LR Srbija:
Izpolnitev polletnega plana	101,6
Izpolnitev letnega plana	32,5
V	primerjavi s I. polletjem 1949 121,2
LR Hrvatska:
Izpolnitev polletnega plana	103,1
Izpolnitev letnega plana	32,9
V	primerjavi s I. polletjem 1949 104,0
LR Slovenija:
Izpolnitev polletnega plana	109,0
Izpolnitev letnega plana	34,9
V	primerjavi s I. polletjem 1949	83,9
težje posledice deviznih težav je naša država premagala v prvi vrsti zaradi vztrajnih naporov delovnih kolektivov, ki so sprejeli poziv državnega vodstva, da naj skušajo najti materialne rezerve, ki v prejšnjem letu še niso bile znane in tudi ne izrabljene.
Uspeh je drugič v velikem porastu temeljnih panog naše proizvodnje v primeri z lanskim polletjem. Tako so podjetja, ki delajo danes (po reorganizaciji), v okviru. Sveta za energetiko in ekstraktivno industrijo, povišala svojo izpolnitev na 117,2»/» v primerjavi z lanskim prvim polletjem; podjetja Sveta za strojne gradnje 119,3%; gradbena podjetja na 116,7»/» in prometna podjetja na 112,1%.
Po panogah delavnosti bi dalo to povečanje v primeri z lanskim prvim polletjem takole sliko: proizvodnja in razdeljevanje električne energije na 115,2»/»; proizvodnja in predelava premoga na 106,8*/»; proizvodnja in predelava nafte na 125,3*/»; črna metalurgija na 112,4»/»; barvaste kovine na 120»/«; kovinska industrija in predelava kovin na 126,1»/»; elektroindustrija na 118,8»/»; industrija gradbenega materiala na 114,3»/»; lesna industrija na 113,7»/»; gradbeništvo na 116,7»/«.
Tretjič: Sveti bazičnih panog industrijske delavnosti so že izpolnili več kot 43»/« osnovnega letnega plana, kar ustvarja glede na obstoječe zmogljivosti in plansko dinamiko zadosten pogoj, da se letni plan, razen v eksploataciji nafte (vendar pa zmogljivost njene predelave že presega nalogo po petletnem planu), v celoti izpolni.
Ti rezultati so očiten dokaz, da se v bistvu izpolnjujejo linija in naloge, ki sta jih postavili naša Partija in vlada za letošnje osredotočenje na bistvene panoge in objekte petletke.
V čem pa je resnost težav in nalog, ki nas čakajo v drugem polletju?
1. V tem, da smo že omenjeni pomembni razvoj bazičnih panog v veliki meri dosegli na račun predelovalnih panog. Zato, da bi zagotovili osnovno kapitalno graditev, smo namreč v prvem polletju s plansko odločitvijo občutno zmanjšali prvotni plan za uvoz tekstilnih surovin, s čimer smo tudi sam letni plan za tekstilno industrijo znižali za 1 milijardo 800 milijonov dinarjev (vse absolutne številke izražajo polno lastno ceno). To dejstvo je povzročilo, da znaša izpolnitev tekstilne industrije v primeri z lanskim prvim polletjem samo 91,7»/». Iz istih vzrokov smo zmanjšali prvotni plan za kemično industrijo, in sicer glede modre galice, mila, firneža in oljnatih barv. Zaradi tega kakor tudi zaradi splošnih deviznih težav je v primeri z lanskim prvim polletjem nastal nekakšen zastoj v naši kemični industriji, ki je povečala svojo proizvodnjo samo za 2«/,.
Končno je treba poudariti, da je iz notranjih gospodarskih vzrokov v primeri z lanskim letom občutno padla živilska industrija, ki Je dosegla samo
91.2
46.3 96,2
90,0
38.6
LR Bosna ta Hercegovina;
Izpolnitev polletnega plana	96,7
Izpolnitev letnega plana	30,9
V	primerjavi s I. polletjem 1949 169,7
LR Makedonija:
Izpolnitev polletnega plana	121,0
Izpolnitev letnega plana	38,5
V	primerjavi s I. polletjem 1949 120,2
LR Crna gora:
Izpolnitev polletnega plana	118,0
Izpolnitev letnega plana	127,8
V	primerjavi s polletjem 1949 107,6
5.	SVET ZA PROMET — SKUPNO
Izpolnitev polletnega plana	96.0
Izpolnitev letnega plana	43,1
V	primerjavi s I. polletjem 1949 112,1
Železniški promet
Izpolnitev polletnega plana	97,0
Izpolnitev letnega plana	44.7
V	primerjavi s I. polletjem 1949 112,5
Pomorski promet
Izpolnitev polletnega plana	88,9
Izpolnitev letnegt plana	43,1
V	primerjavi s I. polletjem 1949 112,4
Rečni promet
Izpolnitev polletnega plana	75,0
Izpolnitev letnega plana	29,4
V	primerjavi s I. polletjem 1949 102,0
Letalski promet
Izpolnitev polletnega plana	104,7
Izpolnitev letnega plana	43,3
V	primerjavi s I. polletjem 1949 494,0
Cestni promet
Izpolnitev polletnega plana	88,2
Izpolnitev letnega plana	41,6
V	primerjavi s I. polletjem 1949 118,7
Poštni promet
Izpolnitev polletnega plana	104,7
Izpolnitev letnega plana	49,7
V	primerjavi s I. polletjem 1949 112,5
6.	SVET ZA BLAGOVNI PROMET
Izpolnitev polletnega plana	104,0
Izpolnitev letnega plana	45,0
V	primerjavi s I. polletjem 1949 106,4
Zajamčena preskrba ta vezana trgovina Izpolnitev polletnega plana	101,0
Izpolnitev letnega plana	37,8
V	primerjavi s I. polletjem 1949 97,0
Prosta trgovina (brez sadja in zelenjave)
Izpolnitev polletnega plana	110,0
Izpolnitev letnega piana	518
V	primerjavi s l, ppUetjon 1940 1158
85,5»/» v primeri z lanskim Letom. Vzrok je v glavnem v tem, da je bil lanski donos sladkorja pese slab ta smo zato morali za letošnje prvo polletje poštar viti mnogo nižji plan za industrijsko predelavo sladkorja, kakor pa smo ga lahko postavili lani.
Zastoj in zmanjšanje v omenjenih par nogah sta morala nujno povzročiti težavo v boju za življenjski standard. Vendar pa je naši gospodarski politiki uspelo, da je v celoti vzeto te težave že v prvem polletju deloma premagala in ustvarila pogoje za to, da jih še bolj korenito premaga v drugem polletju. To smo dosegli takole: Proizvodnjo usnja in obutve smo povečali zaradi povečanja odkupa kož v državi na 1078»/». Na ta način smo dosegli, namesto lanskih 2 milijard in 807 milijonov, v tem polletju 3 milijarde in 15 milijonov po vrednosti proizvodnje usnja in obutve. Proizvodnjo tobaka smo povečali v primeri z lanskim prvim polletjem na 107,8»/«. Na ta način smo dosegli 2 milijardi 274 milijonov v primeri z 2 milijardama 178 milijonov v lanskem prvem polletju- Proizvodnjo kovinske industrije, ki je namenjena široki potrošnji, smo povečali za 1 milijardo in 500 milijonov v primeri z lansko, lokalno II pa za 1 milijardo 200 milijonov.
Skupna proizvodnja najvažnejših panog proizvodnje za široko potrošnjo se je povečala v primeri z lanskim prvim polletjem na več kot 106»/». Samo po sebi bi bilo to povečanje zadovoljujoče, če ne bi hkrati obsegalo zelo občutnega upadanja v že omenjenih panogah tekstilne in živilske industrije. Tekstilna je padla od 10 milijard 674 milijonov na 9 milijard 778 milijonov, živilska pa od 4 milijard 317 milijonov na 3 milijarde 688 milijonov. V tem upadanju pa je ravno poglavitni vzrok, zakaj sta zagotovljena preskrba in vezana trgovina padli na 97»/», v primeri z lanskim prvim polletjem, oziroma zakaj smo celotni letni plan zagotovljene preskrbe in vezane trgovine v prvem polletju izpolnili komaj s 37,8»/» od osnovnega letnega plana. Pri tem jo treba pripomniti, da kljub velikim težavam oskrbljenost z . aščobami in mesom v celoti vendar ni bila manjša kot v lanskem prvem polletju, ampak je bila celo za določen odstotek večja. V lanskem prvem polletju smo dali 23.457 ton maščob, v prvem polletju 1950 pa 25.790 ton; mesa smo dali v lanskem prvem polletju 35.803 tone, v prvem polletju 1950 pa 40890 ton. Vzrok navideznega padca v oskrbljenosti z maščobo in mesom je v neenakomernem preskrbovanju. Bili so namreč meseci, n. pr. marc in april, v katerih je bila oskrbljenost z maščobami zelo nizka, medtem ko je bila v prvem četrtletju precej visoka; maja je spet narasla, v juniju in juliju pa padla, ker so se zakasnile ladje, ki vozijo v inozemstvu kupljeno mast. Ce donos sladkorne pese letos ne bo slabši, kot pričakujemo, in če bo opravljen planirani odkup žita, bomo lahko do konca leta Industrijsko proizvodnjo za življenjski standard v zadovoljivi meri dosegli ne samo v tistih panogah, v katerih smo jo povečali že v prvem polletju v primeri z lanskim letom, temveč tudi v živilski in tekstilni panogi. Izpolnitev tekstilne proizvodnje bi bila za približno 2•/# manjša od celotne lanske izpolnitve, vse druge panoge proizvodnje za življenjski standard pa bi po pianu narasle.
Nadaljevanje na 2. staranj
Proslava črnogorskega narodnega praznika
Crnogorsko ljudstvo je proslavilo 13. julij, dam ljudske vstaje Črne gore. V 14 krajih Cme gore so odkrili spominske plošče, ki so jih postavili na pobudo Zveze borcev. V Grahovem v okraju Nifcšič je bila odkrita spominska plošča na kraju, s katerega je narodni heroj Sava Kovačevič sprožil na okupatorja prvi partizanski top. Svečanosti sta prisostvovala člana Politbiroja CK KP Crne gore Savo Brko-vič in Nikola Kovačevič. Druge spominske plošče so odkrili na krajih, kjer so bile velike bitke, kjer so padli’ znani narodna heroji in kjer je okupator izvršil množične usmrtitve.
Na Cetinju, v Titogradu, Nikšiču, Kotoru in v drugih krajih Cme gore so bile svečane akademije parada vojske, obveznikov predvojaške vzgoje, Zveze borcev jn članov Ljudske tehnike Ljudstvo je v velikem številu obiskalo grobove padlih borcev in jih okrasilo z venci. Na večer praznika so omladinci in pionirji na mnogih krajih zažgali kresove.
Na avtomobilski cesti so dogradili velik nadvoz pri Slavonskem Brodn
Te dni so graditelji avtomobilske ceste dosegli novo veliko zmago. V sredo so položili zadnje kamenite kocke na nadvozu Gromačnik pri Slavonskem Brodu. S tem je dograjen eden izmed največjih in najtežjih objektov na avtomobilski cesti. Nekaj dni prej so na istem odseku zgradili tudi poslednje metre betonskega cestišča Ob zaključim del so imeti na gradbišču slavnostno zborovanje.
VREME
NAPOVED ZA NEDELJO: Spremea-— oblačno s krajevnimi plohami — i spremembe.
BtP. S SL038HSEI B0800BÜKDEC 7 st. ier 7 is. sruuiaA 1950
Izjava predsednika
gospodarskega sveta FLRJ BORISA KIDRIČA
Nadaljevanje a 1. Stranj
Na podlagi celotnega gospodarskega razvoja so se pokazali kot pravilni virmani, ki so bili izvršeni v korist bazičnih industrijskih panog in v začasno škodo predelovalne industrije. Brez njih bi namreč ogrozili bistvene postavke petletnega plana, medtem ko se začasna škoda, ki jo utrpi predelovalna industrija in s tem samim tudi življenjski standard zaradi zagotovitve bistvenih postavk petletnega plana, lahko v precejšnjem delu popravi že v drugem polletju. Na tem mestu je treba poudariti tudi dejstvo, da opravljeni virmani nikakor ne pomenijo, da bi državno vodstvo, kakorkoli zapostavljalo vprašanje življenjskega standarda. Ob istem času, ko smo zmanjšali uvoz tekstilnih surovin, zato da bi zavarovali kapitalno graditev, smo uvažali sladkor za ljudsko prehrano (14.064 ton), da bi na ta način vsaj deloma popravili posledice, ki so nastale zaradi lanskega siabega donosa sladkorne pese, in maščobe (skupaj je bilo uvoženih 9,042 ton), zato da bi razbremenili delovnega kmeta, dokler se ne urede razmere na podlagi novih odkupnih uredb. Kakor je znano, prinašajo te uredbe več reda in pravičnosti v odkup, obenem pa v osnovi zavarujejo potrebe kmečkega prebivalstva po prehrani.
Da bi se zavedali velike resnosti težav in nalog, ki nas še čakajo v drugem polletju, moramo kljub uspešnemu in pomembnemu porastu bazičnih panog petletnega plana vendarle ugotoviti, da celo v teh panogah dinamika prvega polletja še ne zadovoljuje v celoti, kar se kaže v njihovem, sicer neznatnem, zaostajanju v primeri s Ior-tnalnim polletnim planom.
Svet za energetiko in ekstraktivno industrijo je uspel, da je izpolnil plan z 9-3,1«/», Svet za strojne gradnje s 95,4% Svet za promet pa 96%. Teh nekaj odstotkov, ki še manjkajo do ICO, pomeni, da bo treba v drugem polletju
še bolj zaostriti boj v bazičnih panogah kot v prvem polletju.
Katere naloge izhajajo Iz rezultatov, ki na» jih pokaže analiza prvega polletja 1950?
1.	Gradbeništvo se bo motjalo še bolj usmeriti na osnovne objekte kapitalne graditve. Ze takoj v začetku bo treba preprečiti vsako razsipanje delovne sile In materiala ter onemogočiti tako imenovano široko fronto.
2.	Največ jo pozornost je treba posvetiti bazičnim panogam naše petletke in se mora v tem pogledu posebno naša strojna gradnja koncentrirati na izdelovanje in montiranje osnovnih naprav petletke in tej nalogi popolno podrediti vse druge naloge.
3.	Največjo pozornost moramo posvetiti obdelovanju sladkorne pese in drugih industrijskih kultur in s tem zagotoviti, da bo naša industrija v drugem polletju izpolnila naloge, ki jih ima do široke potošnje,
4.	Zagotoviti moramo enakomeren odkup maščob in mesa in enakomerno proizvodnjo industrijskih predmetov, ki so namenjeni široki potrošnji, in se s tem izogniti neenakomerni preskrbi, ki je značilna za prvo polletje, a jo delovno ljudstvo zelo težko prenaša,
5.	Plan izvoza za drugo polletje moramo, naj stane kar hoče, izpolniti. Ta naloga je odločilni vozel za našo gospodarsko zmago v tem planskem letu. Kar najhitreje moramo izvesti decentralizacijo izvoza in uvoza v listih panogah in delavnostih, v katerih se je to že pokazalo kot mogoče.
6.	Vse leto moramo vztrajati pri sedanjem številu delovne sile in ga ne smemo povečati. S tem bomo zagotovili ravnotežje z živilskimi fondi. Kjer se bo pokazala resnična potreba po večjem številu delovne sile, naj se zadovolji ta potreba izključno na račun virmanov s tistih mest, kjer je še preveč delovne sile.
7.	Nadaljevati moramo boj za ohranitev blagovno-denarnega ravnotežja.
Sklepi XII. plenuma Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije
Beograd, 14. julija
Ob koncu svojega zasedanja je XII. plenum Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije določil najvažnejše naloge sindikalnih organizacij, ki se v glavnem nanašajo na usmerjanje sindikalnega dela k vzgojnemu in kulturnemu dviganju delavcev, da bi na ta način prišlo do novih oblik vodstva po delovnih množicah in do zatiranja vseh centralističnih birokratičnih teženj. Sindikalne organizacije morajo takoj začeti pojasnjevati delavcem do-lcčbe zakona o upravljanju gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj, dati vsestransko oporo delavskim svetom in upravnim odborom ter se boriti za popolno izvajanje njihovih sklepov.
Za novi topiiniški sindikat bo predsedstvo Centralnega odbora imenovalo začasno vodstvo, ki bo najkasneje v treh mesecih sklicalo kongres novega sindikata.
Iz sindikata delavcev in uslužbencev krajevne industrije in obrti se odcepijo delavci lokalnih podjetij, ki se pridružijo osrednjim sindikatom. Nov na, ziv za dosedanji sindikat krajevne industrije in obrti bo določila centralna uprava.
Resolucija CK KPJ in tovarišu Titu
Z zasedanja XII. pienuma Centralnega odbora ZSJ so poslali CK KPJ in tovarišu Titu brzojavko, ki pravi med drugim:
V duhu postavk tovariša Tita o vlogi sindikatov v pogojih, ko neposredno upravljanje gospodarstva prehaja v roke samih proizvajalcev, je dal XII plenum GO ZSJ s svojimi sklepi vsem sindikalnim organizacijam kot osnov no nalogo, da okrepe delo pri idecloš-kopolitičnem vzgajanju in kulturnem napredku delavskega razreda, uposcb-lianju delavcev in uslužbencev pri upravljanju in gospodarjenju družbene imovine ter nadaljnjem razvijanju novega socialističnega odnosa do dela in ljudske imovine.
Plenum z navdušenjem pozdravlja zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih ter obljublja, da bo storila Zveza sindikatov Jugoslavije vse ukrepe, da seznani delavce s pomenom novega zakona da bodo sindikalne organizacije v svojem bodočem delu marljivo pomagale delavskim svetom in upravnim odborom podjetij pri njihovem vsakodnevnem delu in Izvajanju njihovih odlokov kakor tudi volitvah v delavske sveie in upravne odbore.
Plenum vam hkrati Izraža pripravljenost vsega delavskega razreda naše države, da bo v skupnosti z našimi narodi ter pod vodstvom Partije in tovariša Tita še nadalje dosledno in neomajno branil osnovna načela marksi-stično-leninistične znanosti, ki jo naša Partija ustvarjalno uporablja v naši državi, pred napadi, popačevanjem in potvarjanjem po CK VKP (b) in vodstvih komunističnih partij vzhodnoevropskih in drugih držav. Delavski razred naša države bo neustrašno vztrajal v borbi za ohranitev proletarske morale v mednarodnem delavskem gibanju in v obrambi mednarodne delavske enotnosti, ki jo ogroža revizionistična kontrarevolucionarna politika vodstva VKP (b) in njegovih satelitov.
Iz domačo,ea graiita l>omo izdelovali mine za svinčnike
Znanstvenemu raziskovalnemu zavodu LR Srbije je nedavno uspelo izdelati proizvodni posto-pe kza predelavo domačega graiita, iz katerega bomo v kratkem začeli izdelovati mine za svinčnike. Za take mine je potreben poseben grafit, kakršnega kopljejo prav v Srbiji. Mine za svinčnike bomo izdelovali za vse potrebe domačega trga. V kratkem bodo v zavodu zaključili tudi poizkuse za izdelavo livarskih loncev iz domačega grafita.
Italijanski kmetijski delavci bodo dobri tolmači resnice o Jugoslaviji
Delegacija italijanskih kmetijskih delavcev !n sindikalnih funkcionarjev je na‘ svojem potovanju po Vojvodini obiskala tudi zadrugi »Sava Kovačevič« v Vrbasu in »Maršal Tito« v Bačkem Dobrem polju. Od zadrug so se napotili v Novi Sad, kjer so si ogledali razstavo lokalnega gospodarstva in obrtništva Vojvodine. Goste so spremljali člani osrednjega in pokrajinskega odbora Zveze sindikatov kmetijskih delavcev Jugoslavije ter nekateri naši kmetijski strokovnjaki, ki so dajali vsa pojasnila.
V	prisrčnem, razgovoru z našimi delavci in strokovnjaki so pripovedovali italijanski delavci, v kakšnih razmerah živijo v svoji domovini, kjer vlada čedalje večja brezposelnost Dejali so drugim: Kljub vsem zaprekam komin-formistov smo prišli k vam in bodite prepričani, da se ne bomo bali pove. dati svojim rojakom vsega, kar smo videli pri vas.
0(roci naših izseljencev v Franciji in Belgiji bodo gostje Zveze pionirjev Jugoslavije
V	drugi polovici julija bo prispelo v Jugoslavijo 160 otrok naših izseljencev, delavcev v Franciji in Belgiji, ki
bodo prebili kot gostje Ljudske mladine in Zveze pionirjev Jugoslavije mesec dni v naši državi. Večja skupina — približno 120 otrok — bo stanovala v zveznem pionirskem domu v Selcah v Hrvatskem Primorju, kjer se bo mudila 20 dni, druga skupina pa v Crikvenici.
Otroci naših izseljencev bodo ta čas preživeli skupno s pionirji vseh krajev naše države v igri in zabavi na izletih in raznih taborenjih. Otroci naših delavcev iz Francije in Belgije se bodo v pionirskem odredu seznanili z zgodovino naših narodov. Lahko bodo pa tudi sodelovali v različnih krožkih Ljudske tehnike. Po končanih počitnicah bodo otroci naših izseljencev obiskali glavna mesta vseh naših republik.
Gradnja kalorične centrale v Konjščinskeui bazenu
V	vasi Jertovac v središču konj-ščinskega premogovnega bazena pri Varaždinu so nedavno začeli graditi novo veliko kalorično centralo, ki bo imela velik pomen za preskrbo Hrvat skega Zagorja z električno energijo. Gradbena dela izvršuje podjetje »Viadukt«. Zemeljska dela so na gradbišču že končali in sedaj betonirajo temelje velike zgradbe kalorične centrale.
Na prizadevanje delavskega sveta so se zmanjšali odpadki v tovarni »Iskra«
Delavski svet tovarne za precizno mehaniko »Iskra« v Kranju je v nekaj mesecih dosegel že lepe uspehe v svojem delu. Člani svela so se skupaj s predstavniki direkcije lotili težavnega vprašanja, kako zmanjšati znatne odpadke v proizvodnji, ki povzročajo vsak mesec v proizvodnji izgubo več sto tisoč dinarjev. Vprašanja so se lotili z več strani. Predvsem je de lavski svet sklenil, da je treba prenehati s pogostim premeščanjem delavcev od enega dela k drugemu delu.
Za kvaliteto izdelkov je v fini mehaniki potrebno, da vsak delavec čim bolje obvlada določeno fazo proizvodnje, kar pa je mogoče doseči le s stalnostjo zaposlitve na posameznih delovnih mestih. Precej odpadkov so imeli v tovarni tudi zaradi slabo izdelanega materiala, ki ga dobavljajo drugi kolektivi. Tako so morali zaradi slabe kvalitete zavreči mnogo delov iz bakelita, ki jih je izdelalo zagrebško podjetje »Krunius«. Zato je v Zagreb odpotoval član delavskega sveta, ki je ugotovil v zagrebški tovarni vzrok slabe kvalitete, namreč neprimerno ravnanje z bakelitno maso. Izdani so bili še drugi ukrepi, ki so pripomogli do tega, da se je odstotek odpadkov znatno zmanjšal. Delavski svet posveča tudi veliko skrb, da tovarna pravočasno dobi potrebni material, kar je važno za redno izpolnjevanje planskih nalog, nadalje skrbi za strokovni dvig delavcev in za zboljšanje življenjskih pogojev delovnega kolektiva. Na predlog delavskega sveta imajo sedaj vsako soboto po vseh oddelkih proizvodne sestanke brigadirjev.
POLOŽAJ NA KOREJI	v, ~	:
iiilka za reko Kum	nadaljuje
V.elike ameriške izgube — live ladji potopljeni — Južnokorejskti
vlada se je timaknita na jug
Tokio, 14. julija, United Press prenaša oddajo radia Fenjang, v kateri je rečeno, da so severnokorejske čete ujele 114 amerikanskih vojakov. Se vernokorejske sile so zavzele kraja Komgdžu in Liosun, ki ležita severno od reke Kum. Ob tej priliki so ujele veliko število južnih Korejcev in zaplenile precejšnje količine vojnega materiala.
Agencija Nova Kitajska prenaša poročilo severnokorejskega vrhovnega poveljstva, v katerem je rečeno, da je severnokorejsko letalstvo 12. julija sestrelilo v bojih nad Cočivonom dva ameriška bombnika in več lovcev, en ameriški bombnik pa je bil sestreljen v bližini Inčona.
Tass poroča, da so severnokorejske sile potopile dve ameriški vojni ladji, in sicer eno v pomorski akciji, drugo pa s topniškim obstreljevanjem.
United Press poroča, da se je južno korejska vlada preselila iz začasne prestolnice Tedžon v neznani kraj na jugu Južne Koreje..Ta umik bo trajal več dni.
Indijska nota vladama
ZDA in Sovjetske zveze
New Delhi, 14. jul. (Reuter.) Predsednik indijske vlade Pandit Nehru je poslal vladama ZDA in SZ noto v zvezi z vojno v Koreji. Dobro poučeni washingtonski krogi so mnenja, da Je v obeh notah izraženo upanje, da bodo storjeni vsi ukrepi, ki so le mogoči, da se spopad v Koreji lokalizira.
Poziv Trygve Lica
Lake Success. 14. jul. (AFP) Generalni sekretar OZN Trygve Lie je poslal poziv državam članicam OZN, ki so sprejele resolucijo Varnostnega sveta o dajanju pomoči južnokorej- konom.
skim četam, naj dajo svoje kopenske sile na razpolago generalu Mac Arthurju, kolikor jim je to mogoče.
Predlog laburističnih poslancev
London, 14, jul. (Reuter.) 23 laburističnih poslancev britanskega parlamenta je danes predložilo resolucijo, v kateri zahtevajo, naj britanska vlada stori potrebne ukrepe, da se orne ji območje spopada v Koreji, da pre-
n-ehajo sovražnosti, da se začne posredovanje pod pokroviteljstvom Združenih narodov in da se pretresejo možnosti ukrepov, kj bi jih bilo mor goče storiti na podlagi predloga Trygve Liea, da se konča vojna v Koreji in utrdi ugled Združenih narodov. Skupina laburističnih poslancev tudi zahteva, naj se britanska vlada zavzame za sprejem predstavnika LR Kitajske v Varnostni svet in za umik ameriških sil s Formoze.
Italijanske mladinske brigade
pridejo k nam na delo
Rim, 14. jul. (Tanjug). Tu so ustanovili mladinsko društvo za kulturne stL ke z Jugoslavijo. Društvo je bilo ustanovljeno na spodbudo skupine rimskih mladincev, ki se pripravljajo. za odhod na prostovoljno delo v Jugoslavijo. Poglavitni smoter društva je, da dela na poglabljanju kulturnih, šport, nih in političnih stikov med Jugoslavijo in Italijo z medsebojnim spoznava, njem in izmenjavo mladincev in da se bori proti vsem inlormbirojskim in
Zakon o »nezanesljivih ameriških uradnikih«
Washington, 14 jul. (AFP). Ameriški predstavniški dom je sprejel s 327 glasovi proti 14 glasovom zakonski predlog, po katerem imajo ministri in drugi šefi državnih ustaonv pravico, da brez pritožbe odpuste slehernega urad. nika, za katerega smatrajo, da »spravlja v nevarnost državno varnost«. Doslej je bilo to pooblastilo omejeno na ministre posameznih resorov ter je mo-ralo biti obnovljeno vsako leto z za.
drugim Šovinističnim ter reakcionarnim klevetam proti Jugoslovanskim narodom.
S svoje prve redme seje je poslal upravni odbor društva pismo CK Ljud. ske mladine Jugoslavije, v katerem ga obvešča o ustanovitvi društva in ga prosi za sodelovanje pri izpolnjevanju nalog, ki si jih je društvo zastavilo.
Upravni odbor Je sporočil, da so pričeli s pripravami za formiranje bri. gad mladih Italijanov, ki bodo odšli v Jugoslavijo. Sedaj se na odhod v Jugoslavijo pripravljata dve mladinski delovni brigadi, ki bosta odšli iz Rima konec Julija oziroma sredi avgusta.
Zadnji metri
na AvtomobilsUi cesti
Na VI. delu avtomobilske ceste je bila sinoči velika slavnost. Na tem delu ceste pri Slavonskem Brodu so včeraj požrtvovalni delavci na finišer-Ju št. 5 položili prednje betonsko polje. Daruvarska mladinska brigada pa je položila na velikem nadvozu Gromačnik en dan pred rokom zadnjo kocko v cestišče. Tako je sedaj tudi na avtomobilski cesti Beograd—Zagreb zgrajeno vse cestišče. Od Beograda do Zagreba se lahko popelješ po lepi novi avtomobilski cesti. Ostala so samo še drobna dela.
Gromačnik, 12. julija
Komaj se je prikazalo izza bosanskih hribčkov sonce, že je hitela daruvarska brigada na delo. Danes mora položiti še 81)0 kv. metrov kock. Ni to lahko delo. Norma za kvalificiranega delavca je 5 kv. m. Daruvarci pa so prišli na avtomobilsko cesto pred dobrim mesecem, ixistali pa so že pravi mojstri v polaganju granitnih kock. Najboljši celo visoko presegajo kvalificirane delavce — kockarje, oni položijo dnevno ludi po 45 kv. m kock. Danes zjutraj pa jih je čakalo 800 kv. metrov cestišča. Toda to je bil njihov zadnji napad na cestišče pri Gromač-niku, njihovo zadnje srečanje s kockami Zato so danes delali Daruvarci tako, kot še nikdar poprej. Inženirji so preračunali da bodo končali Daruvarci do večera. Toda že ob devetih dopoldne je zadonel na Gromačniku zmagoviti — »Hura!« —- Zadnja kocka je bila položena v cestišče avtomobilske ceste! 17.500 kv. metrov kockanega cestišča na Gromačniku je bilo postavljenega v 20 dneh.
Zadnji meter betonskega cestišča
Finišer št. 5 je marca začel polagati prve metre betonskega cestišča pri Bukovlju (nekaj kilometrov od Slavonskega Broda proti Zagrebu). Njegova naloga je bila 9,400 km betonskega cestišča do 21. julija. Toda s herojskim delom, kot ga svet še ni videl, so strokovni delavci in mladinske brigade že danes izpolnile svojo nalogo.
Mrak se je že spuščal na malo sla vensko vasico Gromačnik, ko se je fi nišer št. 5 premaknil na zadnje polje. Okrog finlšerja je vse hitelo. Mladin-
ci so v diru prevažali vagončke. Jakov Blaževič — strojnik je še hitreje spuščal veliko zajemalko po gramoz do vagončkov. Mešalka se je vrtela hitreje kot navadno. Za finišerjem je bilo vedno več svežega asfaltnega cestišča. kockano cestišče pa se je vedno bolj bližalo.
Ob devetih je sirena naznanila, da je finišer končal svoje delo, da je zadnji meter avtomobilske ceste dograjen Zopet se je razlegal po Gromačniku zmagoslavni »Hura!...«
Na nadvozu Gromačnik, v katerega je nabila mladina nad 150.000 kub. m zemlje, so visoko zagoreli kresovi. Vse tja do Slavonskega Broda, do Save in še čez v Bosno ter daleč po slavonski ravnici so naznanjali novo zmago gra diteljev avtomobilske ceste. Na nadvozu so se zbrale zmagovite mladinske brigade, postavile so začasni oder Prišel je tudi direktor podjetja, ki gradi avtomobilsko cesto — komandant Glavnega štaba mladinskih brigad^ čestitat junaškim finišercem. »Živela Virovitička brigada, koja je završila beton, živela Daruvarska, koja je završila kocke!« je odmevalo z vseh strani. Vsi so čestitali graditeljem.
Veselje nad doseženo zmago pa je trajalo pozno v noć.
(—k—)
Gradnja šest novih predilnic
Da se poveća naša domaća proizvod nja preje, bomo letos začeli v naši državi graditi 6 novih predilnic. V Čapljini v Hercegovini so nedavno začeli graditi bombažno predilnico 40.000 vreteni, ki bo največja predi! niča v naši državi. V kratkem pa bodo začeli graditi tudi bombažne predilni ce v Stipu, Prištini in Sinju. Za pre delavo volne bomo dobili poleg nove velike predilnice v Tetovem v Make doniji še nadaljnji dve predilnici, in sicer v Sanmici in v Zadru. Vsa ta predilniška podjetja bedo začela obra tovati ob koncu prihodnjega leta, kar bo omogočilo povečanje plana proizvodnje tekstilne industrije za eno tre tjino.
Stavke v Belgiji, v Trstu in na Škotskem
Bruselj, 14. jul. (AFP) Stavka delavcev raznih panog belgijske industrije se nadaljuje. Stavkajo vsi rudarji, delavci v industriji obutve, industriji stekla, tramvajski in avtobusni uslužbenci in kovinarji. V kovinski industriji stavka 80% delavcev.
Trst, 14. jul. (Tanjug). Delavci tržaške rafinerije nafte IRCO so imeli včeraj enodnevno stavko iz protesta proti direkciji tovarne, ki noče zr.ova sprejeti v službo člana tovarniškega odbora. ki so ga pred dvema tednoma odpustili.
London, 13. jul. (Reuter). Navzlic prizadevanju voditeljev rudarskega sindikata, da se stavka konča, ni hote. lo 15.000 škotskih rudarjev iti na de-
lo.	Stavka traja že 10 dni Pričela se je takoj potem, ko so delodajalci izdavili. da ne bodo povišali mezd slabo plačanim rudarjem.
Nova britanska nota vladi ZSSR
London, 14. juL (Reuter.) Britanska vlada je danes poslala vladi ZSSR noto v zvezi z vprašanjem nemških vojnih ujetnikov, ki so v Sovjetski zvezi. V noti je rečeno, da je trditev, da je v Sovjetski zvezi skupno še okrog 13.500 nemških ujetnikov, v nasprotju z rezultati: ki jih je dala nedavno izvedena anketa v Zahodni Nemčiji im iz katerih izhaja, da se več deiset tisoč Nemcev še ni vrnilo iz ZSSR.
Zahteve po likvidaciji tujih posesti v Indiji
Pondicherv, 14. jul. Kakor poroča Reuter, je odbor indijske stranke Kongresa v Pondicherv ju (fancoska kolonialna posest) sprejel resolucijo v kateri zahteva odpravo francoskih in portugalskih posesti v Indiji. Odbor je predlagal vladi, naj ukrene hitre korake, da bi se te posesti priključile Indiji, To vprašanje bodo predložili izredni seji indijskega parlamenta, ki bo 31. julija.
F nehaj vrstah
Washington, 14. ju. (United Press.) Ameriški minister za obrambo Johnson je ukazal vojaškim predstavnikom, da odslej ne smejo dajati nobenih informacij o premikanju čet, niti o premiku ladij ali vojnem materialu ki gre na korejsko bojišče.
Bruxelles, 14. jul. (Reuter.) Na skupnem zesedanui belgijskega par;smer.ta so nocoj zopet začasno prekinili debato o vrnitvi kralja Leopolda, ker je socialistična in liberalna opozicija prepevala marseljezo. V francoskem področju Belgije je bila proglašena dvodnevna stavka proti vrnitvi kralja.
Na obisku pri F. S. FINŽGARJU
Francoski časopis »La Croix du Di-1 manche« je 12. marca 1950 ob prevodu Finžgarjeve kmečke povesti »Strici« pisat o pisatelju Irancu S. Finžgarju, da »so ga njegovi domači komunisti aretirali in vrgli v zapor ... Ko boste brali to povest... se boste spominjali tistega, ki mora še z 80 leti nositi verige.« To laž je v letošnji majski številki ponovila kanadska revija »Le Bulletin des Agriculteurs*, ko je začela objavljati Finž-gsrjeve »Strice« v prevodu slovenskega duhovnika Ferdinanda Kolednika. Svojim bralcem je zatrjevala: »Zgodovina avtorja in prevajalca Kolednika je hkrati zgodovina vseh duhovnikov na Ealkanu, ki so živeli pod nacističnimi in komunističnimi režimi. Pravijo, da imajo danes komunisti osemdesetletnega Finžgarja v ljubljanskih zaporih...«
Stara ljudska modrost pravi, da ima laž kratke noge. Tako tudi ta. Belo-gardis*ični emigranti, ki so pravili, in uredniki pri »La croix du Dimanche« in »Le Bulletin ries Agriculteurs«. ki so pisali te laži in klevete, pa so imeli še posebno smolo. Prav tedaj je namreč Fran S. Finžgar ponovno izpovedal svoj patriotizem do socialistične domovine. V letošnji majski številki »Nove poti«, glašiiU Clrilmetodij-skega društva katoliških duhovnikov LRS, je v' obširnem članku »Skrivnost ’ upode« o osvobodi Ini'" borbi irt' poji socialistični Jugoslaviji napisalf
»Ko so se razletele prve bombe nad Beogradom, smo upravičeno trepetali, zlasti Slovenci, ker so nam tam na uskih puštah že stavili barake za popolno izselitev in pogin... In glejte usodo! Med vojaki, ki so pribežali z vojske, in med drugimi, ki so se umaknili pred sovražnim vdorom v gozde... se je prikazal kmečki sin Josip Broz. Brez ceremonij so ga vsi zaželeli in izvolili za svojega voditelja... Poslej je mogel edinole' gozd postaviti zoper tujčev 'vdor odločno afirmacijo, da je ta zemlja naša, da' je nikomur ne damo, rajši poginemo. Iz teh razkropljenih čet je po Titu zrastla narodna vojska, ki so jo priznali vsi zavezniki.., Z vso modrostjo in razumnostjo spreumejmo, kaj je vse sedanje delo, da vsi napori, stiske in tudi nevšečnosti, ki nas še tarejo, niso nič drugega kakor nadaljevanje osvobodilne borbe, ki jo bo, tako smo prepričani, izvojeva-l do resnične in pravične svobode po skrivnostni usodi določeni kmečki sin — maršal Tito ...«
Glejte, takšen je Franc S. Finžgar, pisatelj romana »Pod svobodnim soncem«. Zato so laži o njem v zahodnem tisku velika potvorba in dvojna krivica!
Te dni sem obiskal F. S. Finžgarja v njegovi prijazni vili ob Gradaščici. Ko sem mu pokazal oba časopisa, mi je z ogorčenjem.povedal, da je zvedel, kako lažejo o njej». Prigc^edovsi mi je,
da je prevajalcu Koledni. ku že napisal odločno pi. smo, v katerem protestira proti omenjenim klevetam.
Hkrati mu sporoča, da je preko Društva slovenskih književnikov obema listo, ma poslal ogorčen protest in popravek, za katerega naj tudi Kolednik pre. skrbi, da bo zares objav, ljen. Nato mi je prebral svoj protest pariškemu časopisu, v katerem med drugim pravi:
»Vaš list objavlja v listku novelo Strici pisatelja Fr. Sal. Finžgarja. V predgovoru k tej noveli trdi uredništvo, da mora ta osemdesetletni pisatelj, član slovenske akademije znanosti in umetnosti, nositi verige. Taka neresnica je ali mistifikacija ali zloba. Pisatelj Fin. žgar je ves čas po osvo. boditvi slovenskega na. roda izpod jarma okupa, torjev v Ljudski repu. bliid Sloveniji na svobodi. deluje literarno kot urednik in priobčuje razne tukajšnjih listih in revijah.
Ista neresnica je tudi v reviji »T e Bulletin de3 Agriculteurs« (Montreal, maj 1950), češ da je ta pisatelj osemdesetletnik zaprt cd komunistov' v Ljubljani,
članke v
Podpisano društvo zahteva v svojem imenu in po naročilu avtorja, da te neresnice lojalno prekličete. — F. S. Finžgar 1. r,«
S tem se je najin razgovor zasukal na njegovo delovanje v zadnjih letih Med. fašjstično okupacijo se je F. S. Finžgar kpt pristaš osvobodilnega gi-
banja splošno držal kulturnega molka, ki ga je zapovedala Osvobodilna fronta. Čeprav so ga neprestano vabili in silili, naj bi pisal v kolaboracionistič-no in belogardistično časopisje, se je vseh vsiljivcev vztrajno otepal. Belogardistično narodno izdajstvo je pogumno obsojal, zaradi česar ga je gestapo hotel odpeljati v nemško uničevalno taborišče. Tedaj je napisal svoje spomine »Leta mojega potovanja«. Tik pred koncem vojne je bil ob bombardiranju ranjen in zaradi eksplozije je močno oglušel. Letos februarja pa je srečno prebolel novo težko operacijo. Sedaj je telesno in duševno zopet čil, živahen in zdrav, čeprav bo prihodnje leto 9. februarja obhajal že osemdesetletnico svojega plodnega »popotovanja«.
Ob osvoboditvi se je tudi F. S. Finžgar s slovenskim narodom obradova! svobode in kot pomlajen nadaljeval svoje delo. Do letos je bil sekretar petega razreda za umetnost Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki ji je s svojim bogatim znanjem pomagal pri njeni mladi rasti. Objavljal je razne članke v našem listu. Sodeluje pri Cirilmetodijskem društvu katoliških duhovnikov LRS in piše v njegovo glasilo. Predelal je svojo epsko pesnitev »Triglav«, ki je z novimi ilustracijami pripravljena za ponatis. Več knjig ima pripravljenih za zadnje zvezke svojih zbranih del. Najbolj pa ga zaposluje uredniško delo za Mohorjevo družbo. Za njen koledar vsako leto tudi kaj napiše. Tako je-med drugim otel pred posilijo spomin« na go-
renjsko suknjarstvo, ki so bili poi tisnjeni v šolskih čitankah.
Poleg tega dela ima F. S. Finž= še več načrtov, ki jih želi uresniči Med drugim mu je posebno pri sr partizanska zgodba neke njegove ; rodnice in treh njenih sinov. Š io r velo ali romanom hoče prikazati j renjsko vas v osvobodilni borbi.
Slovensko ljudstvo ceni svojega satelja. Mnoge gledališke družine vsej Sloveniji igrajo njegove igre. I man »Pod svobodnim soncem«, ki preveden v češki, slovaški in Špan: jezik v Južni Ameriki, v rokopisu tudi že v angleščino, francoščino nemščino, je bil v Sloveniji po os' boditvi ponatisnjen v 40 tisoč izvod ki so bili v kratkem razprodani. E< grajsko »Novo pokolenje« pa je 1! leta izdalo drugi srbski ponatis.
Tako socialistična domovina spoš ie in ljubi najstarejšega slovenske živečega pisatelja! Želimo mu še m: go zdravja za njegovo skorajšnjo desetletnico!	S. F
Nekaj novosti Narodne in univerzitetne knjižnic
Longlev R. S.: Sir Francis Hincks. Study of Canadian politics, railwa and finance in the nineteenth c-tury. Toronto 1943.	(950'
Melanges linguistiques. Offerts a H aer Pedersen a l’occasion de « soixante-dixifime anniversaire 7 at , 1937 Aarhus 1937. (II 99054-9 Michel P. - H.T Fresques romanes i eglises de France. Paris 1949.
...	(F. 91/19;
Mironneau L.: Isolagits et technique
i isotattaa. Paris 19».	(F. 55/19
Kaj nameravajo študirati letošnji gimnazij s ki abiturienti?
Časi, ko se nam ni bilo treba zani-may za to, kaj bodo študirali abituri-epti gimnazij, saj so bili vsi poklici enako prenatrpani, so že daleč za nami. Danes moramo nujno vskladiti močno narasle potrebe po visoko kvalificiranem kadra, da ne bo tega dobivalo le nekaj- poklicev, ostali pa nič. k ije zato, da je dobila osnovo za svo-nost in. kulturo bavi posebna komisija, ki je zato, da je debila osnova za svoje delo, opravila letos med osmošolci dve anketi 6 tem, za kakšen študij se bodo po končani maturi odločili.
Pred nami so rezultati druge ankete, ki je bila izvedena konec maja, ko so osmošolci končali svoje redno šolanje.
Primerjava med januarsko in junijsko anketo kaže, da je večina dijakov ostala glede izbranega študija pri svoji prvi odločitvi, kaže pa tudi, da je vendarle možen razmeroma velik uspeh, če vsi poklicani v dovoljni meri sodelujejo in mladiijo o perspektivah izbranega študija tudi informirajo.
Na slovenskih gimnazijah je letos 1024 abiturientov. Od teh se je odločilo za študij na filozofski fakulteti 111 (za 27 več kot je potreba), za študij na matematićno-p-ri rodoslovni pa 80 (za 23 manj kot je potreba). Na obeh fakultetah pa tudi posamezne skupine niso sorazmerno pravilno zastopane. Tako je preveč prijav za s’ovenistiko, umetnostno zgodovino, biologijo, geografijo, prav posebno pa1 še za germanistiko, dečim je premalo prijav za ruščino, romanistiko, klasič-
Organizacija AFŽ je pomagala pri žetvi
Tovariišca Marija Cešnovar je hodila ondan od hiše do hiše po Nazarjih, Dobletini in Zlabru in vabila žene: »Pojdimo žene pomagat žet pšenico ekonomiji Lesnega industrijskega podjetja v Nazarjih!«
Io	res! S svojo zgovornostjo in prikupnostjo je pridobila 17 žena, ki so v petih dneh požele veliko njivo pšenice. Upravnik ekonomije tov. Urtelj ;e bil zelo vesel nepričakovanih žanjic in jih kar ni mogel prehvaliti. »Vse so bile izredno pridne. Kar tekmovale so med seboj in se kosale z našimi delavkami,« je hitel pripovedovati.
Pri žetvi so se najbolje izkazale to. vsrišice: Manija Cešmovar, Liza Papež, Neža Friceij, Jožefa Pečnik in Neža Gregorin. Za »likof« so na ekonomiji pogostili pridne prostovoljke ter jim postregli tudi z vinom.
Ce ne bi nazarske žene pomagale ekonomiji, bi pretila nevarnost, da se bo pričela pšenica osipati, tako pa je bila preteča nevarnost odstranjena.
F.	L.
Uspešen odkup gozdnih sadežev v LR,
Bosni in Hercegovini
Tudi v Bosni in Hercegovini so letos posvetili zbiranju gozdnih sadežev za izvoz veliko skrb. Tako so v nekaterih okrajih dosegli odlične rezultate pri zbiranju jagod. V tesličkem okraju so odkupili 8 ton jagod ali 300 odstotkov postavljenega plana. Plane pa so presegli še v mnogih drugih drugih okrajih. Prav sedaj odkupujejo maline. Doslej so odkupili 25 odstotkov količin, določenih po planu. Letos prvič zbirajo v tej republiki tudi borovnice, ki jih je posebno veliko v krajih okrog Zavidovičev. Fojnice, Bugojna, Travnika in Srebrenice.
no filologijo, matematiko, astronomijo, predvsem pa seveda za fizika Zadnja je poleg rudarstva najbolj kritična točka že nekaj let sem. Mogoče bo to krizo premostila uvedba posebne laboratorijske skupine za fiziko, ki naj bi pritegnila tudi tiste študente, ki jih izrazito pedagoško delo ne veseli, a imajo smisel za raziskovalno delo v laboratorijih. K takemu študiju, ki je v načrtu, bi biio ziahka pritegniti vse teoretično usmerjene mlade fizike, ki se vpisujejo sedaj povečini na elektrotehniko.
Juridična fakulteta bo letos morala sprejeti večje število novincev kakor lani, ker je predvsem naše časopisje študij prava in pravniški poklic močno populariziralo. Za študij prava se Je odločilo 62 maturantov.
Prav nasprotno pa bi bilo treba reči o gospodarski fakulteti, ki ostaja za 50 odstotkov pod pričakovano kvoto. Sicer situacija ni kritična, ker mora računati še z dotokom absolventov trgovskih tehnikumov, katerih ta anketa še ni zajela; vsekakor pa bi bilo koristno, ako bi tudi tukaj prizadeti poskrbeli za članke, ki bi ta študij tolmačili naši mladini kakor tudi staršem, saj je fakulteta med najmlajšimi in zato še ne dovolj globoko zasidrana. Zanjo se je odločilo le 21 maturantov.
Tehniška visoka šola bo dobila toliko novincev, kolikor Jih potrebuje
(plan 285, prijav 292), vendar tudi tukaj ni med fakultetami pravega številčnega sorazmerja. Preveč je prijav za arhitekturo in tehniško kemijo, deloma tudi še za elektrotehniko, dočim jih je premalo za gradbeništvo, rudarstvo in deloma tudi še za strojništvo. Planska naloga Slovenije je, da da predvsem številen tehniški kader. Največ od teh naj bi dali strojna in gradbena fakulteta, (k zadnji spada tudi geodezija). Strojnikov - novincev naj bi dala Slovenija 60, prijavilo se jih je le 48; tudi gradbenikov bi morali imeti 60, prijavljenih pa je 44; geodetov 20, prijavljenih je 16. Kot je bilo že spredaj rečeno, je na tehniški visoki šoli v najbolj kritičnem položaju študij rudarstva, čeprav imajo na tem oddelku študenti trenutno najboljše delovne pogoje in žive s svojimi profesorji in asistenti kakor družina. Res je. da je študij težak in da je težko tudi delo rudarskega inženirja — toda ali naj zares veljajo za našo študentsko mladino besede nekega profesorja. ki je o njej rekel, da hoče s čim manjšim naporom čim udobneje živeti? Ali ni n. pr. vsaj čudno, da imamo na slovenskih tleh najbolj obsežna naftina polja z naravnost čudovito razvojno možnostjo — toda nobenega rudarskega inženirja zanjo! Vsekakor bo treba vsaj za letos bolj na široko odpreti vrata te fakultete najboljšim absolventom srednjih tehničnih šol. Propaganda za študij metalurgije pa je povsem uspela* Dočim je bilo po prvi anketi zanj le osem prijav, jih je sedaj 29! kar je celo več, kot pa je bilo nameravano.
Agronomska in gozdarska fakulteta, ki dobi 110 novincev, bo morala kakih 15 gozdarskih aspirantov prepričati. da potrebuje v naši državi agronomija še enkrat toliko glav in rek kot gozdarstvo. Preusmeritev verjetno tu ne bo težavna.
Za medicino in stomatologijo, ki
imata kvoto 130, se je odločilo 129 maturantov. Ta skladnost med načrtom in prijavami na medicinski fakulteti je najbolj razveseljiva ugotovitev druge ankete, saj je doslej še
SKRB ZA PREBIVALCE VASI
ki jih bo zalilo jezero jablaniške hidrocentrale
vsako leto hotelo študirati medicino še enkrat toliko dijakov, kot pa bi jih ta mogla v svojih učilnicah razmsetiti. Nedvomno so v tem primeru opravili razredniki osmih razredov in drugi profesorji svojo dolžnost, največ zaslug bo imela pa verjetno le fakulteta sama, ki z dosledno strogim režimom študija že v kali zatre vsako študentsko špekulacijo, da bi se brez žilave^ ga, trdega dela moglo priti do zdravniške diplome.
Prijave za študij tistih panog, ki jih v Sloveniji dijaki ne morejo študirati (veterina, farmacija, brodogradnja, višje šole za novinarstvo in diplomacijo, politično - upravno službo, zunanjo trgovino, fizkulturo, kinematogra. fijo) so v glavnem v skladu s potrebami, niso pa v skladu s potrebami prijave za vojaške štipendije. Kakor je znano, potrebuje naša vojska močan kader specialistov (medicincev, farma- , cevtov, veterinarjev, pravnikov, kemi- • kov. gradbenikov, arhitektov, elektro- i tehnikov, strojnikov in geodetov). Ti j se redno šolajo na naših visokih šo- ; lah, toda kot vojaški štipendisti. Stanujejo v posebnih domovih, kjer dobe vso oskrbo in izdaten mesečni prispevek za osebne izdatke. Po diplomi morajo ostati določeno število let v vojski kot strokovnjaki. Za vojaške štipendije je v drugih republikah izreden interes in so jih deležni le najboljši dijaki. Za čudo pa kvota, ki je določena za Slovence, ni izčrpana. Rok za vlaganje prošenj menda že poteka, pa je še vedno na razpolago 24 štipendij za strojnike in 11 štipendij za farmacevte.
Razveseljivo je, da raste med maturanti tudi zanimanje za dveletno višjo pedagoško šolo v Ljubljani. Letos je zanjo še enkrat toliko prijav kot lani. Večina slušateljev pa bo kakor doslej prišla seveda iz učiteljskih vrst. Med letom je bila najavljena tudi enoletna knjižničarska šola. Naletela je na velik odziv zlasti med dijakinjami, vendar njena ustanovitev še ni povsem zajamčena. Tudi našim akademijam se obeta močan dotok. Levji delež gre na račun glasbene akademije, kjer se bo prijavilo 17 slušateljev nad planom. Seveda bodo sprejemni izpiti marsikoga od študija na akademiji še odvrgli. Saj so pri nekaterih morali celo razredni učiteljski zbori na prijavah pripisati, »da bo kandidat v izbranem študiju le povprečno uspeval«. Interni sprejemni izpiti bodo mogoče potrebni še tudi drugod, kjer bo le preveč re-flektantov (n. pr. za germanistiko), čeprav bedo na ljubljanski tehniki, kjer so bili lani uvedeni, letos odpadli.
Ko smo v članku govorili o planskih potrebah, s tem seveda nismo hoteli reči, da se bo letos moglo vpisati v 1. semester — recimo geodezije — 20 slušateljev in ne eden več ne eden manj. Osnovnega nagnjenja do nekega študija ne more nihče dekretirati, zato bi bilo nesmiselno siliti nekoga v tak študij, za katerega nima prav nobenega razumevanja. Toda povsem enostransko usmerjenih ljudi je razmeroma maio; večina bi se z isto vnemo in ljubeznijo lahko oklenila dveh, treh različnih predmetov. In ti store prav, ako svojo končno odločitev povežejo s potrebami naše izgradnje. Ako so pri tem navezani še na državno štipendijo, bo ta povezava zanje tud! praktično boljša, saj je jasno, da bodo imele štipendije poleg socialnega tudi svoj stimulacijski pomen vse dotlej, dokler ne bo za vse poklice sorazmerno enak interes.
Mrs
Ljudska oblast v mostarski oblasti je že vse pripravila za pravočasno preselitev 317 gospodarstev iz Papra-škega, Razne, Starega in Novega Ostrožea ter nekaterih manjših krajev, ki jih bo pokrila voda bodočega jezera hidrocentrale pri Jablanici. Na kon-
ni bližini sedanjih. Številni kmetje iz teh vasi so »e vključili v gospodarstvo oziroma v razna podjetja. Na lastno željo se je 6 družin teh delavcev že preselilo, 80 kmetov pa se bo vključilo v 'gospodarska podjetja v Konjicu.
Vas Livičiči pri Jablanici ob Neretvi. Jezero bo segalo do približalo polovice na sliki vidnega gorovja v ozadju
ferencah so si kmetje sami izbrali kraj bodočega bivanja. Dvaindvajset gospodarstev v Papraškem, ki imajo zelo slabe in precej razmajane hiše, se bo preselilo v pol kilometra oddaljeni vasi Šabiče in Jelen mjiva, ki bosta nad jezerom. Za te družine že grade 9 udobnih stanovanj, kamor se bodo še letos vselila prva gospodarstva. Iz Starega in Novega Ostrožea se bo preselilo okrog 50 gospodarstev. Tudi zanje pripravljajo nove hiše v neposred-
Vsa poslopja, ki jih grade in ki jih bodo še gradili za prizadete družine, bodo moderno zgrajena z vsemi potrebnimi prostori. Razen tega bodo dobili kmetovalci, ki se preselijo v druge kraje, ustrezne površine zemlje, sadovnjakov in pašnikov.
Na prostoru, ki bo poplavljeno, že sekajo drevesa, med katerimi je mnogo orehov. Doslej so posekali skoro 1000 kub. metrov orehovega lesa za izvoz in za domačo industrijo.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Sobota. 15. juliia: Vladimir. Henrik. Nedelja. 15 julija:: Karmela, Bogdan-Focedeljek. 17. julija: Aleš.
SPOMINSKI DNEVI
15. VII. 1942. — Uspešni boji prvega proletarskega Tomšičevega bataljona na Komolcu.
15. VII. 1942. — Italijani objavijo razglas o prepovedi kretanja iz kraja v kraj.
15.	VII. 1944. — Kozjanski odred. je
zavzel Filštajn in zagorje na Kozjanskem.
15 VII. 1945. — I. kongres Osvobodilne fronte v Ljubljani.
16.	julij: »Dan tankistov« Jugoslovanske armade.
16. VII. 1861. — V borbi za slovensko uradovanje je izdalo ljubljansko sodišče prvo slovensko rešitev.
16. VII 1942. — Začetek roške ofenzive na Kočevskem.
16. VII. 1845. — Prvi poizkus z atomsko bombo v Ameriki.
DEŽURNA LEKARNA
Centralna lekarna, Tromostje. Trg Franceta Frešerna 5.
NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Ljubljana: Nočna dežurna zdravniška
služba je vsak dan. tudi ob nede. ljah. cd 8. zvečer do 6. zjutraj, v nedeljo od 6 zjutrai do 8. zvečer. Miklošičeva cesta 20. telefon 50-81. Celje: dr. Bitenc Maks. Ljubljanska cesta 8. cd sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj.
•
Ministrstvo Drosve*e javlia staršem.
da je počitniška kolonija Lokrum srečno dospeia na mesto ter so otroci zdravi m dtorn razpoloženi.
Obveščamo vse razstavlialce. ki bedo razstavljali na II. rep. razstavi lokalne industrije, obrti in komunalne delav. nos», kakor tudi vse zainteresirane ustanove in oorii-vja. da imata Glavni odbor in Podjetje za gospodarske raz. stave od danes naprei do zaključka razstave telefonsko številko 32.45.
Docent dr vito LAVRIČ ne ordi nira do 7. avgusta.
Prof. dr HEßEIN ne ordinira do sred» avgu3ta.
T>-cent dr- POMPE JANKO do 20.
avgusta ne ordinira.
Odhod pioniriev tl ratona na dnevno I»tr>vanie na Ježici bo v ponedeljek. 17. julija ob 7. Zbirališče pred osnovno šolo Belgrad. S seboj prinesite škode, lico žlico in odejo.	1908-n
Trgovsko nodietie z galanterijo Ljubljana. Sv. Petra 1. ima naprodaj večjo količino zabojev veMkosti 70X30X30. 55X30X30 Cena ugodna.
Pionirli! Prijavite se v pionirsko de lovno brisa dr» 7.3 nabil ö nn ni e ha v Savinjski dolini ki bo odšla iz Ljubljane okrog 15. avgusta. Prijave Pio-
nirjev starih 12 do 15 let sprejema ponirski štab I. rajona — Ljubljana. Vidovdanska ulica 5 do 10. avgusta.
Tov. Volarič H. Stanislav naj se zglasi na glasbenem odseku Ministrstva za znanost in kulturo ali nai javi svoi naslov zaradi nakazovanja mesečnih prejemkov.
GLEDALIŠČE
OPERA
Nedelja. 16. julija: »Veseli teater 90«.
Predstave ob 19.30 in 21.30.
Predprodaja vstopnic prj operni bla. gajni vsak dan od 18 dalie. — Ob nedeljah tudi od 10 do 12 dopoldne! Od ponedeljka dalje si lahko sindikati oskr. bi jo vstopnice od tl do 12 dopoldne v neomejenem številu.
KIN0
LJUBLJANA UNION:	angleški film
»Rdeči čeveljčki«. Brez žurnala. — Predstave ob 16	18.15 in 20.30.
MOSKVA: Zaprto. SLOGA: nemški film »Rudnik jutrania zarja«. Srbski mesečnik 26. Predstave ob 16.15.
18.15	in 20.15. TIVOLI: ameriški film »Ljubavna pesem«. Obzornik 40. — Nauk in tehnika 3 in Mesečnik JA. Predstava ob 20.30.
MARIBOR. PARTIZAN: irancoski film »Človek človeku«. Tednik UDAR. NIK: nemški film »Ni prostora za ljubezen«. Tednik. POBREŽJE: poljski film »Obmejna ulica«. Bosanski mesečnik 21.	....
CF/L-TE METROPOL: angleški film »Ne zapusti me«. Obzornik 44.
RADIO
PRESKRBA
DELITEV SVEŽEGA MESA Sveže meso dobe poti-ošniki v soboto.
15.	in nedeljo. 16. julija, na živ nak-Ria jam.; Ria: Rib; R2e: Rži. KŽ2, Rl. RS1: R2: RS2; R3: RS3; Dl- D2; D3; SOI; S02 in PO za mesec julij.
V soboto dele meso vse prodajalne mesa do 18: v nedeljo pa bodo oelile od 6 do 11 vse običajne rajonske oosio-alnice in na trgu. — Podrobnosti na vidnem mestu v poslovalnicah.
DELITEV FIŽOLA Potrošniki v Ljubljani si lahko nabavijo po 500 g fižola na odr. rep dop reskrbe št. 3 živ. nak. Kla jam; Ria Mb: R2a: Rl: RS1: R2: RS2: R3; FS3 Rš za mesec julij. — Fižol bodo delile vse prodajalne racioniranih živil do konca julija.
OBVESTILA
SPORED ZA NEDELJO
Poročila ob 8 15. 12.30. 19.00 22.00 in 23.30.
8.00 Jutranji pozdrav; 8.30 Ura vojaška godba komande JA v Ljubljani: 9.i>0 Ob dnevu tankistov: 9.15 Križem oo Jugoslaviji v pesmi in plesu; 9.30 Pnj ure po želiah pionirjev: 10.00 Far. tizanski tabor v Sostrem ob 8. obletnici ustanovitve I SNOUB Toneta Tomšiča (prenos) 11.30 Želeli ste — poslušajte!: 12.40 Veseli zvoki- 13.00 Pol ure za pionirje in cicibane: Pesmice Vide Jerajeve: 13 30 Pojo naši zbori;
14.00	Oddaja za podeželje: Borimo se za nove in utrjujmo stare delovne zadruge — Kako je nastal tank — Zakaj s,- tako oral — Osvajalci Sikar — Kaj pravite kdo ie dal več — Novi zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci — Sadiar in vrtnar — l uka Strojin — vmes pester glasbeni spored s plošč:
17.00	Zabaven popoldanski koncert:
18.00	Heinrich von Kleist, Michael Kohlhaas: 18.15 Liszt, Koncert za klavir in orkester v Es-duru — Schumann Koncert za čelo in orkester v a-molu: 19.15 Lahek glasbeni spored: ‘>0.00 Oddaja za zamejstvo- 20 20 Znane italijanske arije: 21.00 Fizkulturna po. ročila: 21.10 Plesna glasba; 22.15 Lahek nočni koncert; 23.35 Zaključek oddaje.
VSEM RAZSTAVLJALCEM
II.	republiške razstave lokalne industrije. obrti ter komunalne delavnosti LR Slovenite s področja MLO Ljubljana — mesto. — Opozarjamo vse raz. stavljalce II. republiške razstave za lokalno industrijo, obrt ter komunalno delavnost, da j? rok za dostavo razstavnih predmetov za področje MLO Ljubljana - mesto nepreklicno v soboto 15. in nedeljo 16. juliia — Glavni odbor II. republiške razstave lokalne industrije, obrti in komunalne delavnosti.
SAP MARIBOR
obvešča državna gospodarska podjetja in zadruge, da bo ves tovor namenjen iz Ljubljane v kraje Maribor. Murska Sobota, Dol Lendava. Ljutomer, Radgona Ptuj. Poljčane. Majšperk. Roga-
tec.	Slnvenjgradec. Guštanj in Dravograd SDre.iemalo od 15. juliia dalje špeditersko podjetje Javna skladišča. Ljubljana Tvrševa cesta 33. Stranke morejo dobiti vsa potrebna pojasnila na telefonskih številkah 33-66 in 28-51. Tovor bo odpremljen po rednih kosovnih progah in bo proti vsem eventu-elnim poškodbam med prevozom zavarovan. Strankam v Ljubljani bo podjetje Javna skladišča prevzemalo tovor na domu in ga tudi dostavljalo. Prevoz vseh pošiljk se na SAP kosovnih progah izvrši v najkrajšem roku in s jiolnim jamstvom. Pošiljke se naslovnikom dostavljajo. Poslužujte se rednih kosovnih tovornih nrog Maribor—Ljubljana. Maribor—M. Sobota— Dolnja Lendava—Maribor. Maribor— Ptuj—Majšoenk—Rogatec.	Maribor—
Varaždin—Zagreb.	Maribor—Dravo-
grad—Sloven i gradeč — SAP Maribor.
oOOjTNTfjJC A IFTOVAN.TA —
Ot O LJUBLJANA OKOLICA Vrnitev otrok iz Preske pri Medvodah (1. izmena) 21. julija ob 12.35. — Starši naj pričakujejo otroke na glavnem kolodvoru. Odhod otrok v Presko — 2. izmeno — 24. juliia. Zbirališče otrok in vodičev do 9 isteaa dne na poverjeništvu za prosveto 01,0 Ljub. ljaftEt-Pfeelica. Grudnovo nabrežja 1L-
Čemu ozkosrčnost pri oddajanju košenin na Kočevskem v užitek?
Na republiških kmetijskih gospodarstvih na> Kočevskem je bilo 29. junija še 6.180 ha košenin nepokošenih. To je ogromna površina, ki je sama kmetijska gospodarstva ne bodo mogla pokositi. Pričakovali bi. da bodo zaradi tega ogrožene površine dali v košnjo upravičenim interesentom pod ugodnimi pogoji. Kajti če je že stanje tako, da republiška gospodarstva sama niso sposobna pokositi teh površin in ker je nevarnost, da bo na tisoče metrskih stotov sena propadlo, pač ni na mestu ozkosrčnost pri dajanju košenin v užitek. Kmečkim delovnim zadrugam je dovoljeno kositi na Kočevskem. toda pod pogojem, da polovico pokošenega sena odstopijo dTžavnim posestvom. Na prvi pogled se zdi, da so pogoji ugodni. Toda republiška gospodarstva so očividno pozabila, da v zadrugah primanjkuje koscev za lastne košenine. Kočevske zadruge so ime-
le ob koncu prejšnjega meseca še same 250 ha nepokošenih košenin. Za košnjo na Kočevskem bi se našli interesenti predvsem še v novomeških za' drugah. toda ovirajo jih omenjeni ozkosrčni pogoji. Hektarski donosi sena so na Kočevskem nizki, komaj 9 do 10 metrskih stotov in kosec mora zelo naporno kositi, da pokosi dnevno eno tretjino hektarja, s čimer pridobi tri metrske stote. In zdaj naj polovico od tega odstopi državnim posestvom? Iz omenjenih razlogov se izmed zadružnikov tudi niso javili interesenti za košnjo na Kočevskem. Tako bedo propadle ogromne količine živalske krme, vsem v škodo. Ali bi ne bilo v splošno korist, če bi se dovolila košnja in spravilo sena na Kočevskem vsakemu interesentu, predvsem pa delovnim zadrugam in privat
r.im kmetovalcem, ki izpolnjujejo svoje obveznosti v oddaji mesa in mleka?
Danes teden bo premiera letošnje modne revije ? unionski dvorani
Danes teden, ko bodo v Ljubljani v bežigrajski gimnaziji slovesno odprli največjo slovensko razstavo po osvoboditvi — II. republiško razstavo lokalne industrije, obrti in komunalne dejavnosti, bo ob 20.30 tudi premiera čudovite modne revije z umetniškim in zabavnim sporedom.
»Pred nami zaživela bo revija. Kazala bo kak moda se razvija, ki ugaja vsem — da — brez izjem! Takrat po-žrite sline, saj vse na svetu mine. Kar je danes moda, bo jutri za smeti!« Tako približno se bo predstavila letošnja modna revija in kakor kaže bo mnogo novosti za vse, ki se zanimajo za modo ter ljubijo umetniško petje in humor.
Modna revija bo razdeljena na tri dele. V prvem delu bodo prikazana oblačila za dojenčke, otroke in študente, v drugem delu pa delovne,
športne in promenadne obleke. Tretji del, kjer bomo videli koncertna in družabna oblačila, bo, prav tako kakor prva dva, ponazorjena s številnimi pestrimi umetniškimi točkami.
Peli bodo člani Slovenskega narodnega gledališča Friderik Lupša, Janko Vekoslav, Drago Čuden in drugi. Sodeloval bo tudi baletni zbor, kvartet »Fantje na vasi« ter salonski orkester pod vodstvom dirigenta komponista Janka Gregorca. Napovedoval ne bo en sam napovedovalec, ki ponavadi utruja, temveč bodo napovedovali trije: Luka Bokalova, Pavle Jeršin In Emil Frelih, ki je umetniški vodja, tvorec ideje, režije in scene letošnje modne revije. Originalne tekste za revijo so napisali Mirko Mahnič, Stana Vinškova in Emil Frelih, za popolnoma nove, izvirne glasbene točke pa sta poskrbela komponista Janko Gregorc in Emil Adamič.
Da bo preskrba z oljem boljša in hitrejša
Da bi se zboljšala preskrba z maščobo, smo letos v naši republiki posejali velike količine oljnih semen. Da bi lahko v bližnji sezoni odkupljeno seme čim hitreje in čim racionalneje predelali v jedilno olje, skušajo v številnih oljarnah z raznimi zboljšavami in popravili povečati proizvodno zmogljivost obratov. Tako izvaja tovarna olja v Slov. Bistrici generalni remont v vseh treh obratih. V slovenjebistriškem obratu bodo med številnimi drugimi popravili usposobili za proizvodnjo veliko rotacijsko sušilnico, ki je neizkoriščena ležala v skladišču še izpred vojne in s to sušilnico zamenjali sedanje zastarele naprave za sušenje. S tem bo podjetje dvignilo dnevno proizvodnjo za 250 do 400 kg. proizvodne stroške pa bodo prej znižaii. Razen tega bodo v podjetju montirali nov sortimi stroj, dva nova sejalnika. nov mešalni stroj in več posameznih strojnih delov, ki jih po lesenih modelih domačega strokovnjaka vlivajta žele. žarna v Muti in Remont v Mariboru, železarna v Štorah pa izdeluje nove valjke, ki so jih doslej naročali izključno y iOBBemštvu,
Nehvaležnost kot plačilo za požrtvovalnost
V soboto in nedeljo 1. in 2. t. inje v Gorenji vasi v Poljanski dolini pomagalo pri gradnji zadružnega doma okrog 20 vojnih obveznikov iz Kranja, ki so se z veseljem javili za prostovoljno dela Cerprav je odbor za gradnjo doma vedel, da pridejo, saj je sam zaprosil za pomoč, ni za delovno akcijo ničesar pripravil. Prostovoljci so se v sobota takoj ko so prišli, lotili dela. Tudi v nedeljo so začeli delati ie ob štirih zjutraj, da bi čim' več napravili Ker pa je bilo delo slabo organizirano, so morali poleg drugih del zlagati tudi opeko, kar bi z lahkoto opraviil pionirji ali mladinci. Člani odbora so se, namesto da bi tudi sami prijeli za delo, sprehajali okoli doma in delo le odkazovali. Se bolj pa je vredno obsojanja, da prostovoljcem, ki 6o delali od sobote opoldne do nedelje zvečer, niso dali nikaikršne hrane. Niti pitne vode, za katero so prosili, jim niso prinesli, češ, saj boste kmalu končali. Vsak otrok ve, da mora jesti človek, zlasti pa tisti, ki dela. Io v Gorenji vasi se tega niso spomnili. Ob takih pogojih jim pač nihče več ne to prihajal pomagat. V Zabnico, Žiri in Poljane, kjer znajo ceniti pomoč, pa bodo vojni obvezniki še prišli.
Vojni obveznik iz Kranja
Mladina in pionirji Kafuta bodo imeli v najkrajšem času svoje igrišče
Na skranji zahodni meji. tik pred vrati stare Gorice je naselje Raful. ki tvori V. enoto Solkana, že od priključitve sem so vaščani razpravljali, da je nujno potrebno za mladino in pionirje igrišče, kajti brez igrišča je mladina prepuščena ces» in s tem njenemu slabemu vplivu. Organizacija AF2 si je zadala nalogo, da bo rešila to vprašanje in zdaj so dela za to igrišče še pri koncu. Se eno ali dve nedelji prostovoljnega dela in igrišče bo gotovo. Pri prostovoljnem delu pomagajo z vso vnemo tudi člani Zveze borce«'. Do zdaj je bilo opravljenih že nad 300 ur prostovoljnega dela. Organizacija žena je samoiniciativno pripravila potreben les. zadružniki in ostali pa so napravili zidno ograjo.	K. B.
KAKš\T0 BO VREME
od 16. do 23. Julija
16.	Izboljšanje, sicer nestalno s pogostimi padavinami, zlasti pa okoli 18. in okoli 22.	Dr. V. Manohin.
ŠKOCJANSKE JAME
pri Divači bodo v nedeljo 23. juliia od 10. do 18 razsvetljene. Obiskovalci bodo lahko občudovali ogromne prostore podzemske soteske Notranjske Reke. Kraške jame Slovenije — Postojna
VSEM OKRAJNIM (mestnim) LJUDSKIM ODBOROM
V zvezi z uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe petnih in selitvenih stroških državnih nameščencev (Ur. list FLRJ št. 43-394 50). je odlo. čil predsednik Komiteja za turizem in gostinstvo pri Vladi LRS, da se službena gostišča spremenijo v akumulativna gostišča. Službeni poiniki se bo. do v bodoče prehranjevali v prehodnih gostiščih po dnevni ceni. brez vsakih popustov. Vse dodeljene količine živil za službena gostišča se prenesejo v ostalo gostinstvo. Živila so v prvi vrsti namenjena za kritje potreb sluz. benih potnikov. Službena gostišča izvršijo takoj popis zalog prehrambenih artiklov zagotovljene preskrbe ter za porabljene količine v mesecu juliju 1950 sestavijo obračun. Popis zalog dostavijo v 2 izvodih pristojnemu OLO. MLO — Poverjeništvo (Uprava za go. stinstvo in turizem. 1 izvod popisa zalog dostavi OLO (MLO) Komiteju za turizem in gostinstvo pri Vladi LRS. — Navodila o postopku odvajanja razlik med nižjo in vižjo ceno sporočimo naknadno.
ŠOLSTVO
VOJNA POSTA 2524 LJUBLJANA
razpisuje sprejem učencev v gospodarstvu v triletno šolo avtomehanične stroke za sledeče poklice?
avtomehanika strugarstvo, orodjarstvo, avtokleparstvo, avteelektričar. stvo, vulkanizerstvo.
Pravico na sprejem imajo: državljani FLRJ z dopolnjenim 14. letom, a ne starejši od 16 let. z dovršenimi štirimi razredi osnovne šole. Prednost imain otroci staršev padlih v NOB. ali ostali invalidi otroci brez staršev ali delavcev in članov kmečkih delovnih zadrug. Lastnoročno napisani prošnji, taksirani s kolekom 10 din in točnim naslovom je priložiti sledeče dokumente: rojstni list. zadnip šolsko spričeva.
Io.	zdravniško spričevalo, potrdilo o imovinsikem stanju, izjavo staršev ali oskrbnika da odobravajo vpis učenca in da bodo povrnili stroške, ako učenec samovoljno zapusti šolo. ali če bo izključen zaradi neposlušnosti svojih predpostavljenih Obvezo učenca, da bo po dovršeni šoli ostal 5 let v podjetju v katero bo razporejen ne računajoč odsluženje vojaškega roka. — Učencem ie za časa šolanja zasigurano stanovanje, hrana, obleka, šolske knii. se ter vse ostale potrebščine za šolanje Prošnio in ostale dokumente je poslati na naslov Vojna pošta 2624 -Ljubljana. Rok dostave prošenj in dokumentov j« 15, avgusta 1950,
UMRLI
Sporočamo žalostno vest, da je dotr-pela po dolgi ih mučni bolezni in nas za vedno zapustila v 68. letu starosti naša dobra, skrbna mama FRANCI. SKA SIRNIK. Drago mamo bomo' spremili k večnemu počitku dne 16. julija ob 16 na pokopališče v Dravlje. Zalu. joča družina Uhčeva.	2469-1
Nenadoma nas je zapustil naš ljubljeni sin, brat. striček VINKO KEPEZ. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto
15.	julija ob 18 z Zal,_ mrliške vežice
sv. Jakoba na pokopališče. Globoko ža lujoča mama, brat Jože, sestre Ivanka' Mara. Štefka Anta in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 15. julija 1950.	2473.1
V	cvetu mladosti nas ie nenadoma
zapustil nas ljublieni sin JANEZ GRAD. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 16. julija ob 1 ? 10 dopoldne izpred hiše žalosti. Podgrad 1 na pokopališče v Polju. Žalujoči starši, brat, sestre ter ostalo sorodstvo. Ljubljana dne 14. julija 1950.	2479.1
Dotrpel je moj dragi mož. srčnoliub. 1 jeni. nepozabni oče, tast, brat, svak LEOPOLD JAGER, uradnik ministr. soc. skrbstva v pok., partizan-invalid. Pogreb pokojnika bo v nedeljo 16. iuli. ja ob 15.30 z Zal. kapele sv. Andreja na pokopališče. Žalujoči: žena Fani. sin Boris, poručnik: hčerka Sonja, snaha Ljerka, zet ing. Dot», brata Mitče in in Stane ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Karlovac. Bitolj, 14. julija 1950.
Umrla ie naša dobra ljubljena mama. stara mama, tašča ALOJZIJA KREPEL. Pogreb bo v soboto 15. iuli ja v Velenju. Žalujoči otroci.	2481.1
V	cvetu mladosti nas je nenadohia zapustil kot žrtev Pake naš sošolec ROMAN KAVČIČ, dijak TSS Sile Ljubljana. Našega dobrega tovariša bo. mo ohranili v trajnem spominu. Celje. 13. julija 1950. Žalujoči dijaki Sil c.
Dotrnela ie naša draga teta PAVLINA DOLNIČAR roj. KOBAU, vdova mizarskega mojstra. K zadnjemu počitku spremimo našo teto 16 iu'iia ob 16.30 7. Zal. kapelice sv. Krištofa. Žalujoči Dolničarjevi in ostalo sorodstvo.
Po kratki mučni bolezni ie umrl naš srčnot iubl jeni mož. predobri skrbni oče. brat, svak in stric MILOS KAR. NICNIK. bivši trgovec v nebotičniku v Liubli-ni. sedai uradnik Narodne banke. Predragega pokornika bomo snremili k zadniemtt počitku v nedelio
16.	julija ob 16 z Zal. mrliške vežice sv. Nikolaja na pokopališče. Globoko žalujoča žena Fanka, sinova Marko, Miloš, ohitelji Karničnik, .Terai in osto. Io sorodstvo, Ljubljana BizeUsko Re_ čica. Bohinj, Mozirje, Milwaukee 14
julija 1950,	2484-1
ZAHVALE
Ob nenadomestljivi izgubi mojega nepozabnega soproga JOSIPA ČASA, uslužbenca MLO Soštani. se iskreno zahvaljujem vsem za izraženo sočutje in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in zasuli njegovo prer-mo gomilo s cvetjem Posebno se zahvaliti jem tov. zdravniku za niegovo po. zrtvovalno zdravljenje, govorniku in pevcem za v srce seeaioče žalostinke.
Šoštanj. 10. julija 1950. Globoko ža lujoča žena Mici Cas.	2456-1
MALI OGLASI
Tov. GUNGL CILKA, neznanega biva. lišča. nai se čimpret javi ocl odd. zaradi informacij dne 15. mata nai. denih stvari.	3260.14
ENOSOBNO stanovanie v Mostah zamenjam proti St. Vidu. Naslov v <-.gh odd. SP.	3261 10
SOBO v centru Beograda zamenjam za sobo v Ljubljani, Telef. 41.44. 3264-14 IZGUBILA sem 11. iulija od Liubljane do Zaloga zdravniška spričevala, ku pone in denar, vse v rumeni kuverti' Pošten naiditeli naj vrne pro» odškodnini na naslov na kupon m — Marc Alojzija.	3270-14
V SOBOTO na trgu izgubljeno riavo pletem jopico vrniti proti nagradi: Frančiškanska 10.11. vrata štev. 17. Ljubljana.	3274,14
NA SAVI pri Tomačevem izsublien modro belo-rdeč pas z rdečo vrvico — drag spomin, vrniti prosim na osi. odd. proti nagradi.	3275.14
orosim, da pm» nagradi	vrne	v Flor
lansko st. 23.1.	3276-14
KLJUČE v usnienem	toku	sem	izgubil
11. jul na na Prešernovi cesti. Pošten najditelj naj jih vrne Gspanovim — Bičevje 6.	3277-14
VREAIENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
„Stanje 15 Julija:	Središča nizkih
zračnih pritiskov, k! se nahalato Južno od Islanda nad severno Anglijo in nad Madžarsko ženejo frontalne motni* proti vzhodu. Snoči Je prešel v Slovenijo "rvi val ki Je ustvaril povsod nadavi e, v natvečji množini na Jezerskem 16 mm in slabo točo v Ljubljani ob 8.20. Najvišja temperatura v Sloveniti Je bila v Ljubljani in Atdovščint M* C natnižja temperatura 12* C na Je« verskem. Zrptfnl pritisk Je znašal v I lubliani ob 7 /JutraI 731.7 mm tem. peratura 15«, vlaga 97 v».
fe.». «^.»rauai
■$jJ!ißkirVrh
/ 1-5. aULLJA 1-950
s puško še ni zaključeno, vendar je pc prvih uspehih soditi, da se bosta uveljavili moštvi Sarajeva in Niša, medtem ko je med posamezniki najboljši Polič (Garda).
Danes in jutri se tekmovanje nada.
ljuje na strelišču ob Dolenjski cesti.
2. podporočnik Praščovič (Rnoj) 24 (198)-	3. podporočnik Stamenkovič
(Novi Sad) 24 (185); 4. kap. Spegel (Garda) 24 (174); 5. kap. Jovičič (Niš) 23 (139):	5. in 7. zastavnik Jančič
Udeleženci armadnega prvenstva v streljanju
PRI HOVDEJEVIH POD OJSTRICO
(Spomin iz Tomšičeve brigade po februarski ofenzivi leta 1944)
Pred proslavo osme obletnice ustanovitve I. SNOVB »Toneta Tomšiča«, ki bo jutrj 16. t. m. v Sostrem pri Ljubljani, smo prejeli tudi naslednje spomine, ki so namesto posebnega vabila — namenjeni predvsem tistim zavednim kmetom širom slovenske zemlje, ki so Tomšičevi in ostalim našim brigadam skozi vso narodno osvobodilno vojno zvesto stali ob strani.
Samo tega še manjka, da bi se morali tolči v tejle ozki dolini, — je bolj z jezo kot s skrbjo govoril borec Ivančič, ko se je s preostalo brigado pomikal s koroške plati navzdol proti Lučam. S poslednjimi močmi je primorski kmečki fant nosil minobacač V dolgi koloni izmučenih borcev in ranjencev, ki so se tri tedne, dan in noč, borili s pobesnelimi fašisti. Ker je zaradi teže dragocenega in zaupanega tovora Ivančič pogosto počival sredi najhujšega mraza kar v snegu in je tjii težko otovorjen manj razpoložen Za cepetanje in stopicanje, so mu pomrznile noge. Nekje je bil našel staro vrečo in nekaj žice. Povil si je obe nogi in žakljevino dobro prevezal, da bi se mu zmrzline ne poslabšale.
Ivančič je bil hraber borec. In ven-'<£a* se mu je bilo nekoč zgodilo, da •Je ,ob iznenadnem napadu pustil mitraljez na, bojišču (ki ga je pozneje feet srečno rešil). Vendar samemu sebi te nezgode ni mogel pozabiti. Ko je dobil bacač, se je zaklel, da se živ od njega ne loči. Nosil ga je na svojih Ožuljenih ramah čez vso Hrvaško, skozi vso štajersko ofenzivo, čeprav mu je bilo rečeno, ko je zmanjkalo municije, naj ga zakoplje.
— Jaz bom pa razen puške, bpmb ia municije pometal vse strah, če bo borba v tej kotlini, — mu je prigovarjal kurir.
rr To mora biti juriš na življenje in smrt, — je pripomnil komandant bataljona Kotar, ki je moral biti vedno neutrujen, da je lahko prehiteval kolono in spotoma dajal povelja, navodila ter s svojim večnim prisrčnim nasmehom in dovtipi »vzdigoval moralo«, kot je sam često nazival svojo hudomušnost.
Brigada je vedela; danes bo dan odločitve! Ce se tej izmučeni koloni lač-nih. ranjenih, pomrznjenih borcev po. sreči proboj čez Savinjo in pc nasprotnem pobočju gori pod Ojstrico, kjer so v štabu brigade po specialki našli dve domačiji — potem bo vse dobro. Ham je sijajen, skoraj nedostopen položaj. Na Ojstrici je preveč snega, da bi mogli priti Nemci s kamniške plati; za zavarovanje proti Savinjski dolini pa bi v teh strminah zadostovalo že par mitraljezov. To pomeni za počitka in hrane potrebno brigado vse, da bi bila po nekaj dnevih spet sposobna za borbo. Po zaslugi štabnega kurirja, ki je tudi razložil, da se ta naj-Višja naselbina pod Kamniškimi planinami imenuje »Na Knezovem«, sta postali ti dve planinski domačiji na mah vsem borcem brigade eno samo Veliko in svetlo upanje.
Nenadoma je zašumelo povelje »Ko. Iona stoj!« in prenašalo se šepetaje od prednjih do naslednjih izsušenih ust. •Vsakdo je iz izkušnje vedel, da takle »stoj« tjk pred cesto in reko pomeni gamo to, da je šla patrola pogledat, če tam ni sovražnik v zasedi, in če je pot prosta.
Najboljši strelci Jugoslovanske arina, de iz vse države tekmujejo v Ljubija, ni za naslov armadnega prvaka v streljanju. Tekmovalni spored obsega precizno in hitro streljanje z cojaško pu. ško in, pištolo. Prva dva dni so tekmovali v streljanju s pištolo. V tej disciplini je bila favorit Ljubljana, kr je v preciznem streljanju zasedla prvo mesto in bila v vodstvu tudi po prvi seriji hitrega streljanja, nato pa je
Stab Tomšičeve brigade po prihodu na Štajersko; od teve na desno; komandant Tomšičeve brigade tov. Efenic - Kovačič, komisar brigade tov. Tumher v razgovoru z namestnikom politkomisarja 14. divizije tov. Matevžem Hacetom
Nekateri, ki so še imeli odeje in ki so na Koroškem prišli do mrvice tobaka ter časopisnega papirja, so si med tem, ko je vsa kolona nestrpno pričakovala poročila izvidnice, »konspirativno« zvijali partizanske »cigare« in si jih na najbolj vešč način ped odejo zviti prižigali ter tako skrivoma kadili, da jih še tako ostro sovražnikovo oko ne bi moglo opaziti v veliki temi pred jutrom.
Ko je po polurnem zmrzovanju le prišlo spet povelje za prav hiter premik preko ceste in Savinje, je vsakdo od stoterih Tomšičevcev spet vedel, da to povelje pomeni presto pot, da pa je vseeno na mestu skrajna budnost in neprestana pripravljenost na juriš.
Toda to pot je šlo brez strela.
Komisar Tonček je dodal eni sami edini misli na hrano, počitek na obljub- i 1 jenem »Knezovem« še drugo, pomemb-[ no in veselo besedo:
— Torej so se svinje švabske prej »zmatrale«, kot mi. Konec ofenzive! —
—	Konec ofenzive! — je završalo po vsej koloni. Pričelo se je daniti, ko se je zdesetkovana brigada vzpenjala proti Ojstrici. Marsikdo se je ozrl nazaj proti Obirju, misleč na padle tovariše in hude borbe. Kljub skrajni izčrpanosti se je moštvo na mah razživelo, zavladala je stara prešernost in pričelo je spet glasno, brezskrbno govorjenje.
—	To bomo Švabom prokleto poplačali, samo da se malo oddahnemo! — je pribil tovariš Silni ob občem odobravanju.
Spotoma je bilo nekoliko kmečkih hiš, ki so dale brigadi nekaj hrane. Računati je’ bilo treba z možnostjo naknadnega švaibskega obleganja. V takšnem primeru bi intendanti ne mogli v dolino po hrano.
Ko je čelo kolone javile nazaj, da se že vidi »Knezovo«, je zavladalo še večje veselje in borci so vneto pretresali vprašanje, če tam prebivajo naši ljudje.
Bilo je megleno zimsko jutro, ko sta zaživeli dve mogočni planinski kmetiji tam pod Ojstrico.
Stab brigade z ranjenci in delom moštva s pomrznjenimi nogami se je
Tomšičevci na zborovanju
PRVENSTVO JUGOSLOVANSKE ARMADE V STRELJANJU
naselil pri prvi hiši, pri »Hovdejevih«, drugi del borcev pa malo dalje, prt »Knezovih«.
»Hovdejevi«, oče, mati in tri dekleta so nas sprejeli nedopovedljivo prisrčno in nesebično. Za takšno dobroto in zvestobo osvobodilni borbi je težko najti pravo besedo. Sprva so bili sicer previdni, toda ko so videli ranjene in ko so prišli še njihovi stari znanci, terenski kurirji ter povedali, da nismo belogardisti, temveč ljudska vojska, brigada, tedaj so se lica vseh domačih še bolj zjasnila.
Ko kruh dobra mati je znesla skupaj vse, kar je sploh premogla njena kuhinja ter pomagala štabni kuharici Marjanci pri kuhi. Po hiši je zadišal prijeten vonj po suhi svinjini in klo-bs sah.
—	Najprej tem ubogim ranjencem! Dekleta so tekala po hiši in preskakovala vsepovsod speče borce. Znosila so zdravniku doktorju Lojzetu vse, kar je bilo potrebno za obvezovanje.
—	Ce ostanem živ, tovarišica, ti kupim svilene nogavice — je obljubljal brigadni kulturnik najstarejši hčerki, ki je dala svoje zadnje bele, volnene nogavice. Na zdravnikovo prošnjo, da potrebujejo tovariši s pomrznjenimi negami čistih nogavic, je tega dne ostala vsa Hovdejeva družina bosa. Dajali so nam ne iz strahu, iz ljubezni, sočutja in predanosti.
Brigada, čeprav ni bila vsa tu, je vendarle potrebovala dosti hrane.
—	Vi se morate dobro okrepčati, zdelani ste. Ovc imam dosti — kolikor potrebujete, brez skrbi koljite! — je s prisrčnim obrazom govoril gospodar štabnemu ekonomu Tonetu.
Hovdejevi so že od prej poznali partizane. Culi so nekaj o silni XIV. diviziji in želeli so ji vso bojno srečo. Ko pa so dobili v goste njeno prvo brigado, ni bilo v njihovih srcih prostora za kaikršnokoli drugo čustvo kot samo za ljubezen do borcev narodnoosvobodilne vojske. Pri njih ni bilo opaziti niti sence skrbi, kaj bo z njimi, kadar pridejo spet Nemci. Hovdejevi so tudi pozneje ostali vse do osvoboditve trdno na strani osvobodilne borbe in tudi danes se dobro držijo.
Takšnih in podobnih »Hovdejev« so Tomšičevci srečali prej in pozneje lepo število. Bivši borci smo po osvoboditvi sila zaposleni, vsakdo se v svojem kraju in na svojem službenem mestu trudi, da z vsemi svojimi močmi pomaga v izgradnji socializma v domovini. Teda vendar bi bilo treba, da Zveza borcev posveti še več pažnje takšnim zavednim kmetom, ki so vso dobo osvobodilne borbe povezani z nami na življenje in smrt, vsekdar stali na naši strani z vsem, kar so premcgli.
Mimo drugih vprašanj, naj bi bilo to eno od važnejših na tovariškem sestanku bivših borcev Tomšičeve brigade, ki ga bomo imeli na večer pred nedeljsko proslavo obletnice brigade.
Lepo in koristno pa bi bile, če bi se vabilu na partizanski tabor v Sostrem odzvali vsi tisti zavedni slovenski kmetje, ki so, — kakor Hovdeji, — stari, dobri in iskreni prijatelji Tomšičevcev.	Braškar.
sti slabo nadaljeval tekmovanje, tako da se je Ljubljana plasirala v hitrem streljanju šele na četrto mesto..
Podrobni rezultati tekmovanja so naslednji:
precizno streljanje s pištolo — moštva: 1. Ljubljana 763 krogov; 2 Niš 734; 3. Sarajevo 722; 4. Skoplje 685; 5 Zagreb 659; 6. Novi Sad 601; 7. Garda 570- 8. Beograd 522; 9. Zemun 469: 10. Split 461; 11. Knoj 374. (Izven konkurence je moštvo Centralnega doma Jugoslovanske armade doseglo 824 krogov);
posamezniki: 1. kap. Jovičič (Niš) 210 krogov; 2 podporočnik Ratkovič (Sarajevo) 205: 3. podporočnik Skrt (Ljubljana) 203;	4. do 5. zastavnik
Jančič (Ljubljana) in kap Spasovski (Skoplje) 196; 6. podporočnik Nikezič (Niš) 195. (Izven konkurence je bil najboljši kap. Alavanja (CDJA) z 216 krogi);
hitro streljanje s pištolo — moštva: 1 Sarajevo 911: 2. Niš 861; 3. Novi Sad 842 - 4. Ljubljana 821; 5. Garda 740; 6. Zagreb 719; 7. Knoj 686; 8-Skoplje 653: 9 Beograd 636; 10. Split 572; 11. Zemun 392. (Izven konkurence je moštvo ĆDJA doseglo 875 krogov);
posamezniki: 1. podporočnik Lunder (Sarajevo) 26 zadetkov in 209 krogov;
V streljanju s pištolo je zmagalo moštvo
V skupnem plasmanu v streljanju s pištolo je vrstni red udeležencev naslednji: 1. Sarajevo 1623 točk; 2. Niš 1595; 3. Ljubljana 1584; 4. Novi Sad 1443; 5. Zagreb 1378; 6. Skoplje 1338; 7. Garda 1310;	8. Beograd 1158; 9.
KNOJ 1060: 10. Split 1033: 11. Zemun 861 točk. Moštvo CDJA je izven konkurence doseglo 1699 krogov.
TAlmwwflnio v m-ecimem sLrelia.niu
PO
in jutri se tekmovanje nada.
strelišču ob Dolenjski cesti.
ob slovesni otvoritvi
Špot'tna manif estacija graditeljev Avtomobilske ceste in Novega Beogradu
V	nedeljo 9. t. m. je bil v Novi Gra. diski športni dan, ki se je odvijal v obliki dvoboja med graditelji Novega Beograda in Avtomobilske ceste. Dvoboj je bili ena največjih športnih prireditev v letošnjem letu. saj so bili na st>oredu boks, rokomet, košarka, odbojka atletika in nogomet Tekmovanja je pozorno spremljalo nad 5 tisoč ljudi.
V	skupnem plasmanu so zmagali športniki Avtomobilske ceste s 115.5 : 96-5 točke. Posebno uspešno so se uve. Ijavili v igrah, zlasti v košarki in rokometu V atletiki so se zlasti v tekih na srednje in kratke proge uveljavili tekmovalci Novega Beograda. Podrobni rezultati v posameznih disciplinah so naslednji:
boks: Avtomobilska cesta : Sloboka (Djakovo) 8:6;
rokomet: Avtomobilska cesta : Novi Beograd 14:4;
košarka - ženske: Avtomobilska cesta : Novi Beograd 9:8; moški: Avtomobilska cesta : Novi Beograd 52:13;
odbojka : ženske: Avtomobilska cesta : Novi Beograd 2:3; meški; Avtomobilska cesta : Novi Beograd 1:3.
V atletiki so bili najboljši tekmovalci: 100 m: Konen (Novi Beograd) 11.8 sek-: 400 m: Sabat (N. B.) 56.4; 800 m: Gertik (N. B. 2:14: 1500 m; Da-vidovič (N. B-) 4:35- 4X100 m: Avto mobilska ceste 48.5; balkanska štafeta: Avtomobilska cesta 4:03.2; skok v višino: Kolbe (Avtomobilska cesta) 170 cm; skok v daljavo: Kuzmič (Avtomo. bilska cesta) 637 cm.
Nogometni spored je obsegal tekmo med moštvom Avtomobilske ceste in Nove Gradiške, ki se je končala neodločeno 2:2. poleg tega pa sta nastopila tudi kombinirana enajsterica Metalca in Crvene zvezde proti Hajduku. Zmagalo je kombinirano moštvo 3:1
«fratri kasaški derby v Beograda
Jugoslovanski kasaški derby bo v ne-eljo, 16. julija, na zveznem hipodromu Beogradu in ne — kakor je bilo
prvotno določeno — 20. julija. Starta predvidoma 7 konj in to: Animo. Rožica. Jelša. Jerič — vsi last republiške kobilarne Turnišče pri Ptuju, dalje Marosa, Badacsony in Hajtos. Konji Lopov, Draguša, Fides in Globa, ki imajo tudi pravico do starta, so ostali v Sloveniji. Da je letos tako malo konj za derbi' ie umljivo, ker leta 1945 še ni bilo dovoli kasaških plemenjakov na razpolago. Kakor ie pokazal poizkusni deTby 2. julija, bo zmagovalec letos Animo (Ficzko. Anica), ki je na progi 3140 m (v derbyju znaša za vse enako
3300 m) dosegel čas 1-29,2; druga bo Rožica, tretji Badacsony. četrta Jelša ali Marosa. vmes pa se zna vriniti Jerič ali Hajtoš.
Po osvoboditvi so bili v derbyju zmagovalci: Danida (1.46.6); leta 1947 Felza (1.39,7): lete 1948 Bojko (1.36.6) in lani Eljin (1.32,9). Kakor vidimo, se čas cd leta do leta izboljšuje in se je v štirih letih popravil za 14 sekund, letos pa bo prvič v zgodovini jugoslovanskega kasaškega derbyja izpod 1.30 za km. Prva nagrada znaša 50.000 din. Doslej je imela v derbyju najboljši rekord leta 1936 Pika (1.31.5) iz ljutomerske kasaške reje. O izidu v nedeljo bomo poročali.	N. J-
Naši kolesarji pojdejo na svetovno prvenstvo
Od 12. do 20. avgusta bo v Belgiji svetovno prvenstvo v kolesarjenju. Na tekmovanju bodo sodelovali najboljši amaterji iz vsega sveta, med njimi Italijani. Francozi. Švicarji. Belgijci in Avstrijci. Prvenstva se bodo udeležili tudi jugoslovanski kolesarji. Določeni so ze kandidati, ki bodo sestavljali našo reprezentanco. Jugoslovanska kolesarska zveza je izbrala naslednje kolesarje: Poredski Osrečki. Varga. Sironi. Petrovič, Ročic, Ciger. Colič. Milivoj Bat, Grajzer, Perne, Godnič in Viđali. Imenovani bodo 20. t. m. nastopil na krožnih dirkah v Beogradu, nato pa bo dokončno sestavljena naša reprezentanca za svetovno prvenstvo.
Jutri: Spartak : Enotnost
Jutri dopoldne bosta na letnem telovadišču v Tivoliju igrali odločilno tek-1T30 za prvo mesto v zvezni.odbojkaški ligi ženski vrsti Sparteka iz_ Subotice m Enotnosti iz Ljubljane. Začetek tekme bo ob 9.
Sabliaška akademija t Ajdovščini
Sabljaška sekcija športnega društva Železničar iz Nove Gorice je imela enomesečni tečaj, ki ga je zaključila z akademijo v Ajdovščini. Po referatu sabljaškega učitelja Metoda Mohorja, o pomenu in razvoju sabljaštva na Primorskem, so nastopili sabljači in sab-ljačice v prosti borbi. Občinstvo je z odobravanjem dokazalo, da je bilo zadovoljno s sporedom akademije.
Drobne zanimivosti
Prijateljska nogometna tekma mladincev Rudarja in Krima se je po ofco. jestranski lepi igri končala neodločeno z rezultatom 2:2 (1:2).
Na prvi etapi kolesarske dirke »Tour de France« od Pariza do Metza’ (248 ten) je zmagal Luxemfourzan Goldschmidt v devetih urah, 23 minutah in 8 sek Drugo mesto je zasedel Remis, tretje pa Belgijec Lambrecht oba z istim časom
Na atletskem mitingu v Londonu,
kjer tekmujejo tudi jugoslovanski atleti, ie v metu kladiva zasedel Gubijan drugo mesto z 52.85 metra za Angležem Clarkom, ki je postavil nov britanski rekord 54.38 m.
Košarkaši Postsportvereina z Dunaja so gostovali tudi na Reki, kjer so izgubil: tekmo z Lokomotivo z rezultatom 36:51 (16:28).
Jutri motorne dirke na Ježici
Avto.moto društvo rajona II. priredi jutri ob 15.30 cestne motorne dirke s startom in ciljem pri mostu na Ježici. Proga teče proti St. Vidu skozi Tacen in Gameljne na cilj. Tehnični pregled vozil bo v nedeljo ob 7 zjutraj na dvorišču pri Figovcu, kjer dobe vozači gorivo. Trening se prične točno ob 9 dopoldne. Prijave vozačev sprejema pi. sama LT rajona II. Celovška 95. do vključno sobote zvečer, kjer so dobe tudi vse informacije.
ŠAH
Novi jugoslovanski mednarodni mojstri
Kongres Svetovne šahovske zveze v Kopenhagenu je zeradi uspehov na mednarodnih turnirjih in dvobojih priznal naslov mednarodnega šahovskega mojstra jugoslovanskim šahovskim mojstrom Rabarju. Pucu, inž. Vidmarju mL in Srečku Nedeljkoviču.
Rabar je zmagal na izbirnem turnirju mojstrov
V	Novem Sadu se je končal turnir šahovskih mojstrov za izbiro četrtega in dvojice rezervnih igralcev jugoslovanske šahovske reprezentance, ki bo sodelovala na olimpiadi v Dubrovniku avguste t. 1. Izidi partij so bili naslednji:
V	III. kolu turnirja za izbiro olimpijskega moštva so blii naslednji izidi partij: Fuderer—Rabar 0:1, Ivkov—Tot remi. Milič—Matanovič 0:1.
V	IV. kolu turnirja kandidatov za sestavo jugoslovanske olšmpijkke reprezentanc« so se partije končale takole: Fuderer : Ivkov remi Tot : Milič re. mi. Rabar : Matanovič 1:0.
V	zadnjem kolu je Rabar remiziral z Ivkovim in tako osvojil prvo mesto. Ostali rezultati petega kola: Matanovič — Tot 1:0. Milic — Fuderer 1:0.
Razvrstitev je naslednja: Rabar 4, Ivkov 3, Matanovič 2 in pol, Tot in Fuderer po 2. Milič 1 in pol točke.
Prvenstvo II. zvezne lige
V	prvem kolu ekipnega tekmovanja
druge zvezne šahovske lige v Skoplju ie Kumanovo premagalo »Crveno zastavo« iz Kragujevca s 4.5:3.5. Drugi rezultati so:	Ljubljana : Titograd 5,5:1.5 (1):
Osijek : JA 4,5:2,5 (1): Borac (Caeak)
: Metalac (Beograd) 4:2 (2): Polet (Maribor) : Sarajevo 4:3 (1).
V	drugem kolu ekipnega prvenstva
druge zvezne šahovske lisp so bili doseženi naslednji rezultati:	Metalac
(Beograd) — Tttcgräd Vaf Borac 'Ca-čak) — JA 5-5 : 2.5; Sarajevo — Crvena zvezda (Kragujevac) 4.5 : 3.5; Kumanovo — Osijek 4:2 (2): Ljubljana — Polet (Maribor) 2.5 : 2:5 (3).
Vodita Kumanovo in Borac z 8.5 točkami (2). Metalac ima 9 točk (2) iid-
Mladinsko prvenstvo Slovenije
Poročali smo že. da se je v Firanu 5. t m. začel turnir za mladinsko prvenstvo Sloveni j e.
Po VIII. kolu je stanje naslednje: Gtosek *, in po! točke, Ribarič 7. Blinc in Trampuž 5, Mikunda, Njegovan in Vavpetič 4 in pol, Roblek 4. Podkrajšek in Horvat 3 in pol. itd.
Na mladinskem prvenstvu Hrvatske je zmagal Otokar Uhlif (Mladost) z 10 ir, po! točke. Zmagovalec Uhlif ter drugo in tretjeplasirana Subotičanec in Dimc bodo igrali na mladinskem prvenstvu države.
r-.-'jfpr '-*■--!=■ 'S'—»-h
je pred dnevi igral v Ljubljani simultanko s 39 nasprotniki. ■	-1.
urni igri je dobi! 15 partij- 7 tih je remiziral. 8 na izgubil. Kmocha so premagal; Ivo Petrič, Pipan. Tončka Bajec, Varga. Vospernik. Pajer. inž. Petrič in Stupica.
Obiščite Bled
V ČASU KAJAKAŠKEGA TEDNA 1350
K ga. P.rirsja Pomorsko-brodarska zveza Jugoslavije od 15.—22. -julija V. nedeljo ob 9 slovesna otvoritev in začetek prvenstva FLRJ ha mirni vodi
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Cene Kranjc Uredništvo in uprava Ljubljana, Knafljeva ulica 5 teielon 55-i; do 53-23, telefon uprave za ljubljanske naročnike 33-96, za naročnike izven Ljubljane 3S-32. telefon oclašne-a oddelka štev. 33-96. Tekoči račun pri Narodni banki, Ljubljana 601-90321-0. Tiskarna »Siovenskeca poročevalca« v Ljubljani' — Poštnina plačana t gotovini. — Četrtletna naročnina 135 din, polletna 270 din. celoletna 540 din. — »Slovenski poročevalec« izhaja vsak dan razen ob nedeljah in praznikih.
THOR HEYERDAHL
(18)
Sončni Tiki
Na splavu čez Tihi ocean
Cim dalje sme speli po reki, tem bolj so se gostile koče in plantaže domačinov. Kmalu so pokrivale breg po cele vasi. Promet so oskrbovali tudi tu enodebelmki, ki so jih poganjali z dolgimi koli. Tu pa tam smo srečali majhen baizov splav, natovorjen s celimi gore mi zelenih banan.
Kjer se izliva reka Palenque v Rio Guayas, je bila voda toukanj narasla, da je obstajala doli na obali živahna ladijska zveza s parniki na kolesa med krajema Vinces in Guayaquil.
Da bi prihranila na času, sva preselila s Hermanom svojo visečo mrežico na ladjo in tako sva jo cdkurila skozi gosto naseljeno nižavje proti obali. Rjava prijatelja pa sta gnala splav sama za nama.
V Guayaquilu sva se morala ločiti. Herman je ostal ob ustja reke Guaya, da bi prevzel fcalzeva debla. Od tam naj bi jih poslal z obrežno ladjo dalje v Peru in hi tam vodil gradnjo splava, ki naj bi bil veren posnetek starih indijanskih plovil. Jaz sam sem pa sedel v poštno letalo proti jugu, v smeri perujske prestolnice Lime, da poiščem primerno gradilište za splav.
Letel sem visoko ob obali Tihega oceana. Na eni strani sem imel perujske skalne puščave, na drugi p?. lenke. Lijoče se svetovno morje. Od tam bi morali odriniti s Ko sem ogledoval morje z letala, je bilo rnaic-nesKončno. Vzdolž nedoločljivega obrisa daleč zdolaj
fernes
na zahodu sta se spajala nebo in morje. Nisem se mogel otresti misli, da se raztezajo za obzorjem še stotine takih morskih površin preko petine zemeljske oble, preden se zopet pokaže kopnina — Polinezije. Poskušal sem si zamisliti, kako bomo pluli v nekaj tednih na neznatni splavov» ploskvi naravnost tja dol v modrino.
A misel sem si hitro izbil iz glave. Imel sem enak neprijetni občutek v želodcu, kakršen prime človeka, ki sedi pripravljen, da izstopi s padalom.
Iz Lime me je pripeljal vlak v pristanišče Callao, kjer sva mislila zgraditi splav. Na prvi pogled si videl, da je vse pristanišče prenatrpano z ladjami, žerjavi, kolibami z blagom, carinarnicami, pristaniškimi uradi in sploh z vsem, kar je z njim v zvezi.
Naprej tam zunaj, na odprti obali pa je vrvelo kopalsko življenje. Niti obrniti bi se nam ne bilo treba od splava in opreme in zijala bi nam bila že odnesla kot za kosom vse skupaj. Časi za splavne graditelje so se v Peruju še bolj spremenili kakor v Ekvadorju.
Callao je danes najvažnejše pristanšče v deželi s sed. mirni milijoni belih in rjavih prebivalcev. Zato sem videl eno samo možnost pred seboj: priti za nebotično betonsko obzdje mornariškega pristanišča, kjer so stražili ob železnih vratih pomorščaki in škilili name s strah vzbujajočimi pogledi, kakor na vsakega drugega vsiljivca, ki se je potikal ob zidovih. Ce b; bil mogel človek tja noter, bi bil končno v varnem pristanišču.
Mornariškega atašeja sem bil srečal v Washingtanu in prejel cd njega priporočilno pismo. S tem pismom v roki sem šel drugo jutro v mornariško ministrstvo in pror-ii za sprejem pri mornariškem ministru Manuelu Nietu. Na-
slednje dopoldne me je sprejel v empirsk! dvorani ministrstva, ki je blestela v pozlat; in zrcalih.
Samo malo sem počakal in že se je pojavil v svečani opravi mornariški minister; bil je majhen, čokat častnik, strumen kakor Napoleon; govoril je ostro in točno. Na njegov zakaj sem samo pojasnjeval. Prosil sem ga, da bi smel zgraditi v ladjedelnici splav.
»Mladi mož,g je izjavil minister in nepotrpežljivo za. bobnal s prsti, »prišli ste žal skozi okno, namesto skozi vrata. Rad bi vam pomagal, a potrebujem povelja od zunanjega ministra; na noben način ne morem spustiti tujca na zaprto mornariško ozemlje in mu dovoliti, da bi razpolagal z ladjedelnico. Želim vam pa vso srečo k pismeni prošnji na zunanji urad.«
Mislil sem s strahom na vloge, ki so šle rade tako dolgo iz rok v roke, da so se neznano kje izgubile. Srečnejši so bili časi Sončnega Tikija, ko vloge še niso bile znane.
Zunanji minister ni kar tako sprejemal. Norveška ni imela delegacije v Peruju in naš postrežljivi generalni konzul Bahr me je lahko vzel s seboj samo k podrejenim referentom.
Ze sem se bal, da mi pojde vse po vodi. Morda bi mi pa koristilo pismo dr. Cohensa na predsednika republike. In prosil sem po adjutanturi, da bi me sprejela Njegova Ekscelenca perujski predsednik don Josd Bustamante Ri-vero. Nekaj dni pozneje sem prejel odgovor, da naj pri. dem točno ob dvanajstih v palačo.
Lima je moderno mesto s pol milijona prebivalcev ter leži na zeleni planjavi ob vznožju gorskih puščav. Po arhitekturi in zlasti še po javnih vrtovih in nasadih je to
ena najlepših prestolnic na svetu, kos moderne rivere ali Kalifornija s primešanim votkom starošpanske arhitekture. Predsednikova palača leži sred; mesta in je z oboroženo paradno stražo v barvitih krojih pošteno zastražena.
Avdienca v Peruju je resna zadeva in večina meščanov pozna predsednika samo iz revij. Vojaki z blestečimi prepasnicami so me peljali gor po stopnicah do konca dolgega hodnika, kjer so me misali trije civilisti, preden sem smel smukniti skozi ogromna hrastova vrata v dvorano. Tam me je sprejel ob veliki mirt z dolgimi vrstami stolov v belo oblečen človek ter me povabil, naj sedem, dočim je on izginil. Trenutek pozneje so se odprla pred menoj velika vrata ;n peljali so me v znatno elegantnejšo dvorano, kjer mi je prišla nasproti odlična postava v brezhibni uniformi. Predsednik, sem si mislil in se zdrznil. Kaj še! Mož v kroju z zlatimi našivi mi je ponudil starinski stol z imenitnim, togim naslonom in izginil.
Za hip sem posedel izgubljen na stolovem robu, nakar so se odprla zopet neka vrata in me je sluga s pokloni peljal v veliko, pozlačeno sobo z divnim, najelegantnejšim pohištvom. Vodnik je zopet izginil naglo, kakor je prišel, in tako sem sedel zopet sam samcat na antičnem blazin jaku in gledal skozi vrsto praznih dvoran, katerim so bila vrata na široko odprta. Bilo je tako tibo, da bi bil slišal kašelj iz več dvoran daleč pred seboj. Nato so se priblžali zopet čvrsti koraki. Poskočil sem in obotavljaje se pozdravil zalega gospoda v uniformi. Toda ne, to seveda tudi ni bil on.
A kolikor sem ga mogel razumeti, mi je sporočil, da mi pošilja predsednik pozdrave ter mi bo takoj po mini, sirskem posvetu na razpolago.