ar očalna listu: — Ceio leto . . K10-— Pol leta 5*— Četrt teta . . „ 2 50 Mesečno. . . „ 1*— Zumai Avstrije :---- Celo leto . . „ 15*— Posamezne številke — to vinarjev. -1 Koroška «lica. 5. — Telefon St. 113. I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. | vg^reddan>odTi.-?2.^rdoflP0oviZŠ 70 kilometrov pred Bukarešto. Mackensenoya donavska armada na vee mestih prekoračila Donavo. — Obe armadi sta se ob Aiuti združili. — Naši pred Aleksandrijo. — Rumunska armada pri Oršovi zajeta? — Naši zavzeli Rimnik-Yalcea. — Na ^ostalih bojiščih nič posebnega, — Tenizelos napovedal Bolgariji vojsko. Hajnovejše avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 26. novembra. Uradno se razglaša: Vzhodno bojišče. Amadn» Skupina generalanteldmaršaila! pleni. Mackensen a: Donavska, armada je prikorakala do kraja Alexandria. Prekoračenja bregov reke Donave, ki je bilo v-sled nastale povodnji posebno oteižkočeno, se je naša podonavska f lotil j a pod poveljstvom linijskega kapitalna Liuoič in avstro-o grških pionirskih oddelkov udeležila v odlični meri. Pri kraju U m l net severno od S i s t o v a so sestrelili naši zrakoplovci sovražno telalo. Armadna Skupina generalnega polkovnika nadvojvode J o že ! a: Nemška kav aferi j a pod poveljstvom gener. poročnika, grofa Selimo t tow je vzhodno od spodnjega toka reke A 1 u t e porazila sovražno kavaJerijsko divizijo. V dolini reke Akute smo zasedli R i m n i k -V alce a: dalje proti vzhodu, kjer je bil sovražni odpor še hud, se naše čete približujejo kraju C u r -tea de s Arges. Nov napad ruskih stotnij na ozemlju južn, je dne 23. novembra zasedla mesti Oršovo in Tura-Severi n ob Donavi. Zavzetje Turn-Severina je velike važnosti, ker leži to mesto na važnem donavskem ovinku v bližini ogrs-KO-srbske-bolgarske meje. Mesto, ki šteje približno 20.000 prebivalcev, ima važno pristanišče. Odslej m lahko naše čete v Vlahiji preskrbujejo'po Donavi. Maekensenova armada prekoračila Donavo. Iz Berolina se dne 24, novembra brzojavlja: Cete armadne skupine maršala pl. Maokensene so na več mestih prekoračile Donavo. Donava od Oršove do Crne vode prosta. Višji dvorjaniki cesarja Karola, Lesar Karol je imenoval kneza Montenuovo za svojeea višjega komornika. Za njegovega namestni-k';i pa je imenovan bivši zunanji minister grof B ertatela, Knez Montenuovo je bil tudi višji dvorni komornik rajnega cesarja. Cesar imenoval svojega vzgojitelja za tajnega svetnika. Cesar Karol I. je imenoval svojega vzgojitelja grofa Wallis za tajnega svetnika. Spomenik za cesarja na Dunaju. V dunajskih visokih krogih snujejo načrt, postaviti spomenik rajnemu cesarju in sicer se bo nahajal spomenik na prostoru v sredini parkai, ki obdaja dunajsko votivno cerkev. Spomenik bodo začeli graditi v zelo kraitkem času. Spomenik za kralja v Budimpešti. V ogrski državni zbornici bo stavljen zakonski predlog, da se postavi rajnemu ogrskemu kralju spomenik na prostoru pred gričem, na katerem se vrši del kronanja ogrskih kraljev. Zakonska predloga bo bržčas enoglasno sprejeta. Cesarjev prvi in zadnji podpis. Cesar se je zadnjikrat podpisal s polnim imenom na diplomo, ki se je izročila bivšemu hrvatskomu banu Čuvaju ob priliki, ko je bil povzdignjen v baronski stan. Slučaj je, da se je cesar pri svojem nastopu podpisal najprvo na pismo, s katerim je Ml nek baron Adolf Čuvaj imenovan za oddelnega na-čelnika v takratnem hrvatskem ministrstvu v Buda-pešti. Najstarejši evropski vladarji Cesar Franc Jožef je bil kakor znano najstarejši evropski vladar. Na njegovo mesto stopi sedaj vladajoči knez Janez II. lichtensteinski, ki je bil rojen dne 5. oktobra 1840. Temu stoji glede starosti najbližje Črnogorski kralj Nikita, rojen dne 25. septembra 1841. Na tretjem mestu stoji srbski kralj Peter, ki je rojen dne 29. junija 1844. Kot Četrti najstarejši evropski vladar se navaja turški sultan Mohamed, rojen dne 3. novembra 1844. Cesarji Karoli. V zgodovini habsburške vladarske hiše najdemo več vladarjev z imenom Karol. Najslavjiejši je bil cesar Karol Veliki, ki je vladal nekdanjo Veljko Avstrijo v letih 1500 do 1558. Nazivali so ga pole*. Karol Velikega tudi Karol V. Ta mogočni cesar je vladal tedaj tudi n ajd nemškim cesarstvom, nad Nizozemsko, Milanom, Neapoljem in Špansko. Reklo se je, da v njegovem cesarstvu nikdar solnce ne zaide, Karol V. je bil slovit vojskovodja in je premafgal veliko sovražnih vojsk. Ko je bil star 56 let, je odložil vse svoje krone in časti in se je odtegnil kot navaden menih posvetnemu šumu in trušču ter se Je nastanil v samostanu sv. Juste na Španskem, S Karolom VI. (očetom cesarice Marije Terezije) je izumrl habsburški vladarski rod. Od tedaj nam vlada cesarska rodbina habsburško-lotarinška. Romunsko Naši so dne 23, novembra zavzeli mesti Oršovo in Turn-Severin ob Donavi. Sovražnim četam, ki stojijo v prostoru severno od črte Oršova—1Turn-So-verin, je odrezan povratek. Naši oddelki, ki so zasedli Crajevo, so že prekoračili spodnji tok reke A-lute. Severno od Campolunga in Sinaje se sovražnik Kičevito upira našemu prodiranju. Armada maršala Maotoensena je v Dobruči na S tem, da so Mackensenove čete prekorači Iß na več mestih Donavo in se je rumunska armada na črti Železna vrata.—RušČuk!—Crnav.oda umaknila od. Donave, je za naše ladje promet po Donavi do Crnevede prost. To j,e za preskrbo naših armad v Dobruči in Vljahiji velikega pomena, ker ni treba vojnega gradiva dovažati več po daljših ovinkih po železnicah in slabih cestah, ampak po kratki vodni poti. Rusko bojišče. Iz ruske fronte nobenih posebnih novic. Veliko pozornost vzbuja odstop ruskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Stiirmerja, ki je Mi nasprotnik brezobzirnega nadaljevanja vojske, Pravijo, da bo po Stürmer j ewem odstopu prišla na. ruskem dvoru .zopet bojna stranica na površje. Nekatera poročila pravijo, da bodo Rusi v bližnjih dneh pričeli z ofenzivo, da tako razbremenijo Rumane Nov vrhovni poveljnik proti Ruumnom in Rusom. Naš cesar je imenoval generalnega polkovnika, nadvojvodo Jožefa za svojega naslednika v vrhovnem poveljstvu na rusko-rumunski fronti. Nadvojvoda Jožef je bil v začetku vojske poveljnik na ruski iu potem tudi na italijanski fronti. ijisce. Na soški fronti je zopet na obeh straneh oživelo artilerijsko delovanje. Skoro gotovo stojimo .sedaj, pred novimi dogodki. Fe j, izdajice! Iz Ženeve v Svici se poroča dne 24. novembra: V Italijo je dospelo kakih 2500 avstrijskih vojnih vjefnikov italijanske narodnosti, M jih je Rusija •> svobodila vojnega vjetništva. „Rešeni“ so korakal v. sklenjenih vrstah po ulicah mesta Milan in so nosili; na čelu zastave mest Trst, Trident, Zader in Dalmacije ter na stotine drugih zastav, Godba je svirala koračnice. Vse vojaške in civilne milanske oblasti so korakale z „odrešenci“, dočim je velika ljudska' množica vriskajoč pozdravljala korakajočo četo. Med „odrešenci“, kateri se bodo sedai na italijanski fronti borili proti svojim prejšnjim tovarišem. se. nahaja tudi 21 častnikov. Macedonsko bojišče. Severno od Bitolja se vrše ljuti napadi Sarrai-love armade na bolgarske postojanke. Napad laških čet na utrjeno bolgarsjko postojanko Tamovo sever-no-zahodno od Bitolja ,dne 24, novembra je bil krvavo odbit. Na ostali fronti topovski ogenj. Cetverospsv-razurn zahteva od Grčije, da mu mora do dne 1. decembra izročiti vso artilerijo, do dne 15. decembra pa vse druge vojaške zaloge orožja in municije. — Venizelosova vlada, v Solunu je napovedala Bolgariji vojsko. Vsled skrajno slabega vremena je ljutost bojev na francoskem bojišču nekoliko ponehala. V noči od 23 na 24, novembra je udrl oddelek nemških torpedi- nih rušilcev v izliv reke Themse, poškodoval razne pristaniške naprave ter obstreljeval v pristanišču lisi (ir ane angleške trgovske ladje. Grčija. Četverozvezm poslaniki zapustili Grčijo. Cetverosporazum je zahteval od Grčije, da izžene iz Aten in sploh iz Grčije poslanike Avstrije, Nemčije, Bolgarije in Turčije. Kakor se sedai poroča listu „Corriere della Sera“ iz Aten, so morali) dne 22. novembra, popoldne zapustiti Atene poslaniki Avstrije, Nemčije. Bolgarije In Turčije.. Vkrcali so se na grški parnik „Myka-li‘\ ki je bil zasidran v pristanišču Pirej., Parnik je odplul v smeri proti Kavali. Na parniku se je nahajajo okrog 30 oseb in sicer ne samo poslaniki in atašeji, ampak tudi profesorji in slušatelji avstrijskega in nemškega arheologičnega zavoda v Atenah, eden nemški žumalist, nekaj žensk in otrok. Prostor pred ladjo so zaprli francoski in grški vojaki. Na ladjin krov ata se podala grški dvorni maršal in minister zunapjih zadev, da izročita odpotujočim poslovilne pozdrave kralja in vlade. Do kakih demonstracij ni prišlo. Francoski in angleški uradniki so skrbno pregledovali listine odpotujočin. Ko sta na parniku zaplapolali avstrijski in nemški zastavi, ju je dal takoj odstraniti francoski častnik, ki se je nahajal na krovu ladje. Dva uradnika grškega zunanjega ministrstva sta spremljala odpotujoče do K avale. Varstvo nemških podanikov, živečih v Grčiji, je prevzela nizozemska, avstro-ogrskih podanikov pa vlajda Združenih držav Severne Amerike. Največji angleški bolniški parnik „Britannia“ se potopil. Dne 21. novembra se je potopil pri grškem otoku Kea (južnonvizhodno od Aten) naj večji angleški parnik „Britannia.“ Parnik je trčil na mino in se v 50 minutah potopil. Na krovu je imel 1100 ranjencev, ki so bili večinoma vsi rešeni; utonilo je baje samo 200 oseb. Potopljeni parnik je bil dolg 300 metrov in širok 30 metrov, je torej bil največ ji angleški parnik, zgrajen še le leta 1915, Angleška vlada sumniči Nemčijo, češ, da je parnik potopil nemški podmorski čoln, a nemška vlada je izdala uradno poročilo, da parnika „Britannia“ ni potopil nemški podmorski čoln. Tripolitanija izgubljena za Italijo. Iz Carigrada se poroča: Italija je z denarjem podkupila tripolitanskega duhovnega poglavarja Ben Chetwi in mu dala na razpolago veliko orožja, da pridobi Tripoliianijo zopet za Italijo, Ben Chetwi je pa z italijanskim orožjem oborožil veliko armado, ž njo napadel Italijane, in jih na raznih krajih užugal. Italijanske izgube znašajo 20.000 mož. Iz cele Tripolitanije so pregnani Italijani, le v petih obrežnih mestih se še držijo. Domači tripolitainski poglavtarji so sedaj upeljali po vsej Tripolitaniji ravno tisto ustavo, kakor je bila 1. 1911, predno je Italija zasedla Tripoliianijo, Tripoli-t ani j a je za Italijane za sedaj izgubljena. Politične vesti. Katoličani v Nemčiji se; pripravljaj« na bodoče delo. V Kolinu se je pred kratkim vršilo zborovanje katoliškega eentruma v Porenju. Poslanec Gisberte je na tem zborovanju med drugim izvajal sledeče : Skrajni čas je, da se stranka katoliškega eentruma pripravlja na velike naloge, ki jih bo prinesla svetovna vojska ob koncu bojevanja. ‘Med vojsko je politično življenje sicer zaostalo, a treba je že sedaj v stranki pripravljati tla za bodoče delo, da bo stranka v vsakem oziru in na vse pripravljena. Pri tem se ni treba bati, da bi se razdrl sedanji „Burgfriede“, kajti pri tem se ne gre za boj z nasprotnimi strankami, ampak za pozitivno delo v lastni stranki Za stranko katoliškega eentruma je najvažnejša naloga, da ohrani svojo moč in silo in da bo z notranjo slogo uveljavila v parlamentih rešitev velikih vprašanj, Radi tega se mora sedaj posebno razviti notranja organizacija strankinih zaupnikov. Pričeti se mora tudi z zborovanji, da se ljudstvo pouči o ciljih, važnosti in nasledkih sedanje vojske ter da se dobro razpoloženje med ljudstvom zopet oživi in vsem pesimističnim naporom stopi odločno na prste. Nadalje se mora ljudstvo s shodi pripraviti na velike naloge, ki jih je treba rešiti. Ne more se tajiti, da je 1 tudi med centrumovimi volilci in sicer; med posamez- I nimi stanovi nastalo tekom vojske več nesporazum- j ljenj. Stranka mora z vsemi močmi delati na to, da ! se ta nesporazumljenja ne razpasejo, ampak da bo | meti kmetskimi in meščanskimi sloji v bodoče vladal l j lep sporazum. Strankino načelo, da se mora s poli-; tiko, ki temelji na pospeševanju in ohranitvi krščanskih kulturnih idealov, doseči bratska sloga med posameznimi stanovi. Ta cilj bo domovini še posebno 1 po vojski posebno potreben — Poročilu poslanca j Gisberisa jie sledil živahen in daljši razgovor. Pov- | darjalo se je posebno, da je treba po vojski p ardete m svobode za katoliške redove. Naglašalo se je tudi načelo, ua je treba na shodin razpravljati o rimskem vprašanju. Sprejela se je resolucija, v kateri sei zahteva ustanovitev pokrajinskih odborov, kateri bi naj imeli v posebni evidenci ugodno rešitev gospodarskih vprašanj za vse stanove, ki so v stranki zastopam. Posebno pa se povdarja v resoluciji potreba podrobnega dela v posameznih strankinih organizacijah. — Kakor se pripravljajo katoličani v Nemčiji na bodočo veliko dobo, tako bi se naj tu,di pripravljali katoliški Slovenci in Hrvati, da nas čas po Vojski ne bo našel nepripravljene. Novi nemški poslanik na Dunaju. Iz Berolina se poroča, da bo poslanik grof Botho Wedel imenovan za cesarskega poslanika za izvanredne zadeve na Dunaju. Sprememba v ruskem ministrskem predsedstvu. Ruski ministrski predsednik in ob enem zunanji minister Stürmer je odstopil. Na njegovo mesto je i-menovan državni tajnik in prometni minister ;Trepov. Stürmer se povrne zopet v dvorno službo. Stürmerja je baje vrgla ruska vojna stranka, ker je bil mož precej naklonjen mirovnemu gibanju in je bil nasprotnik brezobzirnega, nadaljevanja; vojske. Kaka bo odslej smer ruske politike, se še sedaj ne more reči. S carskim ukazom je zasedanje ruske dume in državnega svela prekinjeno do 2. dec. Tedenske novice. Žalno odposlanstvo pri c. kr. namestniku. Zadnjo soboto, dne 25. novembra, sta, poslanec dr. Korošec in deželni odbornik dr, Verstovšek prišla k c. kr, namestniku grofu Claryju v Gradec ter ga kot izvoljena zastopnika Slovencev na Štajerskem prosila, da javi na Najvišjem mestu najgloblje sožalje s 1 o v e n s k e g a p r e b i v a 1 s i v, a n a Štajerskem povodom smrti Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I, Slovenci ne stojijo ob cesarjevem mrtvaškem odru samo žalostniampak tudi hvaležni, ker je bila pod modro vlado pokojnega cesarja dana tudi Slovencem možnost, da so v narodnem, prosvetnem in gospodarskem oziru ukoreninili pogoje za svoj obstanek. Obenem sta slovenska poslanca izrazila cesarskemu namestniku željo, da javi tudi novemu vladarju izraze neomajljive zvesto-b e in u d a n o s t i štajerskih S j' o fv © n -g e v napram Njegovi visoki osebi, cesarski hiši in monarhije. Odkar živijo Slovenci pod močnim žezlom Habsburžanov, so bili vedno zvesto udani Habsburžanom. Taki ostanejo Slovenci tudi v bodoče, C. kr. namestnik grof Clary se je zahvalil za izraženo ho žalje, dobro vedoč, da prihaja iz odkritosrčnih src slovenskega naroda. Z veseljem je sprejel tudi ucla-nostno izjavo, povdarjajoč, da svojo zvestobo .Slovenci izražajo ne samo v besedah, ampak tudi v dejanju na bojiščih in v zaledju. Sožalje katoliš ko - narodnih slovenskih organizacij. Sožalje povodom smrti presvitlega cesarja Franca Jožefa so izrekle in obljubo zvestobe in uda-nosti napram vladarski hiši. Habsburžanov in novemu cesarju Karolu so obnovile na pristojnih mestih katoliško-narodne slovenske organizacije: Slovenska Kmečka Zveza. Slovenska Krščansko-Sociaina Zveza, Katoliško tiskovno društvo, Pododbor Telovadnega društva Orel, Slovenska Straža, Ljudska Posojilnica itd. Slovenska Kmečka Zzeza sklicuje odborovo sejo, v kateri se bo posvetovala o različnih gospodarskih vprašanjih, posebno o novi deželni dokladi na vino in vinski mošt. Nadvojvoda Evgen — maršal. »Pester Lloyd« poroča, da ho uradni naredbeni list te dni priobčd imenovanje nadvojvoda Evgena za leid maršala. f Kanonik Fr. Povše. V Novem Mestu na Dolenjskem je dne 21. novembra umrl 871etni kanonik preč. g. Franc Povše. Svetila blagemu pokojniku večna luč! Odlikovan slovenski vojni kurat. Ogrski Slovenec č. g. Anton Mintsek, vojni kurat, doma iz Sobote, je imenovan za tahovskega maldkurata. Dozdaj je dobil že sledeča odlikovanja: Signum laudis, zlat zaslužni križec s krono in Franc Jožefov vitežki križec. Odlikovani slovenski letalec. Sloviti letalec, ogrski Slovenec Štefan Hozjan, je bil nedavno radi svojih junaških činov odlikovan z zlato hrabrostim kolajno. Hozjan ima že poprej štiri odlikovanja, Slovensko-ogrske novice. „Novim- poročajo: Novi okroglinski sodnik je postao v Monoštri g. div Berta Beno, v Soboti pa g. dr. Grandpierre Eugen. — Dolnjelendavski okraj dobi 280 metrov sladkorja;. Steri de se na karte delio razno. — Podpora se podigne v tistih idrližinali, kje se od Stirali več ljudi more hraniti. Okrajni glavar (iöszolgabiro) sme zato v teh drhžinalr deco od 2 do 8 let staro za podporo spisati. Pri okrajnom glavari se treba glasiti po no-tariušah. — Trgovci ne smejo svojega blaga za zanje odavati, nego samo za peneze. Ce se oblasti naznanijo, do kaiznüvani. Vojaški kurat piše o Slovencih. Gospod vojaški, kurat L. Turšič piše: „Par dni po hudem spopadu s sovražnikom na soški fronti, ko so se naši slovenski fantje in možje zopet vrlo obnesli, mi je rekel stotnik, bataljonski poveljnik: A, prijatelj, s temi fanti, kamor hočeš, v nebesa ali v pekel! Povsod in vedno sem jih hvalil, a nikdar bi ne verjel. ,da so taki, Severno od Lokvice so prekosili sami sebe . . Vojaška cenzura na Češkem odpravljena. Vlada je Odredila, da je na Češkem, izvzemši mesto T Ječi n, popolnoma odpravljena vojaška cenzura. Občine za vojno posojilo. Slovenske občine bodo za to vojno posojilo podpisale precejšnje svote. Bodoča deželna občinska, kreditna banka razpošilja našim občinam ponudbo za posredovanje. Se ugodnejše se dobiva denar pri avstro-ogrski banki in pri vojni posojilnici. Tudi domače posojilnice bodo rafie šle občinam na roko. Vsaki občini je .seveda- na prosto dano, pri katerem zavodu najme denar, slavno je, da podpiše posojilo in stori s tem svojo domoljubno dolžnost. Občinam. Naše posojilnice občinam za podpisovanje vojnega posojila gredo z istimi ugodnostmi na roko, kakor drugi denarni zavodi. Poslužujte se domačih denarnih zavodov in podpisujte vojno posojilo ! 24)vinarski novci iz niklja. Stranke se opozarjam na to, da se sprejemajo 20vinarski novci iz niklja v privatnem prometu v smislu razpisa c, kr. finančnega ministrstva z dne 31. julija 1916, drž. rak. št. 237, le še do 31. decembra t. 1,, radi tena naj se vporajbljajo ti novci za plačila pri držaivaiih blagajnah in uradih, ali naj se zamenjavajo pri, istih, oziroma pn mariborski filijalki avstro-ogrske banke.. Novi kovinasti novci in znamke. Dunajski tisti pišejo, da bodo začeli že te dni kovati nove novce iz zlata, srebra, niklja in železa, na katerih se bo nahajala podoba našega novega cesarja, Istotakn bodo začeli izdajati nove poštne znamke, na katerih se bo nahajala podoba našega novega cesarja Karola I. Davek na vžigalice v Avstriji je nesel od 18. do 30. Septembra t. 1. 764.544 K, v mesecu oktobru pa 2,198,302 K, Finančna uprava ni računala na tako velik vspeh. Važna odločba upravnega sodišča glede podpor. Upravno sodišče na Dunaju je z odločbo štev. 5252-1916 razsodilo, da morajo okrajne preskrbovalne komisije nakazati podporo tudi tedaj, ako je vpoklican e c družino ali svojce podpiral le z neznatnim z« neskom. Neka mati se je namreč pritožila, da ji je cr brana komisija odbila prošnjo za podporo vsled tega, ker ji je sin pošiljal na leto le okrog 100 K podpore. Upravno sodišče stoji na stališča, da se mora dati podpora svojcem tudi tedaj, če so jih vpoklicani podpirali samo s kakim manjšim zneskom. Naj se torej tisti, ki so v tem oziru prizadeti, obrnejo z novo prošnjo na okrajno komisijo in če jim ta prošnjo okl-bi e, se naj pritožijo na upravno sodišče. Na naslov davčnih uradov. Iz mariborskega okraja se nam piše: Za sestavo občinskih proraču- nov morajo davčni uradi vsako jesen poslati občinam izpisek, koliko cesarskega davka se skupno plačuje v celi občini in koliko je tega davka odpisanega. Davčni uradi pa navadno zapišejo samo predpisano davčno svoto, a ne izpolnijo predaja, koliko je davka odpisanega. Vsled te „pozabljivosti“ gg. uradnikov nastanejo za občine velike neprilike, Evo slučaji Neka občina mariborskega okraja plačuje približno 3200 K cesarskega davka. Ko se je lansko leto sestavljal proračun za leto 1916, je občina vprašaja, ali je za zadnja leta kaj davka odpisanega ati ne. Davkarija je odgovorila, da ne. In Mas se je izkazalo, da je bilo že leta 1914 in 1915 odpisanih približno 1000 K za vsako leto. Ker občina leta 1915 pri sestavljanju proračuna in določitvi višine, občinskih doklad ni mogla vpoštevati davčnega odpisa, da bi nastavila višjo doklade, ima leto:? nad, 1000 K primanjkljaja in sicer ne po lastni krivdi, ampak vsled teaa ker jo davkarija ni obvestila o odpisu davkov. 1000 K primanjkljaja za majhno občino je hud udarec, ki se ne more hitro popraviti. Svetujemo občinam- da vejdno zahtevajo od davkarije tudi izkaz, koliko davka je odpisanega, sicer lahko pridejo po tuji krivdi v enak neljub položaj, kakor prej omenjena občina. Gospodarske mcrrice«. Kaj je s prosom? Ker ponekojđ pomotoma zahtevajo mlinarji dovoljenje za phanje prosa, vprašajo nas kmetje, kako jo z zadevo. Poslanci Kmečke Zveze so se zadnjo soboto, dne 25, novembra, oglasili pri c. kr, namestništvu v Gra|dcu i,er izvedeli slede- , če: Cez proso je sicer izrečena zapora, toda ker ga j je malo in se rabi za otroško prehrano na deželi, se ; niti ne odjema niti se vračuna med količino žita, ki j je za osebo na leto določena. Vsled tega ni treba za j phanje imeti nobenih dovoljenj, mlinarji lahko prošt« j pšejo, posestniki prosto vozijo na stope. 'To se je oc. c kr. namestnije javilo tudi vsem okrajnim glavarstvom. Proti nameravani vinski dokladi v višini 9.50 K za hi, blizu 30 K za polovnjak, so se v imenu Slovenske Kmečke Zveze obrnili poslanci dr. Korošec, Piše k in dr. Verstovšek s pritožbami na ministrskega predsednika, finančnega in poljedelskega ministra ter na c, kr. namestnika. Občine, okrajni zastopi in podružnice Kmetijske družbe naj storijo takoj isto, sicer bo prepozno. Mlini ob Muri. Cesarski namestnik grof Clary je na prošnje o o cm Ceršak in Semiča ob Muri odredil, da se sme odslej kmetsko žito iz teb dveh občin dajati v Rupov mlin v Gersdorlu ob Muri v zmletje. Seveda se mora poprej odposlati od občine na glavarstvo običajna karta za mlin. Posestniki so tega uspeha zelo veseli in so hvaležni za to cesarskemu namestniku in našim slovenskim poslancem, ki so posredovali v prid posestnikom. Razdelitev sladkornih kart. Iz Št lija v Slov. gorisah se nam poroča, da je tamošnji urad za razdelitev slaokornih in drugih kart dajal ljudem dne 25. in 26. novembra mnogo manj sladkornih kart. kot je predpisano. Družine, ki imajo prehraniti po 10 oseb so dobile samo po 4-6 kart. Okrajno glavarstvo prosimo pojasnila. Veliko pomanjkanje sladkorja na kmetih. Iz kmetskih krogov se nam poroča, da. vlada na kmetih že cele mesece veliko pomanjkanje sladkorja.. V tem oziru je v mestih vendar nekoliko boljše. V konjiškem okraju so n. pr. večinoma vsi kmetje že celih 6 tednov brez vsake trohice sladkorja. Ako dobi kak trgovec par grud sladkorja, je v par urah vsa zar-ioga razprodana. Nujno potrebno je, da se temu takoj odpomore. Omejitev vporabe kave. Vsled popisovanja zalog kave v Avstriji se je dognalo, da je nastala potreba omejiti vporabo kave ■ Določa se, da se veljavnost kavinib kart, glasečih se do dne 1. decembra 1916, podaljša do dne 20. januarja 1917. Nadalje se določa, da bodo smeli prodajali kavo po kavarnah, gostilnah in hotelih samo do 10. ure predpoldne in ! od 8. do 10 ure zvečer. Ta poslednja odredba bode stopila v veljavo dne 11, decembra. Prošnje za odlog oddaje, kovinastik predmetov. Ministrstvo je odredilo, da se naj prošnje za od- ! log oddaje kovina,stih predmetov pošiljajo samo na c. j kr, okrajno glavarstvo. S pošiljanjem takih prošeni na razna ministrstva se ugodna rešitev prošnje samo zavleče. Pameten nasvet. Kakor znano, doseže osrednja vnovcevalnica za živino na Dunaju, ki po svoji gra-šti podtTužnici vodi tudi na Štajerskem nakup in prodajo živine, lep dobiček, ki se steka V poseben fond. Kulturni svet na Češkem se je sedaj obrnil na polje delsko ministrstvo s prošnjo, da sje naj ta sklad u-porabi za izvanredno pospeševanje živinoreje. Ta nasvet je tem bolj na mestu, ker je gotovo, da bo živinoreja v bodoče, posebno pa po vojski, nujno potrebovala. izdatno pomoči. Dobro bi bilo, da bi se kmetske stanovske organizacije obrnile z enako Zante vg do poljedelskega ministrstva. Utesnitev prevažanja tovornega blaga. Železniško ministrstvo naznanja, da je z ozirom na sedanji resen položaj, ker ima železniške vezove na v ; ■ polago večinoma vojaška uprava, prevažanje n«. - j nega blaga zelo težavno in tudi ni upanja, da bi se to v doglednem času izboljšalo. P leg tega je dala želez liska uprava preostale voz ve na razpo lago tudi za nujne aprovizacijske zahteve in tako pride v poštev za navadni tovorni promet prav malo vozov. V očigled teh razmer se pač tozadevne pritožbe m morejo tako vpoštevati, kakor v normalnih časih, kar naj interesenti vpoštevajo. Žara di preje navedenih razmer se bode prevažanje to vornega blaga še bolj utesnilo. Najvišje cene za deteljno seme. Vlada je določila za deteljno seme najvišje cene. ki se glede kakovosti blaga gibljejo med 275 K do 550 K za me terski stot Promet z deteljnim semenom bo urejeval, kakor smo ze poročali, poseben urad v poljedelskem ministrstvu. Zakaj je železo tako drago? Zveza avstrijskih livarn za železo je vnovič zvišala cene za železo v vseh oblikah za 5 do 15%, Od izbruha vojske dose-daj so cene za železo že štirikrat zvišali. Tako n. pr, znaša sedaj cena za železo v palicah 35 K, do-čim je znašala pred vojsko samo 18 do 20 K. Zakaj je sedlaj železo tako drago, je najbolj razvidno iz rar vuotar priobčenega letnega poročila praških livarn 7/d .železo, ki izkazuje v preteklem poslovnem letu že Isdsjatelj in zsio&nlk: Konecrdj „Straia." blizu 11,000.000 K čistega dobička, tako, 'da bo razdeljevala 42% dividend. Vse drugače je pa pri kmeti istvu. Kmet dobi za meterski stot krompirja 9 K, nakupovainice ga pa prodajajo po 16 K za meterski stot, torej 7 K dobička brez velikega truda in stroškov. Nehote se vsili vprašanje, ali ni nobenega sredstva, da se odpravijo taki vnebovpijoči nedostatki? Ako so skoro za vse kmetske pridelke nastavljene že najvišje cene, naj bi bile določeno tudi za železo —{■ brez katerega si kmetijstva ne moremo nikakor predstavljati. Ražae me* vie©« Rodila se In nutria isti dan kot cesai1. V Piranu v Istri je umrla dne 21. novembra nekaj ur po smrti našega cesarja Franca Jožefa I. meščanka Helena Rastelli, ki je bila rojena, kakor naš umrl presvitb cesar, dne 18. avgusta leta 1830, Redek slučaj.! 52 let v enem polku. Pred 52 leti je vstopil kot prostak v jmšpolk št, 80 Peter Corn, sedaj narednik v imenovanem pešpolku- Peter Corn, ki je sedaj 70 let star in še vedno opravlja vojaško službo, je služil skozi celih 52 let vedno v enem in istem polku. Dunaj že tri tedne brez svinjskega mesa. Na dunajski svinjski sejm že cele tri tedne niso spravili skoro nobenih klavnih svinj iz Ogrskega, tako da je Dunaj že tri tedne brez svinjskega mesa. Z vozom in konji vred padel v Donavo. Na Dunaju je SOletni voznik Ignacij Frick vozil sneg v Dunajšico. Voznik pa je ravnal tako nerodno, da je voz s konji vred zdrknil v vodotok. Tudi Frick je padel v vodo. Nek sluga ga je rešil iz neprostovoljnega kopališča, Požarna bramba je po dolgem trudu izvlekla utopljene konje in voz na suho. Konji so bili vredni do 3000 K. Nemke in ruski vojni vjetniki. Listi pogosto poročajo o nedovoljenem preprijaznem občevanju raznih Nemk z ruskimi vojnimi vjetniki V Muravi na Gornjem «Štajerskem je bila te dni obsojena Pavlina Pirker iz Turraba radi nedovoljenega občevanja z ruskimi vojnimi vjetniki od politične oblasti na. 80 K denarne globe, oziroma na osem dni zapora. Železni čar-tat. Dunajski želez:ni<čar-l$juč.av n i -čar Hugo Zirckelbach je bil od dunajskega sodišča obsojen na šest let težke ječe, ker je na železnici o-kradel razne potnike. Dne 25. junija t. 1. je vkradei baronici Ajxthelm potni kovček, v katerem 'e bilo v-rednosti za 3000 K. Kako v Gradcu kradejo. V pondeljek, dne 20 ■ novembra, ob 8. uri zvečer, sta v Gradcu na obljudeni ulici dva nejdorastla graška fantalina nenadoma napadla soprogo nekega dvornega svetnika in ji s silo iztrgala ročno torbico, v kateri je bilo več dragocenosti. Gradčani tožijo, da radi mladoletnih potepuhov človek na ulici ni več varen. Pasivna rezistenca — lovskin gonjačev. V graški okolici lovski gonjači niso več zadovoljni z dosedanjo višino dnevne plače. Pričeli so štrajkati, a zopet drugi pa izvršujejo pasivno rezistenco. Zaradi tega je v nedeljo, dne 19. t, m. v graški okolici izostalo več „glavnih“ lovov. Gonjači zahtevajo T đo 2 K višje plače. 260krat kaznovan. Pred kazenskim sodiščem v Marijinih Varih na Češkem se je te dni zaradi goljufije zagovarjal 64letni natakar Müller, doma iz Gornjega Avstrijskega. Sodišče je 'dognalo, da, je bil ta Müller dosedaj že 260krat sodnijsko kaznovan. Sedai mu je pa sodišče (.prisodilo 261. kazen v izmeri treh mesecev. Öoplsi, Maribor. Okrajno glavarstvo je odredilo, da dobijo trgovci na deželi toliko sladkorja, da bo isti zadostoval za najnujnejše potrebe prebivalstva. Dosedaj je večinoma ves? sladkor, ki je bil namenjen za okoliš marib okrajnega glavarstva, bil poslan le mariborskim trgovcem, ki pa so ga dali trgovcem na kmetih le zelo borne množino. Tako je b;Io ljudstvo v oddaljenih občinah mariborskega glavarstva skoro popolnoma brez sladkorja«. Vodju prehranjevalnega urada mariborskega, okraju ega. glavarstva g. komisarju dr. Lajnšiču pa se je posrečilo, dobiti tudi za kmetsko prebivalstvo več vagonov sladkorja., ki se je že nakazal posameznim trgovcem. Da pa bo za vsako občino dovolj sladkorja,, se je tokrat od sladkornih kart odrezalo dva dela., tako da se bo sedaj za eno sladkorno karto dobilo samo % kg sladkorja. Trgovci morajo sladkor pravično razdeljevati.. Ojdsejdaj bodo posamezni trgovci dob ib le toliko sladkorja, kolikor bodo prinesli sladkornih kart. Opozarja se. da so karte, izdane za mesec november, odslej neveljavne in se sme sladkor oddajati samo na karte, ki so se izdale dne 26. novembra in veljajo do dne 23. decembra. Se enkrat pa opozarjamo, da morajo šolska vodstva dati vsaki družini toliko sladkornih kart. kolikor oseb je pri hiši. Maribor. V petek, dne 24. novembra, je umrla gospa Ida Hausmatninger, rojena FabSankovič,, soproga tukajšnjega vintoržca, stara 61 let, Maribor. Tedenski izkaz za nalezljive bolezni izkazuje 5 slučajev Škrlatice, 8 slučajev da vice in 2 slučaja tifusa med nevojaškim prebivalstvom^ma-riborskegà mesta. - Tukajšrii. trgovci m dobili dva vagona sladkorja, ki se je med nje porazdelil. Slad- kor bodo prodajali trgovci samo proti novim sladkornim kartam. Na osebo bo prišlo Va kilograma sladkorja na karto. Spodnja Sv. Kungota. V petek, dnu 24. novembra, ponoči je umrla 841etna Ana Temerl, bivša posestnica na Gradiški. Bolehala je več let. Pogreb sp je vršil v nedeljo, dne 26. novembra. Rajna je bila mati vrlega našega somišljenika F. Temerla. Naj v miru počiva! Gradec. Dne 20. novembra t,1 1. je umri pri u-smilienili bratih v Gradcu č, brat Franò. Sal., Hohn v 45. letu svoje starosti. Kot vodja bolnice je bist sila priljubljen vsled svoje prikupljive uljudnosti in postrežljivosti. Sušica je krepkemu možu pretrgala nit življenja. Pogreb je bil dne 22, novembra popoldne ob štirih zelo veličasten.. Vodil ga je ob asistenci «veterih duhovnikov vlč. o. Alfonz na štoinlel-dsko pokopališče, Razven skoraj polnoštevilno se udeležujočih čč. gg. sobratov je istega spremljalo še veliko število raznih drugih redovnikov, kakor: čč. op, minoritov, frančiškanov, dominikancev, servi tov, iu lazaristov. V cerkvi izmed raznih odličnih sožahii-kov smo opazili tudi premil, g. prelata, c. in .kr. vojnega superiorja Antona Jaklič ter mnogo svetnih duhovnikov, Požrtvovalni usmiljeni brat Frančišek -počivaj v miru! —p. Rlhtarovci pri, Gornji Radgoni. Pri posestniku Antonu Kosi, ki se nahaja pri vojakih, je izbruhnil požar, ki je uničil gospodarsko poslopje s svinjaki in vsemi spravljenimi pridelki vred. Hišo so sosedje rešili. Tudi hiša soseda Franca Pelci je bila v veliki nevarnosti, Skoda znaša 2400 K, zavarovalna svota pa samo 840 K„ Ljutomer. Dne 25. t rn. je umrl v starosti 49 let tukajš «ji trgovec Maksimilijan Hönigmann. Središče. „Narod, ki ne zna ceniti svojih velikih mož, velikih mož vreden ni.“ Ta ostra obsodba nekega slovenskega rodoljuba pač ne more zadeti nar šo mladino. Se predno so časniki opozorili, so se že naša dekleta spomnila, da. jdne 24, listopada preteče 10 let, kar je zatisnil svoje trudne oči narodni ljubljenec Simon Gregorčič. Vsa čast tako dobro misleči mladini ! Proslavili snuj dne 19. listopada to desetletnico tako-le: Ob lepi, prav okusno okrašeni sliki Simona Gregorčič so zapela dekleta: „Eno devo le bom ljubil“ tako v srce segajoče, da se je zdelo, da slišimo Gregorčiča,, tega domoljuba samega. Predočili smo si v prvem govoru nemirno življenje pesnikovo, v drugem prav lepem pa je nam Marija Crček s svojo živo besedo pokazala pesnika, v njegovih pesmih. V duhu smo spremljali« pesnika tja v rojstni mu j kraj, na pokopališče Sv. Lovrenca, kjer počivajo se-j daj njegovi telesni ostanki. Deklamirala se je pesen j „Pastir“, pela pesem „Nazaj v planinski raj!‘%, dia j se veselimo z brezskrbnim pastirčkom, ko glasno pojoč je črede očetove je pasel, da se veselimo z njim nad domačim planinskim rajem. Sledila je deklamacija „Na potujčeni zemlji“, da čutimo s pesnikom nesrečo, da, „tuj narod tod se širi zdaj, naš raj je tuj-I cev zdaj lastnina,.“ Pesnik že se čuti na potujčeni j zemlji, mi, po 10 letih, smo pa to v resnici doživeli, odkar nam je ugrabil Lah soinčno Gorico. Ni imel ' miru na zemlji, nimajo ga njegovi telesni ostanki poa zemljo, upamo pa, da ga je našla njegova duša pri Bogu. Deklamirala, se je Gregorčičeva* oporoka: „Mojo srčno kri škropite.“ Njegove poezije, ki nam jih je dala leta 1908 Mohorjeva družba,, so te cvetke, ki so se rodile v njegovi srčni krvi. Zaj:mla so maša dekleta še „Bratje, v kolo se vstopimo“, da si danjo roke, srca k zavezi zdaj, da hočemo pesnikovo opp-roJco vedno spoštovati, njegove poezije skrbno čuvati, da: Deve zorne, dečki zali Brali bodo rože te — In srce jim bo ogrelo Cvetje, vzraslo iz krvi. Da za rod in dom plamtelo Bojde jim, do konca dni! Slov. Bistrica. Tbkajšnje veleposestvo ,»EfipiU-gerhof“ je kupil Nemec Franc J n chart za 165.009 K. Veleposestvo je bilo dosedaj v slovenskih rokah. Celje. Dne 14. t. m. ponoči je izbruhnil v gospodarskih. poslopjih posestnika Andreja Podrgajs in posestnice Marije Lužer v Razgorju, občina Škofja vas, požar, Podrgajsi so poleg gospodarskega; poslopja zgoreli še skoro vsi spravljeni pridelki, Podrgajs ima škode Čez 16,000 K, Ogenj je skoro gotovo zanetila hudobna roka. —- Te dni so prijeli 161etnega A. Blasutto in 121etnega Domen ika Frabetto, ki sta na sumu, da sta kriva požarov v celjski okolici. Izročili so ju okrožni sodniji. Mlada požigalca sta laškega pokolenja. Posoiilnka' 'a Marifeorii {Narodni dom) sprejema prijate m peto avstrijsko vojno posojil^ ter daje potrebna pojasnila vsak delevnik^od 8. do 12. ure dopoldne ter dd 3; do B; ure Poipoi 'Ml -Ì Odgovorni urednik: \»ko«lav Scuoaa. Tisk tiska, "«e sv, Cirila v -