141. številka. Ljubljana, v četrtek 22. junija. XXVL leto, 1893. ' I -i Izhaja vsak dan ive kr., če bb dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frank i ruti. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredniitvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu St. 12 Up ravni št vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. MT Vse one čestite p. n. naročnike, kateri so s naročnino na dolga, opozarjamo uljudno, da nam blagovole I h to npoalatl, ker drugače Jim l»o list ustav- l|en* Upravnistvo »Slovenskega Naroda". Vsak po svoje! Stara in žalibog tudi resnična je pesem, da Slovenci nismo bogat narod in da le s težka zmagujemo za obrambo našega obstanka potrebni narodni davek. Narodna požrtvovalnost pri nas ni prazna fraza in le z intenzivnim izvrševanjem te kreposti odbijali smo dosihdob vsaj najhujše napade na meje domovine slovenske ob jugu in severu. V tem smo bili jedini in smo tekmovali vsi stanovi in vsikdar storil je v tem pogledu svojo dolžnost zlasti tudi duhovski stan, ker je imel srce za svoj narod in ker je konečno tudi njegov socijalni in materijalni položaj tak, da mu dovoljuje izdatne žrtve na žrtvenik domovinski. — Tako izvršuje svoj narodni poklic tudi danes še vrla slovenska duhovščina ob narodni periferiji, katere še ni ob-senčil duh Ljubljanskega knezoškofa, a ne izvršuje ga več tista večina kranjske duhovščine, ki so jo okužili s svojim strupenim strupom duševni Terzit Goriški in drugi hlapci internacionalnega klerikalstva srednjeveške potence. — Naj se nam oproste te krepke besede, a narekuje nam jih skrajna narodna ogorčenost in mi ne moremo za to, da nam je zavrela v žilah slovenska kri! V živem spominu nam je še, kako perfidno se je napadlo na takozvanem slovenskem katoliškem shodu naj odličnejša in najpotrebnejša naša narodna zveza — družba sv. Cirila in Metoda. Tačas vrgli smo mi klevetnikom naše narodne obrambe v obrita in neobrita lica očitanje brezdomo-vinstva in danes smo žalibog uverjeni v dnu srca, da jim nismo delali krivice. — Drzueje nego kedaj prodirata danes čez meje slovenske Nemec in Italijan, politična konstelacija je za nas skrajno neugodna, obupni klici na pomoč done nam nasproti od severa in juga, apelujejo na našo narodno požrtvovalnost. „Prvo krono družbi sv. Ci- rila in Metoda", to je vsled tega danes na* bojni glas in uradnik, učitelj, in obrtnik, trgovec in probujeni kmetovalec tekmujejo v izvrševanji narodne dolžnosti — vsi, le tista stranka ne, ki seje tako krče.vito branila pečata brezdomovinstva. Ta gospoda ima druge nakane in druge potrebe. »Katoliški skla d", to jim je gaslo in zato imajo zaprte okrogle svoje že po tedaj, ko jih kliče narodna čast. Vsak po svoje! Niti jedne krone še ni nabral „Slovenec* (sit venia verbo!) za naše narodno šolstvo ali ,ae tudi le za kak drug narodni namen, a v sobotni številki izkazuje za „katolički sklad", za uresničenj« resolucij tistega nesrečnega „katoličkogaa shoda, kot prvi prispevek skoro — 90 0 gld. Evo vam slovenski denar! Hajdi, kako lete iz okroglih klerikalnih aepov tisti desetakiin po tak i, ki jih naša narodna podvsetja tako pogrešajo. Vrabci po kranjskih farovžih pa že čivkajo, da ni „katoliški sklad" nič druzega, ssgo agitacijski fond za prihodnje volitve, zlasti v deželni zbor in mestni zastop Ljubljanski. Ob tla z narodno-napredno stranko, boj, neizprosni boj, dokler umazana zastava internacionalnega klerikalizma ne bo plapolala tudi na deželni in mestni hiši Ljubljanski, dokler ne bo v prahu ležala Slovenija pred svitlimi škornji ljudij & la Mahnič, Puc in Kalan; v to svrho položil je dr. Jakob Missia na oltar novodobnega krščanstva prvih 200 gld. Da bi pa namen ne bil preveč prozoren, da bi stranka ne izgledala prečrna, zato je moral podpisati poziv tudi posvetni „paradešimel" naših brezdomovincev, vzorni zastopnik katoliškega usmiljenja dr. France Papež. Saj je tisti desetak, ki ga je, proti stropu knezoškofijske palače zavijaje svoje oči, položil v katoliški sklad, morda jedina rešitev za njegov deželnozborski mandat, jedino sredstvo, da se volilcem tega vzora politične značajnosti nekaj časa še ne bodo odprle očil — Druga imena v prvem izkazu teb plamteČih rodoljubov sub auspiciis dris. Missie pa nam pričajo, da tudi ,pri nabiranju tega eminentno narodnega davka vlada ista „prostovoljnost", kakor pri svoječasni ustanovitvi tistega tiskovnega društva, kateremu v LISTEK. Zmaga pri Sisku. Danes se praznuje tristoletnica zmage pri Sisku, te v zgodovini naše monarhije in našega naroda tuli pomembne bitke. Učeni nag zgodovinar g. arhivar A. Koblar spisal je nalašč za to slav-nost kratek a jedrnat spis o turških vojskah sploh in iz zanimljive razpravice posneli smo nastopne vrste o bitki pri Sisku: BoBenski paša II asa n, ki je iz kristijana postal strašen turški krvolok, je že 1. 1591. poskusil vzeti Siseško trdnjavo, a brez uspeha. Vnovič jo obleže meseca junija 1. 1693. Poveljnika v Sisku sta Zagrebška kanonika Blaž (iju rak in Matej Fintić. Iz mestne okolice sklicujeta može in mladeniče, jih vadita v orožji in utrjujeta trdnjavo. Toda, kaj hočeta 1 Vseh hrambovcev imata samo 300 mož. Zaalomba je le močna kula ob Kolpi pred mestom. Hasan naredi čez Kolpo tako širok most, da lahko jaha po njem šest konjikov vštric. Iz Banjeluke je pripeljal Hasan nad 40.000 vojakov in mnogo velikih topov, mej njimi strašno »Kacija-narico" in dolg top iz Krupe. Dne" 15. junija začne streljati na Sisek od treh strani j. V ti nevarnosti zapovo nadvojvoda Ernest, da naj mahoma odrinejo vse avstrijske vojske, ki stoje na Krajinah, proti SiBku in odpode* Turka. Pod generalom Rupertom Eggenbergom, ki je pokazal vojno izkušenost že v belgiških vojskah, se zbirajo v Zagrebu nemški polki in Slovenci iz Štajerske, na povelje hrvatskega bana Tomaža Erdodija pa plemstvo in brambovci iz vse hrvatske kraljevine. Naglo se odpravijo čez novi savski most proti Turkom. V Turopolji nad Siskom jih že pričakuje glavni poveljnik Slovencev, juuak Andrej Turjaški s Karlovško posadko ter kranjskimi in koroškimi brambovci. Poveljniki so Krištof Obručan, Žiga Paradajzar, Štefan Blagaj m Jakob Pran k. Njim se pridruži „jaki" Adam Ravbar s četo kranjskih vitezov na konjih. Vse krščanske vojske je le 4000, toda brez strahu stopa v boj, zaupajoč na božjo pomoč. „ Turka bomo pozobali, Kakor da bi črefiuje brali; Pred miru ne bomo dali, Kakor ga ob tla ne djali l" Turške krogle padajo ua Sisek kakor toča. Mrtev obleži kanonik Fintić in 12 vojvod. Tudi G j ura k ju že težko ranjen. Prikipela je do vrha nevarnost, da pade trdnjava. 22. junija zgodaj zjutraj prileti iz mesta sel in zakliče krščanski vojski: prid so se bile ustanovile posebne takse, ki so na-jivne ljudi spominjale na pregreho, katero imenuje kanonično pravo simonijo. V Ljubljanski škofiji veljajo pač politične zasluge več kakor stanovske, kar bi utegnil potrditi morda tudi najmlajši naš kanonik. Toda dovelj ! Le z narodnega stališča hoteli smo ožigosati tako početje, s strankarskega ne. Mi, narodna stranka, se ne strašimo nasprotnikov, ki nam očitajo brezverstvo, hkrati pa priznavajo in izrecno naglašajo, da je le z žvenketajočim denarjem moči ucepiti narodu njihove verske nazore, ki zategadelj zalezujejo petične stare device, ki zategadelj jemljejo narodu, kar je narodovega. Ne, takih ne I Le pobijajte nas s slovenskim denarjem, a mi vas bomo z uma svetlim mečem. Vsak po svoje! Le navzgor, čim preje boste splezali do zadnjega kliua, tem preje Be boste na oni strani lestve strmoglavili v prah narodnega zaničevanja. Le na kup denar slovenskega kmeta, le kujte ž njim orožje za odbijanje narodne prosvete, za ustanovljenje srednjeveške cerkvene avtokracije — to orožje se bo hitro izkrhalo, a na to pazite, da se ne bo obrnilo zoper vas in da ne bo uničilo vašega ugleda. Vsak po svoje! Vi nabirate slovenski denar za svoje sebične in umazane strankarske namene, mi pa za obrambo našega jezika in naše narodnosti. Vsak po svoje? Živilo narodno poštenje! , Občni zbor »Edinosti", političnega društva za Primorsko dne 18. junija 1893 v Trstu. (Izvirno poročilo.) (Konec.) Dalje čita gosp. predsednik Mami i c resolucijo z ozirom na zgradbo železnice Trst- Poreč-Kau-fanar, v kateri se daje deželnim poslancem ister-skim navodilo, kako ima postopati deželoozborska manjšina, ako pride ta železniški projekt v pretres. Ta resolucija se je sprejela soglasno. Gospod dr. M. Laginja izraža svoje zadovoljstvo na tako velikem številu zborovalcev. Ne bo ,Ako danes ni pomoči, jutri pade Sisek." Generali se posvetujejo, kaj bi storili. Nekateri menijo, da naj bo počaka, ker je Turkov prevelika truma. Andrej Turjaški pa VBtane in reče pogumno: „Ne glejmo na sovražnikov število, Bog nam bo pomagal!" Na te vzpodbudne besede se vsi odločijo za napad. Trije glavni načelniki, Turjaški, Eggeoberg in ban, razporede svoje čete in odriuejo na sovražnika. Zvorniški vojvoda Meini beg prvi naznani Hasan paši, da se čujejo glasovi trobent. „Kaj je to?" vpraša Hasan izdajico Belojevića, ki sedi poleg njega. wGotovo pride kdo od baaa vznemirjat tabor," se glasi odgovor. Kmalu na to prinese glasnik naznanilo: „Slišijo se bobni in vidijo gjaurske zastave; cela vojska gre!" Hasan zbere naglo 20 tisoč najboljših vojakov, po večini konjikov, in jo udari ž njimi iz tabora Čez most nad kristijane. Drugo vojsko pa pusti v taboru pod poveljuištvom Kurt-bega in Opert-bega. Na ravni mej rekami Sava, Kolpa in Odra blizu Si.sk« trči naša vojaka ob turško. Ura kaže deset dopoldne. „Kako bo?" vpraša HaHan turškega duhovna. „Slabo!" mu ta odgovori. Hrvatski ban se s svojim krdelom prvi zakadi v Turke, a potisnejo ga nazaj. Ko pa pridejo Turici do slovenskih čet, vname se najbolj srditi boj. Kmalu posado naši strelci mnogo Turkov raz zalogo Gled«! inU«> uliee št. 1 p na Emonski cesti št. 10 f te priporoča so p. n. občinstvu in visoko- > častiti duhovščini za slikanje cerkva, y znamenj, novih stavb, uob, za barvanje hiš sgralito, za iirme in dekoracijo po fe> ^6 najnovej&ih uzoroih in po najnižjih cenah, fc, IVAN VIDER umetni in kup 6 ij skl vrtnar v Ljubljani, Gradišče it. 16 priporoča so castitemu občinstvu zi iz detovanje vsakovrstnih vencev in šopkov in vseh v njegovo stroko »padajočih del. Na prodaj mm vedno umotrovr tne ove« tli ve in cvetlične urnii\ nižjih cenah. $ Brata Eberl 5 Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. % Slikarja napisov, * stavbinaka in pohišt7ana pleskarja. J Tovarna za oljnate barve, lak % in pokost. (146) jp Glavni zastop Iluj-llioli-Jevejj« ori- 'j uiniilneuit knrhnl lne|u. Maščoba1? Ml konjska kopita in uhu je. % 1 T— Josip Reicli Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 1 priporoča čast. občinstvu dobro urejeno ■ kemično spiralnico ♦ v kateri se razparane iti norazparane H moSke in ženske obleke lepo očedijo. J Pregrinjala veprejtno se za pranju iu m crein v pobarvanje. V barvariji vspre« I juma se svilnato, bombaStlO in mešano ^ blago. Harva se v najnovejših modali (i 11 ADOLF HAUPTMANN tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja v lastni hiši v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 41. Filijala: Slonove ulice št. 10—12. Evgenij Betetto tovarna za me ti je v Ljubljaai, Florijanske ulice št. 3 priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem svojo veliko zalogo vsakovrstnih metel j od najfinejših do najcenejših po najnižjih cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj in franko. (l&t>) iVIkliir Kjiiitli (ITiO) 1 .j ii 1 > 1 J:i ii it* >ll»l-i|ltl 11 L Yi priporoča veliko -zalogo oprem za kro-] jače in ćovljarje, beloprtenega blaga in } podvlek, bombaža in ovčje volne, prejo ! . za vezenje, pletenje, eivanje in kavlji- L ;- čanje, tkanega mi nogovičarskega blaga, h j predpasnikov, životkov iu rokovic, po- | zamentirskega in drobnega blaga, tra- I kov, čipk in petljanj, čipkastih zaves in preprog, umeteljnih cvetk m njih delov. J t&gi--aShSSi----resr0!--tajgj----r^t-i 1 Motel „Pri Slonu" t I. vrste I v sredi mesta in v bližini c kr. 5 ? poštnega in brzojavnega urada. ? SI K Sobe od 70 kr. naprej. g Restavracija in kavarna stu v liiši.V t Železna in parna kopelj f fy urejena po Frane.ovih k«>pelili po c. kr. • fy vladnem svetniku g. prof. dr. pl. Valenti. • SPRAJCAR IVAN 5 stavbeni in umetni ključar j Kolodvorske ulice št. 22 • priporoča svoje (l-^fi) • valčasta zapirala za okna in vrata 2 (Rollbalken) S J Ultnj izdelek, prava jeklena pltdiovina, S| s 1111 i tu zaporom iti trajnostjo. 1'opra fi • vila v tej stroki so Vtprajemljejo ter • 2 izvrfiujejo natančno in po nizki e.-ru. J eo«<««ee«><»9e o t>o G. Tonnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo in kovino-ilvnlca. i žilo lujt» knt pontinoi*: vse vrste strojev za lcsoreznloe ln žage. (144> Provzamo cel« liaprnvo iu nakrhnjn |m ros I r< > | «■ in kotle |i" ii.i i i ■' • ij-i Htvt.i vi, ilučujno turltlne lu \<> »* »# K* *.««»<»« V> » .--" ' A^k^k. ^k i uran & večaj > i j, Hafner-jBva pivarna ^ Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice št. 3 P ? * 1 v ^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ * vel ko zalogo VHakovrstnih ^ \ pečij in glinastih snovij ^ m kakor tudi k ^ štedilnikov k ^ in vseh v to stroko spadajoči!) del po k J nizkih cenah. (149) f Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija s veliko dforana in koneerle itd. iu lepim vrtom. linSi) Kegljišče Je na razpolago. == Uhod je tudi iz Poljskih ulic. J stavbeni klepar, kane. vodovodni instalateur H lijubljmiift (14*2) IMi ii it jMka ocHtn nI. T in 14 S, priporoča svojo bog to zalogo klepar-j skege. dela. Izdeluj« vsa v njegov % obrt spadnjuda dela v uieh tu in na d deželi. [zvr.4evate)j lesenih., cement-2 nlh iti klejnih streh. Zaloga btreA-% nega laka, l> irlegS cementa iu kleja. Na M pmvitelj strelovodov po novi sistemi. Pozor gg. krojači! FELIKS URBANC v Ljubljani, pri železnem mostu itn* veliko zalogo vseli vrst suknenega blaga, Jiigerndorfskih, Brnsklh tkanin in Imlna. kakor tudi inuogovrHttiega inanu-fakturnega blaga, hlacevine iu vso k oblekam potrebne oprave. 1 iVM) I Priporočati je vsem, kateri hočejo dobro j blago po nizki ceni imeti! Pivovarna J. Auer-ja Gledališke ulice. Imsiuo i»lvo t u v.ino-;ifc Izilelka. I*ii«.tn:j 'en vrt s stekloniiu salonom iu kegljiščem. Točna iu cena postrežb i. (4U4) 1 T. Auer, pivi>var. Čast mi je naznanjati, da sem prevzela po smrti mojega moža Frana Toni 1*<>>2L.*šl«:<> obrt katero bodem nadaljevala, ter se priporočam za vsa v to stroko spadijooa dela po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba. C Z velespofitovMiijem (.l«r>4) l Ivanka Toni g v Kravji dolini at. 2. O0OM i Ivan Soiimitz S (prej Fr. Pettauer)

priporoča mnogovrstno znlofro orosjn ■> in riis.nili lovskib potrebHeiu — • kakor tudi pušk luatuegu izdelku ter izvršuje vsakojaka poprailfun|u točno in po najmžjili cenah. (406) Podobe umrlili urednikov ^Slovenskega Narodau J (Ant. Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Železni kar) dobivajo se na lcarto3n-piC3tpir3i tiskano komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjem u in pri drualh knjigo-trzcih. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*. jih nadlegoval zaradi že pozne ure. Jedno pa mora konstatirati. On je sicer stvar opazoval nevtralno in iz časopisja domaČega io nasprotnega — namreč volilno gibanje o priliki poslednje volitve v mestni, oziroma dež. zbor Tržaški. Veseli ga posebno, da so se Tržaški Slovani tako lepo izkazali, da so sto« pili na litstne noge ter postavili svo|e lastne kandidate S tem korakom so izdatno pridobili. Zasluga za tu gre gotovo v prvi vrsti nagemu polit. društvu, dotično njegovim gg. odbornikom, kakor tudi vsem zavednim volilcem. Za tako postopanje izreče vsem zahvalo ter jim priporoča, da naj ne poljubljajo ono palico, s kojo nas pretepajo. Slednjič se je prijavil za besedo gosp. dr. M. Pretner ter pozdravljal idejalni program hr-vatsko-slovenskega kluba. No hišo je treba pri tleh zidati. Zahteva, da naše politično društvo svoje delovanje razširi posebno z agitacijo, da Be ljudstvo zbudi, ker doBedaoje delovanje društva je bilo, posebno z ozirom na volitve, jako minimalno. Z idejali ne dosežemo nič, ako ni podlage. Ideje je treba razširiti, kajti vsega si ne moremo priboriti od zgoraj, to je po poslancih. Treba je torej dru štva za praktične razmere. 2 e I i ustanovitev slovenskega dnevnika, sklicevanje rednih občnih zborov io tahnrjev. Predlaga, naj prihodnji odbor sklene potrebno, da se skliče izredni občni zbor za posvetovanje o Tržaških in isterskih potrebah. Poslanec Spinčič odgovarja na opazko gosp. dr. Pretnarja glede zidauja hiše pri tleh ter idejal-nega programa. On je sicer prijatelj vsem onim sredstvom, predloženim pu gosp. predgovorniku. No mi pa moramo osigurati dovoljenje razvoja od zgoraj. Dr. Pretner ni hotel stopiti v nasprotje z gosp. poslancema, priposnava jima zasluge, da sta privzdignila zsgriojala. Tudi ni proti programu hr-vatskn-Blovenskega kluba Opozarjati je hotel le na agitacijo od strani društva, ker masa še spi. Drag. Mar t Klane bi bil za izvanredne seje z zaupnimi možmi. Dr. Pretner je za izvanredne občne zbore, h katerim je treba vabiti premožnejši stan prebivalstva, koji se dozdaj premalo zanima za razvoj našega naroda. Dr. M Trinajsti č priporuča sklicevanje občnih zborov ob delavnikih, da se ga bode mngla udeležiti tndi častita nada duhovščina, ki je o nedeljah m praznikih zadržana ter se ae more udeleževati zborov. V interesu sploh pa |e, dase pri takih priložnostih tudi njih glasališi. Gosp. Podgornik je mnenja, da se izvoli zraven odbora še poseben pododbor, ki bi taka zborovanja pripravljal. Gospod dr. Pretner vzdržuje svoj predlog, kajti zbori spodbujajo narodno zavest. Dosedaj pa je naše političuo društvo od vseh političnih druStev najmanj delalo. Predsednik Mandić odgovarja dr. Pretoerju, da je o 1 polit, društev le koroško aktivnejše bilo, drugač pa se tudi strinja z predlogom dra PretnerJH. Na vprašanje predsednika, ali g. Podgornik ostane pri svojem jiredlogu. odgovoril je, da ne konje. Ko še Adam Rtvhar s kraujfkimi vitezi napade tursko vojsko od strani, apusti se ista v obupni beg proii mostu Načelnik Turjaftki, to videč, ukaže stotnikoma Blaga|u in Pranku, naj skočita s svojimi arkebuz rji (tako so se imenovali njih vojaki po dolgih puškah arkebuzah, katere ro nosili) k motu in ga zastavita, da ne bodo mogli Turki čez vodo. Zastonj se ljuto boi o janičarji, ko je na levem krilu njihove vojske že velikanska zmešnjava iu vse beži. Ker Turki ne morejo čez most, začno skakati v vodo, d« bi preplavali reko. Tudi pašo Hasaua zavlečejo v Kolpo. A voda je pregloboka in zmešnjava tolika, da Turki drug drugega tlačijo pod vodo. Napravi se tedaj grozna slika. Vse se potaplja, ljudje iu kouii. Kolikor je Kolpa široka in kakor daleč neto oči na daljavo, povsod se zibljejo po vodi doli t u t -ki mrliči mej konjskimi glavami. Kaj tako strašnega še ni videla Kolpa. Nekdaj se je Hasan norčeval tz katoliških duhovnov, ki rnoli|o pri sv. maši „Mea culpa", rekoč „Mea Kulpa" — .moja bo reka Kulpa in ne vaša", sedaj pa vlečejo niega mrtvega iz Kolpe, za njim pa Se celo vrsto DajimeuitiiejB h turftkih velikašev. Tu leže" mrliči, nekdaj živi strahovi krščanskih dežel, namreč: zraven Ha«aua njegov brat beg cerniški, beg iz Orehovice, beg iz Požege, Memi beg iz Zvornika, Vsled tega je dal na glasovanje ta predlog, ki je v jezgri: .da prihodnji odbor političnega društva skliče izvanredni občni zbor, pri katerem bi se razpravljalo o razmerah v Trstu, njega okolici in v Istri, eventuvelno tudi glede ustanovitve slovenskega dnevnika v Trstu." Ta predlog je bil jednoglasno vzpre;et. Ker druzib predlogov ni bilo, prešlo se je na volitev novega odbora ter so bili izvoljeni sledeči gospodje in sicer: Predsednik: liste Mandić; odborniki: Ant. Truden, Fran Podgornik, Maks Gotič, dr. Gustav Gregor in, Ivan Balanč, Ivan Gori u p, Josip Turk, J. M. Vatovec, Iv. M. K lun; namestniki: Anton Trobec, Josip Neg ode, Anton Sancin Drejač, Drag. Mar-telanc, Anton Skabar, dr. KarolGlaeer, Ivan Križmančič, Alojzij G ori u p, J. Mar. Bolč; pregledovalca računov: Štefan Gjivić, Anton Bogdan o v i Ć. Po končani volitvi je še omenil Drag. Marte lan c. da je k temu zboru prišlo veliko število okoličanakih volilcev in članov društvs, posebno od sv. Ivana, koji so hote i prašati, kako je z užit-ninsko črto. Ker je pa že veliko število zborovalcev odšlo, ni bilo več moči o tem razpravljati, ampak se bode delo na dnevni red prihodnjega izvanred-nega občnega zbora. Na to je predsednik zaključil zborovanje z opazko, da si bode prihodnji odbor prizadeval na vso moč, stopiti z čisto zaveatjo pred občni zbor, in da bode bvojo dolžnost izpolnil v vsakem oziru. Politični razgled. N*»tratite dežele. V Ljubljani, 21. junija. Sltuvadja, Grof Taafie je zopet na Dunaji. Njegova vrnitev mora imeti nekaj pomena, sicer bi se ž njo ne bavili vsi Dunajski listi. „N. Fr. P res se" ga te pozdravila a dolgim člankom, v katerem suče nad Taaiieovo in čeških plemiče v glavami cepec nemškega Mihelja in grozi z opozicijo, ako ne potolaži nemškega naroda na češkem. — .Vaterland" pravi: Sluti se, da ima grof Taafie poaeben namen, da se vrača šele po končanem zasedanju delegacij, kakor da ni hotel za časa delegacijskega zasedanja ničesar storiti na polji notranje politike. Kar se tiče bodočnosti, se čuje večkrat domnevanje, da te bo na jesen razpustil državni zbor in sicer se to domnevanje utemeljuje z nasprotstvi vladajočimi na Češkem. Ako eo to tudi samo domnevanja, ven-der je jasno, da zahtevajo sedanje razmere pozi • tivnih činov. — ,N. W r. Tagblatt" ve povedati, da se bodu te dni začela nova ministeraka posvetovanja o položaju na Češkem. Ker sta Steinbach in Schboborn zoper izvršitev punktacijskib predlog administrativnim potem, hoče vlada izdelati zakonsko predlogo, da za delitev sodnih okrajev ni treba več vprašati za mnenje dottčnega dež. zbora. Isti list javlja tudi, da ae Čujejo glasovi o razpustu državnega zbora in ustanovitvi trdne večine brez levičarjev, a tudi glasovi, kateri pravijo, da se mislijo češki veleposestniki popolnoma ločiti od Čehov io se z levičarji in Poljaki združiti v trdno parlamentarno večino. — Sinočna „N. Fr. Presse" javlja iz avtent>čnega vira, da namerava vlada na jesen predložiti državnemu zboru novelo k zakonom o ustanovitvi in organizaciji sodišč Po tej noveli imela hi I njegov sin Ibrahim beg iz Like, sin sultanove sestre Mehmed-beg iz Hercegovine itd. Vojin Đelojević, izdajalec kristijanov, je prejel zasluženo plačilo. Tudi ou leži mej turškimi mrliči. Od 20 tisoč Turkov, kar jih je Hasan pripeljal v boj, se jih je rešilo le poltretji tisoč. Vsi drugi so ostali na bojišči, ali pa so potonili. Kristijani bo izgubili le malo vojakov, dobili pa velikanak plen v obojnem turškem taboru, namreč 9 velikih topov, mej njimi Kacijanarico, vse turške zastave, zlatnino, bisere in 2000 konj. Andrej Turjaški in uskoški stotnik Peter Erdedi sta pokopala llasanovo truplo na lepem kraji pri Sisku, in iz njegovega plašča so naredili mašni plašč, kateri se še sedaj rabi na dan sv. Ahaca pri sv. maši v Ljubljanski stolni cerkvi. Veselia zaradi zmage pri Sisku ni mogoče popisati. Vse je hvalilo Boga in čestitalo našim junakom. Cesar Rudolf II. je poslal Andreju Turjaškemu zlato ovratno verižico, sveti Oče Klemen VIII. pa mu je izrekel v lastnoročnem pismu občudovanje in zahvalo, da je bil zmerom prvi: pri posvetovanji z besedo, na bojišči pa s pestjo. V spomin na to zmago so dali deželni stanovi (tedanji deželni zbor) iz vzbočenega bakra zgotoviti slikano podobo bitve pri Sisku, ki visi še dandanes v deželnem muzeji. vlada pravico, ustsnovljati administrativnim potem sodišča, ako bi kateri deželni zbor ne izrekel svojega mnenia o došli mu predlogi. Vlada misli, da dobi v državnem zboru večino za ta predlog. De&elni »bori, Poljaki listi javljajo, da je vlada sklenila sklicati na jesen, najnrž meseca oktobra, deželne zbore na kratko zasedanje, da rešijo deželne proračune za leto 1894. Malorusi v Gališki. BH a ličan i a", baveč se z zahtevo grofa Ba-denija v delegacijah, naj se sodno postopa proti demonstrantom zoper metropolita Sembratoviča in naj se napravi konec .moskovskim agitscijam v Gališki" piše: Jedina pametna beseda v celem govoru je bilo zahtevaoje, naj bi vlada naredila konec panslavistični agitaciji. Mi podpišemo drage volje to zahtevo in tir j amo celo več. Drago bi nsm bilo, de se je pri ruskih vseučiliščnikih na Dunaji vršila hišna preiskava, ker bi tako sodišče kakor policija se prepričala, da ruski dijaki uiao v ni najmanjši zvezi s panslavistično agitacijo, vrh tega pa izvedela, kaj in kako trpi maloruski narod v Gališki. Dunajski politični krogi imajo sedaj najlepšo priliko spoznati razmere v Gališki in ae osvedočili, da so grofa Badenija očitanja in sumničenja puste halucinacije. — Zdi ae nam, da so panalavistične halucinacije nekaka kronična bolezen avstrijskih politikov in državnikov. *l « Bosna in Hercegovina. Z ozirom na delegac jske razprave o Bosni in Hercegovini piše .Narodni List", da je uprava sicer marsikai storila za materijalno blagostanje, da pa za rešitev narodnega vprašanja v okupiranih deželah ni storila ničesar. Pod pretvezo, da gre za državne interese, germanizira in madjahzira vlada brez usmiljenja ter protežira mohamedance pri vsaki priliki na troške kristijanov, dasi je jako dvomljivo, so-li Nemci in Madjari tisti faktor, kateri bo odločil o razvoju rasmer v okupiranih deželah in nimajo-li morda tudi Slovani pri tej odločitvi reči kako besedo. Nasledki sedanjega sistema se bodo pokazali pri rešitvi bosanskega vprašanja. lujftiije tlrlare. Ix ruskih listov. „Moskovske Vidom osti1, govoreč o tem, kako ae Avstrija in Nemčija trgata za prijatelj« atvo Busije, kako druga drngo pehata s ceste, vodeče k arcu Rusije, ae čudi domišljavosti avstrijskih in nemških državnikov, kateri mislijo, da se jih Rusija ne more ubraniti, da jo morejo pridobiti z jednim samim koketnim pogledom — ter pravi: Naravno in umevno je, da nas skušajo naši sosedi prepričati o pristnosti svojega prijateljstva, čudna je samo najivnost, s katero se na Dunaji kakor v Berolinu misli, da jim je treba samo roke razprostrti in Rusija jim pribiti v naročje Nemški listi se spominjajo celo na nekdanjo .zvezo treh cesarjev". Nemški in avstrijski listi morajo imeti jako kratko pamet ali pa čisto posebne nazore o ruski prostodušnosti, sicer bi ne mogli govoričiti tako. Rusija ne bo več tirala sentimentalne politike, celo ne po bridkih izkušnjah, katere je prebila zadnja leta tako glede Avstrije, kakor glede" Nemčije. Čudno je, da govorita brata-zavezoika, po vsem tem, kar ae je zgodilo od I. 1879, o približanju k Rusiji, kakor o čisto navadni stvari. Rusija ju ne potrebuje, onadva pa njo prav čutno. Sploh pa ni govoriti o nikakem približevanju, dokler niso odpravljene krivice, storjene od Avstrije in Nemčije zadnja leta; dokler ni obnovljen status quo iz I. 1879., ostane Rusija hladna in se ne pogaja. Dalje v prilogi. Prvikrat z očetom k zornicam. Srbski spisal L. K. Lazarević. Preval J. P. Planinski. (Konec.) Ali toliko da se vrata zapro, vzravna se moja mati na postelji. Za njo vstane tudi sestra. Kakor dva duhova! Mati brzo, ali oprezno vstane in gre proti vratom; za njo gre tudi sestra. — Ostani pri deci I — zašepeče mati in gre ven. Jaz planem s postelje, grem tudi sam proti vratom. Sestra me prime za roko, ali jaz se ji iztrgam, rekoč: — Oatani pri deci! Ko pridem na piano, skočim k plotu, pa se plazim ob plotu in pod višnjami do vodnjaka in počenem za njim. Noč je bila pod milim Bogom divna! Nebo se žari, mesec sveti, zrak svež — nikjer se nič ne gane. Vidim očeta, kako ae vzpne na okno hlapčevske sobe, pa gre zopet dalje. Naposled postoji pod streho skladišča in izvleče samokres. Ali kakor bi trenil, v istem hipu, ne vem odkod, Btoji moja mati tik njega. Mož osupne. Upre pogled vanjo pa jo gleda debelo. Priloga .»Slovenskemu Naroda" St. 141, dn6 22. junija 1893. Bolgarske razmere* Komaj se je premeaila bolgarska ustava, že se je začela v tej nesrečni deželi jezuvitska propaganda. Da se nam ne bo kaj očitalo, nava|amo, kar piše „Kolniac.be Zeitung": ,Ni dvoma, da ostane ogromna večina bolgarskega naroda verna pravoslavni cerkvi, a značilno je, da zmatrajo je-zuviti sedanji čas posebno ugodnim za svo|o propagando. Po južni Bolgarski mrgoli jezuvitov, ki kupujejo zemljišča, kjer nameravajo zidati katoliške cerkve jn ustanovljuti katoliške šole Liudem pripovedujejo o podpori, katero dobivajo „od zgoraj", obečajo jim zlate gradove, časno m večno srečo, a vzlic vsemu temu uiao še uičesar dosegli. Plovdivski rimsko katoliški škof Menini ve iz izkušnje, da ho \m taki poskusi zamau, a jezuviti se zani ne ineuijo dosti, ampak dobivajo svoje instrukcije naravnost iz Rima, kjer odločilni krogi najbrž mislijo, da je Bolgarska v kulturnem oziru ravna recimo Ugandi. Rezultati zadnjega ljudskega številjeuja še niso razglašeni, sodi se pa, da se je število katolikov prei zmanjšalo upgo pa zvečalo. L. 1888. je bilo v Bolgarski 2,424 371 pravoslavnih, G76 215 mohamedanov, 24 352 Židov in 18 505 katolikov". — Ko se je Koburžan vračal Iz Trnova v Sofijo — javlja imenovani list na drugem mestu — primerila se mu je majhna neugodnost. Prebivalstvo mesta Gabrova priredilo je na dan Kohuržannvega prihoda ljudski shod, na katerem ho zborovski protestovali zoper prememho ustave. V potrditev svojega protesta so zborovalo podrli slavoloke, postavliene po policiji. Prišlo ih do pretepa. Binči so komaj peto odnesli. Stambulov je vsled tega poslal v Gabrovo bataljon vojakov. Francoska zbora ica. V fraocoKkern parlamentu se zopet pripravlja velik vibnr. „Figaro" in „Cocarde" javljata senžačno vest, da so bili ukradeni velevažoi dokumenti, khtere bo poslanec Millevoye porabil v parlamentu Kazni znaki kažejo, da nameravalo nasprotniki vlade in radikulcev uprizoriti velik škandal. BFigarou je že pred par dnevi učitul Bourgeoisu iu Floquetu, da sta panamsko nI ero nalašč zavlačevala toliko časa, da je zastarela. Temu časnikarskemu strelu je sledil škandal v zbornic', pri katerem je Clemenceau h i i An i toliko bridkh žalienj, za daueu pa je bilo določeno, da bo Millevovo iuterpeliral vlado o Ilcrfevi aferi in z listina m t dokazal, da je Cemenceau zakrivil veleizdajo. Listine ho baje došle iz Londona. 2femške volitve. Ć m bolj s* biižajo ožje volitve, toliko bolj narušča radovednost za njih izid. S tuvacija je še vedno nejasna, ker nobena stranka še ni razglasila volilne patrole. Prva ožja volitev se vrši danes in sicer v Llibecku, nekatere namreč v Bavarski in v VVuittembernu se vrše v ponedeljek, velika večina pa v soboto. Glede izida teh volitev ni moči prav nič positivnega povedati, kajti o energičnem postopanja vseh zmernih strank napram socijalistom ni govora V B-roiinu glasovali bodo konservativci s socijalisti proti liberalcu Virchovvu; v Hagenu pa narodni liberalci h socijalisti proti liberalcu Riehtrrju, tako da svobodomiselna R chterjeva stranka nuj brž sploh ne bo zastopana v drž. zboru. Tudi katoliki bodo volili socijaliste in ne liberalce. Po dvakrat bodeta izvoljena samo rej>rezentaufa skrajnih strank : Bebel in Abhvardt. liuslja in Zjerthtjcne države. Že dolgo let vladajo niei liusijo in Ziediujo-nimi dižavami amerikauakimi prijateljske razmere. Kako intnn"o in presrčno je to jirijateijHtvo, svedofi nastojina dogodba, katera ni brez |>olitičtiega pomena. V pristanu Novojorškem mudi se sedaj oddelek ruske mornarice pod zapovedništvom admirsla Kasnakovn. — Mitre, brate, gospodar moj, pa kaj nameravaš ? Moj oču vzdrhti. Stoji kakor sveča, z otlim pogledom zre v mojo mater, a glas mu je podoben počenemu zvonu : — Pojdi, Marica, puBti me ... . Jaz sem propal. Kako si propal, gospodar, Bog s teboj l Zakaj govoriš tako? — Vbs sem dal I — reče on in ruzprostro roke. — Pa če Bi tudi, brate, saj si ti pridobil 1 Moj oče stopi korak nazaj iu zre (debelo v mojo mater. — Ali vae ! — pravi on — vse, vse! — Kaj zato! — reče moja mati. — Tudi konja! — pravi on. — Kljuse! deje moja mati. — In travnik 1 —- Peščevje! Printopi k moji materi. Zre ji v oči kakor bi jo hotel ž njimi prebosti. Ali ona kakor božja Bvetnica. Tudi hišo l — pravi on in strmi vanjo. — Nič ne deje! — reče moja mati, — samo da si ti živ in zdrav! — Marica ! — Mitre! Te dni priredila se je v spomiu ameriškemu adrai-raiu Ferraguthu slavnost, na katero so vsled povabila pfišli vsi ruski gostje. Admiral Kasuakov položil je na Ferraguthov grob lovorov venec ; ameriški admiral Osborne je podaril Kaanakovu cvetko z groba pokojnega junaka, ruski admiral pa je Osbornu poklonil v znak prijateljstva mej obema državama rusko vojno zastavo, katero je Osborne pol|uhif, povdarjajoč, da bodo Amer čani to ponosno zastavo vedno zmatrak za zoak ljubezni mej obema narodoma. NavzoČniki so bili entuzijazmiruni in so ruske goste pozdravljali z navdušenjem. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je drž. pravdništvo radi dopisa iz Gradca, v katerem smo doslovno priobčili izjavo hrvatske vseučilišČue mladine „za državno in narodno pravo" iu proti govoru delegata Cemkovicha, podpisano od vseh hrvatskth vgeučiliščnikov v Gradci. — (Šeje d enkrat a f er a Puc.) Predsinočni „Slovenec", odgovarjajo ua naš sobotni Članek, obeta suh rosa, da sploh noben naprednjak ne bo več govoril na grobu prijatelja, ker bi bila to politična demonstracija, kakoršno bo vedela zabraniti cerkvena oblast. Nam se ne zdi potrebno, odgovarjati na to dolgo ,Slovenčevo" kanonično-pravno razpravo, ker se bo to vprašanje menda naj-lože dognalo pri kakem praktičnem .slučaji. Sicer pa jo bila politična demonstracija tudi slovenska beseda „da" v Kranjski cerkvi iz ust slovenskega naprednjaka in skoro bo politična demonstracija tudi že to, ako se bo kdo izinej nas sploh drznil stopiti v cerkev. Drugega svojemu članku na adreso „Slovenca" nimamo dodati, ker je Kranjski slučaj molče pogoltnil, glede pogreba pokojnega Minka Kavčiča pa nam ne upa vnovič in odkrito očitati neresnice ter vsled tega uprav pobalinsko psuje pogrebce, češ, da BO bili mej njimi znani brezverci, itd. Za tako bnzmejno lopovstvo je pač zaničevanje jedini jirimerni odgovor. — Drugačna pa je stvar z nad-žnpnikom Pucom. Temu možu ocrtali smo mi postopanje, katero mora smatrati vsak pošten človek kot skrajno neplemenito, nekrsčansko in nedostojno. Tudi danes izjavljamo, da ne preklicano niti besedice od svojega poročila, s katerim smo. kakor je trdil sam „Slovenec", vzeli čast nadžupniku Hre-noviškemu. Vse jo resnica kar smo pisali, in nič kot čista resnici — tako trdimo mi slej ko prej. Ako ima torej g. Puc čisto vest, mora tožiti, da se mu povrne čast, ako je pa nima, tedaj bo molčal in tedaj mu tudi sodišče ne bode moglo vrniti tega, česar po mnenji „Slovenca" nima več. Vederemo ! — Sicer smo pa le radovedni, jeli dobe sv. Ligaši za vsa preziranja in. zavijanja resnice v boju zoper narodno- na pred no stranko jedenkrat za vselej generalni điapens ali pa lo specijalni za vsak slučaj pOB bej. Pa zadnji! bi bilo menda preveč kompli-kovano! — („Matica Slovenska".) Kakor jiosna-niemo iz „Slovenca* in tukajšnjega nemškega uradnega lista — kajti našemu Matu ni došlo nikako poročilu! — volil je odbor .Matice Slovenske" v zadnji svoji Beji predsednikom g. prof. Fr. Lev ca, — Pa kaj praviš ti ua to, Marica? — Pravim : da Bog poživi tebe in najino deco. Ni nas hranila niti hiša niti travnik, ampak ti, hra-uitelj nsš! Nihče nas no bo gladan, dokler si ti mej nami I Moj oče kakor da omahne in se nasloni z laktom na materino rame. — Marica! — ispregovori — kaj ti ... ? — Beseda mu obtiči v grlu, z rokavom si pokrije oči in umolkne. Mati ga prime za roko: — Ko sva se vzela, uisva imela drugega, kakor tisto ponev, kotel in dvoje, troje nešek, a danes je, hvala Bogu, polna hiša! Videl sem, kako je izpod očetovega rokava kanila solza in se zalesketala v mesečiui — Pa kaj si pozabil, da je pod streho polna izba jezic? — Polna je! — deje oče z glasom, mehkim kakor svila, potegne z rokavom čez oči iu spusti roko. — Čemu mi bo potem ona moja ovratnica iz cekinov? Mrtvi novci! Vzemi jih v trgovino! — Vložila jib bodeva v žito! — Pa potem, ali sva midva morda že pre-Btara? Zdrava sva, hvala Bogu, in zdravi ho nama tudi otroci. Milila bodeva Boga in delala. I. podpredsednikom dr. Fr. Lam peta, II. podpredsednikom g. župana Petra G ra ase I lija, mej katerima gospodoma je moral odločiti žreb. Soglasno ao bili potrjeni dosedanji upravitelji: g. dr. Josip Stare kot blagajnik, gg. dr. J. JaneŽič in A. KrŽič kot ključarja. — (Graška nT ag e s p o 5 t a",) pišoč o kandidatih za Krško škotiistvo, imenuje tudi dr. Ma rini ča ter pravi o njem, da je nein gemii-isigter Slovene". Kdo je po „Tagespošti" „gemim igt", je vidno iz tega, da imenuje navadno narodne odpadnike s tem imenom, na pr. dra Abujo in druge, iz česar se da sklepati, da poznajo tudi že pri „Ta-gespošti" dra. Mahniča pravo naturo in njegove tendence. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali včeraj kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: V Selcih pri Škofji Loki nabral je g. Fr. ŠPibor 10 kron; darovali so: gg. Iv. VuvpotiČ, Fr. Tavčar in Fr. Šliber vsak po 2 k.; gg. Iv. Sušuik, Nik. Stanovnik, L. Verhuiic, Matija Smid vsak po 1 k. — Danes pa so poslali: V Kranji nabral je 101 krono mej tamošnji m i rod olj ub-kinjaini iu rodoljubi gosp. Avguat Dru kar. Darovali so naslednje dame in gospodje: 10 k. Pet. Mayr ml.; po 2 k.: V. Hongacbmid, Kari Fabiani, dr. J. Vilfan, K. Y, Jos. Starič; po 1 k.: Fr. Omersa ml., Katarina Pire, Olga Pire, Ciril Pire, Ign. Fock, Ferd. Polak, stotnik Tomšič, Valerij Prevc, Jos. Benedik pri sv. Joštu, J. Korošec, Kari Fiorian, Mirni Saiovic-Pirc, Karla Sajovic, Matilda Majdič, Vinko Majdič, Jos. Kovač. Matej Roobs, Jovaua Sajovic, notar G lo bočni k iz Velikih LiŠč, Pavla Omersa, Igo. Gubrič, Jak. Killer, Fr. Cro-bath, Bratoljub Trsteniak, Rud. Starovasiiik, notar V. Globočnik, Kari Jiiijer, Rtdojka Ullricb, Ema Payer, Vekosl. Kokalj, Jos. Logar, Filom. Hauška, J. Caspar iz Kočevja, Bogdan Bradaška, Mar. Druka r, Nafia Sajovic, J. Pretnar, Magdal. Sne, Mar. dr. Kušar-jeva, Aut. Depoli ml., G. Eržen, Fr. Strupi iz C rčič, Jos. KeršiČ iz Trboj, Janez Za-plotnik iz L?tenc, Z. A. Drukar; 33 k. 40 vin. nabralo se jo pri C. Pirc-evem „fantovskem večeru"; 1 k. 60 vin. pa je zložila P. Mayr-jeva družba. — .Stalna družba" v g ob ti Ini g. Sta m burja v K a ud i ji pri Novem mestu poslala je 51 kron. — G. Ivan B. izročil je 20 kron, od teh je 13 k. nabranih na Dunaji od naprednega dijaškega omizja pri „Henesehu"; dalje io darovali po 1 krouo: gg. drd Avg. Mavr, Aut. Pavšek, Fr. Mažete, dr. Aut. Furlan, Albin MeguSar, cd. j farm. Ant. Konec, Aot. Mejač. — Dalje io daroviti gosp. Milan Leustek, lekarnar v Sunji 1 krono. Skupaj smo prejeti včeraj in danes 183 kron, katere smo izročili vodstvu. Slava rodoljubnim darovalkam iu darovalcem! — (Popravek.) V izkazu darovalk in darovalcev kron za družbo sv. Cirila in Metoda vrinila se je v štev. 138 z dne 19. t. m. pomota. Mej da-rovalkami iz S m a r i i n a pri Litiji izostalo je ime učiteljice gdčoe Kristine Demšar, katere darilo (l k.) pa je bilo navedeno v celotni številki kron. — Kakor poštena človeka! — Lenuh tudi nisi, kakor jih je mnogo. Jaz ne dani samo tvojih rok za ves kapital Paranosov, pa da je še tolik ! — Pa si zojiet pridobiva hišo ! — Privela bova svojo deco na pravo pot, — pravi mati. — Pa me ne bo mrtvega prokli-ijala . . . . Kako dolgo je nisem videl! — Pojdi, da jo vidiš! — rečo mati in ga prime kakor dete za roko. Jaz pa sem bil s tremi koraki v Bobi. Samo šepnil sem svoji seBtri: „lezi!" in si potegnil odejo na glavo. Onadva uprav stopata čez prag, a pri cerkvi zapojo zvonovi k zornicam. Gromovito se razlegajo v tiho noč, a kristijanska duša se stresa. In kakor val suho vejevje, tako odnaša njihov glas bol in žalost in drobi okove nečuuernosti, a pobožna duša se razgovarja z nebom..... — Sinko! vstan«, da greva v cerkev!..... * * * Ko sem Šel lani v Belgrad po blago, videl sem v Topčideru Pera Zelenbaća v jetniški opravi. — Razbijal je kamenje ! Pri Litijskih darovalcih pa naj ae čita g. Ivan Gregorčič namestu Gregorič. — (Za .Narodni Dom) darovat je po uredništvu, našega lista g. Milan Leuatek, lekarnar v Sunji 1 krono. — (Zahvala.) 602 60 .prvih" kron je b1. uredništvo .Slov. Naroda" danea blagoizvolilo oddati nadi družbi. Imenovane krone ao se nazna-čenemu časniku od 14. do 20. t. m. izročale in zna-movale v številkah 134 do 139. Skupaj z zadnjič izkazanimi 1019*70 k. je torej izročilo uredništvo „Slov. Naroda" 1622 krou 30 vin., nabranih od 17. maja do 20. junija. S prisrčno zahvalo in iskrenim priporočilom zabeležuie vodstvo ta peti mu vročeni časniški kronin dar. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Osobne vesti.) KnezoSkof Sekovski č. g. dr. Zvverger je opaano obolel. Ztdnje dni mu je nekoliko odleglo. — C. kr. notar v Sežani dr. Joahira Zencovich premeščen je v Trat. — Inženir Franc Florian imenovan je nadiužeuer-jem in stavbiuski adjunkt Konstantin Stro bi in-žeoorjein pri drž. stavb, uradu za Štajersko. — Profesor veronauka na Mariborski gimnaziji g. dr. Jožef Pajek, je imenovan kanonikom lavautinske škofi(e. — (Občni zbor .Edinost iu.) V današnji številki prinašamo konec poročila o obenem zboru „E InioHtiu. Znameniti govor, kateri je na tem zboru govoril poal. S p i n č i (i, priobčimo v sobotni številki v celoti. — (Tristoletnica zmage pri Sisku.) Danea zjutraj vršil se je prvi del eolske slavnosti v spomin tristoletnice slavne zmage pri Sisku, o kateri govorimo obširneje na drugem mestu našega lista. Prav srečna je bila misel, združiti v proslavo tega znamenitega dneva v prvi vrsti šolsko mladino in tako prirediti slavnost, katere se je z zanimanjem udeležilo tudi ostalo občinstvo. Jutranji del slavnosti pričel se je s sv. mašo v stolni cerkvi, katere so se udeležili učenci prve in druge slovenske mestne šole, mestne nemške šole in zasebnih šol. deškega sirotišča „Coll. Mariauum", nemškega šolskega društva in ljudski učenci VValdherrovega zavoda. Ob 8 uri prikorakali ao učenci pod vodstvom učiteljev in vodij in s svojimi razpetimi zastavami v cerkev, kjer so se razvrstili. Navzoči so bili g. župan Grasselli, gg. šolska nadzornika prut. Leveč in W a 11 nor in več dostojanstvenikov. Mašo celebriral je č. g. kanonik Zamejec v znamenitem, iz Osman- pašinega oblučila narejenem masnem plašču. — Ob 10. uri bil je v veliki dvorani iilharmoniškega jioslopja šolski slavnostni koncert, katerega so se udeleždi vsi imenovani učenci z blagohotnim sodelovaujem vojaške [godbe domačega pešpolka. Ves vspored se je izvršil prav točno in precizno in so mladi pevci pokazali veliko spretnost. Slovenski peli sta se dve kitici „ Molitev pred bitvo" iz Foersterjeve koračnice pa .Danes je taisti dana in „Oj stojaj, stojaj, Beligrad", nemški pa jedna kitica .Gebet vviihrend der Schlacht" in „Priiiz Eugen, der edle Ritter", na konci pa .Cesarske pesmi" po jedna kitica sluvenski iu nemški, l/.mej treh deklamscij je najbolj dopadla izborna Aškerčeva balada ,Mea Kulpa", katero je prav krej>ko in dobro premišljeno deklamoval učenec V. K Ji rman. Tudi deklamatoria ostalih dveh točk »Pesem od Dunaja" iu „Prinz Eugenius" sta rešila svoji ulogi povoljno. Vojaška godba spremljevala je vse pevske točke in svirala še dve slavnostni koračnici in v razuih oddelkih Foersturjevo „SlavnoBtno koračnico", ki je prav srečno sestavljena po narodnih pesnih in kaže v instrumeutaciji mojstra veščaka. Splošni ut s koncerta bil je prav ugoden, le škoda, da zarad omejenega proBtora in nenavadnega čaBa ni bila mogoča večja udeležba občinstva. Vsak učenec dobil je jeden iztis brošurice: „Zrna ga pri Sisku" dne 22. junija 1593, v spomin na tristoletnico mladini iu odraslim spisal A. Koblar, z dodanimi prazniku primernimi pesaimi in dvema starima podobama bitve pri Sisku. Slavnost počastili so: g. deželni predsednik baron 11.'in z go-ijio soprogo, č. g. knezoškof M i asi a, dež. glavar Detela, dež. odborniki ces. svet. M u r n i k, dr. Vodnjak, dr. Papež, dr. Schaffer, mestni župan g, Grasselli, podžupan g. Vašo Petričič injveč mestnih odbornikov, polkovnik g. Gariboldi, trg. in obrt. zbornice predsednik g. Perdan, notarske zbornico predsednik dr. Zupanec, člani dež. šolskega sveta, duhovniki, učitelji in več od- ličnih dam itd. — Popoludne ob 3. uri zbrali so se vsi učenci — okulu 1500 na številu — na kongresnem trgu ter skupno odkorakali na slavnostni prostor pod Turnom, kjer se je vršil popoludaoski del slavnosti, o katerem obširneje poročamo jutri. — (Povel jništ vo prostovoljnega gasilnega društva v Ljubljani) dokazuje nam v dolgem spisu, da je stroga preiskava dognala neistinitost tudi v našem listu zabeležene vesti, da sta gg Doberlet in Gerber delala pri pogrebu nekega društvenika nekake ovire zaradi venca s trakovi v narodnih barvah. Ta venec — tako došlo nam pojasnilo — se le zategadelj ni nosil, kakor so to želeli darovalci, pred krsto, ker je pri Ljubljanskem gasilnem društvu stara navada, da se nosi pred krsto le društveni venec. Konečno zatrjuje po-veljoštvo svojo objektivnost v narodnih zadevah. Mi pa Brno tega mnenja, da bi slavno poveljništvo najlepše pokazalo to svojo objektivnost s tem, da bi odkazalo že jedenkrat v društvu dostojno mesto jeziku, kateri je materni in občevalui jezik ogromna večine Ljubljanskega prebivalstva in društvenikov gasilnega društva. — (Izlet pevskega društva »Slavec* v Lav src o,) ki je bil preložen, bode v nedeljo dne 25 t. m. Člani pevci odkorakajo ob 2. uri iz društvene sobe. Gostje dobro došli I — (.Slovensko planinsko društvo"', vabi č. člane na kresno veselico, katera bode v petek zvečer na Dremkovem vrhu. Starodavni slovenski običaj bodi nam svet, Častimo ga svetlega svedoka našega slovenstva! — Sloveča pot iz Lazov čez Janče v Litijo je bila te dni zazuameoovana, in sicer rdeče. Dolga je 5 ur. Na vrhu je gostilna, kjer točijo precej dobro pijačo. — Na društveni oklic do gg. gostilničarjev sta se dosedaj oglasila dva gostilničarja, namreč g. Ivan Šapla, posestnik v Šturijah pri Ajdovščini, in g. Jernej Čeme, poBestnik v Spodnjih Gorjah pri Bledu G. Šapla ima gostilno z mnogimi sobami za prenočevanje, lep vrt in vse druge ugodke. C-ma sobi je 50 kr. na dan. „Slov. plan. društva" člani plačajo proti izkazu z legitimacijo samo 40 kr., dijaki pa 30 kr. Zajutrek, kosilo in večerja (brez pijače) stane 75 kr. Po dogovoru se dobi lepo stanovanje za jeden, dva meseca in tudi za dalje ČaBa. Šturije imajo jako lepe izlete in zanimivo iz prehode. — G. černe ima za letos jedno sobo na razpolaganje, za prihodnje leto bode pripravil še dve. Člani „S!ov. plan. društva" in dijaki bodo plačevali po 40 kr. za prenočišče. Na ponudbo ima vedno mrzla jedila, izvrstno dolenisko, istersko in štajersko vino in vsak dan sveža pivo ter tudi Hi den8ko vodo in sifin. Kdor želi gorkih jedil, naroči jih vsaj jeden din prej pri njegovi gospej soprogi Tereziji Černe v Spodnjih Gorjah pri Bledu. Pri hiši je vrt s kegljiščem. Za vožnjo imajo jedna „kola" z mehkimi sedeži, pa dve na pol pokriti kočiji. V Gorje se priporoča pot od Ja-vornika, do kam'.no začelo. U parno jot, da si bode narodna Mariborska čitalnica avoie sveta i častne narodne naloge v svesti, ter s mnogimi izleti v okolico vžigala narodno zavest posebno sedaj, ko ima tako važni tamburaški zbor, koji pod neumornim načelništvom gosji. Nerata ml. tako izvrBtno uspeva, ter da bode tudi skušala ta prepotrebni zbor pomnožiti. —C. — (Tržaške novice.) Piše se nam iz Trsta: Govorica o odstopu namrstnika Rinaldmija se vzdržuje, kot njegov naslednik pa se im»uuje 1**1111. Albori, divizijski poveljn k v Ljubljani, kate rega je zmatrati Tržačanom. Fml. Albori je znan kot jako ljubezniv, lin in pravičen mož, in ker je v Trstu v vseh patrijotičuih krogih zelo priljub- ljen in čislan, je prav lahko mogoče, da postane R'naldinijev naslednik. — Se o neki drugi važni premembi se tu govori. Policijski ravnstelj dvorni svetnik Picbler in prvi policijski svetnik se bo-deta umaknila. Razlogov tej premembi ni treba dolgo iskati, sicer pa bodi rečeno, da b tem ni pomagano nič. Premeniti je sedanji, v vseh strokah uprave vladajoči sistem iu odpraviti njega nositelje — le na ta način je moči zavožene primorske razmere spraviti zopet v pravi tir. — (Koncert v gledališči p F enice* v Trstu) na korist družbi sv. Cirila iu Metoda dosegel je sijajen U9peh, bodisi v moralnem, umetniškem, bodisi v gmotnem oziru. Navzlic za koncerte že neugodnemu času bilo je gledališče izborno ob iskano in se sodi kosmati dohodek na kakih 1200 kron. Bila je zastopana inteligencija slovenska in tudi priprosti narod io se ceni število obiskovalcev na 1500. Kot solista nastopila sta gospa S trasa e r-Čehov a in g. operui pevec J. K. Tertnik. Prva znana in priljubljena Tržaškemu občinstvu Že od prejšnjih koncertov izvršila je tudi ta večer svojo ulogo sijajno in pela prav dovršeno dve točki ter dodala še hrvatsko „Ružica". Občinstvo ji je burno ploskalo in g.dr. G laser poklonil ji je krasen šopek. O sijajnem uspehu g. Tertnika poročali smo že zadnjič. Pel je dve pesmi prav raojsterako, potem pa veliko arijo iz „Oberona". Pokazal ae je pravega umetnika, v katerem je občinstvu s ponoBom pozdravljalo slovenskega rojaka. Moral je vsled burnega aplavza dodati še jedno pe.iem. Tržaški Slovenci so mu poklonili krasen venec, na katerega trakovih je napis: „Tržaški Slovenci svojemu umetniku". Zbore peli so združeni pevci „Slov. pev. društva" in Ro-janske „Zarje" prav vrlo pod vodstvom neumornega pevovodje g. Furlana, ki si je pridobil veliko zaslug za ta koncert. Tamburaši popolnjevali bo jako spretno muzikalni del vspureds, kakor vselej, dramatiški odsek pa je uprizoril primerno skrajšano igro „Trije bratci", ki je vzbujala mnogo smeha. Posebno odlikovala sta se gg. Borovščak in Križ, kakor tudi vsi igralci in igralke. Tržaški Slovenci smejo se b ponoBom spominjati tega v vsakem obziru krasnega večera. — (Ovacija škofu Strossmavru.) Predvčerajšnjim zvečer prišel je StrosBinaver v Zagreb ter se ustavil pri kanoniku dru Račkeiuu. Ko Be je zvedelo po mestu za dohod odličnega gosta, zbralo se je okolu 200 oseb, večinoma vseučiliš^nikov, ki so došli pred stanovame dra. IUčkega in pričeli klicati: Živio biskup Strossm»y r! Ko se je ljubljenec naroda prikazal na oknu, ponavljali so se navdušeni klici iu zapela se je pesem „L'epa naša domovina". Potem se je množica razšla. Slavni škof gre najprej v Krapiuske toplice, potem pa v Slatino pri Rogatcu, kakor običajno vsako leto. — (Jure Tordinac j.) V Djakovem pokopali so te dui starega hrvatskega rodoljuba, kanonika in vodjo škofovskega semenišča Juroja Tor-dinca, rojenega I. 1813. Pokojui bil je tudi pesnik iu pisatelj in se je živo zanimal za vse dogodke svoje domovine. Več njegovih del izdala je aMatica Hrvatska". Bodi mu lahka douiHČa zemlja, katero je tohkrat opeval v svojih pesnih! — (Hrvatska svoboda) Kr. županijska oblast v Zagrebu je ustavila in razveljavila sklep Karlovškega mestnega zastopa, da se da pevskemu društvu „Zora" 200 gld. podpore za pot v Dubrovnik k Gundulie.-vi alavnosti. — (Nov h r v a t s k list.) Gosp. Peroslav Ljubic izdaval bode v Virju na Hrvatskem uov list pod naslovom „Podravac", ki bode izhajal po dva krat na mesec in veljal za vse leto 2 gld. 50 kr. — (Peš iz Zagreba v Dubrovnik.) Siromašen gimuazi|alec, rodom Primorec, podal se je minuli petek j>eš na pot v Dubrovnik, da se udeleži slavnosti Gunduli čave. Ker je dober pešec, utegne še pravočasno dospeti v hrvatske Atene. — (Najdeni cekini.) V policijskem zaporu v Po že g i bo bili minuli teden štirje dečaki, ker so kradli češnje v nekem vrtu. Razparali so usnje na nekem starodobu.in stolu, ki je bil tam ter našli mej žimo inošuj ček 8 14 cekini. Razdelili so novce mej saboj in jih potem prodali pod nič. Ko so pa kupci hoteli cekine prodajati naprej, prišla je policija na to in kontiskovala cekine, ki so dobri stari zlati iz minulega stoletja. — (Iz hrvatskih toplic.) V Varaždin ske toplice došlo je po zadnjem izkazu 554 oh. 1». —i V Stubi čke toplice došlo je vsega vkup do-zdaj 311 oseb. 1 — 1 r ^ Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! K A 1 Baz, ne vesti. * (Franc Krke l,) najstarejši ogerski glasbenik in utemeljitelj ogerske narodne opere, umrl je v Budimpešti v viBoki starosti 83 let. Od I 1837 bil je vodja opere na Peštanskem narodnem gledališči. Najpopularneja njegova opera „Hunyady Laszlo" pela se je že nad 300krat, Znana bo posebno še njegove opere „Bauk Ban" in poslednje njegovo delo »NeVelen ho ok* (brezimni junaki). * (Nansenova ekspedicija na Severni teČai) Kakor se poroča iz Kristijanije odpelji' se dr. Fridhjof Nansen danes, 20. t. m. ua ladiji „Fram". Ustavil se bode maj potom v raznih norveških primorskih mestih. * (Nevihte v Bukovini.) V vsem Su-čavskem okraji napravila je huda nevihta vehko škodo in ju ep In vi la jiopolnoina nekatere vasi. Državna cesta je razrušena na več krajih. Strela ubila je pet ljudi. * (Pogrezujoče se mesto.) V poljskem m>stu Pili kopali so nedavno artezi|ški vodnjak, vsled česar je nastala velika nevarnost za mesto. Del mesta, ki je v bližini novega vodnjaka, začel se je pogrezovati tako, da 16 |e bati večje nesreče. Mnogo hiš moralo ne je vsled tega že izprazniti. * (Čudna prikazen.) V Titlu v Banatu kopali so arteznški vodnjak. Ko so prišli delavci do globočine 105 metrov, čulo bo je silno vršenje in namestu vode pridrl je skozi votlino po žveplu smrdeč mrzel zrak, čez nekaj časa pa vroč pepel, katerega je metalo do večera skozi navrtano luknjo. * (U z g I e d e n poslanec) Po vsej Italiji slavnoznani tolovaj Tiburzi, katerega lovo orožniki že 30 let, naročil je pred kratkim nekemu bogatemu posestniku, naj mu pošlje večjo evoto in to „puste restante" v Rim, sicer .... Posestnik je umel ta tolovajev migljaj, a ker mu je bilo žal denarjev , vprašal je za svet policijo- Ta ga je poučila, naj odpošlje na določen naslov debelo pismo brez denarjev in posestnik je tako storil. Na pošti čakala sta dva biriča na dotičuiku, ki pride po pismo. Io prišel je — jako znan poslanec, povedal naslov in odnesel pismo. Ta novica se je hitro raznesla po vsem mestu in pričakovalo se je, da pride stvar v parlamentu v pogovor, kar se pa ni zgodilo. Najbrž bo si poslanci mislili: Mož je zastopal interese svojih volilcev — kaj mu hočemo? * (S t r a j k prevoznikov v Parizu.) Pariz je zopet brez prevoznikov. Vozno s-.um taki, ki bo lastniki Bvonh voz, ki so pa večinoma slabe stare kočije. Zadruge prevoznikov dale so izbrisati svoje številke voz S tem izgubi Pariška občina vsak dan kakih 5500 frankov dohodka. 2000 strajkujočih voznikov je sklenilo, predlagati mestni občini Pariški, naj ona prevzame prevozništvo v lastno režijo; družbe pa zahtevajo odškodnino. Vozniki hote dati mestu na razpolaganje svoje kavcije, ki jih imajo vložene pri družbah, potem pa voziti poroti stalni plači v službi mestne občine. KnjitovnosL — Zmaga pri Sisku dne 22. juniia 1593. V spomin na tristoletnico mladini in odraslim spisal A. Koblar. Z dodanimi prazniku primernimi pesnimi. V I. u K,a n i 1893. Ziložil in tiskal Rudolf Milic. — V tej brošur.m čitamo ua |>rvem mestu razpravo g. arhivarja Koblarja, po kateri smo posneli današnji listek, potem pa več primernih pesmij, mej njimi krasno Aškerčevo „Mea kulpa" in sicer neizpremenjeno I — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje Anton Koblar. L»tnik III. Sešitek 3. V 3 sešitku tega izboinega znanstvenega linta, kateri vnovič kar naj topleje priporočamo v obilno naročitev in izdatno jiodporo, čitamo celo vrsto jako zanimljivih in korenito pisanih ruzprnv namreč: A. Koblar: Boji ua krajinah in zmaga pri Sisku pred 300 leti; — A. K.: Škof-t Tavčar in Hren o bitvi pri Sisku; — J. Scheinigg: Slovenska osebna Imena v starih listinah; — A. Koblar: Drobtinice iz furlauskih arhivov; — S Robič: Kranjski mahovi. — V „malih zapiskih" podaja nam uredništvo jako mnogih interesantnih in važnih zgodovinskih in prirodoslovnih not c, tako da lahko rečemo : Tudi ta sešitek ima bogato vsebino. — Argo, Zeitschrift ftir krainische Landes-kunde, prinaša v št. 6. uastopuo vsebino: A. M ii I I n <■ r: Raiseskizzen aus Italien; — Milllner: Das in Kujfjr getriebene Bild der Schlacht von Sissek im Laibacher Museum ; — P. pl. Radics: Der erste Freihnrr von Billichgratz; — Mittheilun-uub dem Museum. — .Vesna", mesečnik slovenskega dijaStva, prinaša v St. 6. nastopno vsebino: Dragomir: Vsak aebi; Danica: Gazela; — Rakevogicev Radivoj: Učitelj Marko; — Alastor: Doktor Mahao; — Jo-sephus: Smeli stihi;—J. Vencajz: Slovenski narod in velike Sol«; — Glasnik; — Vestnik; — Književnost in umetnost. — Učiteljski tovariš, glasilo „Sloven-skega društva v Ljubljani", prinaša v št. 12. nastopno vsebino: Šolska slavnost; — A. Koblar: V spomin tristoletnice zmage pri Sisku; — Lj. Stiasny: O ženski vzgoji v ptujih in domačih šolah; — Književnost; — Naši dopisi; — Društveni vestnik; — Vestuik ; — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — — Katarina ZrinRka, banica hrvatska (1625 — 1G73). Napisao Juraj T omi je novic. Treštampano iz „Vienca". U Zagrebu. Tisak ,Do-ničke tiskare". 18U3. Str. 61. Cena? — V tej, z rodoljubnim zanosom pisani knjižic« podaja naš pisatelj jako srečno sestavljen životop;s vzgleilne rodoljubkiuje, slavne hrvatske banice Katarine Zrinj-ske, soproge znamenitega Zrinjskega, ki je svojo ljubezen za narod hrvatski in za domovino plačal z glavo, iz tega spisa je spoznati vse izredne duševne vrline, katere so dičile veliko Katarino Zrinj-8ko in zato je tudi piaatelj dobro pegodil, ko je svoje delca posvetil hrvatskim gusjieui in goHjio-dičnum. Da nas Rog obdari le z nekatoiimi ženami, j kakeršua je bila Katarina Zr njska — godilo bi se Slovencem in Hrvatom drugače! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Trst 21. junija.*) Bnrgstaller misli pri nadomestni volitvi v okolici kandidirati za občinski svet. Dunaj 21. junija.*) Sinoči se je vršil mi-nisterski svet, kateri se je bavil ž notranjepolitičnimi razmerami. Brao 21. junija.*) Vlada odposlala .štiri batalijone, da vzdržujejo red. Sedaj je že okoli 80 080b zaprtih. Kladno 21. junija.*) Okrajni glavar zasledil je 400 delavcev na nekem tajnem shodu in dal aretirati 130 oseb. Zagreb 21. junija.*) Sinoči ob 10. uri bil močan, tri sekunde trajajoč potres. Knž na cerkvi sv. Marka se je odlomil. Brno 21. junija.*) Strajkujočim delavcem iz Amaliji nega rova se je pridružilo 2100 rudarjev iz sedem drugih, mej Duhovcami in Bilinom ležečih rovov. Madrid 21.*) junija. V hiši bivšega rni-nisterskega predsednika Canovas del Castillo razporiln dinamitna bomba. Jeden dinamitardov bil vsled eksplozije ubit, drugi ranjen, sicer ni nihče poškodovan. Ranjenca je prije'o redarstvo. S odi se, da so atentat prouzročili anarhisti. Baden 22. junija. Knez Nikola črnogorski in prestolonaslednik Danilo odpotovala nenadoma. Pariz 21. junija V „Gocardi" izjavlja nje urednik, da so bili svoj čas ukradeni angleškemu po8lanstr.il dokumenti, iz katerih je vidno, da je Cleinenceau prodal angleški vladi važne tajnosti. Millevove in Moreš izročila te akte ministru Devtlleu. Angleško poslaništvo izjavlja, da ne pogreša nikakih aktov. Čuje se, da so jej bile ukradene pobotnice, s katerimi so razni francoski politiki potrjali vzprejem od angleškega poslanstva izplačanih svot. Neki pri angleškem poslanstvu službujoči Kanadec je te dokumente ukradel, marki Moreš je je fotografiral, potem pa so se vrnile Ka-nadcu, da jih spravi v arhivu poslanstva. Madrid 22. junija. Preiskava je dognala, da je dinamitno bombo, katera je razpočila na vrtu bivšega iniuisterskega predsednika Ca-novasa, prinesel tja urednik listu wAnarqtiiau Ernest Alvarez. Bomba je nenadoma eksplodirala in ubila Alvareza. Pri mrtvecu je našla policija pismo Barcelonskih anarhistov, s katerim se je pokojniku naročilo, naj razruši Madrid. Vsled hišnih preiskav pri raznih anarhistih zasledila je policija veliko zaroto, kateri je namen, napravljati diuainitnc atentate. Narodno-gospodarske stvari. — Promet v Trstn. Kako propada trgovina in promet v Trstu, kažejo na>bolje nastopne številke : L 1892 priplulo te v Tržaško pristanišče jadrnic in parobrodov 7706 z 1,472214 ton za-držine. Proti I. 1891 priplulo je manj 129 ladij z 2651 ton ?adr2ine — Da mat n.ska vinska trgovina. Dalmacija pridela povprečno na leto lx/s miliinna hektolitrov vina. Od di.o 31. oktobra 1892 do dne 31. maja t. 1. izvozilo se ju na Nemško samo 11.347 hektolitrov. To je jako malo, ako s t pomisli, kako dobro je dalmatioako vino in da ga poleg Francoske največ potrebuje Nemčija. Vnuka klavzula tudi kaže svoje zle posledice. Avstrijska vlada bi morala posnemati v tem itatiJHnsko, ki stori rauogo za po-vzdigo vinske trgovine in olajšuje italijanskim vinom pot v inozemstvo. — Znižana prtljagina pristojbina za kovčege z uzorci. C kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic naznanilo je trgovski in obrtniški zbornici, da se po določilih lokalne tarife za prevažanje osob, potne prtljage, ekspresoeua blaga in psov z dne 1. janu-varija 1893. (str. 27 odstavek B) dovoljuje znižana prtljagioa pristojbina le pri kovčegih z uzorci, ki imajo izrecno napisano ime „kovčeg". Za uzore, ki s* drugače pošiljajo n. pr. v korbab, torbah in zabojih in za nezavite uzorce se znižana prtljagina pristojbina no dovoljuje. — IlavAiNko-avstrijski osebni iu pratežni promet. C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic na Dunaji javlja v imenu prizadetih uprav : Z veljavnostjo od 15. junija t. I. izdaval se bode 1. dodlatek k tarifi za direktni osebni in pratežni promet ni» j postajami krlj. bavarskih in c. kr. avstrijskih državnih železnic in c. kr. jugoželezniške družbe (Tirolska proga) čez Solnognul, Rosenheim in Kufstein od 1 maja t. I. Taisti obsega mnogovrstne premernbe raznih cen v prometu iz postaj io po postajah označene jugoželezniške proge in glede p-ometa v toplice Gastein in nazaj. — Svetovna razstava v Aiitwerpenu. Za razstavo, ki bode 1. 1894. v Antvverpe.nu, sestavil se so je tam lokalni odbor za avstro ogerski oddelek, ki ima nalogo, razstaviteljem iz nase države dajati vsa potrebna razjasnila in jih podpirati dejansko. Predsednik temu odboru je g. Gustav Mendel v Antvverpenu, do katerega s« je obrniti. Uno go stranska poraba, (iotovo ni domačega adravila, katero »« dA tako mnogostransko porabiti, nego „M»11 ovo franeoHko žganje in sol11, ki je takisto bolesti uteftujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na inisicu in živce krepilno in je zatorej dobro, da ae priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak Srebrna renta......BT'86 — , 97-70 Zlata renta.......1174?» — , 11740 4°/0 kronska renta ... „ iMUfi — „ 9H-4t> Akeijo narodne banke . . „ 992— — „ 990-— Kreditne akcije .... „ 338— — 337-— Lordon....... „ 19805 — „ 12310 Srebro....... „ —*— — • —•— Napol........, 9 80'/, — „ 9'8l omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni bo v srednjeevropskem «-aan. Odhod iz Ljubljane (juž. kol.). Ob 12. url 05 minut po noči osebni vlak v TibiŽ, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzeustesto, Ljubno, Dunaj, čez Selzthtil v Aussee, Ischl, Gmiirolcn, Sbtnograd, Lend-Gxsteii), Zoll Min See. Inoniost, Bregenz, Ztlricb, (i nI', Pariz, Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijino vare, Egor, Francoze vare, Karlovro vare, Prag", Draždane, Dunaj via Amstetten. Ob 7. url 08 minut zjutraj oHebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Kranzenateste. Ljubno, Duna|, čez Selzthal v Aussee, Iscbl, Gmumlen, Solnograd, Lend-Oastelo. Zeli am Soe, Dunaj via Amstotten. Ob 11. url 50 minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Kranzeiisfnatn, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inoniost, Line, Iscbl, Bu-dejovioe, Plzenj, Marijine vare. Eger, Francovo vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Auistetteu. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 5. url 65 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Auistetteu, Draždan, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Hudojovic, Soluo-grada, Linca, Steyra, Debla, Gmundeua, Iscbla, Ausscea, Pariza, Genfa, Zilricha, Bregon/a, Inntnoata, Zella am See, Lend Gastuinu, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzens-teste, Trbiža. Ob 11. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via AHistetten. Brazdan, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plztiia, Budejevlo, Solnogiada, Iuomosta, Linca, Ljulina, Celovca, Pon tabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, beljaka, Celovca, Franzcusfesto, Pontabla, 'l i biža. Ob O. url 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljub-negi Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod Iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. url 18 minul zjutraj v Kamnik. „ 2. || OS „ popoludne v Kamnik. ,, 6. ,, 50 „ zvooor v Kamnik. „ 10. || IO „ zvečer v Kamnik (ob nedeljah iu praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob 6. url 51 minut zjutraj !■ Kamnika. „ 11. „ 1& n dopoludne iz Kamnika. ,, 6. ,, 20 zvečer iz Kamnika. " O. |. 55 zvečer (a Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Sredoje-ovropski Čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—133) 2. zvozole : „ Dosoti lirat". Kmnun. XX. ztozoIc: I. ,Junj K<•.'.) i>., »m»i'inl.i Junićitr". 1'uvout i/. 16. ito> lnt.ln dom»<« r-Roilovlii«. — It. „Spornini nu iluilu". 1'rnvljioi) in po-VOKti i/, »lovnimkiittn ii:irvit prijatnija". — IV. ,,Vrl)!in Stnuknvt icnitov". lltnnorJHtir'iia )..»■( iii n .i.i.ltii^' i življonju. — V. „Goliđn". I'ovcut |>u rnmiiciti iIhhoo". Poved iz iloniuccua življenju kranjukih HI'ivoiK'nv. — II, ,,(lr:nl ltcititifu". 1'nvi'st /.n hIiiviuihUij Ijuilntvo. — 111. ,,Klu4t: - -11 .1 i > i. i .i I...... — 111. ,.Šoat parov klobus". — IV. ,,1'u tobaka smrdli". — V. „Žonltov Iz nevoicljlvottl". 3CX- zvezek : 1. ,,'i'u<,'umer". Truuodija vpetih dnjanjih- — Di rito Novico I" Vosola itfru v jodnom dejanji. — 111. ,,Veronika Deso-uiBka". Tragedija v petdi dejanjih. — IV. l'rij>ovodno pesni: ...l.m.i kov Kr"'>"i ,,1'ruanik posvetuj", ,,Vllino moičovunjo", ,,Slovonski junak ir, turskoga, boja", ,,tilovouskl krea", ,,Itakita", ,,1'rediua", ,.'-; ii.-i' vpraaanjo", „Kamen ua grob", ,,Stari ■tolp". IIZZ Zvezek 60 kr., elegantno vezan 1 gld. IZZT Pri vnanjih naročilih velja poštnina za nosamičtii nuvezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po SO kr. izvod, aku si uaročč skupno najmanj deael izvodov. Prodajajo ae v „Narodni Tiskarni", pri g. A. Zagorjan-u in v drugih knjigarnah. NajuDljže sredstvo priti kiiiiin boleznim! «5 ProM|)t>kti AlIHtOlli Zaloga v Ljubljani pri .F. IJiilnitcr-Ju Ravnateljstvo: v kopališči Radenskem (Štajersko). Ne kupujte liiomeisisblto. receptov za moBt, bo predragi in tudi nepopolni. Kdor si hoče napraviti sam dobro in zdravo domačo pijaco naj se potrudi k Ivanu Sajovitz-u v ©rad>l, Murplatz it. 1, „pri črnem psu", tam 16 dobe vsi predmeti, ki so potrebni k temu, in se plača za polovniak zajedno z receptom samo 5 gbl. 50 kr. Po izrekih in dopisih mnogobrojnih narociteljev gc-spoda I v m t i h Hm|<> vi ts-ia, so isti z njegovim receptom za naprti vi i h ti je mosta jako zadovoljni, ker dobe »a majhen detmr iiborru moflt. (639—2) Ravnokar so iziile v moji založbi: PESM za visoki glas s spremljevanjem klavirja. Zložil 3C Hoffzneistei. Op. 5. Cena 75 kr. Podoknica iz dr. B. Ipavčeve opere ,,T«5 li ai i*!-* \i i plemići**. Transkripcija za klavir. Z lotil Hoffmeister. Cena 60 kr. Knjigarna L SCHVVENTNER v Brežicah.. tesi-a) Plznska pivina grenčica ki jo je jedluH Izumila In jo ledinu pristno proizvaja ,645—1) tovarna Plznske pivioe grenčice Henrika & Adolfa Finger-ja v Plznu nI smeti zamenjati s nl6vrsdnlml poinimtml. Zahtevajte torej, de reflektujete na pristnost te »loveče, osobito zdrave pijače, samo IC Fliiger-Jevo pristno l'1/imko plvino frrcnelco. ~^kM (češko pivo » lia PlznsKo) se dobiva vsnk ditn svete (H37-2) v gostilnici „Pri Lipi" Spominjajte m dijaške in ljadske kuhinje pri i^rah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. Kav mik ar je izšla v nnii založbi; Mranjsha slavnostna koračnica. Povodom 3001etnice bitve pri Sisku za vojaški orkester in klavir zložil in domačemu o. in kr. peipnlku Fsm. baron Kuhn 8t. 17 poklonil -A. xiton F-erster. Op. 58. («30— t) - Cena sika l«l«fcvir* OO - Će se vposl|e pre{ ta znesek, se posije poštnino prosto. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani. O (D TJ 0 i-t (D >N i Za ž © 1 o d 6 c. (332—19) rrriik6t«zy-jev Cognac-grenčec steklenica 50 kr., IS steklenic 5 gld. Slatten I Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubaldu pl. Tmkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. -= Pošilja se z obratno pošt > =• Za želodec. ^ (D O pi (D O i Neobhodno potrebno v otročji sobi. tolično milo prvega reda, brez vsake kisline, neskaženo strogo nevtralno. Po UOnntii Iftorrlim-oveglt miln pri umi vaaji in kopanji male deco su skodlnvi ni1 ■nki. k> lih iiniM" ostra mila, povse i/.kliu-reni; ono ne iumu. ne ra/teguje, ne za>la pulti, marveč otivlja nje funkovjo in brani, da ni oguljena, ruiti iipijivn, tla je pob i>ela, čista mi ne/.iin. Ot'iiktint p'ija hhuio itulno milo m to )«• (lill^—1) lioeriiijg-ovo milo * novo. Dobiva se povsod komad po 30 kr. in-iei al no zastunHtvo: A. M0T8CH & ('<»., lianaj, I , Lugeck Nr. B. Srčno voščilo k Trcera.jdrLJex3a.vi. lmendan-a iz daljine ljubeznjivi goapio XvOJ^iki Klebel-ovl. (653) Neimenovanec na Koroškem. »tajerska deželna Rogaška slatina Tempeljski- in Styria-vrelec. Hvfi.ii polnile v iz iiovoigraJ«n«K;a ruva z clireltt-il I m ilotoaoin vreic«. Ta kiselica, aodrtujocH mnogo Olauberjeve soli, ki jo ,od nekdaj velike koristi zlaBti v sluAaji bolezni prebavnih organov in ki je ob |edneta Jako prijetna osvežujoča pijača, zamenjavati s raznimi kiselicaiui, ki se pod imenom .Rogaška kiselica" (Rohitschen spravljajo v trgovino. (398—3) Dobiva set Pri slatinaratvu v Rogatcu in na Slatini; v Ljubljani v vedno sveti napolnitvi v vseh prodajalnicah mlneraluih vOd, v špecerijskih prodajslnicah in droguerijah, ki so na dobrem glasu, ter v lekarnah. Fine in cenene šivalne stroje za koje se 5 let garantuje priporoča pod selu iik<"1hIuiI plaeilnluil p»ko|I F. DETTER v Ljubljani, na Starem trgu st. 1. Zaloga šivalnih in kmetijskih strojev, prodaja hI rojevi li delov, Nivauk, sukamo«, bouibaia, svile i. t. d , knkor tudi vsakovrstnega. drobnega blaga sa kroja«« in altltje. (633—2) I*apraviiu sti'fj*,t izvršujejo se točno in po v*-ni. 381347 ^**^J 13<» lastnega izdelka ss dame, gospode in otroke je vedno na iz bero. Vsakersna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznam enujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. fltl t FRAN S. BARAGA , (405) 1 g slikar na Emonski cesti $t. 10 I lo- >* priporoča se p. n. občinstvu in visoke častiti duhovščini za slikanje cerkva, C*' znamenj, novih stavb, sob, za barvanje hiŠ sgrafito, za firme in dekoracije po isjnovejsih uzorcib in po najnižjih cenah. & '»»l»^t vTV*te a <^TV^e &% Josip Reich ± Poljanski nasip, Oike ulioe št. 4 m priporoča čast. občinstvu dobro urejeno ♦ kemično spiralnico I v kateri se razparane in nerszparane J moške in ženske obleke lepo očedijo. Pregrinjala vsprejmč se za pranje in crem v pobarvanje. V barvariji vspre-jeina se svilnato, bombažno in mešano blago. Barva se v najnovejših modah tr J. J. NAGLAS tovarna pohištva v LJubljani, Turjaški trg it. 7 in Gospodske ulloe (Knoijl dvoreo). Zsloga jednostavnoga in najfinejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, strugarskega in poz tatarskega blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, polknov (žahitij). Otroški vozički, železna in vrtina oprava, ne-pregorne blagajnice. (69) Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. salon Velik zračni vrt, stekleni ln kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje. (70) F. Feriinc, restavrater. ADOLF HAUPTMANN tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja v lastni hiši v Ljubljani, na Resljevl cesti it. 41. Filijala: Slonove ulice It. 10—12. Jn=*°r="r^=r*t-thar-' ♦ oo»»oo»»»o)» »o oo »»♦»♦♦-» Evgenij Betetto f tovarna za meti je J ▼ Ljubljani, Florijanske ulioe it. 3 J ♦ priporoča Čast. občinstvu in gg. trgovcem ♦ J svojo veliko zslogo vsakovrstnih * i w*~~ zri o t olj x od najfinejših do najcenejših po najnižjih X cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj ♦ in franko. (15*i) Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Slikarja napisov, ■ tavblntka in pohištvena pleskarja. Tovarna za oljnate barve, lak in pokost. (146) je Glavni zastop Hartlioli-jevcga originalnega karboline|a. Maščoba za kunJBka kopita in usnje. SPRAJCAR IVAN stavbeni in umetni ključar Kolodvorske ulice št. 22 priporoča svoje (155) valcasta zapirala za okna In vrata (Bollbalken) lastni izdelek, prava jeklena plehovina, s tihim zaporom in trajnostjo. Popra vila v tej stroki se vsprajemljejo ter J izvršujejo natančno in po nizki ceni. •eoooooeoaooeaseooootoooooi HENRIK KENDA v LJubljani. Najbogatejša zaloga za šiviljo. (164) S (Viktor Kniitti) (ino) I . j i* 1 »1 i ti mi, >liti-i|iii ti*|f 1 priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, beloprtenega nlaga m podvlek, bombaža in ovije volne, prejo za vezenje, pletenje, šivanje in kavlji-• čanio, tkanega in nogovičarskega blaga, i predpasnikov, tivotkov in rokovio, po-zamentirekega in drobnega blaga, trakov, čipk in petljanj, člpkattih zaves in ^ preprog, umeteljnih cvetk in njih delov. 5đH G-. Tdnnies v LJubljani. Tovarna za stroj o, železo ln kovlno-ilvnioa. Imdalujs kot poanbnoii: ve« vrste strojev za lesoreznloe in žage. (144) Freviamo cela napravo in oikrbuje paroNtroJe in kotle po najbnljli •••tavi, slučajno tnrhlne in vodna koleni*. A< i i i s i iaaa4 «" Uran & Večaj ► 4 Ljubljana, Gradišče it 8, Igriške ulice it. 3 ► 4 priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ a veliko zalogo vsakovrstnih a \ pečij in glinastih snovij k> a kakor tudi w \ štedilnikov > a in vseh v to stroko spadajočih del po a %^ nizkih cenah. (149)^F J. MULLER "68) fotogratlčno - artistični zavod v Frančiškanskih ulicah št. S priporoča svoj atetier za vsa v fotografi ono stroko spadajoča dela, kakor: portrete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobo, pisave, načrte itd. Momentne fotografije za otroke, po-vek Sanj a vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejomlja vsa v fotografično stroko spadajoča dela po najnižji ceni. J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta it. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorano sa koneerte itd. in lepim vrtom. (152) = Kegljišče Je na razpolago. = Uhod je tudi iz Poljskih ulic. Hotel „Pri Slonu" f I. vrste J, v sredi mesta in v bližini c kr. S poštnega in brzojavnega urada ": Sobe od 70 kr. naprej. RcHtavracija in kavarna sta v ti is i Železna in parna kopelj urejena po Francovih kopelih po c. kr rladnetn svćtuiku g. prof. dr. pl. Valenti Pozor gg. krojači! FELIKS URBANO v Ljubljani, pri železnem mostu ima veliko zalogo vseh vrst suknenega blaga, iagerndorfskih, Brnskih tkanin in lotlnn. kakor tudi mnogovrstnega manufakturnoga blaga, hlacevlne in vse k oblekam potrebne oprave. 1 (199) Priporočati je vsem, kateri hočejo dobro biago po nizki ceni Imeti! i i 2 stavbeni klepar, konc. vodovodni instalateur 1 Ljubljana (142) £ Dnnajska ce»ta it. 7 In 14 " priporoča svojo bog»to zalogo klepar-skega dola. Izdeluje vsa v njegov obrt spadajoča dela v mestu in na deželi. Izvrnevatolj lesenih, oement-nib in klsjnlh streh. Zaloga stred-nega l*lvo Inutuetca Isdelka. l*rlHtun tlolenjska, hrvatska ln črna istrska vina. Priznano dobra jedila. Vt-lik, zraven vrt s steklenim Balonom iu kegljiščem. Točna in ctoia jj (404) 1 T. A-u.er, pivovar. Čast mi je naznanjati, da sem prevzela po Btnrti mojega moža Frana Toni kovanko obrt katero bodem mtdaljevsls, ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba. Z velespoltovanjem (1S4) Ivanka Toni < v Kravji dolini St. 2. D_ n za c. kr. drž. uradnike, UllOriZie uradnike c. kr. drž. železnic, privat. ieleznic, kakor tudi za c. in in kr. vojsko izdeluje pod pisanec po najpovoljiiejsih cenah; tudi preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor nabije, meče, klobuke sa parado, zlate obrobke itd. Civilne oprave izdelujejo se po najnovejši faco ni. Angleško, francusko in tuzemsko robo ima na skladišču. F. Casermann <158> krojač ta civilne oprave is uniforme. Ivan Somnitz (prej Fr. Pettauer) urar o. kr. priv. južne železnice S LJubljana, sv. Petra cesta it. 18 <$ priporoča svojo veliko zalogo ur. Poprave se izvrftnjejo hitro in dobro. ' (63) *00»»oo»sni Odlikovan rGradci lSUO.vTntu, (lonci, Zagrebu 1 mi I Fran Kaiser puikar v LJubljani priporoča mnogovrstno zalugo orožja in rasnih lovskih potrehsčtu — kakor tudi pusk lastnega Isdelka ter izvršuje vaakojaka |»opravl|au|a točno in po najnižjih cenah. (406) Vizitniee kiverf* ;e s prmo priporoča „Narodna Tiskarna". -i-y^3*yo^j«^lwJ»S"j^ir«»-r-?-.; R. Ranzinger špediter na Dunajski cesti štev. 15 prevzema vsakovrstne izvožnje in do vožnje na o. kr. državni in o. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in cene . izvršbe. (Gft) TLI Kavarna in restavracija v Švicariji. Od 23. aprila naprej o vsakem času mej il•'t-voin |fo>r*lco Jocll. Kajuda-neje podpisani se bode prizadevat, zadovoljiti svojim velecenjeniui p n. gostom v vsakem oziru. Z velespofitovanjem 1 fl92) H. Eder, restavratčr. Podobe umrlih urednikov „Slovenskega Naroda" (Ant.Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Železnikar) dobivajo se na 3ca,rto3a-ps,r>a.rjl tiskane komad po 2 O kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-U in pri druzih knjigo-tržcih. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne"