PBMOBSKI DNEYHIK
-__GLASILO	OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
. Štev. 233 fl 921^ Poštnina plačana
 	K1-7*-*-/	Spedizione	in	abbor
.	_   v gotovini
Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sreda 3. oktobra 1951
Cena 20 lir
JUGOSLOVANSKEGA GRANIČARJA NA ALBANSKI MEJI
■iillli ir n iemifjhi čas?
S|M^nnen*e Prevladuie v beograjskih diplomatskih krogih, ker o stai»šča obeh vlad drugačen sporazum o Trstu ni mogoč
podrobnosti preiskave dokazujejo, da so L. Adamiča umorili Kominlormovski agenti
našega dopisnika)
Ubila ga je v trenutku, ko je bil z nekim svojim tovarišem na straži, oborožena skupina štirih oseb, ki so tajno prišle
WRAD' 2‘ ~ Morebitna sanja J*. gTlede tržaškega vpra-
10 še v«! ugoslavij° in Italijo	Ji	----
ljanja 'u /0 Predmet razprav- '/- Albanije in ki so na kraju Hr ® političnih opa. Ravni v predelu kote 2175 za-
*v in
I>otret>no predvsem d- H‘
da b0'i,Je.,ze^0 malo verjetno,
tujih
opa. novinarjev.
‘tvari ri!fričo ,sedanjega s tar.'j a '*su ero ®ogaianj v doglednem SPloh Prišlo. Pri tem se
stališče,
neP°Pustljivo obeh vlad Zavzeli zastopniki
banska V?*?1 poudar-'a 3U80_ no tržasir a’ cia 3e Svobod-
flovinskpo° °2eni1je del iug°-in ^ c etničnega ozemlja
^sta n! niešana italijanska
°t°ki na , em ozemlju zgolj
skem	3 enem jugoslovan-
*o se j	ozemlju,	kamor
%, ta>Se italijanske kolo-
v obaln ° *t0t so se naselile
ke, 2a ,a mesta Severne Afri-
»1 Kardelj16 Pa-~ kot je de'
j	]	nihče ne zahte-
priključene k*
driio •	2ahteva za Trst
,_uru?a ir- -
Prf rtStiSna italijanska vla-Gasr--^ ,strani Pa vztraja
5liJ9 bi bile'
>erii *>• P.
istrska mesta sedaj
«iw^ trmasto na stri-
^ršna ^avi kot podlagi za ^“'itični
Pogajanja.
1taradi opazovalci sodijo, 116 more 1nte|.a niti do pogajanj t3i»ttia p ’ šele do spojko vr?1 -tem dodajajo, da , anie ne predstav-?lir. rit; , kakršne grožnje za
v° nev,^!kesa žarišča, ki bi •^ar r. Za n°v svetovni
In
T^Oost j Zato se predvideva Biljan i ^ se jugoslovanska ,(Sa 5 vlada spričo takš.
**S!iše pnja *n spričo svojih V;, rtrfsJavno rajši spora-
TSv;
drj
vali
ta obojestransko S) sedanje stanje ali i tem °Van' «status quo».
Poudarjajo besede Na R, ,aršala Tita. M jo je > enim tujim novinarjem
$5**C,"””'d*
ne more v no-
. -.us. _	- J odstopiti od
»S. 0sWpUD,)’’ to ss P-r&vi; da
COna A Pod anglo-)Ug0slnPraVO’ COna B pa
*°SI°vansko.
, ^e en .	*	* *
S Sa<l<M Vgosl°vanski graničar >skep„ . ^tev kominfor-
cele streljati iz avtomatskega orožja in pušk. Nato so atentatorji zaradi temic. uspeli umakniti se.
Potrebno je poudariti, da je Albanija sedaj — medtem ko se je prej le trudila, da ne bi zaostajala y svoji sovražni aktivnosti proti Jugoslaviji z drugimi kominformovskimi državami — jasno pokazala težnjo, da se postavi na čelo tej kampanji. Atentati, ki na albanski meji niso tako pogosti kakor na drugih mejah z državami Kominforma, s0 se pokazali kot najbolj surovi. Tisk vsak dan objavlja podatke o vedno pogostejših izzivanjih in incidentih ter oboroženih napadih na jugoslovanske graničarje, ki jih organizirajo in izvajajo države Kominforma. «Politika» piše ob tej priliki, da je v vrsti uradnih not jugoslovanske vlade zaradi teh izzivanj-, mogoče ugotoviti podatke, ki kažejo, da so za ta izzivanja neposredno odgovorne vlade kom. informovskih držav.
V zvezi s smrtjo pisatelja Louisa Adamiča poroča dopisnih Tanjuga iz New Yorka, da se je izvedelo za nove podrobnosti, iz katerih se vidi, da so Adamičevi sosedje na dan njegove smrti opazili neznan avto-mobil v; bližini Adamičeve farme. Adamičeva soseda lastnica farme Becker Kedong je izjavila, da je na dan Adamičeve smrti ob 1. uri po polnoči slišala ropot avtomobila, ki se je približeval s severne strani A-damičevi farmi. Na avtomobil je postala po?orna šele tedaj, ko so zalajali psi. Skozi okno je videla avtomobil, ki se je spustil po cesti navzdol.
«Ko sem iz previdnosti prižgala luč v hiši — je rekla gospa Becker — so se nenadoma luči na avtomobilu ugasnile«.
Druga soseda Adamičeve farme po imenu Lippineott, ki stanuje na isti cesti južno od Adamičeve farme, je potrdila izpoved Beckerjeve o tem avtomobilu.
Dopisnik) «Ne\v Vork Postu »vuumui' opisuje potek dogodkov in tu-na . ,,entata- Tokrat sojdi pripominja, da so vsi Ada-8r*niea ar’Slti me'! 23"let- mičevi sosedje prepričani, da arJa Puhariča Duja. | je bil pisatelj ubit. List poudar-
ja, da je Adamičeva žena Stel-la zanikala vesti, pp katerih naj bi bila izjavila, da misli, da je Adamič izvršil samomor. «New York Post« zaključuje, da nabrani podatki govorijo vedno bolj jasno o tem, da je bil Adamič ubit, in zahteva, da se zločinci najdejo.
Newyoržki dopisnik pariškega lista «Combat» poudarja v svojem dopisu, da gre tu zgolj za politični umor ter da je ugotovljeno, da so Adamiču večkrat grozili agenti Kominforma v ZDA.
V Beograd je prišel na obisk predsednik trgovinske borze v Buenos Airesu Hernadez, ki je izjavil, da je obiskal Jugoslavijo zato, ker je želel, da bi se Argentina tesneje povezala z Jugoslavijo. Zato bo z jugoslovanskimi gospodarstveniki proučil možnost za razširitev trgovinskih izmenjav med obema državama.
V Jugoslaviji je sedaj tudi generalni direktor evropske or-
ganizacije za zaščito rastlin dr. Wilkins. V Beograd je prispel tudi Mac Kellar, podpredsednik kongresa Trade Unionov Škotske, ki se bo udeležil 2. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. ki bo od 5. do 8 oktobra 1951.
H. R.
Napori za premirje
v Palestini
PARIZ, 2. — Komisija za premirje v P.alestini se bo jutri zjutraj sestala s štirimi arabskimi delegacijami iz Egipta, Jordanije. Sirije in Libanona. Predstavniki komisije OZN pa se bodo sestali z izraelsko delegacijo v petek.
Komisija ima namen posredovati med spornima strankama v Palestini na podlagi ločenih sestankov z arabskimi in izraelskimi predstavniki. To se dogaja že od 13. septembra, ko se je pričela tako imenovana ((konferenca za mir v Palestini«.
MflDALJEMMJE PROCESA U D0E0DRIH PRI PORČIMJU
Novi dokazi za sodelovanje ozopovcev s fašisti in Nemci
Obtoženci navajajo nove dokaze o povezavi med ozopouci in na-cifašisti • Obtoženec Jnlita izjavlja, da so podpisi na obremenilnih dokumentih ponarejeni > Strupeno stališče državnega tožilca
(Od našega dopisnika)
LUCCA, 2. — V osvetlitev trenutnega stanja 52 obtožencev v zvezi z dogodki 5. februarja 1945 v Porčiniu je treba predvsem poudariti izrazito in očitno sovražno stališče, ki ga je proti obtožencem zavzel javni tožilec. Ne glede na razširitev obtožnice, ki poleg umo. ra, plenjenja, ugrabitve osebe (v obeh v italijanskem kazenskem zakoniku obstoječih oblikah «sequestro di persona« in aplagio«) očita zdaj obdolžencem tudi izdajstvo, postaja odbijajoč zlasti njegov- napadalni nastop. Nastop opitanega. nedvomno ambicioznega strem u. ha; ostarelega v lagodnem sta-ležu nekdanjega fašističnega funkcionarja, ki mu je bil življenjski namen uslužno izpolnjevati voljo vsemogočnega de. lodajalca. Zdaj je svet še vedno tak. kakor pred desetimi le. ti, zlasti še potem, ko je zakon ostal neizpremenjen, se pravi prilagojen volji in namenom trenutnega oblastnika, čeprav je v ostalem tog in birokratski.
Javni tožilec Agostini je
en poroča seji vlade
P?P°^ne bo italijanski ministrski predsednik Poročilo o svojem potovanju v Ameriko pred in s tem začel debato o uspehih te poti
(o« „
2	dopisnika)
\n?t^aTvh>eri,Gasperi je da’ fiorr5ilu Po ? svojem po-vU !'o, y Ameriki. Uradno
Pravi h i2-dano 1)0 Vi ‘g vja ,?	» «vlada
*•& pella &oro,člia Ga-
hL^ir1^-se p°*
C^ikun ministrskemu 'C1* svot.^1 Gasperiju in \ S&racu ‘skreno zadovolj-V' doseženih rezulta-
!	.kro«ih	sicer še
3asno- kakžni so rezultaU, če iz-• ki 5^str.*l sprejem v rajii vnpm,, vladni tisk z l^^udarja. Mnogi J^v^Snjpm da se za tem
kf4u5tnih J nJpGa blišča
,	no,^eJemov»	skriva
bo ^ * Ja Praznota. (fSnosti ® tem prineslo kaj ^3r,“sPeri	ki	ga bo
^ ie rt^red nari V petek po'
f?ar^ai^entom, kot
,^{'ed5Pdmto0vo^11 z njeg<> r st« o t-' °m Gronchijem.
De ^ sestanku pravi, KlHi „1?? Gronchi Nh U(H s ^edsednik se je ^ icoio) elnikom se-S*^?ejši u, govorila o čim časa’ ki ga r- a
,vli»da°'n,a- oktobra, kot '"*vo, ■
W	n ■ oKtobr*
Nit^»eri Ds^Jftvo, da
S?
se je zanimal za
j ir„»."'**rne delav-
im^tre1tr-'i smeri, vj s-. ^shinpj	da	je
i“?i ^8tonu govora ti-
Ji" v
V
Sm.^elo jasnosti
kial‘ia>!»kega“p^ia: v\tfak°novai,'Sp^ietie *
&SiS«	u,
»i^tati; .katej P^ovanja v KL^'	konkretni
kr!iv jatno, 2a 3ed j
^ kotnSv«sPl. neka
ki odli-
se stopnjujoče pretvarjanje pravega značaja dejstev po ita. lijanskih željah. Newyorška tristranska izjava o reviziji mirovne pogodbe, ki je v bistvu predlog, se že začenja enačiti s samo revizijo in nekateri že kar sanjajo o divizijah (da ne rečemo o milijonih bajonetov), ne da bi se spomnili, da vojaška določila mirovne pogodbe doslej še niso bila revidirana, temveč je bil izrečen le tozadeven predlog, in ne da bi sd zastavili preprosto vprašanje, kdo bo te nove divizije plačal (pa to vprašanje je za patriotsko retoriko preveč vulgarno).
Podobno se dogaja s Trstom; namesto da bi priznal, da je Acheson tristransko izjavo praktično pokopal («Timesov» članek, ki to jasno pove in ki bi, v drugih časih, vzbudil v listih val protestov, je tisk skoraj prezrl, da ne bi stvar povečala De Gasperijevih težav), skuša italijanski tisk dokazovati, da je v ZDA De Ga-speri dosegel še vse kaj več kot potrdilo tristranske izjave.
Tako italijanski tisk izganja satana z belcebubom: staro laž prekriva z novo lažjo. Nevarna igra, katere posledice vlada že čuti: ustvarjanje umetne optimistične atmosfere ob De Ga-sperijevem potovanju je nujno rodilo razočaranje spričo dejanskih rezultatov tega potovanja. o katerih tisti, ki se ne zadovoljuje s poplavo lepih besed, pravzaprav nič ni izvedel.
Medtem poročajo, da je prvi pristanek na predlog o reviziji mirovne pogodbe prišel s For-moze: Cangkajškova izgnanska vlada je uradno sporočila, da se z revizijo strinja, čeprav menda sploh še ni dobila uradne italijanske prošnje v tem smislu Ugodno mnenje je izrekla tudi Grčija.
V zbornici so danes nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za delo, v senatu pa o proračunu prosvetnega ministrstva. Slišati je bilo precej kritik na račun Italijanske šole, A. P.
USPEH BEVAN0VE SKUPINE pri volitvah v izvršilni odbor
Štirje člani te skupine in trije pristaši vlade izvoljeni v izvršilni odbor ■ Bevan poudarja, da ni proti oborožitvi, pripominja pa, da so za ohranitev miru potrebne tudi socialne, politične in gospodarske operacije • Churchillov voiiini govor
SCARBOROUGH, 2. -- Obrambni minister Btnaneul Shin-weli ni bil izvoljen v izvršilni odbor laburistične stranke, v katerem je1 bil več let. Največ glasov je cfofaii Aneurin Bevan, za njsimi Barbara Cas-tle in Toni Djitoers. ki spadata oba v Be-vamovo skupino. Od 7 članov izvrši iintga, odibora so ž.tirje be-vanisti, trije pa predstavljajo vlado. Razen teh sedmih članov je v laburističnem izvršilnem odtočni tudi pet ženskih predstavnic in 12 predstavnikov Trade Unionov.
Današn je volitve za imenovanje vodstva laburistične stranke, ki so imele ugoden izid za levo krilci stranke, ki iir.a sedaj večino političnih mest, so delegat; dobro siprejeli. Vendar pa nekateri pravijo, d‘a bodo konservativci izkoristili te volitve, da ‘bi dokazovali volivcem, d'a laburistično stranko vodi Be-van in ne Attlee. Pravijo, da bi zaradi tega lahko izgubili pol milijona glasov.
Vsekakor pa Attlee, Morrison in ostali lahko računajo na podporo 12 sindikalnih delegatov v izvršilnem odboru. Ti so danes ostro napadli konservativce. ki hočejo ((denacionalizirati* cestni promet.
Bevan je daiues na razna vprašanja z zadoščenjem odgo. voril: «fzicJ volitev v vodstvo laburistične stranke je preseg'.l vsa naša predvidevanja«. Beva-tiovi pristaši zatrjujejo, da bo izid volitev povečal možnosti stranke pri splošnih volitvah. Eden od glavnih Bevanovih sodelavcev Michael Foot je izjavil da je izid glasovanja pokazal, da ogromna večina lokalnih sekcii stranike sprejema splošno politično linijo, ki jo nakazuje Bevan.
Na današnji seji kongresa je Crossma,n o3tro naipadei ameriški pritisk na Anglijo, naj se daj; prednost oborožitvi predi socialnimi služnostmi. Dejal je, da se laburistična levica ne u-pira oborožitvi, toda ideji, naj bi ta oborožitev imela prednost pred vsem.
V imenu izvršilnega odbora je govoril minister Dalton, ki je med drugim izjavil, da je po šestih letih laburistične vlade večina angleškega ljudstva sedaj v boljših pogojih kakor pred vojno. Pripomnil je. da bo stranka zmagala pri volitvah, ki bodo pomenile svetovni dogodek.
V začetku popoldanske seje je govorili tajnik adaniralitete James Callachan. ki je protestiral proti ideji delne opust.it-V)p, oborožitvenega programa. Dejal je. da bi Velika Britanija zgubila zaupanje zahodnih držav, če bi laburistična sitranika sedaj opustila izvajanje tega programa Minister za goriva Noel Baker je zagovarjal nacionalizacijo osnovne industrije.
Razprava a& je zaključila z govorom Bevan a. ki je med drugim dejal: «Res imam nekatera nasprotja s sivojimi laburističnima kolegi, toda ta nasprotja so mikroskopična v primeri z onimi, ki jih lahko imam s konservatici. Strah me je ob misli da bi Churchill lahko zamenjal Attleeja v vladi. Lahko da Churchill ne želi vojne, toda hudo je to, da ne ve, kako se lahko napravi, da bi se ji izognili. Danes govori on jezik 18. stoletja. Vsak ikra t ko pride do kak; mednarodne tež-koče. jo skuiu rešiti z enim ukazom; poslati bojne ladje...
Bolj moderen način, s katerim načenja Attlee razna vprašanja, je bolj realističen in bolj v skladu z mednarodnim položajem«.
. Nato je Bevan dejal, da da-
nes Sovjetska zveza ne bi ogrožala miru v svetu, če ne bi bil Churchill fota 1917 naklonjen intervenciji y Rusiji. «Dames je Rusija vir bojazni in vojne. Nočen:«. da bi Kitajska, Indija in Indonezija ter Srednji vzhod prj&i v,tak položaj zaradi stališča nove konservativne vla-dte'».
Na koncu je Bevan izjavil, da ni bil nikoli proti oborožitvi, poudaril pa je, da ohranitev miru ni samo vojaška operacija, pač pa socialna, politična in gospodarska operacija. ((Potrebno je — je dejal — da je Anglija močna in da hkrati uporabi del svojih virov, d^ pomaga gospodarsko zaostalim deželam«. «Ta pomoč —• je pripomnil — n* more več izhajati iz kapitalizma«.
Voditelj liberalne stranke Clement Davies je danes na vo. lilnem zborovanju izjavil, da bi bil v primeru zmagi., laburistov prihodnji ministrski predsednik Bevan.
Tudi Churchill je danes začel volilno kampanjo in je govoril v Liverpoolu. Očital je vladi, ker je popustila v sporu zaradi iranskega petrokja. Dejal je. da je Mossadegn preskrbe), Iranu zmago in da je razumel tiate, s katerimi je imel opravka, ki so z vsemi svojimi križarkami, torpednima lovci, vojaštvom, iltdl in kljub vsem svojim izjavam samo Mutirali.
Trdil je nato. da so laburisti v glavnem vodili zunanjo politiko. toi jo je začrtala konservativna stranka, pa-i tem pa da so bili tako nespretni, da se je veliki del tega. kar bi bila Anglija laihko pridobila zgubilo. Dalje jv. kritiziral politiko vla-de glede Nemčije in dejal, da je Velika Britanija zaradi laburistične politike zgubila velik del spoštovanja, ki ga je uživala v tujini Na koncu %< Churchill izjavil, da j« Attlee
sklenil raapisati splošne volitve, ker je predvideval, kako bi bili težki zimski meseči.
Spet banditizem
na Siciliji
PALERMO, 2. —- U Doj karabinjerskega brigadirja Salvato re Di Stefano in domačina Giuseppe Cuccie v okolici Monte-lepre je zbudil bojazen, da se ibandiitizem na Siciliji spet pojavlja. Uboj je bal izvršen že v četrtek, vendar so šele danes zjutraj našli trupli obeh. ubitih. Ves teden so izvajali obširne preiskave.
Oblasti obravnavajo zadevo z največjo rezervo in je mogoče izvttideti le malo o dogodku. V kraju Montelepre pa je začela krožiti govorica, da je ubc i izvršil iz maščevanja bar.^it Salvatore Passatempo, eden izmed preostalih Giulianove sku pinie, id ga niso mogli aretirati. Zdi se, fla je brigadir Di Stefano v nekem spopadu z Giulia-novimi ljudmi ubij Passatem-pevega brata.
V Londonu ne vedo nič
LONDON, 2. — Predstavnik
Foreign Officea' je danes izjavil. da v Londonu ne vedo ničesar, kar bi moglo potrditi go. vorice, da bo ZSSR v kratkem predlagata nov sestanek štirih velikih.
PARIZ, 2. — Višinski je poslal norveškemu poslaniku v Moskvi noto, v kateri se je pritožil, da na Norveškem ((Prenašajo grobove sovjetskih vojakov v oddaljene in osamljene kraje«.
ALES, 2. — Na treningu (tOlim-pique» je nogometna žoga zadela vijak helikopterja, ki je letel nizko nad igriščem. Pilot je W1 prisiljen pristati na nogometnem igrišču.
ostal tam, kjer je bil pred vojno. S takratno funkcijo jn miselnostjo. Zato gleda na medvojno partizansko gibanje kot na neumno pustolovščino mladih ljudi, zato se ob danih prilikah skuša celo ponorčevati i2 njihovih junaštev. Ker pa so partizani z orožjem v roki rušili in končn0 zrušili priljubljenega delodajalca ki je njemu nudil udobno življenje in svetlo kariero, je prišel do zo-ključka, da jih je treba soditi ne le kot morilce, temveč tudi kot izdajalce domovine
Okoliščine so v resnici dovedle do izpolnitve njegovih želja. Težko bi bilo ugotoviti, ali je on sam, ki zdaj po naključju lahko izrablja svoj trenutni položaj v takšne namene, ali pa je bila oblast, ki je izkoristila priložnost in pozvala prav njega na ta proces, vedoč, da bo s svojim postopkom izoblikoval izid, potreben za u-stvarjanje nerazpoloženja proti Jugoslaviji.
Iz tega izvira vedno pogostejše zanimanje javnega tožilca za politične komisarje in njihove funkcije v garibaldinskih formacijah ter za pomen in namen političnega izobraževanja borcev. Za temi in takimi vprašanj] je čutiti prikrit namig, ki se bo, če ne že prej, proti koncu procesa izoblikovai v neosnovano obtožbo o izdajstvu domovine z nesmiselno ugotovitvijo: v sporazumu z ju. goslovanskimi partizani, Titovimi pristaši, so garibaldinci pobili ozopovce. ker se niso skladali z zahtevo priključitve Slo. venske Benečije k povojni Jugoslaviji. Javni tožilec še ni jasn0 pretolmačil te svoje misli. Pravni zastopniki zasebne stranke, ki uživajo vso njegovo podporo, pa so jo že nekajkrat glasno izrekli,
V današnjem nadaljevanju .razprave so bili zaslišani Marino Bernardini, Mario Ottaviano, Gioigio Julita, Rosario Cepile, Renato Peressan in Alessio Can-taruzzi.
Bernardini sploh ni bil zapleten v porčinjske dogodke, ker je bil takrat v Jugoslaviji, za kar je navedel številne priče. V zapor je padel na podlagi ovadbe, češ, da se je on sam hvalil po voin.i, oa je pobijal ljudi v Porčinju. Vsi ostali so usodnega dne sicer šli do koč v Porčinju, vendar so takoj nato odšli dalje in so o dogodkih zvedeli šele kasneje. Izpo. vedi v tem so si glavno docela enake. Od prisotnih nihče ne prizna, da bi bil udeležen pri dogodkih, ker so bili takrat razdeljeni v več manjših skupin. Ne vedo niti, katera skupina je streljala, Sele potem so izvedeli, pra. vljo, da je bilo pobitih nekaj vohunov in fašističnih sodclavcev.
Po izjavah Giorgia Julite, ki je bil takrat komandant bataljona, je prišel nalog za odhod k Porčinju od brigadnega komandanta «Giacca». Ta mu je tudi pokazal dokumente, nekakšno obtožno gra. divo o delovanju nekaterih ozopovcev. Med ierr, je tudi letak s pozivom prebivalstvu, naj ne sodeluje z garibaldinci, ker da je temu nasprotna angleška misija pri Čedadu. Letak so spravili v obtok ozopovoi. Ko je predsednik predložil Juliti nekaj «Giaccovlh» pisem, ki jih hrani tožilstvo kot obremenilne dokumente, je Julita izjavil, da je podpis ponarejen.
Dokaz več za sodelovanje ozopovcev s fašisti je prineslo zaslišanje Cepila. Ko je bil namreč proti koncu vojne ujet in zaprt v Vidmu, mu je neki fašistični oficir dejal: «Žakaj ste vendar pobili one ljudi (namreč ozopovce), od katerih smo imeli toliko dobrega? Celo z bencinom so nas zakladalis.
Razprava je bila prekinjena po
19 uri. Jutri je na vrsti zadnjih šest prisotnih obtožencev.
M. LIPOVEC
Položaj v Argentini
BUENOS AIRES, 2. — Predsednik Peron je danes sprejel ostavko ministrov za. mornarico in za letalstvo. Notranji minister Borlerjghi pa je sporočil, da je Peron odredil, naj izpuste iz zaporov deset voditeljev opozicije, ki so jih aretirali po uporu.
Vrhovni vojaški svet za zdaj še n-i isar ekel sodbe nad obtoženci v zvezi s poskusom državnega udara 28. septembra. General Menendez eden izmed glavnih obtožencev, je zavrnil zagovornika.
Vlada je odstavila 33 višjih častnikov, ki so bili udeleženi v zaroti in so zbežali v Urugvaj. Med njimi sta brigadna generala Samuel Guaycochea in Guillermo 2iny.
Predstavnik poslanske zbornice Hector Canpeora je včeraj napovedal, da bo Evita Peron postavila svojo kandidaturo za podpredsedniško mesto na volitvah, ki bodo leta 1958. Kot znano je Evita hotela kandidirati že letos, pa se je na pritisk vojaških krogov morala umakniti. Zdaj je Evita bolna, baje zaradi živčnega pretresa ob poskušanem državnem udaru, in je včeraj dobila že tretjo transfuzijo krvi.
Včeraj se je začela peroni-stična volilna kampanja za volitve, ki bodo 11. novembra. V mestnih cerkvah pa so posebne mašf in molitve za čimprejšnje okrevanje Eve Peron.
WASHINGTON, 2. — Poročajo, da bodo ameriško letalstvo povečali od sedanjih 95 skupin na 140.
Mirko Polič-umrl
LJUBLJANA, 2. — Nocoj je umrl p Ljubtjani dirigent in komponist Mirko Polič, predsednik Društva reproduktivnih umetnikov Slovenije.
Mirko Polič se je rodil leta 1890 v Trstu, kjer # kot d*>-nutčin — Tržačan začel svoje umetniško delovanje leta 1910-
Kot rulad štvdrnt prava se je_ z mlademtšfco navdušenostjo m moško vztrajnostjo lotil prvih zahtevnejših glasbenih predstav na tržaškem odru. Tedaj mu je bilo dvajset Vet. Namenil se je študirat pmvo v Pragi, toda hkrati je študiral glasbo na konservatoriju Verdi v Trstu od leta 1908 in dosegel absolutorij leta 1913. Kako tesno je povezano ime pokojnega Mirka Poliča z razvojem slovenskega tržaškega gledališča in kako velike zasluge ima zanj, nam pričajo stedeči podatki. V gledališki sezoni leta 1910 je Polič vodil muzikalni dW operete vMamsette Nitou-che»; v letu 1911 je dirigiral «Valčkov čar» in Plankuetove ((Kornevilske zvonove^. Istega leta je' uglasbil zai Vojnovičevo diramo a S mrt ma jke Jugovičeva (kot napoved svoje poznejše opere) preludij in koral. V sezoni 1912-13 je postavil na oder dve operi; Zajčevo «Nikola Šubic Zrinjski« in Smetanovo «Prodaina nevesta«. Kako zelo je. bil priljubljen ™ed tržaškim, slovenskim občinstvom, nam dokazuje pisanje «Edinosti» ob priliki Poličev e dobrodelne predstave, ki jo je imel 1. maja 1913, ko mu je vsa tržaška jati. nost priznala, dn je v prvi vrsti Poličeva zasluga za uspeh mladega slovanskega gledališča v Trstu, uspeh ki ga je doseglo z open'o ((Prodana nevesta«t katere uprizoritev je pomenila višek vseh Vet delovanja Dramatičnega društva v Trstu od njegove ustanovitve leta 1902. «Ta mladi energični požrtvovalni in inteligentni delavec na m-redfoem kulturnem polju, ki ima največje zasluge za muzi-kaIno-umeiniški razvoj našega gledališča, zasluži naijveeje priznanje1 od vseh onih, ki jim je mar naš razvoj. Brez njega si niti ne moremo misliti onega razvoja, ki ga je doseglo naše gledališče)). («Edinost»),
Javnost se je Poliču tedaj oddolžila, s častnimi darili, med katerimi so mčd drugimi bila Wagnerjeva. Straussova in Verdijeva dela.
Polič je wt eelu z vsem o-
sebjem. tržaškega gledališča tedaj trdna vztrajal na ogroženi postojanki tržaškega sl oveni stva. Poleg omenjenih oper so pripravljali za sezono 1913-14 opere «Madame Butterfly», «Čarostrelee», «Faust«i ((Hoffmanove pripovedke« (Mimogrede naj omisnimo, da je dan predi uprizoritvijo Puccinijeve «Madame Butteiily». ki je bila. za uprizoritev popolnoma) pripravljena, tržaško slovensko gledališče dobilo od tržaškega zastopnika milanske tvrdk", lastnice opere, odločno prepoved uprizoritve opere v slovenskem jeziku v Trstu, hkrati z zagrezituijo vseh pravnih posledic, Svoj pristanek bi tvrdka dala le primeru, če bi se opera uprizorila v italijanščini, če. sar pa gledališče ni moglo sprejeti).
Leta 1925 je prišH Mirko P&. tič v Ljubljano kot ravnatelj Opere Narodnega gledališča, kjer je ostali vse do svoje smrti. Uglasbil je dve operi, in sicPr ((Mati Jugovičeva in «Desr/ti brat«. Se prej pat je leta 1938 predelal prvo slovensko ljudsko opero Foersterjev ((Gorenjski slavčekv. Premiera ((Desetega brata» je bila letošnjo pomlad v Ljubljani.
Za svoje zasluge na področju slovenske gledališka umetnosti in glasbe je pokojni Mirko Polič prejel zasluženo Prešernovo nagrado. S svojim delom je bil na čelu slovenskih opPmih ustvarjalcev po osvoboditvi. Dvoje izvirnih del — piše o Po. liču Smiljan Samec — za slovensko operno produkcijo nedvomno pomembnih del v razmeroma kratkem, času. poleg vshga obsežnega dirigetttskega in organizacijskega posla v ljubljanski Operi, pri Glasbeni Matici in v Društvu slovenskih reproduktivnih umetnikov, kateremu Mirko Polič predseduje, vse to pomeni polno ustvarjalno silo šestdesetletnega skladatelja). ki nam sicer kot kompo-nist ni neznan, vendar p® je s poslednjim sixsjim delom, naj. novejšo ljudsko opero ((Deseti bra.t», vsekakor dosegel vrhunec svojega dosedanjega produktivnega umetniškega snova-njait.
Ob n"enaSii smrti velikega) slovenskega umetnika, se njegovega dela spominjajo vsi Slovenci, med njimi pa predvsem mi tržaški Slovenci, ki smo mu toliko dolžni za razvoj našega gledaliSča v Trstu.
Slava. Mirku Poliču!
Iskanje kompromisa v sporu zaradi iranskega petroleja
Mossadegh bo odpofoval v soboto v New York - Nezadovoljstvo v Teheranu zaradi stališča Turčije • Zahvala jugoslovanski vladi
TEHERAN, 2. — Predstavnik iranske vlade Fatemi je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je iranska vlada glede vprašanja, ki se bc razpravljalo pred Varnostnim svetom, na stališču, da je to vprašanje izključno notranjega značaja in da ne pomeni nobene nevarnosti za svetovni mir. Dejal je tudi, da sg je Mossadegh na današnjem razgovoru s sovjetskim poslanikom Sadčikovim, ki se je nanašal na sporazum o kliringu med obema državama za zamenjavo sladkorja in drugih proizvodov v zameno za riž in volno, zahvalil sovjetskemu poslaniku zaradi stališča njegove vlade pred Varnostnim svetom.
Iranski zunan-jl minister pa se je medtem zahvalil tudi jugoslovanski Vladi za stališče, ki ga je Bebler zavzel včeraj pred Varnostnim svetom.
Danes je parlament soglasno odobril nekatere izjave poslanca Abbasa Eslami, ki je protestiral proti sklepu Varnostnega sveta, ki je izrekel svojo pristojnost nad vprašanjem petrolejskega spora. Dejal je, da se Iran ne bc oddaljil s poti, ki jo je izbral, in da upa, da se bc Varnostni svet med razpravo
ravnal po politični liniji, ki je bolj v skladu z listino OZN.
Na hodnikih parlamenta so poslanci pokazali razočaranje, ker sovjetska delegacija ni postavila veta, da prepreči vključitev petrolejskega spora na dnevni red, ter so obsodili ((glasovanje Turčije, ki je ponovno — za vprašanjem Sueškega pre. kopa — naperjeno proti muslimanski državi«.
Po mnenju dobro obveščenih krogov bo Mossadegh verjetno odpotoval v soboto ali nedeljo v New York. V četrtek bo Mos-sadegh podal poročilo zbornici in domnevajo, da bo ob tej pri. liki prišlo do enotnega nastopa parlamenta. Se zadnji opozicijski poslanec je danes sporočil, da bo podprl Mossadeghovo politiko glede nacionalizacije petroleja.
Medtem se je zvedelo, da je bil načrt pravilnika nove petrolejske družbe, ki ga je mešana parlamentarna komisija pripravljala več mesecev, danes predložen v uradu pred-sčdništva zbornice.
Iz Washingtona javljajo, da se je perzijski poslanik Ente-zam danes razgovarjal z državnim podtajnikom za vprašanja OZN Hickersonom. Po razgovo-
"EUROPEO" IN SKRITE ŽELJE
italijanskih pobožnih imperialistov
V včerajšnjih poznih popoldanskih in večernih urah smo imeli Tržačani ponovno priliko opazovati učinek, ki ga napravi na ljudi senzacionalna vest, ki si jo v določenem trenutku izmisli časopis, ki si hoče ponovno pridobiti že davno izgubljeni krog čitateljev ter si na ta način ozdraviti globo, k e rane, ki mu jih vsak teden prizadenejo ogromne izgube, ter se s tem morda celo rešiti dokončne smrti. To je primer za zadnjo številko napol vlad. nega ilustriranega milanskega časopisa «Europeo«, ki z datumom 7. oktobra U. objavlja na prvi strani s skoro desel centimetrov velikimi črkami čez vso stran sledeči naslov; «TIT0 HA ACCETTATO ™EaSJJ£- CAPODISTR1A E PIBANO ALVITALIA — LE PRIME RIVELAZION1 SUI COLLOQUl HARR1MAN-TI-TO». Na notranji strani pa so narisani kar trije zemljevidi Tržaškega Ozemlja Ze s teh zemljevidov se vidi, kako do-bro je informiran nepodpisan rti avtor senzacionalnega čfnn-
ka o STO Cono A imenuje namreč Territorio	L Ibero,
medtem ko torej po njegovem
cona B pod STO sploh ne spada!
Naj takoj omenimo, da so U zemljevidi precej podobni tistim kominformovskim. zemljevidom, ki sta jih objavljala ((Delo« in «11 Lavoratore« in ki so jih kominformisti nait*> začeli lepiti Po ti-žaških zidovih. Zato je, tudi cilj teh zemljevidov isti, čeprav izhajajo iz dveh fcuhinj. Ta cilj je vna. šati zmedo nw<£ prebivalstvo in s takšnimi lažnivimi senzacijami s pomočjo špekulacije kar koli profitirati za svojo umazano politiko, ki je v obeh Primerih enako iredentistična Za,to je pravi cilj vseh teh idiotskih špekulantov; na ta ali oni naiin doseči, da bi ves STO ali pa čim večji njegov del pripadel ponovno pod umadrepatrijo« Italijo.
Naj takoj povemo, da smo že okrog 22. ure sinoči prejeli iz VVashingtona vest, ki govori o tem lažnem senzacionalnem članku, in ki pravi dobesedno takole:
iiVVashington, 2, — Zunanje ministrstvo ZDA j« označita, da so zgrešene tiste informacije, ki so bile objavljene v nekem italijanskem tedniku in ki govorijo, da je zunanjepo-
litični svetovalec predsednika Trumana Averell Harriman dosegel sporazum z maršalom Titom, kA se je z njim pogovarjal v Beogradu 26. avgusta na podlagi katerega naj bi inlo Svobodno tržaško o-zemlje razdeljeno med Italijo in Jugoslavijo)!.
Ko je Michel Mac Dermott, načelnik tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu te vesti zanikal. .1« obenem novinar jem izjavil:
«Glede Trsta ni nikakršnega sporazuma. Stališče ZDA glede tega vprašanja ostane točno takšno, kot ga je označila ameriška vlada v preteklem tednu#.
Ko smo se pogovarjali sinoči po telefonu z našim beograjskim dopisnikom in mu o-menili to in takšno pisanje o-menjenega italijanskega lista, za katerega pravijo, da večkrat izraza želje starega grofa Sforze, nam je dopisnik na naše vprašanje, kaj se o tem, v Beogradu misli, odgovoril:
«GUde takšnih in podobnih lažnih senzacij, ki niso v sosedni republiki ravno redke, se v Beogradu spemntjo v zvezi z njimi dveh srbskih prego-
vorov. Prvi pregovor se glasi:
«Sto se babi htUo, to se babi snilo» (kar se je babi zahotelo, to se je babi tudi sanjalo).
Drugi pa sc glasi:
«Ne laje kuja sela radi, več sebe radi«. (Psica ne laja zaradi vaM, temveč zaradi sebe).
Zdi se nam, da oba pregovora precej točno označujeta tisto, kar so hoteli doseči ljudje, ki imajo pri «Europeo« (oziroma tisti, ki mu ukaže) in ki obstaja v tem, da bo Italija dobila: vso cono A razen Gropade in Bazovice, Nasirca in Beke (pn «Europeu« namreč še ne vedo, da sta Nasirec in Beka že v Jugoslaviji) ter ciino B do reke Dragonje, t.j. do črte Piranski zaliv — vas Hervoje; Jugoslavija pa naj bi dobila ostali del cone B ter Gropado in Bazovico poleg Nasirca in Beke, poleg tega Pa ie nekakšen poprauefc pri GGrici, ki pa ga «Europeo» (najbrž zaradi znamenitega dobrega znanja zemljepisa) ni natančneje označil). Nato sledi še enajst točk, W govorijo o svobodni luki v Trstu, o izmenjavi prebivalstva, v Trstu bi ostalo nekaj ameriških vojakov (najbrž dokler ne bodo
zmogli pripeljati vsaj tistega simboličnega odreda alpinov ali arditov, o katerem smo imeli priliko ž« večkrat čitati) itd. itd.
Vsekakor — ko so o vsej zadevi čitali n. pr. Diego De Castro, Bartoli in Palutan — so si mislili približno takole: «Mica male!« Ker pa apetiti niso nikoii zadosti siti, je «Eurapeo» na prvi strani doda; še sledeči neskromni stavek in ga opremil s skromnim vprašajem:
«De Gasperi imoontrandosi con Tito potrft ottenere di piii?».
Da bo vsa zadeva pikantnej-ša, pa dEuropeo« opozarja svo. je čitatelje (da bi se potolažili Za tistih 70 lir, ki so jih potrosili za nakup Usta), da je stvar tako strašno tajna, č*a je v Wa-shington-u ob priliki zadnjega obiska niti De Gasperiju niso hoteli zaupati. Možakar bo torej padel z oblakov. Kaj se mu bo ob tej priliki zgodilo, nam bo verjetno poročal tudi o najbolj tajnih zadevah Medno najbolje obveščeni «Europeo».
«Europeo« ni torej zalaial zaradi Trsta, temveč zaradi sebe in svojih ,.,
ru ie izjavil, da sta se razgo-varjala o prihodnjem zasedanju skupščine OZN v Parizu in da nista omenila vprašanja perzij. skega petroleja.
Medtem se v krogih OZN govori, da sg ameriška delegacija posvetuj? s predstavniki ostalih članic Varnostnega sveta glede načrta za kompromis. Zdi se, da predvideva ta načrt, da bi Varnostni svet imenoval posredovalca, ki bi stopil v stik z obema strankama in iskal možnost sporazuma. Pravijo, da bi na ta način londonska in teheranska vlada laže sprejeli kompromisno re&itev brez strahu, da bi zgubili svoj prestiž.
Pravijo, da opravičuje to a-meriško pobudo dejstvo, d® iz včerajšnje razprave v Varnostnem svetu izhaja, da britanski načrt resolucije prav gotovo ne bo dobil potrebne večine. Čeprav se že govori o načrtu, da bi abadansko čistilnico postavili pod perzijsko nadzorstvo, vodili pa bi jo britanski strokovnjaki pod vodstvom nev. tralnega ravnatelja, je zelo verjetno, da ne bodo še doka-j dni postavljeni konkretni predlogi, ker se želi ameriška delegacija še dalje posvetovati s perzijskimi predstavniki, preden zavzame dokončno stališče.
Razen tega nimajo nekateri člani Varnostnega sveta še jas. nih navodil od svoje vlade glede angleške zahteve, naj se Perzija prilagodi sklepu mednarodnega sodišča, in prav zaradi tega je večina članov odo. brila odložitev včerajšnje seje.
Is Abadana pa je glavni upravnik tamkajšnje čistilnice brzojavil v London in protestiral v imenu angleških strokovnjakov, ker jih bodo odpeljali Po morju namesto z letali Ti strokovnjaki pravijo, da je poniževalno, ker bodo med prevozom s čolni na bojno ladjo izpostavljeni zasmehovanju tamkajšnjega prebivalstva. Razen 330 britanskih strokovnja-tnrf-^n°-iz.J-^5adana odpeljali
tL P° mdijsklh in pakistanskih strokovnjakov, ki bodo iz bayS°re nadal^evali P°t v Bom.
Londonski «Daily Herald« piše danes, da je bil sklep o iz-praznitvi Abadana neizbežen Britanska vlada je imela tri možnosti: 1, izkrcati čete in braniti čistilnice Tega n\ bilo mogoče napraviti ker ie vlada izjavila, da ima namen soošto-vati načela listine OZN in med. narodnega prava; 2, zahtevati od osebja, naj 0stane v Abada-m? do. prisilnega izgona. T0 ne bi prineslo nobene prednosti, pač pa bi povečalo nevarnost incidentov: 3, izprazniti oseb-je. še preden pride do izgona. Ta rešitev, fcj je bila izvedena. Jehuda za vse, toda v sedanjih okoliščinah ne bi bilo mogoče izbrat; druge.
RIO DE JANEIRO, 2, — Izpod
ruševin smodnišnice «Estrela» v Raiz da Serra, koder je prišlo včeraj do eksplozije, so potegnili! 7 trupel in 10 težko ranjenih,
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Danes sreda 3. oktobra
Terezija, Vitomir Sonce vzide ob 6.04, zatone ob 17.44. Dolžina dneva 11.43 Luna vzide ob 8.56, zatone ob lo.t< Jutri, četrtek 4. oktobra Frančišek Asiški, Tebidrag
ODBOR' tržaške oblasti krepijo šovmiisTifiaii foliljvi stroj
a m m' [zy|| imajo prednost pred Min
vprežen v strankarski voz
O odboru za obrambo tržaškega pristanišča smo že mnogo pisali. Prav natančno smo poročali o njegovem delu in njegovih namenih. Kot je splošno znano, sta v njem zastopa-ni obe veliki sindikalni organizaciji nekako na paritetni osnovi.
Prav tukaj pa se pojavlja nekaj vprašanj.
Zakaj recimo ((Giornale di Triesten — splošno znano glasilo demokristjanov, ne piše o odboru nič in n‘ti ne poroča o njegovih, brez dvoma, pomembnih sestankih?
Zakaj «Messaggero Venetov napada delovanje odbora iz vseh svojih sil in mu podtika stvari, ki jih dejansko ni kriv?
Morda bomo dobili odgovor iz tretjega lista in to je nUni-ta.ii ki hvali na vsa usta delo odbora. Morda pa nam je povedal resnico, pred dnevi na sestanku, predstavnik kom in. formistiinih Enotnih sindikatov iz Arsenala, kto je dejal, da Delavska zbornica sabotira de. lovanje odbora.
Pa še bi navedli čudno obnašanje odbora samega, ki se zadovoljuje z najbolj papirna* timi obljubami in izjavami raznih ministrov. ki vidi osnovo za svoje delovanje v <sdcbrotit, in nrazumevanjun italijanskei vlade in ki skuša na vsak način zabrisati porazen sprejem, ki ga je doživel v Rimu. Pa
še so zanimive izjave vodilnega človeka Teinerja, ki tako rad poudarja in to retorično zelo učinkovito in lepo. da odbor noče na nikak način škoditi ostalim italijanskim pristaniščem in jim noče vzet i niti kos ':ha dela iz rok. To bi praktično pomenilo, odpoivti ladjam iz ostalih italijanskih pristanišč, kar je v nasprotju s predlogom odbora samega, ki so ga nesli v Rim.
Vedno jame je postaja, da so 'dobili demokristjani iz Rima strog, najstrožji itkaZ: «Ne govorite o ladjah in sploh ne načenjajte talio belečih zadev*. Rim dobro ve da je lahkn da,-jati nekaj m;lij<mOv na Ir<o za propagando in s tem dokazovati nujnost njegovega gespod-Stva nad Trstom. Mi’i jarde, ki b; bile potrebne za obnovo tržaškega ladjevja bo pa dobil samo po mirovni pogodbi, ki določa vrnitev vse tržaške imevive in med njo imajo naj-večJi delež prav ladje.
Prav zato postaja vedno bolj oč'.ta špekulacija korrdnformi-stične skupine, ki je v odboru in hoče na vsak načm uveljaviti svoje ljudi in dobiti novo sredstvo za omajani vpliv. Zelo smešno je, da prav ta skutina na vsa vrta proglas* neodvisnost Tržaškega ozemlja in govori na dolgo in široko o uveljavitvi mirovne ponodbe.
S svojim i predlogi kominfor. misti ne zadevajo italijanskih interesov in "o do seda -i samo povzročili nekaj neprijetnosti italijanski vladi (zelo majhne v b'stvu).Vse to m le zato, da bi izrabili razpoloženje prebivalstva v svoje politične namene.
To je m ttldi edini cilj in edini nnmen odbora ?,e ob ustanovitvi smo napisali, da dvomimo v uspeh na osnovi pogajanj z Rimom. Sedaj postaja vedno jasneje, da ni v iari nič druoega kot čista politična špekulaciji ljudi, ki hočejo na ta način dobiti vpliv, in strank ki s>' žele okrepiti omajan ugled. Obenem pa obrniti vse oči in vse upe prav na Rim kOf. da edino iz nj”oa l"hko pridej0 vse rešitve. Pr k-Vf.no na ie prav ta komin-for-mistiina akcija na osnovi njihove politike {(boljše rešitven In tudi na ta način skušajo pri-prarviti javno mnenje za uresničenje svojih načrtov.
Visoke vsote za že popolnoma
Problem ezulov je bil za tržaško občino velik in težki so bili trilijoni, ki so jih zanje do sedaj izdali in ijh še trošijo. Po podatkih, ki jih posnemamo iz poluradnega glasila «GiornaLe di Trieste», je samo iz Puija prišlo 28.000 oseb, kar predstavlja 1£ del ezulov iz Istre. Reke in Dalmacije. Dogajalo 'se je, da je prihajalo v Trst po trikrat na teden po okrog 700 beguncev, ki so takoj dobili denarno pomoč, brezplačno hrano v posebnih, za njih ustanovljenih menzah, d&lje prenočišča, neikateri v taboriščih, ponekod tudi pri privatnikih.' Zanje je organizirana tudi zdravniška pomoč, šole. otroška zavetišča itd. Za ezule je celo mestna občina gradila v Ulici Baiatfncvnti stanovanjska hiše s 140 stanovanji. Ob izlivu Timava pa raste «Ribiška vas», ki je tudi namenjena istrskim beguncem!.
Samo v preteklem juliju so potrošili za ezule: 21 milijonov za denarne podpore, 17 milijonov za menze, za vzgojne zavode dva milijona in pol ter še okrog diva milijona za zdravstvo, obleke, prevoze itd1.
Iz nekega uradnega poročila je razvidno, da je celotna po-moč ezulom v Trstu dosegla letno 400 milijonov.
Gospodarsko poročilo Trsta za mesec julij 1951 javlja, da se je samo v tem mesecu priselilo v mesto 1316 oseb, emigri-ralo pa 409, torej samo v juliju 1'atos se je število prebivalcev povišalo za 907 — ezulov. S takim mesečnim prirastkom, ki je bil v prejšnjih letih po podipi-su mirovne pogodbe še višji, se je dvignilo število ezulov, ki so se stalno nasielili v našem mestu na 30.000. Zanimivo je, da je le okrog 5.000 še vedno potrebnih podpore, medtem ko se je vseh ostalih 25.000 že v Trstu »sistematiziralo«. Jasno je, da so dobili vsi stalnost, toda dobili so tudi še vse mogoče koncesije, da so Ee mogli ((sistematizirati* in, kot pravi ((Giornale di Triestes — popolnoma vključiti v življenje našega mesta: ezuli odpirajo trgovine1, kupujejo aii jemljejo v najem bare. nameščeni so v oh. činskih službah ter raznih dru-ih večjih ustanovah itd.
Za ezule grade hiše, ezulom dodeljujejo podipore, dokler s:e ne ((sistematizirajo«, .ezuli d,ofoe službe. Mnogi Tržačani-domači-ni pa se medtem še vedno stiskajo po kletnih prostorih in barakah, ker ne morejo plačati rsiti vstopa v stanovanje, ki je bilo medi vojno porušeno in po nj-ei obnovljeno. Število Trza-čanov — domačinov brez posla se veča, kajti 25.000 prišlekov, ki st je v kratkem č°su »vključilo v tržaško živHenje«, ni majhno število za Trst in je nu jno moralo ir ti na škodo domačega prebivalstva.
Zakai vse to? Zakaj nudi pre<3sedistvo tržašike cone take ugodnosti tujcem, medtem ko se morajo domačini boriti za vsakdanji obstoj’
Odgovor ni težak, kajti premnogo je prilik, ki dokazujejo šovinistično miselnost vseh, ki pri teh vprašanjih odločajo. Za te »italianissime« gospode predstavljajo ezuli kapital v njihovi borbi za priključitev Trsta k Italiji. Ko bo ((sistematiziranih« še onih 5.000 beguncev, ki se (Jo danes «še niso vkl »učili v tržaško življenj«, ko bodo v teh vrstah šteli še tiste, ki bodo prišli za njimi, in ki bodo z lahkoto d os" sli vse potrebne pravice1 meščanov, bcdta ti de-settisoči glasovi, ki bodlo vedno in ob vsaki priliki klicali; «Ita-
podporo beguncem - 25.000 ezulov vključenih v tržaško življenje
Vinogradi po naših vaseh so oživeli
lija. Italija!«, in skušali preglasiti Tržačane, ki o ten', nočejo ničesar vedeti. Tak kapital je potreben profesorjiu Palutanu, potreben j« županu Bartoliju, potreben je De Gasperiju in zato mu pomagajo in ga ščitijo ter ga tako «iz usmiljenja do ubogih, ki so izbrali raije izgnanstvo kot suženjstvo«, vključujejo v normalno tržaško življenje.
Toda naj bo ta aparat še tako velik, naj si ga prizadevajo še tako povečati in okrepiti, v Trstu ostanejo ti ljudje tujci’in le domačini bodo slej ko prej odločali o usodi svojega mesta.
500.000 lir nagrade
Sef javne varnosti je razpisal nagrado v višini 500.000 lir
osebi ah osebam, Iti bi policiji dali točne podatke, s katerimi bi lahko odkrila in kaznovala krivce bombnega atentata v škodo sedeža. ZVU 27. septembra t. 1.
Osepe ki lahko dajo iraformaci. je, se morajo takoj oglasiti pri šefu javne varnosti v sodnijski palači ali pa pri superintenden-tu policije na prefekturi ali pa kjerkoli na policijskih stanicah.
V zvezi z atentatom krožijo vesti, da je vojaška policija gri-jela veliko število ljudi, vendar jih je takoj izpustila. Kaže, vendar ni še potrjeno, da so pridržali 3 osebe. Agencija AFP pa celo poroča, da so aretirali okoli 12 oseb, ki so člani ali pa simpatizerji profašističnega italijanskega gibanja.
■	■	B
irpizacua cestnega pri je nujno potrebna za naše mesto
ACEGAT že nekaj časa pripravlja načrt za ukinitev nekaterih tramvajskih prog in njihovo zamenjavo s filovijami. Načrt predvideva poleg tega temeljito izpremembo sedanjega stanja na Trgu Goldoni. Sedaj vozi preko tega osrednjega trga devet dnevnih tramvajskih prog in ena trolejbusna. Po novem načrtu pa bi vozilo 5 tramvajskih in 5 trolejbusnih- Za trolejbuse bi napravili nov prehod nekako tam, kjer je sedaj časopisni kiosk.
Brez dvoma je že skrajen čas, da ACEGAT napravi kaj za izboljšanje tramvajskega prometa, in to iz dveh vidikov. Prvič ne smemo pozabiti, da je ACEGAT in to prav oni del, ki se bavi s prometom, zelo pasiven. Drugič pa je promet v Trstu že tako narasel, da je vožnja s cestnimi vozili postala posebno V jutranjih in popoldanskih urah prava muka.
Še nehal o „skrhi“ občinske uprave za interese tukajšnjega prebivalstva
Poročilo župana Bartolija o »uspešnem« dveletnem delovanju občinske uprave v ((korist vsega tržaškega prebivalstva«, katerega glavne misli, smo objavili, pred dnevi že v enem izmed naših člar.kov, lahko imenujemo izrazit primer potvarjanja resr.ice ter varanja vsega prebivalstva. Ce bi ne bilo v njem govora o želo važnih problemih, ki se tičejo celotnega prebivalstva našega ozemlja, bi ga niti ne omenjali, ali pa bi se netočnim izjavam kvečjemu smejali. Ker pa nasprotno govori o delovanju občinske uprave v «korist» vsega prebivalstva, hočemo opomniti tega gospoda in njegove somišljenike r.-a nekaj primerov ((poštenega in pravičnega« reševanja važnih vprašanj v ((korist« tržaškega prebivalstva, še prav posebno pa prebivalstva slovenske narodnosti.
V mšem zadnjem članku v zvezi s tem vprašanjem smo na primer med drugim omenili
jati, da bi moral v demokratičnem režimu (katerega Bartoli s takšnim ponosom omenja) tak položaj prenehati, to se pravi, da bi moralo biti brez nadaljnjega sprejeto v občinske službe določeno število slovenskih uradnikov. Ko smo to vprašanje postavili na sejah občinskega sveta, so prav župan ter odborniki italijanskih šovinističnih strank našo zahtevo enostavno preslišali ter je v svojih nadaljnjih poročilih o personalnih zadevah občine niti omenili niso.
Prav trditev župana Bartolija, češ da je bilo delovanje občinske uprave zelo ((uspešno« ter v «korist vsega tržaškega prebivalstva« pa nas je nehote spomnila še na nekatere primere «reševar.'ja» vprašanj tržaške občine, ki potrjujejo, kako brez podlage in izmišljeno je njegovo hvalisanje ter zatrjevanje, da je sedanja občinska uprava storila prav vse in še celo več, kot je bilo pred-
ŠPORTNE STAVE
AZA v Ulici Vladimirja Nazora 2 pri Loggi v Kopru sprejema od danes do petka 11. ure dopoldne športne stave za jugoslovansko nogometno prvenstvo. V Bujah pa se športne stave sprejemajo v Zadružnem domu od danes do 11. ure dopoldne v četrtek.
tudi popolnoma krivično reševanje problema nastavitve slovenskih uradnikov v občinske službe. Ker nam je bilo ob raznih prilikah, ko smo načeli to vprašanje, rečeno, da zakoni ne določajo nobenega razlikovanja ter da je torej naša trditev o krivicah neutemeljena, hočemo še enkrat poudariti. Da, res je, da zakoni ne določajo nobenega razlikovanja; res pa je tudi, da se v praksi izvaja diskriminacija na škodo interesov slovenskega prebivalstva, katero ima sicer enake dolžnosti, kot italijansko prebivalstvo tega ozemlja, ne uživa pa tudi enakih pravic. Odveč bi bilo še enkrat poudar-
videno.
Tako bi nam na primer že prebivalci Bazovice lahko povedali. koliko prošenj in protestov so vložili za to, da bi bilo rešeno vprašanje zgraditve novega napajališča živine na bolj primernem kraju. Bazovica je danes znana že kot nekak letoviški kraj ter bi bilo več kot potrebno, da bi bilo odstranjeno napajališče živine, iz sredine vasi ter postavljeno novo na primernejšem mestu. Prav tako so Bazovci tudi zahtevali, naj bi bile nekatere ulice popravljene, obenem pa razsvetljena tudi nekatera cestna križišča ,mimo katerih gre dnevno ogromno avtov in kamionov.
GORIŠKEGA
Vinogradi po naši h vaseh so oživeli. Domačini trgajo grozdje, ki je letos tako sladko in obeta dobro in močno vino. Na žalost pa ga je suša precej pobrala, da ne bodo vsi sodi polni. Vendar pa )e po vseh vaseh nad morjem veselo, ker je to njihov najlepši praznik. Kako drugače je v naših vinogradih kot na {(trgatvi Lege Nazionalev! Klavrna burka, okinčana s tolikimi italijanskimi, trikolorami in številčno okrepljena z uvoženimi * trgač it, iz Furlanije, je doživela tak polom, da so morali prireditev pred končanim sporedom zaključiti. Tržačani se pač ne zmenijo za šovinistične komedije. Raje so nedeljo izrabili za telet k okolico in »e veselo vračali s grozdi ppd noč domov.
Sklepi občinske gradbene komisije
Pred dnevi se je sestala k izredni seji občinska gradbena komisija. Seje se je udeležil tudi občinski odbornik poverjenik za javna dela dr. Polesi.
Komisija je najprej odobrila zvišanje za eno nadstropje hiše štev. 7 v Ul. Ciconi, ki je last Grafa Ivana.
Nadalje je v glavnem pristala razen morebitnih popravkov, ki jih bodo graditelji morali vnesti x gradbene načrte sporazumno z občinskim tehničnim uradom, na prošnjo Makuca Ernesta za gradnjo garaže V Ul. Parini. na prošnjo Ceri-nija Alda in En za za zvišanje hiše, ki jo "gradijo na Tržaški cesti, ter na prošnjo podjetja «Officine meccaniche gorizia-ne», za gradnjo delavnice in e-nega poslopja na zemljišču bivšega letališča y Ul. Duca d’Aosta.
Pred zaključkom je komisija proučila načrt za preureditev Travnika.
Davčna posvetovalnica v Ljudski čitalnici
Opozarjamo vse davkoplačevalce, da 10. oktobra zapade zadnji rok za prijavo dohodkov.
V Ljudski čitalnici v Ul. A-scoli 1 sta davkoplačevalcem vsak popoldne na razpolago izvedenca, ki dajeta vsakomur pojasnila v zvezi s prijavo dohodkov za odmero davkov.
Vesti za trgovce
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim trgovcem, da si na njenem sedežu v Ul. IX, avgusta 11 lahko ogledajo sledeče okrožnice: pogajanja za obnovo trgovinske pogodbe z Dansko; vestnik Marshallovega plana štev 103; navodila za uvoz kolofonije in terpentina; uvoz polenovke iz Kanade; uvoz je-
kla iz Združenih držav; izvoz spominskih predmetov in rokodelskih proizvodov; izvoz predmetov najširše potrošnje v države zvezane s pogodbo; uvoz električnih motorjev, generator, jev, transformatorjev in njihovih delov iz Švedske; uvoz železnih proizvodov iz Belgije, uvoz železa iz Združenih držav.
Zlomljena roka
Pred hišo se je na mokrih tleh zadrsnilo 53-letni gospodinji Klanjšček Ivanki iz Stever-jana. Pri padcu si je zlomila roko v zapestju. Ozdravela bo v štiridesetih dneh.
Pes jo je ugriznil
Predsinočnjim je 56-letna gospodinja. Antonija Tomšič iz Ul. Leoni srečala na poti domov v Ul. I. Brass potepuškega psa, ki jo je ugriznil v levo nogo, s katero ga je hotela ženska brcniti potem, ko se je naveličala njegovega lajanja. Prestrašena, da ni p* stekel, je Tomšičeva z ranjenim stopalom šla naravnost na Zeleni križ, kjer so ji nemudoma preskrbeli avto in jo odpeljali v bolnico.
Seja
občinskega upravnega odbora
Na goriškem županstvu se je nogi sestal občinski upravni odbor. Na seji so odborniki razpravljal, predvsem o vprašanjih upravnega značaja. Podrobnejše poročilo o poteku se. je bomo objavili jutri.
Padec z zidarskega odra
Na delu se je včeraj ponesre. čil 36-letni zidar Ladislav Mihailovič iz Tržiča. Mihailovič, ki je zaposlen pri gradnji ljudskih hiš v Ul. Brigata Pavia, je padel z zidarskega odra s približno poldrugega metra višine. Pri padcu se ie ranil v levo ličnico in levo koleno ter si laže pretresel možgane. Ozdravel bo v dveh tednih.
Zupan in odborniki italijanskih šovinističnih strank, ki tvorijo občinski odbor, se niso potrudili, da bi se sami prepričali, ali so zahteve prebivalcev te vasi upravičene. Bolj umestno se jim je zdelo, da jih sploh ne rešujejo misleč, da za prebivalce slovenskih okoliških vasi občina že tako dovolj skrbi. Zato nam ni treba poudariti, da so ostale vse te prošnje, ki niso bile povezane z ogromnimi stroški, po večini nerešene, ali pa je bila v najboljšem primeru rešitev sicer obljubljena, a nihče ne bi vedel povedati, kdaj in kako bo do te prišlo.
Tudi prebivalci Proseka in Sv. Križa bi lahko povedali, kolikokrat so zahtevali in prosili, da bi bila v omenjenih vaseh izvršena razna prepotrebna popravila. Prebivalci Proseka so postavili med drugim tudi zahtevo, da bi bila čim prej zgrajena večja stanovanjska poslopja, v katerih bi dobilo primerno stanovanje mnogo vaščanov, ki ga sedaj še nimajo. Na te- svojo zahtevo so prejeli odgovor, da graditev teh stanovanj ni predvidena v sedanjem proračunu ter da bodo razpravljali zato o tem vprašanju kasneje. Vse ostale prošnje v zvezi s popravili cest in hiš so ostale seveda nerešene.
Pa če bi hoteli samo mimogrede omeniti tudi stanovanjsko vprašanje; ali se je to vprašanje reševalo res tako. da ni prišlo do nobenih krivic (pa ne mislimo tukaj malenkostnih krivic, do katerih lahko pride pri vsaki upravi), ki so prizadele predvsem resnično trža. ško prebivalstvo in« v mnogih primerih še prav posebno slovensko?
Dolg bi bil naš članek, če bi hoteli našteti, česa vsega občin, ska uprava ni storila, v korist tržaškega prebivalstva, oziroma je celo nasprotno storila v njegovo škodo. A na žalost bi vse naše naštevanje naletelo prav pri teh ljudeh, ki danes odgovarjajo za občinsko upravo, na gluha ušesa. Zato je bolj kot upravičena zahteva prebivalcev našega ozemlja, da bi o zadevah, ki se tičejo vsega prebivalstva, ne odgovarjali ljudje, ki ne bi pretakali krokodilovih solz za «madrepa-tirio«, tenvveč ljudje, katerim bi bili njegovi interesi prva in glavna skrb. Potem mislimo bi tudi takšna nesmiselna poročila prav lahko odpadla.
Samomor starca
Zgodaj zjutraj okoli 7. ure je 26-letni Duilio Krevatin iz Hrvatinov pri Miljah pozdravil svpjtoga starega očeta 81-letne-ga Jožefa, ki stanuje v isti vasi pri svoji hčerki 50-letni Ivanki Krevatin por. Fontanot. Starte je hodil mirno im pod pozduho je tiščal kos vrvi kot skoraj vedno. kadar se je odpravil na deilo na njive1. Včeraj pa je sito. pil v majhno delavnico, katero je kot lastnik dlal za nekaj časa v najem nekemu znancu Petru Benesu. Kljuib temu da je slednji delal svoje pohištvo v delavnici, je starček večkrat stopil vanjo in tudi on kaj popravljal. Včeraj pa Benesa ni biilo v dlelavnici. Stari Krevatin je zaklenil vrata za seboj, stopil na pol metra visoko mizo ter zavezal vrv na srednji podstrešni tram. Drugi konec vrvi si j^ zvezal okoli vratu m se spustil v praznimo. Ob 9. uri starega očeta še ni bilo nazaj in vrata delavnice so bila zaprta. Mladega Krevatina je zaskrbela, odpravil se je k delavnici to potrkal. Ker mu mihče ni odgovoril, je z ramo vdrl vra ta in opazil svojega starega očeta, visečega na vrvi. Takoj je obvestil policijo, ki j£ prišla na mesto skupno z zdravnikom Rdečega križa. Ta je ugotovil, da je morala nastopiti smrt okoli 8, ure, nakar so truplo samomorilca odpeljali v kapelo pokopališča v Hrvatinih, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Zapel žrtev prometne nesreče
Kakor smo že 28. septembra oisali, so dam prej prepeljali v bolnico 73-letnega trgoyca Isa-ca Avgusta Ara, ki je P° nesreči prišel pod avto, ker ie zaradi oghtšelosti preslišal signal vozila. Ara .fr predvčerajšnjim pkold 5.30 podlegel poškodbam.
| Vzemimo za primer progo 10 in 1, ki vodita k Sv. Jakobu. V ' jutranjih, popoldanskih in ve-j černih urah se pogosto zgodi, j da ostane več čakajočih lepo ' na postaji, ker je tramvaj že tako poln, da n« vzame nobenega več. Isto je z nekaterimi avtobusnimi progami, predvsem s progo «L». ki bi jo morali čimprej okrepiti.
Poleg tega mora uprava ACEGAT končno vendar enkrat urediti tramvajsko, avtobusno in filovijsko službo tako, da bo postala aktivna. Letošnji proračun predvideva še vedno 314 milijonov izgube. Na občinskem svetu je bilo mnogo govora o tej vsoti in jo je šovinistična večina opravičevala z vsemi mogočimi jalovimi izgovori. Dejansko nastaja ta izguba zaradi slabe uprave in zaradi preštevilnega administrativnega osebja, kar je vse med seboj tesno povezano.
Pa prav obe težavi bi lahko rešila uprava, če bi resno okrepila tramvajski promet, oziroma ga nadomestila z modernejšim filovijami.
Zguba 314 milijonov na leto se krepko pozna našemu občinskemu proračunu in je skrajen čas, da se odpravi.
Po vesteh, ki so na skrivnosten način dospele y tisk (pri direkciji ACEGAT so skopi s podatki, posebno kadar sprašujejo za nje ljudje, ki ji niso pri srcu) lahko sodimo, da je končno začel ACEGAT le reševati to perečo zadevo. Zamenjal bo nekaj tramvajev s filovijami, in to na račun denarja iz proračuna ZVU.
Mnenja smo. da bi morali napraviti temeljito reorganizacijo celotnega cestnega prometa, ker je že skrajen čas zanjo. Prav lahko predvidevamo, da bo pro. met rasel še z večjo hitrostjo iz leta v leto in da ni več daleč čas, ko ne bo mogoče mirnemu pešcu preiti glavnih ulico. Zato je tudi predlagani načrt precej majhen. Sredstva, ki jih je dala na razpolago ZVU so znatna. pa tudi ACEGAT bi s pametno upravo, v kateri bi bilo nekaj manj uradnikov in več delavcev (sedanji odnos je nemogoč 1:3), lahko našel potrebna sredstva iz lastnih dohodkov.
Tak načrt bi pa morali napraviti s sodelovanjem vsega prebiyalstya; in ne bi smeli izrabljati nekih sprememb za politično propagandno sredstvo nekaterih listov in vladajočih ■skupin.
SLAVA PADLIM BORCEM!
'lov. Alojzija Marc
Izšla je 9. številka ..Razgledov" s sledečo vsebino:
Trubarjeva slovenska izpoved■ Ivan Regent: Triaski ljudski oder. Boris Pahor: Prevratna jesen. Vladimir Kralj: Ljubljanska Drama v letu 1950-51. Ludovika Kalan: Pesem burje. Tone Batagelj: Le eno še okno na vasi gori. Andrej Budal: Grobnica v Idriji. Marija Rus: Veter nad morjem. Dušan Mevlja: Trg. Dr. Dragotin Škrinjar: Zakaj diskriminacija. Rade Pregare: Moskovski Hudotestvent teater-
Tov. Alojzija se je rodila v Dolini dne 20. decembra 1920. 15. septembra 1943 je stopila v partizane ter postala borka 1. Tržaškega bataljona. Niti mesec kasneje> to je 3. oktobra 1943, je v borbi proti sovražniku pri Kubedu v Slovenski Istri darovala svoje mlado življenje za svobodo svojega nairodia.
lov. Renato Miklavec
Tov. Renato je bil rojen v Trstu 2. junija 1919. Kot borec Istrskega odreda, kamor je stopil 15. septembra, je padel v borbi pri Črnem kolu 2. oktobra 1943.
Tov. Franc Drasič
Rodil se jje v Buzetu 9. maja 1904. Živel je m Trstu ter je bn po poklicu šofer. IS: Septembra 1942 je stopil v partizane, kjer je postal borec Istrskega adirzda. Padel je v borbi dne 2. oktobra 1943.
GLASBENA MATICA
I V NOVI SEZONI
Prvi koncert nove sezone Glasbene Matice v Trstu 1)0 v SOBOTO 6. OKTOBRA V AVDITORIJU Komorni zbor pod vodstvom tov. UBALDA VRABCA bo izrvajal slovenske umetne pesmi starejših in nov*!®®1 skladateljev.
PEL BO SKLADBE IZ NAŠEGA PREPORODA (FoenM-Nedved, Ipavec itd.), kakor tudi modernejše Adamič, Mirk, Ravnik itd.). Večer nam bo nudil Pri®° spoznati lepo število naših pomembnejših zborov sklaoateljev.
Vabila se dobe na Opčinah v pekarni Cok, v Barkovli^ v drogeriji Sajmer, pri Sv. Ivanu v trafiki Prosen ^ v tiskarni v Ulici sv. Frančiška št. 20 od 11. do 17. do 18.30 ure. Za člane Glasbene Matice so vabila mo na sedežu v Ul. sv. Frančiška štev. 22.
OF
Okrajni odbor OF za Nabrežino priredi dne 20. in 21. okto. bra enodnevni in dvodnevni izlet v Komen. Vpisovanje je na sedežu OF in traja do 5. oktobra. Izletniki se bodo lahko posluževali avtobusov ali pa lastnih prevoznih sredstev, avtov in motorjev.
* * «
Danes ob 18.30 bo imel okrajni odbor OF za III. okraj svojo redno sejo. Seja bo v običajnih prostorih.
* * *
Danes dne 3 t. m. bo na sedežu v Ulici R. Manna 29 aktiv vseh odbornikov sektorjev in terenov OF I. okraja razen Barkovelj.
Okrajni tabor OF
v Kroglah pri Dolini
V nedeljo 7. oktobra 1951 bo v Kroslah pri Dolini tabor OF za dolinsko - milijski okraj. Ob 14.30 bo otvoritev in pozdravi ter govor dr. Jožeta Dekleve.
Spored: prikaz zgodovinskih dogodkov v besedah in slikati ob desetletnem jubileju OF. Nastop pevskih zborov in folklornih skupin iz Boršta in Ricmanj. Med izvajanjem igra godba iz Plavi}. Prosta zabava S plesom in bife.
Izleti PDT
Planinsko društvo Trst priredi 14. oktobra izlet v Opatijo, na Učko in v, Crikvenico. Vpisova-Inje v Ul. Machiavelli od 17. do 19. ure. Odhod bo morebiti v soboto * zvečer 13. oktobra.
Gledališče
«Verdi>
Danes se prične pri blagajni prodaja cert «Nagrada tržaškega ‘j) ki bo prihodnjo soboto. jlJiaririo-ka<4.	Tržaske_	* pojiti*
bodo
raje
orkester
pianistka
 _____ „_______I Ornella • ca.
Santcliquido,_soprana^"3[er jen-
valieri in Liliana Hussu v-erdi. ski pevski zbor sleoaf>=“?0 gpo-Dirigiral bo Luigi ^„1 «0hnove’ red bo vseboval Men«^ dciadb'’ Mannove in Brahmsove
Izlet P.D. Skedenj v
Prosvetno društvo
Črni
organizira za 21. t.m. J , Kje? in simpatizerjev v cFn ‘oMstittj bo vaška prireditev in P obletnice 12 padlih bor5..i’mi dv*
in simpatizerjev v Cfni gjastit** ■cev, P»d!
dne 2.X.1943, med kateri®1^ iz Skednja. Vpisovanje " jo žu v Skednju vsak dan 20. ure, do vključno <*•
P. D. „Ivan Canj"
Zaradi tehničnih r^°t
javljeni društveni ‘‘'jTiijoVS' Razdrto v Vipavo ter no s povratkom skozi J1 0nt#J ne bo dne 7. temveč	z3 vp-
Zaradi tega se tudi ro 4 o<-sovanje podaljša do četr ^ ur tobra, vsak dan od 19- . sp[r»” v prostorih gostilne V.afK>1 za» pri Cirilu v Ul. sv.
Občni zbor SHPZ v
Slovensko hrvatska Pj® yčla-zveza v Trstu javlja	ujtv‘
njenim prosvctr"m in včlanjenim bo
‘ e 21. ok
na
prOSVetufcaV
do V. redni letni	8, ^
dne 21. oktobra 1?®	tP
dopoldne na sta(hon ; maj».
_ ,	,	,	začeli	v sempoiaju z
Dobe se v vsen slovenskih novega šolskega poslopja in da knjigarnah.	1	bo	vas	dobila telefon.
To in ono iz nabrežinskega okraja
Gre glas, da so se nabrežin-1 Mavhenjci pa da pogrešajo ski študenti na svojem nedelj- kulturno prireditev, drugi pa skem kulturnem nastopu prav da jim očitajo nemarnost in ne dobro odrezali in da imajo na J vemo še kaj, ker ne računajo s
svojimi lastnimi močmi in ne uspejo — kot bi prav lahko, ker imajo dober pevski material in tudi igralce —, da bi sami nastopili. Pred nekaj dnevi smo godrnjali na sušo, zdaj že tožimo nad mokroto. Hladno je
svojem bodočem delovnem pro. gramu poleg prireditev tudi zbiranje narodnega blaga, dopisništvo, predavanja in še kaj.
Trdi se, da bodo končno le Sempoiaju z gradnjo
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Vanganel
V soboto ie imel upravni odbor kmečke nabavno prodajne zadruge skupno z nadzornim odborom sejo. na kateri so člani razpravljali o tekočih gospodarskih vprašanjih zadruge Zadnji odloki, ki so bili sprejeti na zasedanju okrožnega ljudskega odbora, so postavili posamezne odbore po vaseh pred odgovorne naloge. Po sprostitvi trgovine se morajo zadruge same brigati za blago, ki ga potrebujejo čiani.
Vsi člani odbora s0 dobro razumeli naloge in bili soglasni, da je uspeh in nadaljnji napredek zadruge odvisen od njihovega dela.
,Tri življensko važna vpraša, nja so imeli na dnevnem redu: kako poskrbeti, da bodo ljuje imeli vsak dan svežega kruha, postavitev krajevne mesnice in dokončno izgradnjo zadružnega doma.
Vsa tri vprašanja so takole rešili: Za začetek bodo poskrbeli, da se bo v Kopru dnev. no dalo speči toliko kruha, kot se bo pokazala potreba. Kruh bodo pripeljali v vas s pomočjo avtobusne zveze, ki je dnevna. Kasneje pa bodo mislili na lastno pekarno, tako kot pri Pobegih.
Za mesnico ne bo težav, ker je prostor za to že dograjen. Imajo možnost, da bi lahko klali dvakrat na teden. Mesarju bodo dali mladega tovariša v šolo, da bi za primer bolezni ne ostali brez mesa.
Za zadružni dom bodo pri Istrski banki zaprosili za kredit na nizke obresti. V glavnem bi potem do konca leta lahko dokončali vsa nujna dela. Dokončno bi uredili dvorano za prireditve, prostore za urade, KLO. kmečko delovno zadrugo, gostilno, urade, skladišče in drugo. T0 ie nujno ker je zadružni dom sedaj Je mrtev kapital. Ko bo odprt in bodo v njem vsi uradi, bo zaživel in nričel dajati tudi dohodke. Skli. čali bodo takoj občni zbor vseh članov za odobritev prošnje 10 kredit,
Sprejeli so tudi sklep, d« bo seja upravnega odbora od se-
daj naprej redno 6. vsakega meseca in da bodo skrbeli, da ne bo v zadrugi manjkal noben premet, ki ga rabijo čl>ani tako da jim ne bo treba hoditi za razne malenkosti v Koper.
Buje
Okrajni oaboi Rdečega križa je začel s pripravami za teden Rdečega križa. Sestavljene so bile razne komisije, ki bodo v tem tednu vodile propagandno in praktično delo med ljudstvom po vaseh in mestih. Najvažnejša od teh ie komisija za zdravstvo in higieno, ki ima nalogo, da bo nadzorovala čiščenje in beljenje hiš, pregled javnih lokalov, gostiln, trgovin in da bo pomagala siromašnim ljudem, predvsem družinam vdov in starčkom v domu onemoglih v Dajli. Komisija bo organizirala skupine žena, ki bodo šle na obiske v ta dom.
Zdravniki bodo ta teden predavali o zdravstvu po vaseh in bodo seznanjali ljudstvo z zdravstveno kulturo.
Okrajni odbor Rdečega križa namerava organizirati zdravstvene tečaje, ki jih bodo obiskovali delovni ljudje iz ustanov in podjetij. Ti tečaji bi bili v novembru in decembru.
Važno za ljubitelje športa
Od danes 3, oktobra dalje. Je vpeljana v Istrskem pkrožju jugoslovanska športna stava, ki je urejena po načinu italijanske ((Totocalcioi) ter >8ra vse leto, tudi kadar «i jugoslovanskih prvenstvenih tekem. V tem pomenu se pestrost posameznih postavk še bolj obogati, tako da se stavi tudi na lahko atletiko, kolesarstvo in druge športne panoge, kar še bolj poživj zanimanie športnikov in podžge niihovo zanimanje za vse športne panoge.
Vsak stolpec stane 20 dinarjev, igra pa se poljubno Število stolpcev. Izključno organizacijo za jugoslovansko cono STO ima podjetje «AZA» v Kopru, Ulica Vladimirja Nazora št. 2 poleg kavarne «Log-gia». Vsi športniki so navdušeni nad to novo pobudo.
in čutim0 bližajočo se zimo. Delavske družine so v skrbeh za kurjavo, ki ji je cena poskoči la za okrog 30 odst. Ali bi ne mogla pri tem pomagati občina?
Zima prinese tudi zmanjšano zaposlitev, kar se že opaža. Kaj bo z zimskimi deli — tem ventilom za «reševanje» socialne stiske, ki je vedn0 večja tu-dizaradiizločanja domačega de. lavstva iz zaposlitve in spreje manja pribežnikov? Tega vprašanja noče načeti nobena ((socialistična« politična skupina, kj se sicer tako rada trka na svoja socialna in socialistična načela. Za to ni časa. ker je glavno prizadevanje za priklju. čitev STO k Italiji. Potem bi ne bili več brezposelni kaj ne?
Zdaj čakamo, da nam bodo kominformisti narisali kakšen nov etnični zemljevid, ker jim je Kardelj zadnjega temeljito raztrgal, Kakšn0 izdajstvo pa bodo zdaj naprtili Titu? Malha laži se prazni. Tudi se sliši, da imajo v točki «bodoče delo» na programu stalno bombardiranje onih naših tukajšnjih bolj aktivnih sodelavcev, ki so za časa fašizma zapustili tukajšnje kraje. Kaj bodo ti ukazovali (!) — da pravijo svojim pristašem — ko so zbežali odtod na varno v Jugoslavijo...! Ce se je kdo iz komodno-sti umfjknii na varno, imajo prav. Zato želimo izvedeti, kateri so ti. Potem bomo kakšno rekli, da bomo — na čistem.
Ljubosumen pes
Medtem ko je 76-letna Ro-milda Bigot iz Ul. Industria Iti stala pod oknom svojega znanca Vittoria Crisanoschija in ga klicala, je prestrašena stopila nekaj korakov nazaj, kajti Cri-sanoschijev pes, ki se -je tedaj pojavil na oknu stanovanja v pratličlju, je skočil na cesto, se zakadil vanjo in jo podrl ra tla, Bigotovo so sprejeli zaradi ran na licu in bradi ter udarca na kolku na opazovalnem oddelku, kjer bo ostala verjetno 10 drui.
Neroden padec
Verjetno, ker se mu je spodrsnilo, je včeraj padel v Miramarskem drevoredu 75-let. ni Carlo Ferluga iz Ul. del Friuli, ki je imel še to smolo, da je nosil steklenico v rokah. Ta sg je pri padcu razbila in ranila presenečega Ferlugo po licu.	i
Ceste zaprte za v1""#
Zaradi popravljalnihJ*et oij. Soncini zaprta za Pr07,radi 5, oktobra do konca del. * m * laganja telefonskih kao gergio zaprti za promet ul-c ser?i0' Ul. Toti, vogal Ul. =>• *
izgubljeno^
V nedeljo sem n3„„ v«*50;*-bloku izgubila volneno ns no ruto. Prosim Po5te,VorV' 1 telja, naj jo vrne na proti nagradi.
Z A H V A
Vdova in
ilco)”'
ANTONA ZAC'
svojci P°' t CA*51-
\ei*
f
se zahvaljujejo
p
liciji in godbi pogrebu dragega Poleg tega se zahva uSjUj&^ panu ;n občinskim . {0 P. cem ter vsem oni®' ^etr kojnega spremili t zadnji poti.	j
Nabrežina, 3. X- 1
ROJSTVA, SMHfl IN se je'
Dne 2. oktobra J®5 ui«r!°
Trstu rodilo 11 otro^j, -
11
nik grof Luigi	t>aro?	$r
Maniago in gospodinj* ^rio ^ de Albori, inštalate*. pPina
sič in gospodinja
mar, zdravnik	J
Kantore in laradnica cl, uradnik GabrjK1-ence><(iiij! gospodinja Bogomila -oSP nik Vincenzo Cozzi ‘V Ida Pavone,
Sonja.
* N«fV
in uradnica
Miroslav Žagar - k ,v % Ema Fonda, meha”1 tjciOf Rizzotti in uradni e >
šofer Enzo Danie AntonI£< Jiusepp.na AW
nja Giu^,^-- — stopnik Stellio g,IpPoliy^' spodinja Anna .DJPK Ermenegildo RaJ industrl/,jj Maria Malattla, ‘O*”#? . Guerrini m «oS^ JZ
53-letnaf! hi e1’ ■■£■■■*
gidio ria Germanic. UMRLI SO:
Haslmayr P°r- V'CdC ‘ M*ri*
85-letna Beatnce^^tta
K
sevi, 66-letna cl por. Colla, u 67'1 S&(i» Cernivan.i por. yl HrUt>o Fajdiga, 45-letni ^ie0\, . chi, 67-letni Carlo ^cnef
El ena Perini Por/ letni Augusto Ar<*-
ADEXz'*L
  ------
enodnevni v dne 21. oKi
Komun Podgrad Ob rov Solkan
dvodnevni dne 20. in 2l' Opatijo Poreč
od
Vpisovanje jt
oktobra. " 1
‘•i*
3 —
3. oktobra 1951
u
PREMALO SE UBIJA
Nekaj o «kulturi», s katero se nekateri - tudi v Trstu --g*0 rQdi ponašajo (Tudi gospodu Bartoliju v album)
Druga razstava v letošnji sezoni v galeriji “Scorpione,
X? v8«2- -let« te po-
httandant *' k>n° Ruggero, ^ AlnL v1Z‘Je <<Cacciatori ,..kcTOandantu XII.
ir^CtnandaTltu XII-
»kateri	,brzojavko,
^amentoV’ 9 % lzvršil na-
iču oTj" v Travni £K>ri. rd °seb jf hn°r^ in kedcnitou. ^agaili nai?, zaiP'rtiJl. k€t so njih ^artxz?®jWn, ena iz-®tt«I m, S5 blla ubita. Gt-koman-
^tsčun	Pripombo
JjCaffo	?talb«ega	še-
^osunilWJasnite Postopek vendar-
K streljajo®	zgIe'
1 °*UtriipLl„ e'^teri ‘zmed
* tollaVbUK izi€tna- ten>
!^ki oje;.'j ® besede so bile Ste	1 ^alijanske ko-
5 optrirai if1 , dlvi2ijam, ki ^30 ves h terenu. ItaOija-•'	uporno in do kra-
^vsorv,:^1 Jugoslavije, Pasarnezm italijanski i “menjavo ujetih S,e in sl ^,ltalijanske ujet-jJJdobnijvj- Nekaterimi drugimi NOR><w®ki d;; facto ^onitel** tnakoPravne-S;fadogKto vi'a,žnika- Glav ^^skJ> vt,J? biI- ^ so lah. Ik^^obcdnn pali P10^ na-3«, ?l vo^i Jugo-
&^4*NOR ^ kak°rSO
S6 z mertri rB* mso zašči-^on* naro'dnim vojaškim
LC* ietebifnLaftu. «Circolare
5*^ na S.uUJettP0JrJl2a?
ir4 Je faju i, , u. a ta okroz-^ *&&&*** zlota?? neke,,, 1 , R°atte. Roatta J?1!« n&pLi	seneralu Ro.
L» eri stof^ri JO P^iPombo,
«smil^ da n'i treba «laž-
S* £m* *“ia» £ dov<>
Si 8Ov0ri	o	katerih
io ,y inWlc iw pired sodišče
pičiti.. „	’	one se mora-
til &”*“■* 'S ■“
u4ovi£USa' dfel j® v 11 e* &°v s	patrola	6 Par-
S ^relSi^M0!,teT da jih Uh? ttja u	oficir iz
i,e na akl N	toda	ni bilo
g M mSo 2anie. zaslišati. Bito i Ustreli P®e slišati, če
^oč rijeni tafeoj.„ i?11 ^nL!en fal Pabbri ob'
tj Btfci hrfk1 Rob°ttija. da
®\i32 UjetniV	9 Partiza-
?	takoj ustre-
Zaslis	-i	je 40 zadržal
Jk ^ sevanja. Poleg tega
•w^°jaWo	4 vasi. Na
V* naPi>ialle D0botti lastrl<> <<Bravo Fabbri.
kr^Jcov P1™0 nepotrebnih
V^ba'	Ruggero.	(To
^ Niw. temu P° tele-
r2S m°“0že do-
V rati Pn njem.»
«RSSTRELLAMENTO»
je bila beseda panike in groze, po menjala je iztrebljenje prebivalstva in. uničevanje vs,o-ga, kaa- mora koristiti partizanom, t.j. uaičevanje vasi in izvirov prebrane. Ni bil potreben nikakršen dejanski povod, da so uničili vso pokrajino, uničevali so tudi tam. kjer je bilo jasno, da nima to nobene zveze z njihovo borbo proti NOB Jugoslavije. V naredibi XI. ar-mijskega korpusa stoji; «Kar se tega tiče, res ni treiba imeti po. mislekov. Tudi če bi prebivalstvo ne imtto namena pomagati upornikom, bi jih ti prisilili, da jim poraaigajo. Po tem pridemo na isto...» y nekem drugem odloku je bilo ukazano, da morajo streljati na vsakogar, ki ga dobe V operativni coni. posebno na odrasle moške. General Robotti ni bil zadovoljen z delnim interniranjem prebivat stva, pa je izdal odlok: « Ne bi bil proti temu, da se internirajo vsi Slovenci in dfej, pridejo n4 njihova mesta Italijani (družine padlih Italijanov), z drugimi _ besedami, napraviti taiko, da ;bi se rasne in politične meje krile. Treba je š& bolj: za-ostriti neusmiljeni sistem, tako da jim d^rno čutiti. da nimajo več iahcd!a.»
Kar so odrejasli zločinski komandanti italijanskih divizij, je dosledno uresničevala italijanska vojska. In če bi sestavili listo zločincev, tedaj bi dobili velikansko število, kar dokazu, je, da so bili zločinci y mnogih italijanskih družinah. Pripravljeni smo, da na račun dobrih odnosov z Italijo pozabimo rr.no ge stvari, vendiar pa. to danes v Italiji ponovno govore o tem, kako bi bilo treba seči po naših krajih — y katere je general Roatta hotel, potem, ko bi izselil Slovence, naseliti Italija*, ne. — bomo objavili še nekaj dokumentov. Ta cinična, pogosto naivna priznanja nam prikazujejo ne samo strahote, ki so jih počenjali okupatorji nad našim prebivalstvom, temveč tudi mentaliteto teh zločincev.
Bruno Grandi iz IX. čete XV. bataljona M 81 pišie očetu An-zelir.u Grandiju v Bondanel (pokrajina Mantova) 25. II. 1942; ...«Samo tisto malo cunj, ki jih imajo na sebi. jim pusti, mo. drugo jim vse odnesemo. Najprej odpeljemo ljudi, nato vso živino, ovce, koze. kokoši, ki jiih imajo toliko, nato gremo v hišie in pregledamo vse, kar lahko odnesemo, na koncu pred stave pa jim požgemo hiše, toda mi iz minometalskih edinic imamo malo sreče, ker smo vedtao zadnji in malo najdemo, tako d!a sem jas odnesel le tri kg volne, katere vzorec ti pošiljam. nsto eno ogrinjalo, 5ri ga tukaj nosijo kot predpasnik ...»
, .pint?. Caprani. kapllar 4. čele.
51. pešpolka piše bersaljeru Le-guni Ferandu, Truppte di Zara 21. II. 1942:
«... Nato srno se bili dva tfni. toda potem srno delali slabše’ kot v Črni gori. Plavali sn nam dobro, tako da ni od njihovih hiš ostalo ničesar, niti zidovi, vse smo jim: cdtiesli. tako da jim ne bo prišlo na pamet da bi še enkrat...»
Topničar Ottavio Luccheto iz 34. artilerijskega polka «Sassa-ri» piše ženi Angelini v Moni-go JO. II. 1942;
«... Tukaj, Angelika, ni tako hladno, niti snega ni, edino pitne vode manjka. Imamo nalog, da ubijamo vse in požigamo vse, karkoli srečamo, tako da upamo, <Ja bomo kmalu končali ...»
Temallerio Eugenio iz 7. gete minometalcev piše letalcu 220 eskadrile Soriu Antonu:
«... Ko gremo v ,rastrellamen-t°\ ne puščamo mi minometal-ci nikogar pri življenju, požigamo vse...»
Angelo Simoli piše Aldiu Co.
cina v Livorno 22. IV. 1942: «... Z nami je ostanek) sedmega bataljona škvadristov in pru povedovali so nam stvari, da bi človek kar .zajokal. Preko 20 dtai so bili obkoljeni in so imeli ve lito izgube, meni je nerazumljivo, da imajo ti prekleti puntarji toliko sredstev, da izdrže tako borbo, kakršno vodijo. Upamo, d!a, jih bomo kmalu srečali in prvega, ki ga ulovimi, mu odsekam nos in ti ga pcšljem za spomin...»
Družina SeWi. Mom.tse. Spostel. li (Firenze) je dobila od sina Salvatora nasledlnje pismo;
«... Uničili smo vse do temelja, nismo prizanaišali niti nedolžnim ... Vsako ncč ubijamo cele družin« s pretepanjem ali z orožjem. Samo da se poskušajo premakniti, streljamo nanje brez usmiljenja, kdor pogi. ne — pogine ... To nog je bilo pet mrtvih, dve. ženi, en, otrok in dva moška...»
Mnogo je še takih primerov. Komentar ni potreben.
Po (tVjesDiku)!
••:v	-v-' V.'V*-.
Avrelij Lukežič
Stara olika
meuj iiira
Po dveh letih ga zopet sre Čamp, Starega dobrega znanca, ki nas na prvi hip toplo in iskreno sprejme, brez ceremonij itn. narejenih gest. Tak je v slikah kot je v vsakdanjem, O/oljenju: iskren in neposreden, ki naglo in spontano slika pod vtisom občutja. Od tod svežost njegovih slik in čiste barve, pa če so budi mračne.
Reke/l sem, srečamo ga kot starega znanca, takega kot ga poznamo že dolgo, do. slednega in zvestega samemu sebi s čisto lastno svojskostjo. Ne teoretizira z umetnostnimi programi in me. tvdami, ne poganja še za novostmi za vsako ceno, marveč le slika, slika po čisti notranji potrebi. Povrnil se je v precejšnji metri k svojim mračnim tonom im razpoloženjem, ki š0 še bili na zadnji razstavi, ki je bila pred dvema letoma, precej zve. drili.
Od kod to težko čustveno na-strojenje? Slutimo ga: tragično je, do ima kdo kaj povedati, pa
Wo?na
!S£^klh ameriškega po-ib^šaia *ni’niistrstva se je
^esom^®arodTla trgovi-&«a 1949	? Za 2% v od-
nJ* »a aj..- leto- To zmanj-JVi ®asa oelih 15% v pri-
razlaga ta po-VUv°»lic if' proizvodnjo dr-80 zato uvozile «5 «0 wcine mesa. Poieg
lis'’!6 2tr>aniš1ai10naln'e izvozne kaže ? SVOJe višl?e in
C ^Večk.1- 1 86 oni v 1951. Hj ^iiivj .A Trgovina med
C®	ie	približ'
Di-f\	ravnl	zaradi
trg0v c>dn-1e «	l^bera-
5‘)e' Ce 7 ,I2V0^ “ Av-
W 86 te L. .andlte	'n A-
^u<*i j- ^al ter prav ‘‘i^^ne n2, mno8ih de-
% ^Večan ble zaradi su-H °z i?6 i^ače potroš-
^ je*e v»a 3ti^UZne Amerike
Sv ^atn,, 1 Povojna leta Ok^iR)	P°vprečnim
C Vt>e rt . oz°ni.
S/ i- mn' ki 80 lzvaža‘«
V Ait,^-, so bile diržave
Avstralija ,
v^ficbill ’ TDanska. Polj.
V ®sverni’. a in Fran-> 04 Ameriki Pa Ka-
Arilr.<Jga izvoza od-*ik)	0 25%- Ko ^
\u * pričl,fnski izvoz v An-iV SVf‘» tr® Aj’g‘entina raz-
^arn>. Tat	z dnlg™i
V>se™° ie znatne ko-A lane»s mesa po-l»s - ^fžave	’ južnoame-
izv0‘n v. Evropo. Le-
l(*0rna&ePdCnntZaradi P°" X	y Potrošnje in
7? MndL Anglijo. Na
h jasico 1 k odPa<^e okoli
1 L^?vaj 7 5^ Avstralijo
^ pza. "• ln na Kanado
r Sin?,
K>ai,n9jVeSji svetovni Hj?,0ttie„ 111 3e potrošila uVoz J1Voza- La™ se Sfl » l!H^Veeal za 14% v
V l0% n’i»iVendar jc še t' od predvoj-
l
S ijf^Vsein	3 oskrbuje 1
t(. l«s	na	!z svojih ko-
^»ljen ^ugem mestu 1 f^liA n°v Doi,'1. svetovnem
.«S» *?
^	Ja	*■ 1947	^ jG
^>1 , Ootre^ ! zadovo-
njih 1 es v v tem- da
fttih pa "K°Zlh. v na-
ti^ije S iz franVečJimi k°-
t ^	les	L'^cofks eone
njih , 6a v v ' tem- da
JS £«> -	»*»
t 1 *» les ^co:'k<* cont sCS ri® b*ia Fran-
p„.
r>C'ai. ^ anje sicer ni
* Coveč-., ifi ne ka-la Proizvod-
trgovina z mesom
nja, potrošnja pa stalno raste. Gradbena dejavnost kaže vse znake oživljanja, po več l'etib zastoja, ogromne količine lesa porabi celulozna industrija ild.
Poslednja leta obračajo posebno pozornost na obnovo francoskih gozdov. Vendar se bodo rezultati lahko pokazali šele čez vrsto let, posebno zato, ker So bili francoski gozdovi zelo opustošeni z nemškimi rekvizicijami in vojnimi operacijami. Obenem se francoske oblasti trudijo, da bj povečale proizvodnjo lesa v svojih kolo-nijah, predvsem pa, da bi izboljšale način proizvodnje v ekvatorialnem predelu.
Mladinska proga dobro napreduje
Gradnja mladinske proge Ba-njaluka-Doboj zelo uspešno napreduje. Eden najtežjih problemov na progi je vrtanje predora Ljeskove vode. Geologi, ki so pregledovali teren bodočega predora, niso mogli dati popolnoma gotovih in enakih zaključkov. Predvidevali pa so, da bo material, v katerem bodo morali cielati, primeren pri raznih delih v predoru. Med delom so sicer ugotovili, da je to točno, vendar so graditelji začeli na močne izvire podzemske vode. Ker je za Izvrtani e predora postavljen zelo kratek rok, so morali najti nove načj. ne dela, ki jih do sedaj niso še nikoli uporabljali. Razume pa se, da je vse to precej zadržalo gradnjo, vendar so mladinci tako dobro obvladali svoj posel, da bodo tudi ta objekt v določenem roku končali.
Tretja mladinska proga, na kateri je sodelovala tud; naša tržaška mladinska delovna brigada in postala udarna, ima za celotno izgradnjo Jugoslavije zelo velik pomen, ker bo odpr la prometu nove bogate predele in predstavlja prvo etapo nove magistrale.
NAPRAVA ZA PREPRECENJE ZELEZNISKIH NESREČ
Ameriška železniška družba je pred kratkim preskusila napravo. s pomočjo katere se lah. ko prepreči železniški; nesreče, ki jih povzroča nepazljivost osebja. Avtomatična električna naprava se sproži vedno, kadau se pojavi kak zvočni ali optični sign-il za strojevodjo: naprava ustvarja električne tresljaje, ki sprožijo zračne zavore na vlaku in se tako vlak počasi ustavi. Sistem so do 'sedaj uporabljali pri vadenju osebja družbe. zdaj pa bodo z napravami .opremili vse potniške vlake.
0 ŽIVLJENJU
«Stari» Mariborčani v manjšini - Tovarna avtomobilov - ponos meščanov • 50 mariborskih vagonov po vseh evropskih mednarodnih progah
IN SE KAJ
Pogled na Maribor
Mnogi tržaški Slovenci in sploh Primorci poznajo Maribor, saj so sami ali pa njihovi sorodniki in prijatelji tam preživeli del svojega življenjs ko so pod fašizmom zaradi neznosnih razmer zapustili rodne mesto oziroma deželo in se izselili. Nekateri hvalijo drugi kritizirajo tedanje razmere, vsi so si pa edini v tem, ea je od vseh slovenskih mest bilo v Mariboru življenje najbolj razgibano ter je najbolj ustrezalo primorskemu značaju.
Ko so 1941. leta Nemci zasedli Maribor, so večino Tržačanov in ostalih Primorcev zaprli ter jih odpeljali v Srbijo. Maribor, oziroma tedanji Mar-burg a/d Drau so naselili z Nemci in skušali v najkrajšem času izpremeniti narodnostni značaj mesta. Konec vojne je njihove načrte preprečil, ljudje so se vrnili na svoje domove, toda marsikateri Tržačan ali Primorec se ni več vrnil, bodisi da si je nekje na jugu ustvaril novo življenje ali pa, čeprav so ti le redki, se je vrnil v rodno mesto.
Primorci, ki so se vrnili v Maribor ali pa tisti, ki so po vojni prišli v Maribor le na obisk, ugotavljajo, da Maribor ni več stari Maribor. Hiše so bile zaradi bombardiranj porušene ,na njih mestih so zrasle nove, a po ulicah srečavaš skoraj same neznane obraze. Človek skorajča ne ve, kam bi se obrnil. Ljudje imajo prav. ((Stari« Mariborčani so v novem Mariboru v manjšini, kajti med 75.000 prebivalci, ki jih danes šteje mesto, ne dosežejo 50 odstotkov. Mnogo ljudi se je izselilo, še več jih je prišlo na njih mesto. Z razvojem industrije se je povečala potreba delovne sile zato tudi tak porast prebivalstva.
«Stari» Mariborčani — med te šte.iemo tudi nekdanje mariborske Tržačane in Primor-
ce sploh — poznajo mesto kot svoj žep: vedo povedati o prelepih parkih, edinstvenem kopališču na Mariborskem otoku o Pohorju in krasni, okolid, o-vinu. iz Slovenskih goric in če hočete o močno razviti tekstilni industriji ter še nekaterih čru gih tovarnah v okolici mesta. Naš namen pa ni, da bi obujali spomine na nekdaaie mesto; poglejmo, kakšno je oai.es, kaj se je v Mariboru spremenilo.
O veliki hidrocentrali na Mariborskem otoku sie je že dosti pisalo. Toda centrala, ki je veliko večja od Falske elektrarne na Dravi, je že davno gotova in oskrbuje z eJektričmm tokom precejšen del Štajerske. Tudi mesta ne bomo opisovali, kajti ulice so ostale iste kot nekdaj, le nove hiše so nekoliko ispremenile njih nekdanje lice. Omenili bomo samo kolodvor, ki je bil med vojno porušen, a so ga po vojni samo zasilno popravili, tako da je priletela marsikatera pikra o-pazika na njegov račun. Toč« «stari» in «novi» Mariborčani so se v zadnjem času oddahnili: Maribor bo dobil nov kolodvor, pravzaprav dva, kajti na
mesto prejšnjega bo zraslo no-vo postajno poslopje, ki ne bo večje od nekdanjega, medtem ko bodto na desnem bregu Drave zgradili glavni kolodvor, ki bo v čast in ponos vsem Mariborčanom. Kakšen bo novi mariborski kolodlvor, nam kažie slika, ki ne potrebuje nobenega hvalisanja.
Tudi mariborsko tovarno avtomobilov ljudje že poznajo. V Istrskem okrožju je v prometu več' kamionov z značko TAM, ki jih šoferji prav raci vozijo in zatrjujejo, da nič ne zaostajajo za inozemskimi izdelki. Mariborska tovarna avtomobilov je danes ponos Mariborčanov, ki se ponašajo, da imajo edino tovarno te vrste v državi. V njej izdelujejo posamezne dele, razen nekaterih, ki jih morajo še vedno uvažati, sestavljajo motorje in karoserije, skratka — iz domačih sredstev in s svojimi rokami gradijo kamione. Produkcija kamionov ose iz leta v leto veča za 100 odstotkov, to se pravi, da vsako leito podvojijo število izčelanih kamionov v prejšnjem letu. Delavski svet upa, da se bodo v kratkem lahko popolnoma osamosvojili, tako da r»e bodo več vezani na uvoz nekaterih delov. kar povzroča marsikdaj občutne zamude pri dobavi kamionov naročnikom. V tovarni pa ne izdelujejo sam0 kamione. V posebnem oddelku so se specializirali na popravilo avtomobilskih motorjev GMC, medtem ko v drugem izdelujejo majhne motorčke za pogon lei;alskih moc'elov. Po teh motorčkih je posebno veliko povpraševanje v inozemstvu, kjer te izdelke j posebno cenijo.
Našim »mariborskim« Tržačanom pa je mogoče najmanj poznana vloga nekdanjih železniških delavnic. Pred dobrim letom je namreč direkcija jugoslovanskih državnih železnic zaupala kolektivu mariborskih
železniških delavnic odgovorno nalogo, namreč izdelavo vseh mednarodnih vagonov za potrebe jugoslovanskega železniškega prometa. S tem je dobil mariborski kolektiv, kot najboljši v svoji stroki, priznanje za svoje delo.
Glede na zahteve, ki se v evropskem železniškem prometu postavljajo za mednarodne vagone, delo mariborskega kolektiva ni lahko. Mednarodna komisija je izdala stroge predpise glede kvalitete vagonov, ki se uporabljajo v mednarodnem prometu: vzdržati morajo n. pr. hrzino 160 km/h. imeti morajc tapecirane sedeže tud; v tret. jem razredu, opremljeni morajo biti z ogledalom, zavesami, slikami, imeti morajo vse sanitarne naprave po določenih predpisih, tla morajc, biti pokrita z linolejem itd. V mednarodnem pravilniku je tud; rečeno. da ima vsaka država pravico ustaviti na svoji mej: mednarodni vagon, če • ta ne odgovarja vsem predpisom, in ga nadomestiti s svojim, seveda na račun države, ki ga je dala v promet.
Seveda se mariborski kolektiv resno trudi, da ustreže vsem tem predpisom in priznati je treba, 6a so primeri izločevanja jugoslovanskih vagonov v tujini skrajno redki. Skoraj po vseh mednarodnih progah vozijo tj vagoni: od Beograda do Dunaja, Rima, Prage, Muenche-na in Ostende. Nad 50 vagonov vozii sedaj na teh progah, vračajo se le od časa do časa na majhna popravila, kajti večjih poškodb še niso zabeležili.
Zanimivo je. da doživljajo ju goslovanski mednarodni vagoni najstrožjo kontrolo na prehod« skozi informblrojevske države. Tam se silno trudijo, da bi našli vzroke, zaradi katerih bi bili upravičeni zadržati vagone na meji. Največkrat so seveda vsa njih priza-
Na mestu sedanjega, porušenega kolodvora bo zraslo novo postajno poslopje, za katero Je napravil načrt ing. arh. Dušan Cerntč
Sevanja Jalova, kajti mariborska kolektiv se zaveda svoje naloge in ne dopusti, da bi kdo omalovaževal njih delo.
Čeprav podjetje v Mariboru ni tovarna vagonov, lahko trdimo, da so tam izdelani mednarodni vagoni novi. Ce jih izdelajo iz starih, demontiranih potniških vagonov, je to le še večji uspeh podjetja. Kolektiv mariborskih železniških delavnic je lahko torej upravičeno ponosen na svoje delo.
Mariborčani imajo še velike načrte pred seboj. Po uspehih, ki so jih dosegli v pfvih povojnih letih, lahko sodimo, da bodo^ njih načrti kmalu postali izvršeno dejstvo: lepo in moderno mesto, z močno razvito industrijo.
tega ne miOre, ne utegne, ker s« riu*ra ukvarjati z povsem drugim delom,. Tudi naše prilika v Trstu so vse prej kot razveseljive; ali pa bo imel vsai ti neki meri prav znanec, ki pravi. da je nujno, da se človek, ki dve leti ni kulturno ustvarjali, povrača na svoja stara po. ta, da od, tu uravnovešen išče v nOve smeri. To idejno pove. zavo bi nam pričali tudi dne tihožitji iz prejšnjih let, ki se popolnoma skladata z ostalimi deli. So to Steklenice čudovitih barv, prosojnih, sivkasto-zelen-kastih tonov v rahlih kontrastih z medlo oranžnim. Slika Na domači mizi je precej krepkejših barv vendar zato nič manj Lukežičev'h.
Morda lahko bolj kot kdaj ugotovimo na tej njegovi razstavi, da je izšel iz duhovne de. diščiine impresionizma, in seveda tudi obdarjen s prirojenim izrednim čutom, za barve (seveda pa ni ostal v njem, in predvsem ni spre jel njegovih slabih strani, marveč je dosledno razvil z mnogimi drugimi izraznimi prvinami svojo lastno umetniško osebnost). Jutro v Pira« nu, edina sedanja njegova vedra stvaritev, brez najmanjše senoe, kaže, kolikšno barvno bujfnast nam more natresti s polno sončno svetlobo. To 'je najboljši odigovor onim, ki morda mislijo, da Lvkežič slika v temnih barvah, ker te najbolj obvlada, oziroma ker drugih ne zmore. Lukežič je nesporen barvni mojster, sedaj bolj kot kdaj.
Ce sem. omenil, da pomeni se-datnje Lmkežičevo delo, vsaj v
Avrelij Lukežič
Nove možnosti zgodnjega ugotavljanja raka
Res lepa je bila razstava OF. Vsa čast organizatorjem in sodelavcem. Mislim pa — in sem prepričan, — da gre posebna čast ljudem, ki so branili in ki so pazili na te naše zgodovinske priče in dokaze hrabrosti naših ljudi.
Ko sem tako opazOva-l in občudoval našo razstavo, sem prišel do zastav naših prosvetnih organizacij še izpred prve svetovne vojne. Prav v kotu vidim na lepi roeči zastavi zapisano z zlatimi črkami ((Čitalnica Sv. Jakob — Trst« in takoj se spomnim sledeče zgodbe požrtvovalnih fantov, ki so zastavo skrivali in potem srečno odnesli v Jugoslavijo. Zgodbo mi je pripovedoval tov. J'.
«Bilo nas je pet, ki nam je bilo do tega, da bi prišla zastava na varno, in tako smo jo nosili od enega do drugega, kamor sm0 videli, da je bilo bolj varno. A tla so začela biti vedno bolj gorka. Leta 1926. bilo je spomladi, se nas sestane vseh pet. Odločili smo se. da jo bomo nesli v neko zaupno hišo v predmestje, kjer so bolj na varnem. In res smo tako tudi storili. Eden si je zavil zastavo okoli života, drugi je vzel trak, ostali pa drog, drog je namreč sestavljen iz treh delov. Ko
Kako so redili zastavo
[ODMEVI Z RAŽS1AVE_^Aj^jnRRaj^ymmn^
Šentjakobske Čitalnice
V
tako hodimo — noč je bila seveda — tam mimo italijanske šole pri Sv. Jakobu, prileti kar naenk.raj, kakih petnajst ali dvajset do zob oboroženih fašistov in zakričijo:
«Eccoli q.ua!» Lahko si mi-slis, da smo obstali kot pribiti Takoj nato pa priteče neki deček in jim pravi: «Niso tj tukaj. oni drugi so tekli dol po ^h stopnicah.* (Med fašisti je bil tisti njih zloglasni prvi pretepač, ki ga je vse mesto po-znal© pod imenom «Braga bian-ca»). Ko so torej slišali čečka so jo 'akoj udarili za onimi, kakor jim je naš slučajni rešitelj povedal. In tako smo zastav« srečno prinesli na določen kraj. Pa tudi tam ni ostala dosti ča-
sa. Tudi tja smo jo šli iskat in jo izročili nekemu tovarišu, ki jo je srečno odnesel v Jugoslavijo.«
Njihova zasluga je torej, da smo jo še videli, našo staro a še vedno krasno zastavo Čitalnice. Ce pa ne bi slučaj prinesel tistega dvanajstletnega fantka, bi mogoče ~ in zelo verjetno — danes imeli še kakšnega slovenskega mučenika več. Take so namreč bile fašistične zverine, da niso niti otrokom prizanesle. Teh vrlih pet tovarišev bi kar tako ne popustilo, čeravno so bili fašisti v veliki premoči. Ko sem vprašal tov. J., kaj so si takrat mislili, mi je odgovoril: «Veš, pripravljeni smo bili na vse. toda
vseeno bi bila trda tudi zanje, če bi se začelo.«
Dobro bi bilo, če bi si bili še mnogi ogledali razstavo «Naša borba za svobodo«. Morda bi si jo tudi ogledali, toda marsikateri se boji, da bi se videl na sliki, kako j’e junaško požigal naše vasi in streljal naše poštene, zavedne in nedolžne ljudi.
Spominjam se, ko sem prišel nekoč z dela — to je bilo leta 1940 — pa sem našel na vratih svojega doma prilepljen listek, na katerem je bilo zapisano: «Qui si parla soltanto italiano«. Mati, ki sem jo našel vso objokano, mi pa pravi: «Si videl, kaj so dali fašisti na naša vrata?« In grozili so mi, da moram govoriti italijansko! Kako bom jaz reva, stara 65 let, mogla govoriti italijansko, ko ne znam.» Kako grozno me je to prizadelo!
In takih zgodb imamo nešteto in zato dobro vemo, kaj je Italija. Zato pa pravi vsak zaveden Slovenec in tudi pošten Tržačan — naj bo delavec ali kmet:
«NIKDAR VEC POD ITALIJO*.
M.
Dr. Harry Pena iz Los Angelesa j t pred nedavnim odkril zelo enostavno reakcijo — ki temelji na že ustaljenem načelu imunitetne znanosti — s pomočjo katere bomo lahko iz-vedfeli. če imamo raka ali ne.
Ko se začne razvijati rak v določenem, organizmu, se ta organizem brani s proizvajanjem nasprotno delujočih snovi, tako imenovanih protitelesc razlaga dr. Pen«. C e se ima raka za protiprirodeji pojav in pripravi tako protipriroamo standardno snov. bi teoretično vsak vzorec človeške krvi na to snov moral reagirati pozitivno ali negativno, če je pač dotični organ okužen po raku ali ne. Negativno ali pozitivno reakcijo je opaziti na ta način, če ostane po primešanju snovi tekočina kalna ali čista.
Pri pregledu 15.000 pacientov je bile 99 odst. točnih uspehov. Standardno preizkusno snov so v začetku pridobivali iz jeter pravkar na raku umrlih ljudi; trupla niso smela biti stara čez 6 ur; zdai jo pa pridb-bivajo mnogo bolj preprosto iz steroidov človeškega žolča.
V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
PRIDOBIVAJO 18% VEC
KOSITRA IZ ODPADKOV
Ameriški državni produkcijski urad poroča, da je ameriška kositrna industrija v letu 1950 dobila za 18% več kositra iz odpadkov kot v letu 1949. V letu 1950 s0 na ta način dobili 4.065 ton kositra, v glavnem iz starih kanservnih škatel in raznih drugih odpadkov ter odrezkov.
Iz ene tone kositrnih odpadkov so v letu 1950 dobili 8,09 kg čisiega kositra.
PRHA ZA KRAVE
V Združenih državah se na glo širi nov način škropljenja govedi s posebnimi raztopinami proti piku raznega mrčesa, zlasti proti konjskimi miuham Ako hoče priti govedo do napajališča, mora iti po lesenih tftti, ki sprožijo napravo s končen trie-no prho.
Naprava, ki jo je lahko zgra-P® načrtih, ki jih dobavi ulinoiski prirodoslovni urad, ne ratoi nobenega motorja; zadošča teža živali, ki s tem, da stopi na ploščadi sproži vzmet briz-galke. ki poškropi goved s kte-■ nič no snovjo. Ko stopi žival iz ploščadi, se tla spet dvignejo to se s tem avtomatično zapre brizgalka, ki Se spet napolni s tekočino. Uporaba te kemične
sestavine, ki se poškropi po hrbtu in straneh govedi, je edino sredstvo, da se živali zaščiti pred nadlogo konjskih muh. Škropljenje živali z ročnimi brizgalkami ni noiben problem za roale kmetije; težava je pa bil^ pri velikih čredah govedi, ki se prosto pasejo na razsež-nih pašnikih. Nova naprava je zalo zelo važna, saj pik konjskih muh ne predstavlja samo velike, nadloge za živali, ampak jih tudi ovira pri njihovi rasti.
BRITANSKI AVTOMOBILI
V ZDRUZENIH DRŽAVAH
Število avtomobilov britanskega izdelka v Združenih državah ?e je v prvih šestih mesecih letošnjega leta povečalo za 50% proti istemu razdobju v lanskem letu. Lansko leto je Velika Britanija izvozila v Združene države 19.997 avtomobilov, to je 200% več kot 1. 1949.
ŠTEVILO PREBIVALSTVA VZHOD. NEMČIJE JE PADLO
Od začetka leta 1949 do ljudskega štetja v letu 1950 je število prebivalstva Vzhodne Nemčije, ki je zasedena po sovjetih, padlo za 400.000 oseb. Ta padec pripisujejo majhnemu ščevilu rojstev, veliki umrljivosti in begu znatnega .števila političnib beguncev proti zahodu.
ZAKON O URADNIH TAJNOSTIH ONEMOGOČA POLJSKO TRGOVINO
Švedski trgovci, ki so se pred nedavr/im vrnili iz obiska Polj. ske, pripovedujejo, da je na Poljskem skoro nemogoče zaključiti kako kupčijo zaradi »zakona o uradnih tajnostih.* Tako je na pr. nemogoče naročiti poljsko blago, ker se nihče _ne upa izdati, kakšna je bila pred letom dr.i cena tistega blaga oziroma kakšna bo cena v ‘renutku dobave: v'lice' tudi ne more navesti kakovosti blaga. Vse te vda tke ima zakon za državne tajnosti.
Dr. Raimund! Mueller, zahod, nonemški mladinski voditelj in časnikar, poroča, da so v zadi-njih letih na. sovjetskem področju Nemčije zaprli nad 3.000 študentov iz političnih razlogov, Mnogo teh mladih žrtev sovjetske ((pravice* je izgubilo svoje zdravje na .prisilnem delu v uranovih rudnikih in pri dru. gih podjetjih.
Pred Devinom
glavnih potezah, nekak povratek na prejšnja pota. to nika. kor ne velja v vsakem pogledu. Z e na barvnem področju sem omenil novost Jutra v Piranu, To velja tudi za mnoge druge slike. Na splošno postaja barvno peistvejši, mnoge preveva ne. ki nežno zelenkast ton preko si-vine. Primerjajte sam0 Naša polja, njih barvno pestrost, kljub rahlim tonom in v osno-vi mračni	nastrojenosti, ki
ekspresivno diha iz vse zamisli (črne senoe ljudi, ki blodijo po samotnih cestah, črne ptice itd.); ali Pokrajino, kjer barve stopnjuje d<o take slikovitosti, kot jih pri njem nismo navajeni.
Ni dvoma, da šo to iskanja novih poUrv in izpopolnjevanja. Do kakšne mere stopnjuje vsebinski izraz, glejmo pri Septembru. Z malo medlimi toni m s skopimi oblikami fantastično skrivenčenih vej doseže globok, skoro pošasten vtis jesenskega uničenja v prirodi, Ali v Asoi-distri in steklenici, kjer bodeči prečni listi hrešče prodirajo v harmonijo temnih barv. Podobno je v Istrski pokrajini, kjer rdeča istrska zemlja ne izžareva le silovitosti sonca. — rahel karminast odtenek spominja na kri. Nehote se pri tem spomnim na Lukežičeve Talce, ki so bili, če se ne motim, prvič razstavljeni v Trstu v atriju na razstavi sBorbe za našo svobodo*. Slikani pod neposrednim vtisom nacističnega zločina v Ul. Ghega l. 1944. so v mračni čustveni razrvamosti naravnost strašni. Med črnosivimi toni in upognjenimi postavami se zdi zamolklo rdečkasti refleks kot odtekajočo se kri,
To so posamezni primeri, ki si jih lahko vsakdo poljubno razširi (prim. le najznačilnejše: Soline št. 1. Zavije...).
Podobmo je izpopolnil tudi druge elemente svoje izrazno- : sti, ki prispevajo svoj delež k celotnemu vtisu. Naj omenim le prostor in plastičnost, ki sta se povečala. V tem pogledu po-. staja še izrazitejši realist. Poglobljenost v prostor, hi jo sledimo ob brazdah njiv, drevesih,, gričkih, izgubljajočih se v daljo, m kot pri modernih kubi-) stih le nekaj kulisasto narejenega,, je realnost, kot jo opažu-jemo v prirodi,
SicSr na taka trganja umetnin na njihove prvine, potreb.: nc za njih analizo, ne morejo zdaleč podati vtiska umetnine same; ki je živ, organski stvor, ki ga je treba neposredni, največ čustveno občutiti, neposredno na razstavi, ob gledanju u-nustnive kot celote, — in to naši publiki toplo priporočamo, To toliko bolj, ker je Lukeži-. deva umetnost po splošnem mnenju lahko dostopna kot mai lokatera.
JELINČIČ
lip '
Primeri križanj a pasme angleških planinskih im do lanskih ovc
ww
[s
Za danes nobenih posebnih
\IDZkkL	3prememb- Imeli bomo še r.-a-
V ! \ LIVI L	prei PreceJ vetrovno in delno
oblačno yreme. Ta nestalnost bo trajal^ še nekaj dni. V Trstu je bila včeraj najnižja temperatura 18.7, najvišja pa 24.0 stopinj Celzija.
STRAN A
ZADNJA POROČILA
3, OKTOBRA 1951
BRADLEYEVE IZJAVE pred povratkom v Tokio
Opazovalci opozarjajo na delo Bohlena v Tokiu - Glede predlogov Ridgwaya se po petih dneh v Fenjangu še niso odločili - Zavezniki so zavzeli dve višini
TOKIO, 2. —- Poveljnik ameriškega glavnega stana, general Bradiey se je vrnil danes v Tokio. Korejsko bojišče fe obiskal včeraj zjutraj y spremstvu generala Ridgwaya m svetoval, ca zunanjega ministrstva, Charlesa Bohlena,
Pred; odhodom je Bradley izjavil na posebni tiskovni konferenci, potem ko je omenil sedanjo zavezniško jesensko ofenzivo. ki je v tekni, da bi Združeni narodi mogli z uspehom zaključiti vojno kampanjo na Koreji, če bd pogajanja za premirje popolnoma propadla,
K tej izjiavi naj dodamo še besede generala Van Fleeta, ki je pred kratkim izjavil, da bi sile OZN mogle prodreti do reke Jaliu, če bi se pokazalo to za potrebno.
General Bradley je nadialjeva!, da »imamo dovolj mož, da bi preprečili nasprotnikom,' da nas vržejo v morje. Mislim, da nasprotniki niso tako močni, da bi nam mogli škodovati. Ko so ga vprašali kaj misli o prekinitvi pogajanj v Kesom gu. je general Bradley izjavil; »Predlagali smo spremembo sedeža pogajanj, ker so se nasprotniki posluževali. Kesonga za svojo propagando. Za sedaj še niso odgovorili na naš predlog. Vrni. li so bomo v Kesong ali pa n«; to bo cdlvisnp od okolnosti«.
Biadiey je obiskal bojišče 2 letalom in je pristal na letališču tik za bojmo črto. Okoli n jega so tolkle topniške bate-
rije 105 mm. Petem ko je pozdravil zavezniški čete, je izjavil. (te se bo najbrž sešel s podadmiralcm Turner Joyem, voditeljem delegacije. za premirje. Sele nato bi se vrnil v Washington.
politični opazovalci opozarjajo tudi na delo Bohlena pri njegovem sedanjem, obisku v Tokiu. Menijo, da ima Bohlen namen proučiti sedanji razvoj pogajanj za premirje in morda tudi poiskati pot iz sedanje slepe ulice. Omenjajo, d,a je Bohlen odličen poznavalec moskovskih metod pri pogajanjih. Njegova prisotnost v Tokiu ie značilna še z -drugega stališča. Pred kratkim je namreč sodeloval pri ameriško-angJeško-francoskih razgovorih, na katerih so se raztovarjali tudi o Koreji in, so določili nadaljnje stališče v primeru, da bi se pogovori o premirju končali z uspehom ali pa popolnoma razbili. Bohi-n. more torej sedaj obvestiti Ridgwaya o stališčih Angiežov in Francozov, istočasno pa tudi proučiti Ridgvva. yevo mnenje za- primer, če bi bila pogajanja- brezplodna. Takoj nato bi o Ridgwayeverr.u mnenju obvestil tudi Anglijo in Francijo in bi s tem preprečili morebitna nesoglasja.
V sedanjem trenutku je zanimivo predvsem to, da radio Peking in Fenjamg ne govorita več o krizi, do katere je prišlo na pogajanjih za premirja. Ta
molk razlagajo, češ da nasprotni poveljniki še niso odločili, če bi sprejeli ali pa odbili Ridig-wayevo ponudbo za takojšnjo nadaljevanje pogajanj1, vendar na drugem kraju. Ze pet dni jle. preteklo, odkar je poveljnik sil OZN dal svoje nove predloge in odkrito povedal, da delegati OZN ne bodo prišli niko. li v Kesong, kjer je bilo toliko prekinitev razgovorov.
Na bojišču so sile OZN za-
Danes znova sestanek
Adenauerjev z visohimi homisarji
Adenauerjeva stranka opozarja zaveznike, da ne bodo sprejeli ponudb, če bodo pogajanja vodili pod pritiskom • Nastale naj bi težkoče pri razgovorih
«_ jRuuii .li i i-JMi JU' !	h...	-
Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta; 14.35:
Koncert pianista Gojmirja Demšarja; 21.30: Poje tržaški Ko-	ur-uHteu-
morni zbor. — Slovenija: 12.00: Valčki WaMt«£ fla, Linckeja, Leharja in J. Straussa; l”-1®:. JL. Adamičev zabavni orkester. — Trst II.: ■‘“•ite t. bussy: Mala suita; 21.30: Zabavna glasba.
13.25: Iz filmov in revij; 23.30: Plesna glasba.
BONN, 2. — Tiskovni urad Adenauerjeve stranke je danes objavil opozorilo, v katerem pravi, da vlada ne bo podpisala. predlaganih pogodb med. zavezniki in Nemčijo, po katerih bo Nemčija dobila svojo suverenost in se bo lahko oborožiia, če bodo zavezniki vodili ta pogajanja pod pritiskom.
Istočasno pa so nekateri zavezniški predstavniki izjavili,
sedle- dve važni višini na vzhod- ! da ni kancler Adenauer pri
nem bojišču, obenem pa so od- j zadnjih razgovorih s tremi zabile celo serijo nasprotnikovih j hodnimi visokimi komisarji, do-napadov, katerih namen je bil I segel nobenega sporazuma, ven-
Objavili so načrt
vojaškega odbora OZN
Pričeli bi qa izvajati v primeru novega napada * Načrt bodo predložili v odobritev na pariškem zasedanju Glavne skupščine
NEW YORK, 2. — Danes zvečer so objavili nov načrt vojaškega odbora ki ao g® postavili na podlagi «Achesonovega načrta«. Po tem novem načrtui bo mogla OZN pooblastiti regionalne skupine — n. pr. atlantski pakt — da se borijo proti napadalcu, v. imenu Združenih narodov.
Načrt je najvažnejša posledica dela za kolektivno varnost, ki ga je pričela glavna skupščina preteklo jesen, da bi preprečila v primeru novega napada novg improvizacije, kot je bilo to v primeru korejske vojne.
Načrt vojaškega odbora, ki ga sestavlja sedem držav, mora sedaj odobriti še odbor za kolektivne ukrepe, v katerem je dvanajst držav, nato pa še glavna skupščina. Dokončno ratifikacijo pričakujejo na pariškem zasedanju glavne skupščine. Pravijo, da bo to eden izmed najvažnejših korakov OZN za ojačenje njenega aparata kolektivne varnosti-
Posebno določa načrt, da iS treba v primeru napada, pr mi kateremu bi se mogla zoperstar viti regionalna skupina v smislu načel OZN in če bi OZN odločila, da podvzamejo protiukrepe, izdelati poročilo o med. sebojni podpori teh organizmov (regionalnih) in o kolektivnih ukrepih, ki jih' bodo sprejeli Združeni narodi.
Glavne točke tega načrta so objavili delno prejšnji mesec, še preden ga je vojaški odbor popolnoma odobril. Medtem so ga deloma spremenili. Črtali so klavzulo, ki določa, da bi morali bili nekateri ali pa vsi člani regionalnih skupin pooblaščeni. da prevzamejo poveljstvo V bodočih akcijah OZN. V prvi fazi dela vojaškega odbora so ZDA zahtevale, da n« bi govorili samo o »regionalnih skupinah«. kot možnih voditeljih operacij OZN. temveč bd omenjali specifične regionalne organizacije, kot atlantski pakt,
organizacijo ameriških držav in Arabsko ligo. Pozneje so to razlago opustili.
Načrt nadalje določa: 1. drža. ve, ki sodelujejo pri organizacijah OZN, morejo izbirati med seboj poveljnike svojih sil. Ti so direktno podvrženi glavnemu poveljniku, ki ga imenujejo Združeni narodi. Zadnji pa more preurediti poveljstvo, da bi povečal koordinacijo. 2. Da dižave, članice OZN popravijo svoje ustave in s tem odpravijo številne ovire pri hitrem odporu proti napadu. 3. Da v primeru potrebe Združeni narodi zahtevajo ne samo prispevke svojih članic, temveč tudi držav, ki ne sodelujejo v OZN. 4. Ne vzpostavlja mehanizma, ki bd že v naprej preprečil nevarnost določenega napada, ki bi ga sprožil določen napadalec.
Pri vojaškem odboru sodelujejo Anglija, Brazilija, Filipini, Francija, Jugoslavija, Turčija in ZDA.
Eksplozija v skladišču
ameriške mornarice
HAUWHORNE (Nevada), 2. V. Hauwthorne je prišlo v skladišču munacije ameriške mornarice do eksplozije. Bilo je pet mrtvih in pet ranjenih, med katerimi sta bili tudi dve ženski. Zdi se. da je prišlo do eksplozije v trenutku, ko je 10 delavcev polnilo neki izstrelek s tekočim eksplozivom. Nastal je požar, ki so ga takoj omejili. Sest ranjencev je v brezupnem položaju.
* * *
NOVI DELHI, 2. — Ker ni prišlo do monsunov, je v številnih pokrajinah Indije znova nastopila velika suša. Lakota se je zaradi nje povečala. Zlasti so prizadete pokrajine Bombay, Caurashtra, Mad'hyja in Bha-rat. Minister za prehrano je v parlamentu izjavil, da bo vlada predvzela potrebne ukrepe.
proučiti namene osme armad«. Pi vo višino so nasprotniki branili že tri tedne; zavezniki so jo zavzeli po peturnem boju. Ostri boji so bili tudi za drugo višino, sevemozahodno od Jangu, Nasprotniki so sile OZN že pregnali iz nje, vendar so jo ti nato ponovno zavzeli. Poročajo, da se zavezniška ofenziva nadaljuje in da nasprotnikov odpor raste
Zavezniška letala so danes zbila šest, ali morda, celo sedem letal sovjetskega izdelka MIG 15 Neko druigo letalo je bilo poškodovano, medtem ko so se vsa letala tipa Sabre vrnila na svoja letališča. Do itaojev je prišlo med Sinuiju in reko Jalu. Javljajo tudi, da sip včeraj zvečer letala OZN uničila ali poškodovala 650 nasprotnikovih vozil.
Izvedielo se je tudi, da je južnokorejiska narodna zbornica napadla včeraj vlado in jo obtožila, da je dala ubiti 40 severnokorejskih beguncev y Chuksanu V pokrajini Chun-ohon, konec meseca avgusta. Namestnik! notranjega ministra je odgovoril na obtožbe in je izjavil, da so agenti krajevne policije ubili 18 in ne 40 beguncev. To sO naredili brez dovoljenja višjih oblasti. Pri njih so našli severnokorejske dokumente in policisti so imeli to za zadosten vzrok, da so jih ustrelili.
Radio Femjang je danes javil, da, so na zahodnem bojišču pred kratkim ujeli japonske vojake, ki so se borili v sklopu enot OZN. To so foili člani japonske »rezervne policije« in so jih poslali tajno na bojišč«, da bi služili najprej v zaledju, nato pa bi jiih poslali na bojišče. Večina teh vojakov naj bi se že udeležila vojne na Tihem oceanu
Vohuni v zvezni republiki
BONN, 2. Uradon so javili dar.es zvečer, da so aretirali nekega uradnika zahodr.oncrr.-ške zvezne vlade pod obtožbo, da je izdajal državne tajnosti. Kakor se je izvedelo, je ta uradnik bdi uslužbem pri razmnoževanju dokumentov, namenjenih članomi vlade. Aretirani ie potrdil, da jih je pošiljal uradniku pri županstvu v Bruelu pri Bonnu, ta jih je pa pošljal nekomu v Mainz. Zadnji v tej mreži, ki so ga označili za «Herr A.», jih je prodajal francoskemu obveščevalnemu uradu, delno pa tudi socialdemokratski stranki, kij je kot znano v opoziciji.
Vse tri so aretirali.
Čuden ponočni obiskovalec
DUNAJ. 2. — Nekega sovjetskega častnika so aretirali ob 3 zjutraj na vrtu holandskega poslaništva na britanskem področju Dunaja.
Policaj, ki je bil pred poslaništvom, je slišal čuden šum na vrtu. Tam je našel sovjetskega častnika s pištolo v rokah, ki je poskušal zbežati. Čudnega ponočnega obiskovalca so predali po aretaciji medzavezniški policiji, ki ga ie izročila sovjet, skemu poveljstvu.
dar ta pogajanja zaenkrat še niso «na mrtvi točki«.
Zavezniški in nemški voditelji že dvakrat niso mogn določiti osnov za pogajanja, na podlagi katerih bodo vključili nemške čete v zahodni obrambni sistem. Jutri se bodo zavezniki znova sešli z nemškim kanclerjem in poskusili doseči sporazum.
To današnje opozorila Adenauerjeve demokristjanske stranke smatrajo nekateri kot dokaz, da je Adenauer zahteval zagotovila, ki ji zahodne države niso mogle dati. Obenem pa so nekateri predstavniki nemške Vlade dali razumeti, da so zavezniki čisto drugače razumeli suverenost, ki bi jo dali Nemčiji, kot pa je ta Adenauer zahteval. Njih predlogi glede te-
ga vprašanja šo znatno manjši od Adenauerjevih zahtev.
Tiskovni urad demokristjanske stranke je y svojem poročilu izjavil: «Ni mogoče zanikati dejstva, da obstoje velike težkoče«. Nekateri zavezniški predstavniki niso mogli razložiti, če je ta nesporazum posledica napačnega razlaganja sporazumov iz Washingtona.
Zvezna ylada pa je danes o-pozorila novo organizacijo bivših borcev iz zvezne republike, naj se ne mešajo y politiko. Poročilo pravi, da so nekateri člani »Zveze nemških vojakov« zavzeli pred kratkim v javnosti stališče, ki nasprotuje njihovim predhodnim obljubam, po katerih bi se vzdržali vsake politične dejavnosti.
Med današnjo konferenco so tudi javili, da bo bonnska vlada zahtevala od Bundestaga, naj odobri fonde za pomoč družinam, ki so trpele po neuspelem atentatu na Hitlerja v juliju 1944.
Največja petrolejska čistilnica v Evropi je nova čistilnica v Fawleyu, ki je stala približno 38 milijonov funtov šterlingov in spada v okvir obsežnega na črto britanske vlade za povečanje britanske petrolejske proiz vodnje. po katerem bodo do leta 1953 potrošili v britanski petrolejski industriji skupno 125 milijonov jun tov šterlingov.
Trgovska ladja
v torpedovko
LONDON. 2, — Na obal; pri Devonshire se je zaletel italijanski trgovski parnik «Alceo» v angleškega torpednega lovca «Grenville». «Alceo» je bil lah. _ . no poškodovan na klunu. Na-Takoj k0 je ladja priplula v
menjen je bil iz Galvestona v j Plymouth je poveljnik Pristani-Emden.	šča obiskal kapitana trgovske
Angleška admiraliteta je ja- * I^dje.
vila, da so bili na angleškem torpednem lovcu trije mrtvi in eden ranjen, štirje pa izgubljeni, med njimi tudi dva častnika. Na italijanski ladji ni bilo nobene žrtve.
«Alceo» ima 6997 ton. To je bivši ameriški parnik «Ocean Viking«. Vpisan je v Genovi.
Torpedovka «Grenwille» ima 1730 ton in je bila predana mornarici leta 1943. Najprej je sodelovala v borbi na Sredozemlju in Tirenskem morju, nato pa poslana na Daljni vzhod. Rri nesreči je nastala
Čudovit primer
sodne birokracije v Italiji
BIELiLA. 2. — Poznana osebnost iz Bielle je bila v središču zanimanja zaradi incidenta, ki kaže na čudovito birokracijo, ici se zadnje čase razširja v Italiji. Leta 1935 je neki fašist prijavil tega človeka, da je nosil brez potrebne kvalifikacije značko P.N.F., Obsojen •je bil na kazen 250 lir, ki je nikdar ni plačal. In nihče se ni spomnil, da bi terjal.
Danes je minilo od tedaj 16 let. Cmim lasem so s.e pridružili sivi, značke PNF živijo samo še v pobožnem spominu nekaterih, v Biello pa je prišlo naslovljeno pismo, ki zahteva od omenjene osebnosti 1700 lir: kazen, stroške zg popisan papir in obresti.
Napaka prevajalca
NEW YORK, 2. — V knjigi, ki so jo dali danes v prodajo, trdi dr. Pgul Schmidt, bivši Hitlerjev tolmač, da je bila Nemčija obveščena preko Spa. nije, še preden je prišlo do sestanka med Rooseveltom in Churchillom v Casablanci. Schmidt trdi, da je prevajalec na zunanjem ministrstvu Reicha napravil napako in zamenjal Casablanco za «Belo hišo«. Tako niso nacisti niti za trenutek pomislili, da bi prišlo do sestanka v Maroku in niso pod-vzeli nobenega ukrepa, da bi bombardirali Casablanco.
KINO
V TBSIe
Russetti. 16.30: »Vandegjjf niki» J, Marals, M. Leoe® ^
Excelsior. 16.00: «NaS,ern.
Rio« G. Povvell. A.
Fenice, 16.30:	»Ana	Kar
Greta Garbo, Fr. Mar«. Filodrammatico. 16;™: «"• p'y,v
ski nabija« E. Flynfl> » • more.
Arcobaleno. 15.00: *Vfa teklosti«, J. M. D00?”*,;
Astra Rojan.
kan«, j! Hane, J- ViMffi labant;
stolovc banks.
Alabarda 16.00: »Belk stolovci«, P. Go (Maro,
MIAMI, 2. — Tropičnd vihar, s posameznimi sunki s hitrostjo 60 milj, !je uničil na tisoče oralov: zelenjave in povzročil ško-
velika luknja na desnem boku ,do preko milijona dolarjev, torpedovke in eden izmed mo- Domnevajo, da so bile tri oseb« tor jev se je ustavil.	|	mrtve.
V ALEKSANDRIJI NA MEDITERANSKIH IGRAH
zopet Ottenheimer in Gl Mabrouk
BEOGRAD. 2. — Jutri odpotuje v Aleksandrijo jugoslovanska lahkoatletska reprezentanca, v kateri bo nastopilo sedemnajst tekmovalcev. Ottenheimer bo imel priliko, da se re-vanžira El Mabrouku; mogoče mu bo tokrat uspelo. Segedin, Mihalič. Sabolovič in še nekateri drugi gredo v tujino z lepimi upanji na uspeh.
RIM, 2. — Danes zjutraj je odpotoval v Aleksandrijo na mediteranske igre del italijanskih tekmovalcev in spremljevalcev. V prihodnjih dneh so na vrsti še trije transporti.
Tudi lahkoatlet
enkrat slaven
RIO DE JANEIRO, 2. — Ade. mar Ferreira De Silva, ki je Včeraj postavil nov svetovni rekord v troskoku z rezultatom 16,01, je namah postal eden najpopularnejših športnikov Brazi. lije. Pravijo, da dela konkurenco celo nogometašem.
triintridesetih vozačev jih bo jutri starta 1 o le še štiriindvajset.
MILAN, 2. — Nekaj važnejših rezultatov italijanskega teniškega prvenstva. Moški posamezno: Gardini - Clerici 6-1, 8-1, 4-6. 6-4; M. del Bello - Gori 6-3, 6-4, 6-1; Sada „ Caccia 6-1. 7-5, 6-2.
Openski vratar Purič v akciji pred! svojim golom.
ZA PETNAJST DM SO PRENESLI
■natrli med Louisom in Marzianom
NEW YORK, 2. — Boks se je uklonil pred baseballom. Match med Joem Louisom in Rockyem Marzianom, ki bi moral biti 11. oktobra v Polo Grounds, je bil prenesen v Madison Square Garden na 26. oktobra. V Polu bo enajstega verjetno tekma svetovne lige y baseballu.
Fanti uspešen v Španiji j Nepremagljiv Marziano
BURGOS, 2. — V drugi etapi kolesarske dirke po Kastiliji je na progi Madrid - Burgos (242 km) zmagal Spanec Gelabert s časom 7 ur, 15 minut in 20 sekund. Tri minute za zmagovalcem je prišel na cilj s skupino tudi Fanti, udeleženec lanskoletne dirke «P.o Hrvatski in Sloveniji«. V generalnem plgsmanu je na šestem mestu.
v tretji etapi <fe na progi Burgos-Valadolid(132km) zmagal Spanec Miguel Roblet. Od
bivši prvak bosta podpisala pogodbo v sredo v International Boxing Club. Louis je kljub svojim 37 letom favorit s 6„5:5 nad 27-letnim Marzianom, ki je zmagal v zadnjem času sedemintrideset krat po vrsti. Organizator Jim Norris pravi, da bosta nasprotnika boksala na deset rund in z istimi pogoji, kot če bi nastopila v Polo Ground-
su. Prodanih je bilo že mnogo vstopnic, preden, je bilo treba spremeniti datum in kraj. Sedaj so začeli s razpečevanjem novih listkov.
Moda švedskih nogometašev
v stalnem opadanju
Društvo Legnano krivi oba Šveda za poraze
Nekdaj so bili v nogometnih moštvih italijanske lige A južni Amerikanci nadvse V modi. Ekipa brez njih je imela na svojih tekmah prav gotovo manj občintva. kot bi zaslužila.
Cez nekaj časa se je čar okoli njih razblinil, vedno pogosteje so igrali med rezervami, nove zvezde pa niso našle več poti v Italijo.
Po drugi svetovni vojni so se začeli naši sosedi kar najtopleje zanimati za Švede. Nordhal, Gren in Liedholm so zadostovali, da se je razširilo mnenje, da igrajo Svedj dober, celo- zelo dober nogomet. Stvar pravzaprav niti ni daleč od resnice.
Seveda pa imajo igralci velikih kvalitet tudi na severu svoje omejeno število Najboljši so se že vsi porazselili po Evropi, vendar klubi še nadalje pošiljajo na Švedsko svoje me-nažerje in opazovalce, ki so postali, po izjavah domačinov, zgaga št. 1 za državo.
Novopečeni ligaj Legnano si je tako omislil znanega reprezentanta Palmerja in Filippini-ja (po rodu Italijan). Posebno prvi igra dobro; sam pa žal še ne naredi moštva. Funkcionarji
Na nedeljski tekmi po Krasu vozijo kolesarji skozi Opčine.
se zato pritožujejo in. jima groze, da bosta^ odslej nastopala le še za rezerve.
Na Švedskem se čudijo neuspehu svojega asa in so zato pooblastili italijanskega dopisnika, da poišče oba igralca in se pozanima kako in kaj.
Palmer je dejal popoldnev-niku «Expressen» iz Stockholma: «Funkcionarjj so obdolžili mene in Filippinija, da sva kriva za štiri zaporedne poraze, vendar nam še ničesar niso rekli o naši preselitvi med rezerve«.
Palmer je tudi dejal, da mu je žal bolj kot komurkoli drugemu zg razočaranja, kj jih je moštvo zadalo navijačem; pristavil pa je, da je glavni razlog neuspehom »nerazumljiva in pogrešena taktika, ki so jo ukazali funkcionarji«.
«V prvih štirih tekmah prvenstva — je dejal Palmer — so nam naročili, naj igramo s štirimi napadaloi in četvori-co v drugi liniji, s čemer seveda nismo mogli delati prelepega vtisa. Pred začetkom prvenstva smo odigrali lepo tekmo proti Comu (1-1). Tedaj smo bili naravni, brez specialnih taktičnih variant za zeleno mizo; edino tako smo lahko uspeli. Sedaj pa moramo igrati defenzivne tekme, da ne izgubimo. vsaj pravijo tako...«.
Skratka še e« tujec, s katerim množice niso zadovoljne. In to povrhu še Sved. Kmalu bodo iz mode.
* * *
Moto -klub Jadran iz Opčin sporoča vsem prijavljencem za izlet v Ljubljano, naj se zberejo v četrtek 4. t. m. ob 20. url na sedežu.
Za izlet v Postojno, Bistrico in Skocijan, ki bo v nedeljo 14.
h	?as za vpisovanje le še
do četrtka, interesenti naj se javijo na sedežu od 19. do 21. ure.
Armonia. 15.30: «Noč V ci» Bratje Mara.
Azzurro. 16.00: »Mali U. Ferrari, E.
Belvederc. 16.00: Zgrešen VV. Povell, S. W,nte«. j, p Garibaldi. 15.00: »Kako _ gfjtjle oiia najina ljubezen«,
D. Daiiy.	.-ndiii	p;
Ideale. 16.00: »60 l;ubez<£X*|«.
sem», W, Holdem,	p^tas*
Im pero. 15.00: »Jaz sem VGj* Italia. 15.3C: »Nočem te B. Stanwyck, J. Eun°- ^je Kino ob morju, 1^00-^ fuo).
na zemlja« (Ma>džarss *>| f. Marconi. 16.00: «Siavm w Blyth, S. Tufts.	% Ik
Massimo. 16.00: «Pepeira»
Moderno. 16.00: «Privi« P1*4
nSžss'*®1"
E. Flynn, J. Sulliva"*, upijeO* Odeon. 15.30: «Zgodba jj* plzenske«, D. Del R*®’ praske«,
Radio. 16.00:	»Nevidne	v
H. Bogart, G. R"1’ 7rniicavwr*1 Viale. 16.00: ((Kraljica zm S. Brady.	.	„	r.ojJ	^
Savona. 15.30: «Ta bo vesta«, C. Colbert, «■ L V Vittoria. 16.00: »Sirena«.
hac, M. Vaseva. -. Vittorio Veneto. I5,;”' vrtnica« Tvron Power.
RADIO
J ugosi,ovas?A TB8
COSE	i95|
SREDA, 3. oktobra ^ j
Poročila ob 7.00,
g.
'i JVW*jgf 7.30. 13.45 igra mali
6.45 Jutranja gia^daf^
23.05.  .................  -
nja glasba in radijski
dia Ljubljane. 14.00 2a ^Som-nekaj 14.30 Od včeraj 14.35 Koncert pian;itLu Demšarja. 18.00 Zme™i „ tf 18.15 Slovenski skladat«! sedi in glasbi. 19-00 U operet, 21.00 Literarna P. Cehov: Doktor Astro ^ v . ska priredba dram« gatrfZ nja«. 21.30 Poje trža^ zbor p. v, Ubalda vra ^ Glasbeni Pele -ba za lahko noč do
S 1, O V E S * j jj Vf 5.00 Jutranji pozdrav, ^odseli zvoki. 5.50 Jutraoia^e ba. 6.15 Slovenske "fori umetne pesmi. 12.00 !'a rj»^. teufla, Linckeja.	gl«,
Straussa. 12.40 Zabav«3 ^ V 13.20 Napevi iz fiimojt jVstv^ Jakobfna Zupančič: e pr nasveti. 14.10 OrMfS« Ljubljana. 14.40 Lahka glasba. 15.10 Zabavo V 17.30 Šolska ura.
skladbe za harmoniko odajK 18.25 Decentralizacija? rtiči uprave in novi gosprf 3) ji* pi. 18.40 Poje siovenf
ni kvintet. 19.15 I*ra m, '"'m. orkester. 19.40 Doc. le1?,««!-
Avčin: O pomenu P.r^jljti VIa. 1 jen ja. 20.00 Ce žel'« gj 21.00 Josip Jurčič; u ^
22.30 Chopinovi vale«' ltSI« ke. 23.00 Igrajo in F0-1 sambli in solisti.
I KH f **’ dojf 7.30 Jutranja *laLj’ iZ/f-m«-
11.30 Za vsakega nek«/- rzfPk.
. neka!-
dobna Anglija. 12-10.	~bU^*
vih glasbenih del. ecnl{a >■ ' Mala suita, 13.00 SriKaaf#
13.30 Gershvvin: Af czZ zaf£ k Parizu. 13.46 Razne JJ^ 01"^
17.30 Plesna glasba.koncef merike. 18.15 Grieg-
klavir in orkester v gjra' ,()■
Slavni violinisti. l9„nerna J, P’ vedež. 19.15 Pestra op
20.00 Evropski konce-^ % a
in vzgoja. 20.45 La«W»V
21.00 Koncert vokalne« j
v0a
Veseli bratci. 21.20	^
cina, baletna suita. *• vioi Jr glasba. 22.00 Kon «2 2° Si 'S
Stefana Nedelčeva-
je in rapsodije- 22- ( C° pš čer. 23.00 Gemim»" ^35 grosso št. 2. v g n1 ^ nočna glasba a° *	•«*
'i'KfiU & 11.30 Orkester rihnč sov. 12.00 Trio Aleg Ijefli vi svet. 12.30 PrHJu revll;
filmov in 30 GVj. Odlomki iz oper. zZ or jjJ Orptus Chor. 18.39 n(jonS- ,j)|4 18.50 Poje Flo piesn3 s -
Lahka glasba.
23.30
M..
•Tolin
Hers©y
BIROSINA
PREVEDEL: VLADIMIR BREZOVNIK
Kmalu popoldne se je ogenj razširil tja do gozdov v parku. Pastor je, ko se je s svojim čolnom vračal, takoj opazil, da se je nekaj zgodilo — ljudje so tiščali k reki. Ko je pristal, je odšel poizvedovat. Opazil je ogenj. Z močnim glasom Je pozval vse mlade, laže poškodovane moške, naj mu sledijo. Oče Klein-sorge je preselili očeta Schifferja in Lasalla k reki. Poprosil je ljudi, naj ju v primeru nevarnosti prepeljejo na drugo stran. Sam se je pridružil Tanimotovim prostovoljcem. Ta Je poslal nekaj ljudi po vedra in posode. Drugim je naročil, naj z oblekami mlatijo goreče grmovje. Ko so prinesli posode, je postrojil vrsto od ognja do nbnlka v skalnatem vrtu. Vedra z vodo so romala k ognju in prazna k ribniku. Dobri dve uri so se tako borili z ognjem. Naposled so ga pogasili. Medtem ko so ljudje gasili, je prestrašeno ljudstvo čedalje bolj tiščalo k reki. Nazadnje je začela množica reveže, ki so bili na samem bregu, porivati v vodo. Tudi gospa Natsumoto iz metodistične šole in njena hčerka sta bili med tistimi, ki so jih pahnili v vodo. Obe sta utonili.
Ko so pogasili ogenj, se Je oče Kleinsorge vrnil k reki. Oče Schiffer Je še vedno krvavel. Bil je strašno bled. Nekaj Japon-cev je stalo okoli njega in zijalo vanj. Oče Schiffer je s trud-
nim smehljajem šepetal: «Tako me gledajo, kakor da sem že mrtev!« «Le počasi — še dolgo ne!« je odgovoril oče Kleinsorge. Prinesel je omot z opremo za prvo pomoč. Dobil ga je od doktorja Pujiija. Med ljudmi je zagledal doktorja Kando. Poprosil ga je, naj obveže hudo rano očeta Schifferja. Doktor Kanda Je našel ženo in hčerko mrtvi pod razvalinami svoje bolnišnice. Zdaj je sedel na tleh in si zakrival obraz z obema rokama. »Nisem za nobeno rabo«, je odgovoril. Oče Kleinsorge je navezal še več obvez okoli glave očeta Schifferja. Položil ga je na strmec tako, da je imel glavo privzdignjeno. Kmalu je začela krvavitev pojemati.
Medtem so v zraku zabrnela letala. Nekdo v bližini Naka-murine rodbine je zakričal: »To so Grummani (vrsta letal), ki so prileteli, da nas pobijejo!« Pek NakaMma je vstal in zapovedal: »Odložite takoj vse, kar imate belega na sebi!« Gospa Nakamura je slekla otrokom jopice in jih posadila pod odprt dežnik. Mnogo ljudi — tudi hudo ranjenih — je zlezlo pod grmovje. Tam so ostali, dokler ni zamrlo brnenje letal. Najbrž so bila izvidnlška ali pa vremenska letala.
Začelo je deževati. Otroci gospe Nakamure so ostali pod dežnikom. Dežne kaplje so bile izredno debele. Nekdo je zakričal: «Američanl škropijo gazolin na nas. Hočejo nas zažgati.« Ta poplah je povzročila bajka, ki je že ves dan krožila po parku. Po tej teoriji je eno samo letalo z gazolinom poškropilo celo mesto. Na neznan način je tolsto letalo, pozneje, ko se je zabliskalo, zažgalo gazolin. Zato je toliko Hirošime zgorelo. Kaplje pa so bile očitno vodene. Med dežjem je pihal čedalje močnejši veter. Hipoma se je veter morebiti zaradi stru.ianja strašne vročine, ki je nastala v gorečem mestu — sprevrgel v vihar, ki je drvel skozi nasade. Podiral je visoka drevesa; nižja Je izpulil,
dvignil in odnesel s seboj. Se više v zraku je nosil in v divjem plesu premetaval ostanke stanovanj: pločevinaste strehe, časnike, vrata, kose rogoznic. Oče Kleinsorge je z delom obleke pokril očetu Schifferju oči. Oslabel, kakor je bil, bi si bil lahko mislil, da se mu je zmešalo. Vihar je zagrabil gospodinjo misijonske hiše, gospo Mura to, ki je sedela blizu reke in jo treščil ob .skalo. Ko je prilezla nazaj, je krvavela na obeh golih nogah. Zračni vrttnec,se je zagnal nad reko, potegnil iz nje visok vodni steber in se naposled umiril.
Gospod Tanimoto je po viharju zopet začel prevažati ranjence. Oče Kleinsorge pa je naročil teologu, naj odvesla čez reko in odide v Nagatsuko. Tam je bil, tri milje od mestnega središča, jezuitski noviciat. Poprosi naj duhovnike, da bi prišli na pomoč očetoma Schifferju in Lasallu. Teolog je s pastorjem stopil v čoln in se odpeljal z njim. Oče Kleinsorge je vprašal gospo Nakamuro, če želi oditi z duhovniki v Nagatsuko. Odgovorila je, da najbrž ne bo mogla, ker ima nekaj prtljage tu bolne otroke, ki zda.1 pa zdaj še bljuvajo. Nato je pripomnil, da bi se mogli očetje iz noviciata drugi dan vrniti in jo z vozič-kom odpeljati.
Ko je pastor Tanimoto proti večeru stopil na suho — mnogo ljudi je bilo odvisnih od njegove odločnosti in pobude — je slišal, da prosijo ranjenci hrane. Posvetoval se je z očetom Kleinsorgejem. Sklenila sta vmiti se v mesto, kjer je bilo v zakloniščih društva sosedov in misijonske hiše nekaj riža. Oče Cieslik in še trije drugi so se jima pridružili. Najprej se med razvalinami niso znašli. Prenaglo se je vse spremenilo. V nekaj urah se je živahno mesto z dve sto petinštirideset tisoč prebivalci spremenilo v opuščene razvaline. Zaradi vročine je bil asfalt po ulicah tako mehek in vroč, da so težko hodili po njem. Srečali so samo enega človeka, neko zensko, ki je, ko jih je
 .....................................................             H
<■>
,	-n- -	“ ov- ‘»uuuvio 10di oa aruzoe.	-
Je silno potrlo, ko je videl, da je hiša izravnana z 2 . fL poti proti zaklonišču Je na vrtu videl, da visi na tr .<«
n”~l*..,-r.iknlJa: ?M°i mož leži pod tistim Pepe^in/>
z
a tr**
 i uZitg
sta bila zelo lačna, sta je precejšen kos'pojedla. sta privlekla več vreč riža. Tudi pečene tlkve sta vzelav Nakopala sta nekaj krompirja, ki se je od vročine #\ lepo spekel. Nato sta se vrnila. Med potjo se jiina Jf.j W \t pastor Tanimoto. Moški, ki je bil z njim, je imel ne
frl“iSijonuse je Tanimoto ločil 0d družbe. Očeta
trti fp;
tlkva. Z očetom Ciesllkom sta Jo okusila? bila Je užit?^a
ske posode. V parku je določil nekaj laže ranjen® (1 svojega sosedstva za kuharice. Oče Kleinsorge je P° ,.c Nakamurl nekaj tikev. Okusili in jedli so jih; if0,, Jt ni prenesel. Riža je bilo dovolj približno za sto ljU .v’aJsetLf V mraku je pastor srečal svojo najbližjo sosedo,	J
gospo Kamai. Čepela je na tleh s trupelcem svoje R
naročju. Za gotovo je bilo dete že ves dan mrtvo. ■ je vstala in rekla: «Prosim, poiščite mojega	P^j v
Tanimoto je vedel, da je bil njen mož prej Ea ,,fli d® jjfT
k Vojakom. Z žpno sf.a io vep ncrvOrfna teT*fltK0L'8	^
vojakom. Z ženo sta jo vse popoldne kratko udarec laže prenesla. Kamai se
uupuiuiie	jtafJ,3	,
-	Je javil pri glavnem	j
j inske vojske v Cugoku — blizu stare trdnjave	lep&t /
kjer je bilo zbranih okoli štiri tisoč mož. Pastor je ^ Dc sge* po ranjenih vojakih, ki jih je podnevi videl, “ ftUdo letalo, ki je prihrumelo nad Hlrošimo, te voja^ni ga dovalo. Prepričan Je bil, da bi njenega moža, bet -fti ne mogel najti. Da bi jo potolažil Je rekel: *^oS.|Sri:po je «0, našli ga boste,« je odgovorila. »Tako P1 najino dete. Srčno želim, da bi ga zopet videl.«	^
tBatoti**
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI »t. 8, III. nad. — Telefon «ev. 93-808 ln 94-838. - Postni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA It 20 — Telefonska It. 73-38. OGLASI: od 8.30 • 12 In od 15 -18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vlšine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — PodruZ.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-li., Tel. 11-32. Koper, Ul, Battlstl 30ia-I Tel. 70
ejno l3° tl*"'
NAROČNINA: Cona A: meseCna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: izvod 6, n,**jKega -jf-o/v3(n 1 «-(,0*1 r»K..n „	ZV(J.	Za]o4niStvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega <r'o7'm - -
Poštni tekoči račun za STO Ljubljana Tvrševa 34
tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega t|ska