CENTR. UPRAVA KOPITARJEVA 6 Obiščite predstave Siovvnsaega naroffleda//šča prostem I * N PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ev 910 /1 OAO\ PoStnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. Nadaljevali bomo odločno borbo za izvajanje določb mirovne pogodbe. Cena 15 lir - 2.50 din gr- gjjjS PROTI NAŠEMU DNEVNIKU SE JE SPREMENIL V OBTOŽBO PROTI LAŽNIVIM 1 PROTISLOVNIM PRIČAM TOŽILSTVA Popoln zlom zgradbe tožilčevega dokazovanja Vajenega na lažnivi glavni priči Badoviniju in na monotonem zanikanju narednika Spencerja, tolmača Billa in inšp. Lugnanija - Jutri ob 10. uri dopoldne govor obrambe —.—.—: --------------------------------------------------------------- Mormbirojei/ci [•ja priključitve k Italiji pivških k inform- . StoTrsta in •iWA k itoliji' ki je li- rvfw5e,ta cili v n?e' l « ■ 0 «)a«V ci skriva za Nolž ^oiičnc.' W .pričakovanju Kr reS ?s-ltVe ie danes ptjftort,, trzaškega vpra-rasA c^®^ern8ri», z zdru-ivJft ^ 171 odhodu okupa- ittiina Praksa tr-Ei' t Brtr,;.pa votm- I&1« iSti kljUcltve k Ita-*' * fc?' iti l-iL :e ntihova kam-% Lfaet proti Jugosla- - strm ®rofi coni B do' A’ da daleč pred- 'Akciji, ki si da- ^4 iri^?.rmbirojevskega 2 "tm;fm-ih sama ne nio-3>°fe^ To ‘ kampanjo razglasili kot !*i 'm— (- stalno ponav- u^poslavija pcnov fatalizem v svoji k Sekati izgrad-rliA>;^>e ? trditi, da sklepa :> irnPerialisti itd. «tro?i,t>a da nosi eizda- 'kistično m Part peljalo navadno im vodstvo Jugoslavije, V ??r° n mednarod-\.VTno jnfu in rato fe imperiali-.-'ilelati klevet je tre-ž »v teorijo« ki naj iifarksutični j A; . ;lB.. -„a(. sistično-le nini-k PrH,,^te7nelii pravil-kF^i^ffačitve k Italiji. se njegovi in- sn*^« I .v feNj!le front. Interesi "celotne ■AAi «°??te. N/, ojijo(). sketn 'jtNfon Sifcn« a teJ o-’ S* ttN>nv5?i u Slovens Si itt,°retiinieVcev «Delo» da-Mt» L6t 0ino,;e. ko na P inf„Ja-. ccš Jngosla-tteč ‘aHzem in za- k&fi? "p'“iu 't tQrfa.ne fronte'. P ra-itn?'1. Utor druga resi-tet j ”1° 2 nacio- ’ il -1e v skladu z lN.Se„ &°nte socializma. e prikljuci- tt5 H ?°re nV-M ?avi- Kei' -lie i> t.4t'«tri? ikhnčiti k Ame- bfahfaKTJam 0stane to- 5?. Dnn .°l 2a tem l!? tli 1 tje nUj'a rešitev .frni-Oben« \ot .primerno K pa Z(L V •t(lj?nja, y rešiteu nacional- no ,j Pomoč pride VI-lu^ii. a„s? dominantna i^Kn^kn i. p!o-anierikanci, »®no ■JXatte'-o burioazija t-ih J!as»tt tt)a«je slotian- j e%„?0SkU3 prikriti 0a%fan°ke na.no-AW?inSe-'-“li Pa celo l'r,f ' - '• *“ M. P ) 1“ lto>7 Proti L jiar°duo-osoo. v,Edinemu ■*»' & °rt stt ',CSv in tu-' ■Vi dice?0 use"iL ^nolo-nmc-r It »^t. .nt nn^- °o°ce «teo-f. IL^Cint! nal alne,n vPrn-°P,ravieijo od- W ie if n. Jncm parla-tfttsperijcvo da bi SiS"kot°’b^ V?ati° Proti !iar°diio-CohU- n„ac.i0" f|t |i»'K>ne n daliji; tini.ie trža-iV'1^ hkratf.Prfključit-da nfi“ KP/. »V^č p,/J>teo n,e,cn «teo- najbolj raza za časa upravnih volitev. Ze sam volivni program Vidalijeve partije nam to dokazuje. Pod parolo epomirjenja« (reci pomirjenja z italijansko nacionalistično buržoa-zijo) in ozko postavljenega vprašanja administrativnih volitev se ta volivni program v ničemer ni dotaknil osnovnega in načelnega vprašanja mirovne pogodbe in njene kršitve, ki so jo predstavljale te volitve. Parola širokega votivnega bloka, a kategorično odklanji-nje sodelovanja z vsemi skupinami, ki stojijo na stališču obrambe mirovne pogodbe, je predstavljala teSnjo sporazuma z italijanskimi nacionalističnimi strankami, ki so na stališču revizije mirovne pogodbe. Pod pretvezo «pomirjenja» se program samo bežno dotika narodnega vprašanja s par splošnimi ugotovitvami, nilejer pa ni konkretno povedano, v čem naj se izražajo pravice nacionalno zapostavljenih Slovencev itd. Kolikor ta volivni program predstavlja izrazito težnjo, sporazumeti se z italijansko nacionalistično bur-žoazijo na liniji priključitve Trsta k Italiji, izraža tudi popolno odstopanje od doslednosti razredne in demokratične borbe sploh; vodi rm linijo, da je potrebno v interesu osnovne linije —- priključitve k Italiji — žrtvovati načelne pozicije delavskega in demokratičnega gibanja. To popolnoma odgovarja tržaški informbirojevski «partiji», ki se je odpovedala vsaki revolucionarni borbi in prešla na pozicije buržoaznega parlamentarizma in borbe Za majhne pozicije v okviru kapitalističnega družbenega reda. (Na tej liniji je tud i Vidalijeva partija šla samostojno na volitve. SIAU so uporabili samo za deželo, samo dg bi laže zavedli slovenske množice). v kolikor takšna eparti-ja» uporablja revolucionarne parole, jih uporablja brez zveze s konkretno stvarnostjo, kot dernagoške fraze Zg zavajanje proletariata. Vsa volivna kampanja se je tudi vodila v tem duhu. Poplava italijanskih komunističnih županov, ki se v svojih volivnih govorih v ničemer niso dotaknili mirovne pogodbe in problemov STO-ja kot takega. ampak so govorili samo o problemih italijanskega političnega življenj a. kakor da bi bili na volivnih zborovanjih v Benetkah, Bologni, Genovi itd. V najlepši luči so prikazovali njihove občinske komunistične uprave in s tem hoteli povedati, da v Italiji ni tako hudo, kadar imajo «oblasi» v občinah komunisti. in so s tem ustvarjali nevarne iluzije tržaškemu proletariatu, da je mogoče doseči celo neko komunistično oblast tudi v kapitalistični družbi in da Za to ni treba niti revolucije, ampak navadne buržoazne volitve. Ce so se pa mimogrede dotaknili vprašanja STO-ja, so pa pridigali znano formulo, da zaenkrat bi bil zaželen prihod guvernerja v pričakovanju boljše rešitve tržaškega vprašanja, in pozivali so tržaško delavstvo, da naj se pogumno obrne k Italiji in pozabi na nsramotno preteklost# (bisogna a vere il coraggio di sganciarsi e dimenlicare un doloroso ed infau-sto passato), nad katero je sam Terracini, potvarjajoč seveda zgodovinska dejstva, izrekel »končno obsodbo« z izjavo, da je Sovjetska zveza vedno zavirala pretirani jugoslovanski nacionalizem do Trsta. To so gola in konkretna dejstva in njihov pravi politični smisel. Ze navedena dejstva sama dovolj jasno govore, da ni nobenega dvoma o osnovnem cilju, ki ga zasleduje politika informbirojevceu v zvezi s STO-jem, le da se še hinavsko zadržujejo, dg. bi zavzeli tudi končno formalno stališče. To pa zato, ker nimajo čiste vesti in si ne upajo javno povedati resnice. V luči teh dejstev pa nam postane še bolj jasna parola inforrnbi-rojevcev, naj bi prišel guverner. Ta zahteva ne izraža nobene skrbi informbirojevcev za spoštovanje mirovne pogodbe in izvedbo vseh Včerajšnji osmi dan razprave proti našemu odgovornemu uredniku, ki se Je pričel ob 10 dopoldne in je trajal do 12.43, je bil eden izmed najvažnejših na tem procesu, ki se vleče že teden dni. Včeraj je bilo namreč soočenje nekaterih prič obtožbe in obrambe. Mislili smo, da bo to so. očenje tako, kot ga pojmujemo mi in kot Je v navadi pred tukajšnjimi sodišči, da v resnici soočijo pričo s pričo. Kakor pa smo zvedeli, angleški kazenski postopnik takega soočenja ne pozna, zato je to soočenje obstajalo v tem, da je predsednik sodišča še enkrat stavljal vprašanja, ki jih je predlagala obramba ali je smatral sam, da so potrebna, posameznim pričam. Kljub tej pomanjkljivosti v soočenju Pa je včerajšnja razprava še enkrat dokazala, da so nekatere šoferje, ki so bili zaslišani na SIB, v resnici pretepli. Priče obrambe so včeraj še enkrat jasno in odločno potrdile svoje prejšnje pričanje, tako jasno, odločno in prepričljivo, da ni nobene, ga dvoma o tem, da govorijo resnico. Včerajšnja razprava pa je nepobit-no postavila na laž glavno pričo ob. tožbe in njen steber A. Badovinija. Z njim je hotela obtožba namreč dokazati, da šoferji sploh niso bili pretepeni ter da Je to videl Badovini, ki je trdil, da je ves čas zasliševanja sedel v sobi na znameniti polomljeni apoltronin, ki je torej včeraj dokončno doigrala svojo vlogo in se do kraja polomila in zrušila kot se je zrušila vsa na lažnjivi priči Badovinija zgrajena dokaziina zgradba obtožbe. Ze predvčerajšnjim je izjavil tol. mač eBilla (priča obtožbe), da Badovinija na polomljenem naslanjaču ni videl; včeraj pa so vsi šoferji, ki so bili 25. avgusta zasliševani, povedali, da je bil Badovini ves čas sku- paj z njimi na hodniku, ne pa v sobi na polomljenem naslanjaču. Ponovno zaslišanje Badovinija samega pa je dokazalo, da je bila laž njegovo zatrjevanje, da Je pod priti, skom zaradi navzočnosti predstavnika Enotnih sindikatov podpisal pretepenemu Sauliju izjavo. Daljnji rezultati včerajšnje razprave pa so nova in nova protislovja, v katera so zapadale priče obtožbe Gul. li in insp. civilne policije Lugnani, ki so zreducirala verodostojnost teh prič na ničlo. Drugega dne razprave je preds, sodišča Bayliss preteče dejal o našem uredniku Veselu, ki je inkriminirani članek napisal: vMislim, da je to njegov zadnji članek.« Danes pa je — po osemdnevnem dokazovanju, potem ko so dokazi vojaškega tožilstva do-besedno na tleh — vsem Trstu jasno, da je naš mladi urednik v inkriminiranem članku napisal resnico in na njeni podlagi zahteval, da se z določenimi metodami preneha. Ko smo prišli včeraj od 10 dopoldne na sodišče, smo v sodni dvorani, kjer se vrši proces proti našemu odgovornemu uredniku, že videli sedeti priče, ki jih je poklicalo sodišče na soočenje in k; so zaprti. Te priče so: Sauli, Goatin, Lucci in Badovini. Včerajšnja razprava se je pričela tako, da je predsednik sodišča mr. Bayliss povedal obrambi, da jq pregledal njena vprašanja ter jih vse sprejel. Nadaljeval je, da je zato dal tudi nalog, da bodo priče prišle zopet pred sodišče. Obrambo in obtožbo pa je opozoril, da bosta lahko stavili nova vprašanja, če bi ta iz starih nastala, vendar samo preko sodišča, ki bo tudi odločilo, če ho nova vprašanja. sprejelo ali ne. vedal je, da je govoril z Lugnani-jem in da ie slišal pogovor, ki ga ie imel Lugnani z Goatinom. Pričati je prišel priča ROMA-GNOLI ANGELO. Tudi njega je Bayliss najprej vprašal če pozna Badovinija, nakar je priča odgovoril pritrdilno in pokazal mesto, kjer je Badovini sedel na začetku včerajšnje razprave. Dalje, da ga je 25.VIII videl, da je prišel na SIB skupaj z Minonom ali pa Mau-rijem. Povedal je tudi. da je vsak šofer, potem ko je bil zaslišan, prišel zopet iz sobe. Na vprašanje, če Je videl stopiti in izstopiti Badovinija, Je odgovoril: •Badovinija sem videl stopiti in izstopiti iz sobe ter je ostal vedno z nami do večera!« (Nadaljevanje na 2. strani) Vojaški tožilec nasprotuje soočenju Na te besede predsednika sedi- I trenutku, ko je šča se je dvignil vojaški tožilec Goatin, podpisoval sobo LVih&oii ^ninlzem, za uod in- & J*C’J ” ”"to J, Z PoinJ , ‘Oiinizei RPS S b in ■,ni Vepvesta-proti Pdja azo,vanje ■ v,fleh. P' Ht kot i-AJ/Jo j *e pr j., j-n okupa-'A co„0 cljske stike 48$ i?"je celot- JV*!,'-1®* J PolKjaSprrije>'o A ' s'"- Ironiziranje Je ta 'hi Ud mA (Nadaljevanje na 4. strani) rroiest novinarjev FLRJ BEOGRAD, 14. •- Zveza jugoslovanskih novinarjev, je poslala protest izvršilnemu odboru Mednarodne novinarske organizacije v Pragi proti postopanju češkoslovaških oblasti, ki so onemogočile udeležbo jugoslovanskega delegata na seji tega odbora. Izvršilni odbor Mednarodne novinarske oiganiza-cije se bo sestal jutri, da pripravi prihodnji kongres organizacije, bo v oktobru v Bruslju. ki PARIZ, 14. — Radi0 Svobodna Grčija javlja, da v srednji Makedoniji jn v Trakiji nadaljujejo sa-hotažne in diverzantske akcije. „ ild, Naj-1Pr' spopadih ata bila uničena dv "K’o do ir-'Tanka in nekaj vojakov ubitih. kapitan Dye, ki je začel razglabljati o tem, da Po pravilniku kazenskega postopnika sodišče priče lahko ponovno pokliče. Torej po lastnem preudarku in ne po zahtevi obrambe. Dalje da obramba nima pravice pričam postavljati vprašanja, ki so bila že postavljena. BAYLISS: «Mislim, da sem se jasno izrazil, da bo sodišče poklicalo priče in jim stavljalo vprašanja. Prosil sem tudi obrambo in tožilca, da mi dasta vprašanja, obramba P.a je predlagala osebe, za katere je mislila, da je koristno, če pridejo ponovno pričat. To je v interesu sodišča, da bo stvar postala bolj jasna. Obramba je tukaj delovala kot nekak zastopnik sodišča, ker je sodišču predlagala vprašanja. Ce bi jih ne. bi se moral sam vsesti in misliti, katera vprašanja bi stavil pričam. Mislim, da je najbolje, da odidejo priče iz sobe in da ostane v njej samo tista priča, ki jo bom spraševal Obramba je v tem soglašala, zato je predsednik sodišča mr. Bay-liss pridržal v sodni dvorani pričo LUCIJA ERNESTA, ki se je vsedel na prostor, ki je določen za priče. Ko sta se sodišče in obramba sporazumela o tem, da bi bilo bolje, če bi slovenski tolmač ne prevajal (to zaradi tega. da bi se priče preveč ne zmedle), je predsednik sodišča opozoril pričo, da je še vedno pod prisego, nakar se je začelo pričanje Lucija. Priča Lucci je na vprašanja, ki mu jih je dajal predsednik sodišča, povedal, da pozna Badovinija šele kakih dvajset dni, to je. toliko časa, kolikor dela pri RASC. Malo pred pričetkom njegovega pričanja da je bil v dvorani, da pa je odšel z ostalim; pričami. Tudi je povedal, kje je sedel. Badovinija je videl Luci 26.VIII. t.l na SIB, kjer so se vršila zaslišanja. Nadaljeval je, da je tam videl Badovinija skupaj /, drugimi šoferji, potem ko je prišel on iz sobe, kjer je bil zaslišan. Poudaril je, da Badovinija takrat, ko je prišel na SIB, ni videl, temveč šele potem ko je bil on (Luci) že zaslišan. Dalje je zopet izjavil, da je bil za njim prvi zaslišan Goatin. Sledilo je važno vprašanje predsednika, če jg bil Badovin; skupaj ■/. ostalimi šoferji na hodniku, in to med časom, ko je bilo zaslišanje posameznih šoferjev popoldne v sobi kjer jih je zasliševal Lutmani pa do večera, ko so stali vsi v vrsti pri soočenju s ku,oceni bencina Gulijem. Luci je dejal, da je od takrat preteklo že precej časa, zato mora premisliti. Po kratkem premišljevanju pa ie jasno in odločno odgovoril: «Da, bil je z ostalimi v hodniku)). Po teh besedah priče Lucija, je odvetnik Baša zaprosil sodiiče, naj mu stavi še tole vprašan.c: «Ali je bil Minon že tam. vi ko ste prišli na SIB»? Ko je mr. Bay-ii«s dovolil vprašanje, je Luci .ia-covoril, da je vidci Minona pozneje predno ie on (Luci) odjrjl v sobo na zaslišanje m da je bil skupini z drugimi šoferji. Tudi kapitan Dyc je zaprosil sodišče za eno vprašanje ki mu je ki jo odobreno in to. če je Luci vstopil v zapisnik. LUCI: «Da, ko sem podpisoval zapisnik, je vstopil Goatin«. Po tem odgovoru je predsednik sodišča odpustil pričo Lucija, ki se je vsedel na klop v dvorani. Vstopil je priča GOATIN ANGELO. Izjavil je. da Badovinija pozna in da ga je videl na zasliša njih na SIB. Ko je prišel tja Goatin, je bil Banovini že tam. Zopet je poudaril, da je bil najprej zaslišan Luci, nato pa on sam ter da je odšel iz sobe skozi ista vrata, skoz; katera je vstopil. Tudi ie izjavil, da potem ko je prišel iz so- be. ni več videl Badovinija. Nato ie predsednik še vprašal pričo, kako jP bilo takrat, ko je bil poklican pred vojaško komisijo. Goatin je ponovil to, kar je že povedal pri svojem prvem pričanju v četrtek 8. t. m.: da je na hodniku rekel Lugnani, da ga on ni tepel, da sa bo dal zapreti in da mu «jih bo dal», ker ie izjavil, da «mu jih je on dal». Dalje da je odgovoril Lugnaniju, m>j priseže na svojo čast, da ga ni udaril, kar je Lugnani potrdil. Zato mu e rekel Goatin, da ,ie brez časti. Lugnani pa se ie začel opravičevati, da je morda v razburjenosti dal kako zaušnico. Nato je sodišče na prošnjo odvetnika Baše še vprašalo Goatina. če pozna Minona. Goatin je odgovoril, da ga pozna in da je bil takrat. ko je on prišel na SIB, že tam. S tem ie Goatin končal in je pričel pričati SAULI GIUSEPPE, Tudi on je povedal, da pozna Badovinija in pokazal, kje je majo prej sedel. Da ie bil 25.VIII. t. 1. Badovini skupaj s šoferji na hodniku na SIB. aa je bil po Luciju prvi zaslišan Goatin itd. Vse točno tako. kot na orvem zaslišanju, jasno in prepričljivo. Nato ga ie vprašal predsednik, kdaj je no 25.VIII. t. 1. zopet videl Badovinija. Izjavil ie. da ga je srečal v nekem baru v bližini avtomobilskega parka RASC. točno v ul. Giustiniani. BAVLISS: «Kdo je napisal izjavo. ki io ie potem Badovini podpisal?« SAULI: «Jaz. Izročil sem mu jo. naj jo prečita. Ko io ie prečital. jo je podpisal brez protestov. Z menoj ie bilo več šoferjev, ker ie bilo ravno med kosilom. Tisti dan sem videl in' govoril s predstavnikom Enotnih sindikatov, ne vem na. če ie bil v tistem trenutku navzoč. Ko sem vprašal Badovinija. dg bi podpisal mojo izjavo, sem mu rekel, da bi bila ta izjava v mojo obrambo, v primeru, če bi bil obtožen obrekovanja. Poudaril sem tudi. da ni treba, da podpiše, če noče. On ie izjavo pregledal in io podpisal, rekoč, de mj ie na razpolago. Izjavo, sem nato izročil osebi, ki Ji zaupam, skupno z o-stalimi izjavami«. Dalje je Sauli nadaljeval s prh povedovaniem o dogodkih 25.VIII. t. 1. na vSIB. Se enkrat ie odločno izjavil, da ga Guli pri nrvem so-očeniu popoldne ni spoznal, temveč šele zvečer. Tudi Saulija le mr. Ba.vliss vprašal, kako, ie bilo na -hodniku, kier so čakali, da bodo zaslišani od vojaške komisije. Po- IMmimi v VtehinglM med flchespiiom, Beninom in Schumanni« ZDA hočejo na lastno pest organizirati mirovno konferenco za Japonsko neopravljeno NEW YORK 14. — V zvezi z rezultatom finančne konference v Washingtonu pišejo listi zelo rezervirano in poudarjajo, da ima reši-te v začasni značaj. Tudi londonski tisk je sprejel izid konference z rezervo irj je mnenja da konferenca ni znala najti takojšnjih in dokončnih pripomočkov. Glede zasedanja mednarodne banke in denarnega fonda so sklenili, da bo odbor, ki ima nalogo preučiti bodočo politiko mednarodne banke, imel tajno sejo in danes je imel prvo tajno sejo. Posebni odbor, ki preučuje vprašanje zlata, pa je danes razpravljal o južnoafriškem predlogu. Južna Afrika je svoj predlog umaknila. Ameriški tisk poudarja danes potrebo razvrednotenja evropskih valut in posebno šterlinga, zato da se reši kriza dolarja v zahodni Evropi. Finančnim razgovorom, ki so se pravkar zaključili, so sledili sedaj politični razgovori med Bevir.-om in Achesonom. Glede teh razgovorov so izdali poročilo, ki pravi, da sta danes nadaljevala razgovore o raznih vprašanjih, ki zadevajo obe državi. ((Razpravljala sta posebno o političnem položaju v Evropi vštev-ši Balkan«. Dalje sta razpravljala s svojimi sodelavci organizacijska vprašanja o sestavi atlantskega sveta. V torek pa sta se razgovar-jala o Daljnem in Srednjem Vzhodu. Achesom je na tiskovni konferenci izjavil, ds bo z Bevinom razpravljal o vprašanjih evropskega kontinenta in posebno o vprašanjih Nemčije in Avstrije ter da bo o tem nato govoril s francoskim zunanjim ministrom Schumanom, ki pride nocoj v VVashington. Ravno tako bo s Schumanom razpravljal o vprašanjih Daljnega vzhoda. Nato je Acheson dejal, da bo 18. ali 19, t. m. odpotoval v New York, kjer bo imel mednarodni politični govor med zasedanjem glavne skupščine OZN. Uradno poročilo javlja, da bo jutri zjutraj «važna francosko-ameri-ška konferenca« med Deanom A-chesonom, zakladnim ministrom Snyderjem, ravnateljem ECA Hoffmanom, izrednim poslanikom za Marshallov načrt v Evropi Harri-manom ter francoskim zunanjim ministrom Schumanom, finančnim ministrom Petschejem in francoskim poslanikom Bonnetom. Obveščeni krogi so mnenja, da bodo razpravljali o političnih, gospodarskih in vojaških vprašanjih. Na današnji konferenci je Acheson dejal tudi, da ameriška vlada upa, da bo možno pripraviti pot za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko skupno z 11 državami, ki sestavljajo komisijo za Daljni vzhod. Znano je, da je Sovjetska zveza zahtevala, r.aj bi mirovno pogodbo z Japonsko pripravilo 5 velikih. ZDA računajo sedaj, da jih bo kuomintangova Kitajska v tej komisiji podprla, dočim se je prej taki konferenci uprla. Seveda bo «soglasnost» v komisiji nekaj umetnega, ker kit.ajska nacionalistična vlada prav gotovo ne predstavlja več Kitajske. Zato bodo rešitve, ki jih bodo sprejeli v komisiji brez Sovjetske zveze, pustile odprta številna vprašanja, ki so življenjske važnosti za Japonsko v zvezi z njenimi odnesi z najvažnejšimi sosedi Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Sedmi dan stavke poniurščahuv v Italiji RIM, 14. — Danes je že sedmi dan stavke pomorščakov. Brodo-lastniki vztrajajo na svojem stališču in odklanjajo vse zahteve pomorščakov. Ministrstvo za trgovinsko mornarico pa je celo napovedalo, da bo pooblastilo izkrcanje moštva z ladij, če se bo stavka nadaljevala, in izjavlja, da «nj mogoče prisiliti brodolastnikpv, da plačujejo mezde za delo«. Tudi stavka bančnih nameščencev se nadaljuje, ker so se pogajanja prekinila. Grafični delavci bodo vsak hip prisiljeni stopiti v stavko, če ne bodo priznane njihove zahteve za izboljšanje mezd. Konec tega tedna pa bodo nameščenci prometnih podjetij stopili V 48-urno protestno stavko, če uo takrat ne bo prišlo do sporazuma. Zahteve teh nameščencev bodo podprli občinski nameščenci prevoznih podjetij v Rimu, Milanu, Genovi in Turinu, ki bodo iz solidarnosti proglasili v soboto 24-urno stavko. V svojem govoru, ki ga je Di Vittorio imel včeraj pred delegati kongresa rimske Delavske zbornice, je poudaril, da imajo italijanski delavci dovolj moči, da preprečijo kateremu kolj delodajalcu, da bi narekoval pogoje. Sovjetska delegacija pri OZN LAKE SUCCESS, 14. - Sovjetsko delegacijo pri zasedanju glavne skupščine OZN, ki se bo začelo 20. t. m., sestavljajo zunanji minister Višinski, namestnik zunanjega ministra Malik, stalni delegat pri OZN in poslanik v Washingtonu Panjuškin, sovjetski predstavnik v OZN Carapkin in. sovjetski pred stavnik v gospodarskem in socialnem odboru OZN Arutinjan. Zarubin odnolova! v New York LONDON, 14. — Sovjetski poslanik v Londonu Zarubin se je danes vkrcal na parnik «Queen Elizabeth«, ki potuje v New York. Udeležil se bo razgovorov z ostalimi namestniki o mirovni pogodbi z Avstrijo. 15. se^ptem Pred dvema letoma na današnji dan je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo. Zato pomeni 15. september 1947 zgodovinski datum, mejnik v zgodovini Trsta in njegovega ozemlja, ki je bilo s to pogodbo s posebnim statutom ustanovljeno kot posebna, neodvisna državna edinica na tem kočljivem delu srednje Evrope. 15. septejnber pomeni torej — ali točneje rečeno: bi moral pomeniti — rojstvo Tržaškega ozemlja. In če se danes spominjamo tega datuma, se spominjamo hkrati vseh borb, ki jih je tržaško ljudstvo vodilo v teku teh dveh let, da do uveljavljanja in dejanskega izvrševanja določb mirovne pogodbe z Italijo, predvsem pa njenega začasnega in stalnega statuta, v resnici pride. Ko je bila zaradi pohlepa zahodnih imperialistov onemogočena edina najpravičnejša rešitev tržaškega vprašanja, t.j. priključitev Trsta svojemu naravnemu zaledju — FLR Jugoslaviji, se je tržaško ljudstvo borilo ob pomoči FLR Jugoslavije in držav ljudske demokracije s Sovjetsko zvezo na čelu, da svoje mesto za vsako ceno iztrže iz krempljev italijanskega imperializma, kamor so ga ponovno hotele pahniti zahodne sile. In v tej borbi je uspelo. Toda ne povsem. Iste imperialistične sile, ki so med 21 podpisnicami mirovne pogodbe dale obvezo, da bodo mirovno pogodbo spoštovale in njene določbe uresničile, so namesto tega začele s sistematičnim kršenjem določb zapisanih v začasnem in stalnem statutu za Tržaško ozemlje. Tukajšnji predstavniki angloameriških imperialistov so začeli najprej z dejanskim vključevanjem Trsta in cone A v Italijo, nato pa še niti pol leta po stopitvi pogodbe v veljavo, ponovno postavile vprašanje Trsta na dnevni red s svojim tristranskim predlogom od 20. marca 1948. o ponovni priključitvi k Italiji. Od tedaj dalje se kršenje določb te pogodbe nenehno nadaljuje, tako da smo danes v fazi dokončnega dejanskega priključenja Trsta in cone A k Italiji. Ta politika zasedbenih oblasti in njunih vlad pa je v polnem nasprotju s težnjami in resničnim interesom vsega tržaškega delovnega ljudstva, ki Italije noče več, najmanj pa današnje De Gasperi-jeve klerofašistične Italije. Zato se naše ljudstvo proti tej politiki bori. Najodločnejši borci proti tej »splošni politični linijin vojaške uprave pa smo ravno mi tržaški Slovenci, ki nas je Italija hotela zbrisati s površje zemlje. Zato smo se borili za priključitev Trsta k Jugoslaviji in pozneje za njegovo neodvisnost v okviru Tržaškega ozemlja; zato se borimo sedaj, da se svečano podpisana mirovna pogodba z vsemi svojimi določbami tudi resnično izvaja. Naša borba pa ne gre le »splošni politični linijin vojaške uprave, temveč vsem reakcionarnim strankam uGIUNTE DTNTESAd in italijanskim strankam izven nje, ki odkrito vodijo isto politiko kot tukajšnje zasedbene oblasti, kakor tudi vsem skritim tržaškim inform-birojevskim demagogom, ki se za isto linijo okupacijske uprave in reakcionarnih strank borijo še vedno zakrinkani pod formulo guvernerja in nato «boljše rešitve« tržaškega vprašanja, izza katere straši stališče KPI, ki se v ničemer ne razlikuje od vseh italijanskih buržoaznih strank. Borba za spoštovanje mirovne pogodbe pa je hkrati tudi borba za mir tako v tem delu Evrope kakor tudi na svetu sploh. In v tej borbi računa lahko tržaško demokratično ljudstvo na podporo vseh resnično demokratičnih držav; predvsem pa Jugoslavije. Kajti prav predstavniki Jugoslavije bodo tisti, ki bodo tudi na sedanjem zasedanju glavne skupščine Organizacije združenih narodov dvignili svoj glas pred to najvišjo mednarodno organizacijo na svetu, da podpisniki mednarodnih obvez te obveze tudi spoštujejo. Obračun, ki ga delamo po dveh letih od stopitve v veljavo mirovne pogodbe z Italijo, je vsekakor negativen. Druga obletnica pada v razdobje še vedno veljavnih premnogih fašističnih zakonov, ki jih VU noče ukiniti, pada v razdobje anahronističnega vojaškega sodišča in tretjega sojenja edinemu tržaškemu slovenskemu dnevniku pred njim. Ob tej priliki se spominjamo tudi vseh naših žrtev, ki so padle v borbi za neodvisnost našega ozemlja v borbi za uveljavitev osnovnih demokratičnih določb tržaškega statuta, za spoštovanje mednarodnih obveznosti, v borbi za obrambo našega narodnostnega obstoja. Zato je na današnji dan potrebno ponovno poudariti, da njihovo borbo še vztrajneje nadaljujemo? Obtožnica proti Rajku v Mstvn naperjena proti FLRJ Izjava bivših jugoslovanskih dobrovoljcev španske republikanske vojske proli podlim klevetam v obtožnici proti Rajku BEOGRAD, 14. — Bivši jugoslovanski dobrovoljci španske republikanske vojske so danes odločno obsodili kampanjo Informbiroja proti Jugoslaviji in še posebno klevete proti Jugoslaviji in proti jugoslovanskim dobrovoljcem x španski vojski, ki se navajajo v obtožnici proti bivšemu članu politbiroja madžarske KP in bivšemu madžarskemu notranjemu ministru Rajku. V svojem protestu izjavljajo, da so se po dveh prestanih vojnah ponovno sestali, da odločno protestirajo tako proti nepoštenim namenom Sovjetske zveze in držav Informbiroja, proti napadom na svobodo in neodvisnost socialistične Jugoslavije kakor v obrambo časti španskih borcev, ki so tudi postali predmet najogabnejše in najne-sramnejše kampanje klevet proti Jugoslaviji. Kako nizko so padli madžarski pristaši Informbiroja, dokazuje dejstvo, da y obtožnici proti Rajku označujejo kot gestapovske agente 150 borcev v Španiji, ki so leta 1941 prišli v Jugoslavijo iz francoskih koncentracijskih taborišč in ki so pod vodstvom KPJ aktivno sodelovali pri organizaciji in vodstvu oboroženega upora in ljudske revolucije y Jugoslaviji. Nato poudarja izjava, da je 0d teh 150 borcev mnogo našlo smrt v junaški borbi in med njimi je 15 jugoslovanskih narodnih herojev. Nato nadaljuje: Od podcenjevanja naše osvobodilne borbe do teh klevet, kj nikakor niso nove, je bil samo korak. Madžarski informbirojevci so napravili ta korak ter tako ponovno pokazali bistvo in metode protijugoslovanske kampanje. Te metode so našle svoj pravi izraz tudi v obtožnici proti Rajku, k; je v bistvu naperjena proti Jugoslaviji, z namenom da podžiga kampanjo, ki je dosegla višek v zadnjih notah sovjetske vlade. V tej obtožnici se zatrjuje med drugim, da je Rajk stopil v stik z Jugoslovani, borci v mednarodni brigadi V. francoskih koncentracijskih taboriščih v Cui-s, Vernet in Saint Cyprien. Zatrjuje se. da so to tuji vohuni ter se navajajo imena Aleša Beblerja, Ivana Gošnja-ka, Božidarja Maslariča, Koste Nadja, Karla Mrazoviča. S klevetanjem naših najboljših tovarišev niso se-stavljalci obtožnice upoštevali resnice. Znano je na primer, da nista ne Bebler ne Masiarič bila y omenjenih taboriščih. Masiarič je bil prepeljan iz Španije v Severno A-friko in od tam leta 1939 v Sovjetsko zvezo, Mrazovič in Bebler pa sta bila že poleti 1938 prepeljana iz Španije kot težko ranjena. Poslana sta bila naravnost v Pariz, od koder ju je KPJ spravila v Jugoslavijo, da tam nadaljujeta svoje delovanje. S tem da širijo podlo laž, da je 150 naših španskih borcev bilo v vohunski službi gestapa, dejansko zatrjujejo, da so vse naše edinice osvobodilne vojske, ki so jim po večini poveljevali jugoslovanski dobrovoljci v Španiji, predstavljale tudi orodje v rokah vohunske službe gestapa in tujca. To se govori o državi in o ljudstvu, ki gta zgubila milijon in 700 tisoč ljudi v borbi proti fašizmu za svobodo in neodvisnost jugoslovanskih narodov in drugih zasužnjenih narodov. Nato ugotavlja izjava, da se ju; goslovanski dobrovoljci spominjajo (Nadaljevanje na 2. strani) Proces proti voheoom v Uleme Sodo BEOGRAD, 14. Danes se je nadaljeval V Novem Sadu proces proti vohunom v službi madžarske vohunske službe. Nadaljevalo se je zasliševanje obtožencev, ki so podrobno pripovedovali o navodilih, ki so jih dobili od madžarske vohunske službe, ko so jih tajno prepeljali preko meje v Jugoslavijo. Imeli so nalogo zbirati gospodarske in vojaške podatke ter podatke o kmetijskih obdelovalnih zadrugah kakor tudi voditi propagando proti zadružnemu gibanju. Zasliševanje obtožencev se je zaključilo in ž*. čel se jg dokazni postopek, „Poltrona rotta" se je do kraja polomila (Nadaljeuanje s 1. strani) Ta izjava, kakor tudi izjave vseh prejšnjih prid, je zelo važna, kajti mi vemo, da je trdil Badovini, da je pri zaslišanjih sedel v sobi, kjer 10 bili šoferji posamezno zaslišani, na starem naslanjaču vse popoldne. Tedaj Je tudi sodišču postalo popolnoma jasno, da spričo tolikih prič, ki Badovlatja niso videle med zasll-Sevanjem na tistem njegovem polomljenem naslanjaču, njegovo pričevanje prejšnjega dne ne more biti verodostojno. Zato je preds. Bayliss službujočemu policijskemu inšpektorju uka. zal, da Badovinlja takoj odvede v celico In ga Izolira od ostalih zapornikov. Po kratkem odmoru je pričel pričati TERSALVI MARIO. Judi ort pozna Badovinija in ga je videl na SIB 28.VJII. t. l. Potrdil le, da le bil najprej zaslišan Luci, nato pa Gortln. Ko ga je predsednik vprašal, če je bit takrat, ko je bil on zaslišan, Badovini v sobi. te Tersalvi jasno in odlcčno odgovoril: eKo sem bil zaslišan jaz, Badovinija ni bilo v šobila Ker ie mr. Bayliss pripomnil, kako to, da se priča tako dobro spominja, da le bil po Luciju zaslišan Goatin. ne spominja pa se. kdo je bil zaslišan po Goatinu. je Tersalvi povedal, da pač zato. ker se ie takrat, ko ie prišel iz sobe. Goatin držal za želodec, ker so ga tepli. S tem ie končal svoje pričanje in je prijel pričati, predstavnik E-notnih sindikatov LEVI GIACO-MO. On Je povedal, da takrat, ko le Sauli naprosil Badovinija, naj podpiše nieeovo izjavo, ni bil s Saulijem. Bil pa je po 25.VIII. t.l. večkrat v baru. kjer je govoril z mnogimi šoferji, med niimi verjetno tudi z Bsdovinijem. Saull. da mu je izročil izjavo, ki Jo ie podpisal Badovini. Izjava na ie napisana s peresom. Protislovja in zmedenost prič obtožbe S tem se le končalo ponovno pričanje obrambnih prič. jPričat je prišel priča obtožbe GULI F.RAN-CESCO, to je tisti, ki je kupoval bencin. Ce so bili prej odgovori prič jasni, odločni jn prepričljivi, so postali sedaj nejasni, neodločni in neprepričljivi. Kakor v prejšnjih pričanjih Gulija in Badovinija, tako je tudi sgdaj prevladovalo zapletanje in odpletanje ter prihajanje v protislovja. Kako bomo takoj videli. Guli je najprej povedal, da je bil tisti dan, t. j. 25. VIII. t. 1., dva. krat pri soočenju g šoferji na SIB. Enkrat pqpoldne na hodniku, kjer ni nobenega spoznal, in enkrat zvečer, ko so bili v vrsti, kjer je spoznal dva. BAYLISS: «Med tem časom, t. j. med prvim in drugim soočenjem, ali ste bili še poklicani na soočenje v kakšno sobo, kjer je bila ena oseba?« PRIČA: «Da, to je bil Sauli«. Po teh besedah pokaže Saulija, ki je sedel v dvorani. Sauli je vstal in povedal svoje ime. Ko ga je sodišče opozorilo, kako to, da je prej rekel, da je bil samo dvakrat pri soočenju, se je priča začel odpletati in popravljati, da ne pri soočenju v sobi, kjer je bila ena oseba, tgmveč v sobi, kjer so stali vsi v vrsti. Sodišče pa s tem ie ni bilo zadovoljno jn je še naprej vztrajalo pri tem, naj pove razločno, če jp bil soočen z eno osebo ali ne. PRIČA; »Ne, samo na hodniku in zvečer«. BAYLISS: «Ste gotovi v to?« PRIČA: «V to nisem gotov, ne morem precizirati«. Nato je priča Guli povedal, da Je pri soočenju zvečer spoznal Saulija in Genza ter da na prvem soočenju. ki je bilo popoldne na hodniku, Saulija ni spoznal. Priča «boIj do kot ne» Ko ga je Bayliss vprašal, če mu je Lugnani dejal zvečer pri soočenju, da mora spoznati one, ki so nosili bencin in da mu bo razbil očala, če jih ne bo spoznal, je Guli odgovoril, da se tega ne spominja oziroma - bolj da, kot ne. BAYLISS; «Kaj je to, bolj da, kot ne?« PRIČA: »Bolj gotov da ne, kot da«. Občinstvo v dvorani se je na ta Salomonski odgovor sladko zasme. jalo. Kaj bi se ne, ko pa je priča tako gotova svojih besed o dogodkih, ki so se dogajali 25. Vlit v prostorih Dante. BAYLISS: «To je važno vprašanje, zato premislite in odgovorite. Vam je rekel ali ne?« PRIČA: »Nisem slišal«. Nato je ae kapitan Dye prosil sodišče, naj ie enkrat vpraša priča, če je bil pri soočenju tudi z eno samo osebo. Sodišče je ugodilo in vprašalo. Guli je odgovoril takole: «Se ne spominjam, morda sem bil«. Pričati je prišel famozni BADOVINI ANTONIO, ki je trdil pri svojtm prvem pričanju dne 12. t. m., da je 25. VIII med zasliševanji na SIB vse popoldne sedel na nekem starem, polomljenem naslanjaču. To je tisti človek, ki je vzor zmede in protislovij. Najprej ga je predsednik mr. Bayliss vprašal, če sta ga Sauli in tista oseba, ki je bila z njim, prisilila, da je podpisal izjavo. Takoj je brihtno odgovoril: «Kakor, da bi bil prisiljen«. Nato je, ker ga je vprašal predsednik, če pozna tisto osebo, ki je bila s Saulijem [n če je v dvorani, pokazal n« Levlja. Omenil je, da z Levljem takrat ni govoril, temveč samo s Saulijem. V bar da je prišel zato, ker so mu povedali drugi šoferji, da bi rad Sauli z njim govoril. Ko je prišel v bar, je dalje pripovedoval, sta tam že sedela Sauli in Levi. Drugih šoferjev pa da v baru ni bilo. PRIČA; «Ko sem stopil v bar, mi je Saull pomolil kos papirja z besedo — podpiši. Imel je še več drugih papirjev. Kaj je pisalo na papirju nisem prečital, temveč sem samo podpisal in odšel ven. BAYLISS; »Kako veste, da je bi. la ona oseba od Enotnih sindikatov?« PRIČA: «Ker je bila stavka in so Vsi šoferji govorili o njem. Takrat sem ga videl. Nisem se upiral, da bi podpisal izjavo«. S t«m je ta človek, Za katerega jc razprava dokazala, da ni govoril resnice, zaključil s svojim ponovnim. pričanjem. Sledila je zadnja priča inšpektor Lugnani. Zopet Lugnani Na vprašanje sodišča, če je bil tudi on na hodniku, ko je dogodke preiskovala vojaška komisija in če Je govoril s Saulijem in Goatinom, je Lugnani pričel pripovedovati, da je takrat bil tam )n da je govoril s Saulijem in Goatinom, Pravil je, da je Goatina vprašal, kako je, če je stavkal, če je bil odpuščen itd. Z njim da je tudi govoril «o uovicsh v časopisih«, Ko ga je Bayliss vprašal, če mu je Goatin res takrat rekel, da je brez časti ter ostalo, kar jc že prej povedal Goatin, je Lugnani dejal, da ne prav to, pač pa o pretepaniu. On da ni tepel ne Saulija ne Goatina ne Zupančiča. Skratka o pretepanju je vse tajil. Inšpektor Lugnani pa ie dal zelo ▼ažno Izjavo, s katero Je tudi on pobil pričanje Badovinija, ki je trdil, da Je vas čas med zasliševanji sedel na starem In polomljenem naslanjaču ter da je zvečer pri soočanju slišal Lucija, da je rekel: »Kaj naj podpišem svoj testament na svoji krsti?» BAYLISS: »So šoferji podpisali zapisnik po soočenju?« Lugnani je pričel pripovedovati, da je zvečer delal zapisnike Masse-rano in da ima kopije s seboj. Predsednik sodišča pa ga je opozo. ril, naj odgovori na vprašanje. LUGNANI; «Mislim, da sem videl vse podpisati«. BAYLISS: »Ali je kdo kaj dejal, ko je podpisal zapisnik » LUGNANI: «Sg ne morem spomniti«. BAYLISS: «Premiilite». LUGNANI: »Mislim, da Je bil Luci presenečen in je šaljivo dejal o svoji smrtni obsodbi. To je rekel pred menoj, ko sem ga prvič zaslišal«. Predsednik sodišča mr. Bayliss hoče biti gotov v te besede, zato ga še enkrat vpraša, če je bilo to zvečer ali popoldne. Lugnani je te enkrat odgovoril: »To je bilo takrat, pred menoj, ko sem ga prvič zaslišal. Zvečer ga nisem slišal, da bi to Vekel«. Lugnanija so vprašali še nekaj nevažnih vprašanj, nakar je bilo pričevanje končano in je spregovoril mr Bayiiss. Dejal je, da je s tem dokazni postopek končan ter da je mnenja, da bi bilo potreba nekaj časa, da bi se obramba lahko pripravila. Nadaljeval je: «Po pravilniku tega sodišča je dovoljeno, da govori samo en član obrambe. Sodišču je vseeno, kdo jo to. Mislim, da je bolje, da se govor branilka ne prevaja v angleščino, ker osebno razumem ie precej dobro italijanščino, vendar ne popolnoma. Kar bi ne razumel, bom vprašal, da bo tolmač prestavil. Isto velja za tožilca kapitana Dye-a. Tako bo laže In bolje za obrambo, da ne bo prekinjana s tolmačenjem«. Predsednik sodišča mr. Bayliss je nato odločil, da se bo razprava nadaljevala v petek ob 9 ter da ni več potreba, da bi bile prisotne pTlče. Obtožnica proii Rajhu (Nadaljevanje a L strani) IRŽAŠKI DNEVNIK Zahtevamo svobodo tiska Pristali OF I. okraja go z začudenjem in ogorčenjem sprejeli ukrepe VU, da se proti časopigoma »Primorski dnevnik* in »II Corrle-re di Trieste« kazensko postopa, ter prepoveduje širjenje milanskega časopisa «Unita» za dobo 30 dni. Toliko bolj se čutimo krivično prizadete, ker je »Primorski dnevnik« edini demokratični slovenski dnevnik cone A. Časopis, ki je vzra-stel v času borbe proti nacifašizmu, v dobi, ko Je bilo demokratično ljudstvo preganjano in Izpostavljeno nečloveškemu postopanju. Odločno zahtevamo, da se ukine kazenski postopek proti časopisoma «Primorski dnevnik« in »II Cor-rlere di Trieste« ter se prekliče prepoved razpečavanja milanskega lista fUnita«. (Sledi 437 podpisov) OB PREDSTAVAH SNG NA „ STADIONU 1. MAJ" O današnjih nalogah Slovenskega narodnega gledališča v Trstu Vsak dan beremo kaj novega o usodah slovenske besede na tržaških tleh. Te usode so zadnja desetletja tako zanimive, da bo treba o njih ie marsikaj povedati- Tržaški Slovenci spadajo med tiste redke prebivalce Evrope, ki so se borili zoper svoje tlačitelje in razna-rodovalce in so zmagali, a se kljub temu še ne smejo ne politično ne kulturno prosto izživljati, nišo še dosegli enakopravnosti, ki jim jo v mirovni pogodbi jamčijo države s svojimi podpisi, ne uiivajo v tržaškem mestu dvojezičnosti, ki ji m isti (rti kakor požig gledališke dvorane v letu 1920 in ima enako podlago — sovraštvo do slovenskega narodnega gledališča. It teh krogov izhaja narekovana in zapovedana mržnja nekaterih Slovencev, ki to ob razdoru tistim krogom kakor koli podlegi, ki so obtičali v tujih mrežah in so zdaj prisiljeni izvrševati tuje ukaze tudi tedaj, ko so naperjeni zoper njih lastne brate, zoper slovensko kulturo in zoper slovensko gledališče. Nabuhlo ime «pripravljalni odbor za zaščito slovenske ljudske kultures je silno domačih in tujih odrskih del, smisel za odrsko umetnost, zdravo ljudsko prosveto in ljubezen do materinega jezika. Prizori, ki so jih naši igralci dožipljali ta leta po vseh koncih Primorske, so bili ta-ko spodbudni, da podjetnost našega gledališča nikakor ne sme zastati. Naše ljudske organizacije segajo po samopomoči. Kakor vstajajo v pasu B nove dvorane in sc gradijo novi zadružni domovi, tako sc podjetnost našega ljudstva izkazuje tudi v Trstu samem. Združene slo. vloge, ki so jo imeli piri obrambi španske demokracije. Teh dobro-voljcev je bilo 1200 in preko šeststo od njih je padlo pri Madridu, Harami, na gorovjih Taragona in na drugih španskih bojiščih. Iz vrst jugoslovanskih dobrovoljcev je 140 prešlo v zbor častnikov španske republikanske vojske, 135 so postali podčastniki, 48 političnih komisarjev in 35 tajnikov partijskih organizacij v raznih edinicah »panske republikanske vojske. Jugoslovanski dobrovoljci v Španiji so bili večkrat pohvaljeni. Nato poudarja izjava, da pade neposredna odgovornost za klevete proti španskim dobrovoijcem na voditelje sovjetske komunistične partije, ker so oni od vsega začetka dali ton in direktive ter dejansko organizirali vso protijugoslovansko kampanjo. Zato pozivamo naše tovariše, bivše dobrovoljce mednarodnih brigad drugih držav — nadaljuje izjava — naj ne molčijo spričo klevet proti socialistični Jugoslaviji, ker kakor pred trinajstimi leti ni bila stvar Španije samo stvar španskega ljudstva, pač pa Stvar vsega naprednega človeštva, tako danes ni vprašanje resnice o Jugoslaviji samo notranjega značaja, pač pa je *tvar vsega naprednega človeštva. Med 98 podpisanimi dobrovoljci so številni državniki, poveljniki vojaških enot in voditelji raznih u-stanov. Med drugimi so podpredsednik državne nadzorstvene komisije Blagoje Neškovič, general Ivan Gošnjak, general Koča Popovič, gen. Peko Dapčevlč, poslanik FLRJ v Moskvi Mrazovič, minister za promet Božidar Maslarič, namestnik notranjega ministra Vladimir Popovič, gen. Kostg Nadj, gen. Danilo Lekič in gen. Dušan Kveder. Udeleženci konference so poslali maršalu Titu brzojavko, v kateri poudarjajo, da je protirevolucionarni napad na Jugoslavijo brez primere. Zaslepljeni voditelji KP ZSSR so začeli teptati drugo za drugim načela internaclonalizma. uničevati moralnt pridobitve in pljuvati na tradicije in-ternacionalizma. Zadnji napad na in-ternacionalizem predstavlja obtožnica, Ui Jo je pohlevna klika na Madžarskem sestavila ne proti Rajku pač pa proti Jugoslaviji, proti mednarodnim brigadam in proti mednarodnemu proletariatu splob. Tako gorostasno kleveto so lahko sprožili le tisti, ki so postali nasprotniki in sovražniki internacionallzma. Slavne mednarodne brigade so kleve. tali roparski nemški in Italijanski fašisti ter angloaraeriški imperialisti in njihovi služabniki po vsem svetu. Ce danes kdo od držav socializma in ljud ske demokracije kleveta mednarodne brigade, pomeni, Ja je agent imperializma ali pa da ga Je njegov nacionalizem |n šovinizem zaslepil. Brzojavka se zaključuje z obljubo udeležencev, da bodo nadalje vali borbo v prvih vrstah za pravilne odnoee med socialističnimi državami in za zgraditev socializma y Jugoslaviji, »»»-j Četrtek 15. swte®“ Marija 7. žalosti, Sonce vzide ob 5.*. jjL ob 18.17. Dolžina .12.37 Zadnji kraje« ob 21.54, zatone ob *«. SPOMINSKI DNEVI 1789 je bil rojen Fenimore J. Cooper, ameriški pisatelj. 1872 je slovensko pisateljsko društvo vzidalo v Prešernovo rojstno hišo na Vrbi spominsko ploščo: «V tej hiši se je porodil dr. France Ksa-v. Prešeren. dne 3. decembra 1800rt. 1908 je bil rojen Miško Kranjec, slovenski pisatelj. 1944 je bil pokrajinski zbor odposlancev Slovenskega Primorja. Izvoljen je bil Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje. 1946 je bila Bolgarija proglašena za ljudsko republiko. PRESKRBA trgovska Slovenska državna strokovna šola v Trstu Ravnateljstvo Slovenske državne trgovske strokovne šole v Trstu, ul. Lazzaretto Vecchio 11-11 obvešča, da se vpisovanje za šolsko leto 1949-50 prične 1. septembra 1949 in bo trajalo do 25. septembra 1949 vsak dan od 10 do 12. Učenci, ki imajo popravne izpite v jesenskem roku, se lahko vpišejo do 30. septembra 1949. Popravni izpiti čez I. in II. razred se bodo pričeli 18. septembra 1949, nižji tečajni izpiti pa 21. septembra 1949 po urniku, ki je razviden na oglasni deski v šolt. RAVNATELJSTVO je na papirju zagotovljena, temveč so izpostavljeni podobnemu odrivanju, zapostavljanju in večkrat celo zasmehu kakor nekdaj pod fašistično Italijo. To se neugodno odraža tudi v usodah Slovenskega narodnega gledališča za Svobodno tržaško ozemlje. Temu gledališču je naklonjeno domače slovensko prebivalstvo, ki bi rado slišalo z odra svojo materino besedo. Nenaklonjeni pa so mu številni Italijani, ki jih ni polom fašističnih podvigov ni česar naučil, in se vdajajo na dnu svoje duše preperelim utvaram o raznarodovalnih nalogah italske kulture. Mrzke so mu vse zasedbene in vse italijanske oblasti, ki si lastijo poniževalno nadzorstvo nad njegovim delovanjem. Sovražni so mu lažni demokrati, ki se poslužujejo ideo- 1' loških razdorov, da se polašiajo društvenih dvoran in jih zapirajo našemu gledališču. To delo je na slaba krinka. Delo tega odbora vsak dan bolj dokazuje, da se njegova zaščita istoveti z rušenjem ljudske kulture in trganjem zapeljanih ljudi od matičnega naroda. Take razmere niso ugodne za razvoj slovenske gledališke umetnosti v Trstu. Toda razmere niso bile mnogo boljše niti v nekdanji Avstriji niti o svobodoljubni in nato fašistični Italiji. In vendar je Slovensko narodno gledališče pognalo globoke korenine in doseglo primerno umetniško višino. Ob zmagi so se njegovi člani takoj zbrali v podjetno odrsko družino in začeli požrtvovalno graditi dalje. Poročila o štirih povojnih sezonah kažejo neprestano dviganje umetniške ravni, širjenje repertoarja in prodiranje med najširše ljudske množice. Tudi če bi imeli gledališko dvorano v središču mesta, bi gledališče vendar gostovalo širom po deželi, da bi širilo poznavanje Pomorščaki še vedno stavkajo - Sporno vprašanje pekovskih delavcev v kratkem rešeno? - Tudi delavci, uslužbeni v tovarnah testenin, v stavkovnem gibanju Sesttedenska protestna stavka v mantažnem oddelku Tovarne strojev je bila končno zaključena. Na sestanku, ki so ga imeli predstavniki odbora v podjetju z vodstvom tovarne še v ponedeljek zjutraj, je vodstvo na zahteve svojih uslužbencev odgovorilo, da nista bila oba delavca, zaradi katerih je bila sklicana protestna stavka, odpušče na z dela, temveč da sta samo začasno odpuščena. Vodstvo tovame je prav tako pozvalo predstavnike delavcev, da skličejo posebno razsodišče, ki bi se lahko še nadalje bavilo s to zadevo ter jo končno popolnoma rešilo. Tako so predstavniki delavcev odločili, da končajo s protestno stavko v pričakovanju rezultatov, ki jih bo doseglo posebno razsodišče. Na glavni skupščini stavkajočih delavcev, ki so jo sklicali Enotni sindikati, so predstavniki teh dodobra razčlenili celotni položaj, ki je nastal s prekinitvijo stavke ter so 4e prav posebno obsodili zadržanje predstavnikov Delavske zbornice, ki se ves čas stavke niso zanjo niti zmenili ter so celo zabra-nili svojim članom, da bi sg te udeležili. Voditelji Delavske zbornice so tako ponovno dokazali, čigave interes* zagovarjajo in komu služijo. Na vsak način ni protestna stavka tako uspela kat so si to želeli delavci sami. Ker so Enotni sindikati v svojih poročilih o protestni stavki vedno poročali, da so se stavke udeležili tudi člani Delavske Zbornice, bi bili lahko Xo okolnost izrabili za nadaljevanje tiste borbe ,ki bi vzbudila y razočaranih delavcih ponovno upanje, da se njihova sindikalna organizacija vrača na edino pravilno pot razredne borbe, ki ne pozna niti kom-promisarstva nit; neodločnosti. Toda kot smo že večkrat trdili in tudi dokazali, imajo danes vajeti y rokah prav voditelji Delavske zbornice in Enotni sindikati Se temu ne morejo in tudi nočejo upreti. Rezultati takega niti najmanj revolucionarnega zadržanja so pač vidni v vsakodnevni borbi z razrednim sovražnikom. Dokler bodo Enotni sindikati vztrajali na tej liniji, si drugačnih uspehov niti pričakovati ne moremo — žalostno je le to, da se te premoči najbolj zavedajo delodajalci, ki svoj položaj do skrajnosti izrabljajo. Stavka pomorščakov in prista-niščnikov se ie vedno nadaljuje. Dosedanji potek pogajanj, kot tudi zadržanje lastnikov ladij ne daje upanja, da bi bilo sporno vprašanje v kratkem času rešeno, Pomorščaki, odločeni boriti se za obrambo svqjih pravic, niso pripravljeni popustiti ter se vrniti na delo. Ta- ko sq v. našem pristanišču še vedno ladje, ki bi morale že odpluti, med katerimi tudi ladji «Gerusa-lemrne« in «Abbazia». V torek bi bila morala odpluti tudi ladja «Bar-letta« na svojo prvo vožnjo v E-gipt. Toda tudi posadka te ladje se je vključila v protestno stavko in tako tudi ta ladja še ni odpotovala. Vprašanje pekovskih delavcev bo, kakor kaže, v kratkem rešeno. Prizadete stranke so se med seboj sporazumele v raznih bistvenih vprašanjih in tako bodo verjetno nekaterim zahtevam pekovskih delavcev popolnoma ustregli. V ponedeljek se na vsak način sestanejo na uradu za delo predstavniki sindikalnih organizacij jn predstavniki delodajalcev, da se dokončno pogovorijo o novem sporazumu. V četrtek zvečer bo pa v ul. Conti glavna skupščina vseh pekovskih delavcev, na kateri bodo delavci določili smer nadaljnji borbi za uresničitev njihovih zahtev. • • » Nova kategorija delavcev je stopila v stavkovno gibanje — to je kategorija delavcev uslužbenih v tovarnah testenin. Ce bodo delodajalci vztrajali pri svojem doseda njem zadržanju, lahko tudi tukaj pride do protestne stavke, ki bi prepričala depodajalce, da so njihovi uslužbenci pripravljeni boriti se za svoje interese. venske moči so ustvarile pri Sv. Ivanu eStadion 1. maja« z modernimi igrišči in telovadišči, ki so primerna tudi za predstave na prostem. Slovensko narodno gledališče je pripravilo za konec poletja in začetek jeseni vrsto ponovitev svojih iger iz pretekle sezone. Prav pri Sv. Ivanu, ki ima dobre tramvajske zveze z raznimi deli mesta, so povzročili nasprotniki Slovenskega narodnega gledališča v pretekli sezoni daljši zastoj in oropali tržaško občinstvo nekaterih naših predstav. Ce bo vreme ugodno, se te zamude zdaj lahko popravijo. Tisto naše občinstvo, ki mu doslej ni bilo dano, da bi se bilo seznanilo z repertoarjem pretekle sezone, si zdaj lahko ogleda pet domačih in tujih iger. Nekatere nudijo pleme nit in resen umetniški užitek, druge umetniško zabavo in razvedrilo. Vse nas seznanjajo z važnimi domačimi in tujimi odrskimi deli. Komedije Carla Goldonija uživa jo svetovno slavo. Med njimi st odlikuje prav «Mirandolina» kot biser med biseri. Mira Pucova ji slovenska dramska pisateljica, k je izšla iz osvobodilne borbe. Njena drama eOgenj in pepel« sega v osvobodilno borbo in razkriva rane nagnite meščanske družbe, ki se pogreza, medtem ko poganjajo iz ljudstva kali za novo življenje. Snov drame «Globoko so korenine» so pereča družbena vprašanja ameriških črncev v njih borbi za pravičnost in enakopravnost. Gogoljeva «Zenitev» je klasična komedija, ki razkriva slabe strani nekdanje carske Rusije in oznanja potrebo družbenih reform. Galsworthyjeva »Srebrna tobačnica« osvetljuje po-četke razredne borbe na Angleškem in šiba krivičnost višjih slojev v njih razmerju do proletarcev. S tem bi Slovensko narodno gledališče izpolnilo del svojih predsezonskih načrtov. Hkrati pripravlja nove napredne igre za začetek sezone. Tudi te igre bodo pričale, da je skrb za razvoj in dvig naše odrske besede v Slovenskem narodnem gledališču večno živa in dejavna. A. BUDAL Konec razdeljevanja testenin. Sepral javlja, da se danes 15. t.m. zaključi z razdeljevanjem testenin na dodatne nakaznice za težke in najtežje delavce ter za delavce, ki so zaposleni pri zavezniški vojski (boni za avgust) in katerih razdeljevanje se je pričelo 17. avgusta. Zapadlih bonov ne bodo podaljšali- PROSVETNA DRUŠTVA BARKOVLJANSKO PROSVETNO DRUŠTVO naznanja vsem pevkam in pevcem, da se bo začelo s povratkom pevovodje redno delovanje pevskega zbora. V ponedeljek 19. t.m. ob 20.30 bo pevska vaja, pri kateri naj nihče ne manjka. Istočasno so naprošeni vsi člani, da poskrbijo za pomnožitev pevskega zbora, posebno kar se tiče moških glasov, ki niso v razmerju z ženskimi. Tradicija barkovljan-skega zbora ne dopušča, da bi ostali pri sedanjem številu, ki še od daleč ni tako, kakor bi lahko bilo. Na delo torej! Nočna služba lekarn Depangher, ul. Sv. Justa 1, tel. 94155; Gmeiner, ul. Giulia 14, tel. 6108; Tamaro-Nerl, ul. Dante 7, tel. 7623; Sigr-ori, trg Ospedale 8, tel. 93006; Harabaglia v Barkovljah, tel. 5728 in Nicoli v Skednju, tel. 93245, imata stalno nočno službo. Zaradi počitnic so do 17. t. m. zaprte sledeče lekarne: De Leiten-burg, Godina Enea, Prendini, Salu-te, Serravallo, Vielmetti. i - Obnovitev občinske delegacije v Sv. Križu Občina obvešča, da je bila obnovljena služba občinske delegacije v Sv. Križu. Urad je nastanjen v Sv. Križu St, 133 in je odprt za občinstvo ob ponedeljkih in četrtkih od 9 do 12. V primeru, da pade na ta dva dneva praznik, potem bo urad odprt ob istih urah v torek, oziroma v petek. SLOUENSKO NflRUDNO fi LED# V okviru precUezoM^j vensko narodno glt®*0* zorilo na stadionu M (Igrišče za (ul. Guardiella 7) # predstav na proste®' DANES 15.1K- ob * CARLO GOLD^ Mirando1«# (I.a locandiM*'^ V SOBOTO 17.1& * mira pucov Ogenj in Pec Prodaja vstopnic ^ od 9 do 18.30 v SCO 20-1. Na dan Pr od 19 na stadionu Opozarjamo obči# J cen začetek tramvajskih zvez! ru slabega vre®«”’ kupljene vstopnice » predstave. PRODAJA RABLJENIH PNEVMATIK TRST 14. septembra (AIS) — Pri avtobomilskem parku Zavezniške vojaške uprave na Čampo Marzio bodo sprejemali v petek 16. septembra od 9 do 11 »'.opoldne zapečatene ponudbe zg nakup rabljenih pnevmatik. V ponudbah je treba navesti ceno za kilogram, ker bodo prodajali rabljene pnevmatike na podlagi npjvišje ponudbe za težo. Tisti, ki se zanimajo za nakup, si lahko ogledajo pnevmatike v avtomobilskem parku, ki je odprt ob običajnih urah. iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiniinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1 ček in sedel nasproti Iztoku. in*- n m , n . - . _ »Azbad je bil danes, kakor bi i ii ni soncem mim SPISAL ILUSTRIRA M. 'BAMBIČ »Teodora j« ljubosumna, to ]• gotovo. Ljubosumen je Azbad, tudi to je gotovo. Težko ubeži, nad kogar razkieičita žreli hijena in volk. Iztok je lahko že v ječi, morda koraka bog ve kam na barbarsko mejo, morda ga nese ladja v Afriko. V Bizancu, kjer vlada car, nabiralec zakonov, je vse mogoče. Helenske šole je pozaprl, naj zapre rajši palačo in požene nesnago prek praga. Hinavci!« Zopet je udaril po maku, da so tri rdeče kapice odletele in padle na stezo. Tedaj Je začul krepke udarce na dvorna vrata. Naglo se je okrenil in šel po vrtu proti dvorišču. Podkve so udarile ob kamen. »Vrnil se jel« Hitro je odšel z vrta v vilo. Pred vrati je že čakal Iztok. Njegova blesteča oprava je bila pokrita s prahom. Po obrazu so se mu sledile srage obilnega potu. »Jasni, velmozni, nenadoma sem prišel, ker si me klical. Odpusti, posut sem s prahom in znojem.« »Nič ne de! Pojdi z menoj, centurio!« Sla sta po ozkem, z vijoličasto lučjo razsvetljenem hodniku v perlstll. Najlepši snežnobeii korintski stebri so podpirali arkade, na sredi je šumel vodomet in škropil troje kopajočih se Najad (*). »Truden si, centurio. Sedi.« Velel mu je na kamnitno klopco, sam si je pritegnil svilen stol- .(#) Povodne vile. mu menda sedeli na tilniku in ga Jezdili!« «Ali je tudi on zvedel za tvoj sinočnji sestanek z Ireno?« »Moj sestanek?« »Ne taji, Iztoče! Pomisli na prisego, pomisli, da sem sedaj tvoj oče in ne prikrivaj mi niti besede.« »Gospod, ti veš, da sem govoril z Ireno?« »V Bizancu so ušesa vohunov na gosto sejana kakor iglice na pinijah.« »A kako si zvedel?« aZa to se ne meni! Tegž ti ne povem. Govori, kaj sta se domenila z Ireno?« aO bogovih sva se pogovarjala, o svojem Bogu mi Je govorila navdušeno, kakor bi bila svečenica Svetovlta.« »In sicer nič? Povej naglo!« »Obljubila ml je, da mi pošlje blagovest svojega Kristusa.« «In boš bral evangelij?« «Kar pošlje ona, bom bral in črke bom poljubljal, ker so Jih zrle njene oči, v katerih biva in živi vsa lepa domovina Slo-venov.« »Beri torej in česar ne razumeš, naj tl razloži Kasander. E-vangelij je resnica!« »Ni treba Kasandra, sama pride. sama —» »Irena?« elrena, gospod!« »Ni mogoče! Dvorjanica ne more obiskovati barbara. Ti še ne poznaš Bizanca in strogih šeg!« »Prejasni, čemu so bogovi naredili noč? Pokaj so razlili od Epafroditovlh vrtov do carskih gajev zeleno cesto, po kateri ne ropoče kolo in ne udarja podkev, da bi zbudila nepotrebne oči in odmašila speča ušesa?« Epafrodit ni za trenutek nič odgovoril. Mrmral je v suhe ustnice zopet in zopet oni resnični Evripidov rek: Kdor ljubi — Je blazen. «Torej ponoči, po morju... Potemtakem sta sklenila, da gresta skupno oba v pogubo.« «V pogubo? Ce mi bo razlagala blagovest, ali naj ji bo to v pogubo? Čudni ljudje v Bizancu. Ce se žrtvuje ona, čista kakor sončni dan v mladi vesni, da mi govori o svojem Bogu, Ji je v pogibel. Pošten barbar vas ne razume!« Dvomljivo se Je nasmehnil E-pafrodlt. Njegove drobne oči so se zapičile v Iztoka. «Sinko, kdo tl bo verjel v Bizancu, če se shajaš ponoči z lepo dvorjanko. da govorita o bogovih?« «Pogleda naj Ireni v oči in tam bo bral resnico, ki je zapisana jasno in trdno, kakor so jasne in trdne zvezde na nebu.« Iztok se Je navdušen ozrl v Jasnino, ki Je svetila skozi im-pulvij — odprtino sredi stropa — v peristii. (Nadaljevanje sledi) Zmešalo se mu ie Včeraj ob 11,35 je policijska emergenza bila poklicana v ul. Cac-cia 15. Tam so našli v veži 291et-nega Almerigottija Josipa iz ul. Va-sari 10 (opozoriti je treba, da se iz veže X ul. Vasari 10 in iz veže v ul. Caccia 15 lahko pride na skupno dvorišče za hišo). Almerigottija je namreč napadla blaznost. Iz svoje sobe je skozi okno vrgel šivalni stroj na dvorišče. Sreča je bila, da tedaj ni bilo nobenega na dvorišču. Policijski agenti so takoj videli, da ni drugega izhoda kot norišnica, zato so tak'j klicali rešilni avto. Na ladji sta se ranila Na ortopedski oddelek glavne bolnišnice so včeraj ob 14 sprejeli 621e*tnega težaka Mihaela Catteri-na. Omenjeni Catterin se bo moral zdraviti v bolnišnici skoro dva me-cesa zaradi poškodb, ki jih je dobil na medenici in piščali. Catterin je bil včeraj zaposlen na ladji pred skladiščem št. 63 v novem pristanišču. Med delom je tako nerodno pade) na krov ladie, da je dobil zgoraj omenjene poškodbe. * « * Prav tako na ladji se je včeraj ranil 511etni mornariški podčastnik Marino Valurcht mornar na ladji »S. Croce«, ki je zasidrana v tukajšnjem pristanišču, Medtem ko je Valurchi pregledoval nekatere dele na krovu, je padel v ladijsko skladišče. Agencija Stefanelli je polagala račune Agencija Stefanelli je včeraj polagala račune pred okrožnim sodiščem. Na žalosit pa za zaprtimi vrati. Na zatožni klopi sta sedela Alfredo Stefanelli, kateremu je obtožnica očitala, da je pospeševal korupcijo in navajal dekleta prostituciji. Drugi sopajdaš na zatožni klopi pa je bil Nikolaj Duminich, obtožen perverznih dejanj in pohujšanja mladine. Med procesom je pričalo precej deklet, ki so čitalc v časopisju oglas agencije Stefanelli, kalera je preskrbovala službe dekletom. Nekate-rn priče so potrdile, d« ao bile tako zapletene v nečedne posle, druge pa so zanikal«. Pričala je tudi policistka, ki je razkrinkala Stcfanel-lija. Od razbremenilnih prič pa so manjkale tri ženske. Zaradi tega je obramba spet predlagala odgo-ditev procesa, ker da jc pričanla teh oseb zelo važno. Sodišče pa ie predlog odbilo, Proces se 'e vršil tja do vfčera, ko je tilu ob 7 ur! izrečena sodba. Stelonelli je bil za nekatera dejanja spoznan zn krive-8a in obsojen na 8 mesecev zapora in na plačilo 5000 Ur globe. Duminich je bil prav tako spoznan za za delno kriveRa in bil obs-jen na lato dni ječe. in sicer pogojno. Oba obsojenca bosta morala plačati sodna stroške » 11! RADIO JUG. CONA 'J (Oddaja •• ™gjV, ČETRTEK l#'1 o 6.30: Jutranja !J •n- ročila (v ital. in ... jutranja glasba. 12'0”; fjart danski spored. I2^Zul srni pojeta Božo Ut - It Draksler. 12.45: P<>r£ e tj slov.). 13.15: Odlon*1, f koncertov. 13.45: ital.). 14.00: Igra ^ radia Ljubljane. 1'jts!-0 pregled in poročila 1 17.45: Zabavna U* • li11 18.15: Komorna gl8*^r a tono. ninchona 111 .d tom. 19.00: Glasbena "j#. Poročila (v itSI- 'n Priljubljene meL°onlVl i opernega sveta. 20.JU- *' Miško Kranjec: «f. (K izvajajo člani SNG dpi Dvorak: Slovanski P ljenje jugosl. nar0.»d;/ 22.20: Pester glasbeni^, Liszt: Koncert za rjfpT ster v ES duru. 23. (v ital. in slov''w' glasba. j TRST V,- 7.15: Poročila. 7.30-$ Jutranja glasba. Lj. p 11.30: Za vsakega ^ <4 vi svet 12.10: K glasba. 12.45: PorO®1^ na harmoniko MarO^ji.' Pestra glasba. 13.®;,. 14.00: Poročila. 11 „n\im ba. 17.30: Plesna gled tiska. 14.28: beno predavanje- Ja#, glasba. 19.00: Šlo?® - jš vence. 19.20: Uv»rtur ^ čila. 20.00: Pestra Okno v svet. 20.®, je*1’ 21.00: Radijski aden^jj«! »Popotnik brez F Koncert Griegovlh. jg; j Plesna glasba. •J’,' jot?! 23.30: Kaj vam nJJ01 % red. 23.35: Polnočm* KlN« 'j v i , & KINO OB MORJtJ. (il« vprašanje«, sovjel5^,,^ nOSSETTI. 16.00: M. Dletrich. ^el1 EXCELSIOR. 16.30: ) Beli hiši«, D. Puf • In Don Taylor. j I FENICE. 16.30: «°D Glen Ford. FILODRAMMATICO- F 1TALIA. 16: «ZapCi. V1*! Maureen 0’Hara, IMPERO. 16: «Svet» Ctoare Danova- ,-||j 1 ALABARDA. 16.30: Erol Flynn VIALE. 16 «Ta Tracy, Hedy LarP n» f,(ir GARIBALDI. »Rdeči čevljčk1”' I MA3SIMO. 16: J«1" kov« Maria Mon^‘ .. ARMONIA. Zaprt- ttf NOVO CINE. l8-30:tie nem svitu« 3 s SAVONA. 18.00: -- r„y. Oberon, Brian A f , ODEON. 16: «SP W Lamour. tf- , IDEALE. 16.00: «HeB J Racal. prt'1. MARCONI. 16-°°, " r,ti'|(V »Frak in bela 0 u RADIO. 13.30: « TolP* Buster Crabie. oB VfcNKZIA: «EkJPrf» »». z, njencc iz R°®JeL ptf&ij VITTORIA. 13-15 « pr«*'. dovana« Belit* , AZZURRO. 14: «K ypuy Charles Boy«r, ■ jn ADUA. 15: «Dump0 ji. Blerri«. «*K’ BEl.VEDEnK. >b A h-delflji« G. Gr«"* )i: t-J GRAD SV. Jl,S tllA renata« Shlrl«? -f.osl’ , AUSONIA. 21.30' -f, ch.nie Ti|lt'š* KINO V ((Junaki Qwlln, J. SKOLJET. »Pod GOSTILNA »Vzgoja toatev”NAji. t INO NA OPC1N „ j, garda*', pi^VV itf K 7J H KINO NA «Mlada gar^-.j film. Jutri o® Sovjetski ffl,n’ ^ TRŽAŠKA t Zlati merltn* # , d®1 |f‘ llng 1750. tele#* {t,t* A lar 630, Švicar#' 'i«0' frar.-cosklh fr1"1 ko? šiling 26, zlčto 1050* tumorski dnevnik — s — 15. fceptembra 1949 ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. • TEL. 70 to šfi večje uspehe > lehmniu JSl*",* odbor SIAU je na svoji ni. ifJI<*ne l2- tm- vzel na zna-rim u KPSTO-ja, s katetru:, °®ožil sklicanje II. kon-i. ‘ 18 *•. 9. in 10. oktobra. Pri "“Je Ugotovil, da iKnai,- , su doseženi tr|®esečnega tekmovanja, r udi uspehi, ki so bili dose- na Pzevzete obveze na n. sr iavija; oa se tri- (jdr,,- ekmovanje «za obnovo in canla omove” do dneva skli' n*,edeneSa kongresa po- listo,)? 'filikl poziva vse antifa-žuj(i0 “eatiizacije, naj se udele-šanem kovanje tudi v podalj-enJko 1(1 tekmovanja, in sicer z njj(| , “točnostjo kot v doseda-tem ^ “'Vanjih, da pokažejo s KPSTru6 sl°boko zaupanje do “taviin. Je znala biti vedno v vn.i, . v>diteljica naših množic Okr ^ naše borbe' “oMravr’ #dbor SIAU obenem ■»..''Ja sklicanje II. kongresa 1 obljublja, da bo do skli- canja !f u,|tUD*Ja, t Posnel,, članstvo s tem, da bo svoj polet na vseh pod- 'otjih večje u^e|st'0vanja, doseglo še Hltr njo obstja obrekovaino go- li B .°‘'JuV°slaviji in proti colo,* , Ja. ki jo vodi Komin- sociail, ?k*dljivo za zgraditev fojn. ,ma in za utrditev medna- ,ronte niru. ®u vabi vse delavstvo, da s •noiiiizacijo na gospo- b- * ti*1 -* širšo in kulturnem področju jfU*. 8*Juakanam imperializma, •ašizmii - Svoboda narodu! uKROZNI ODBOR SIAU odločnejšo borbo pro- Mladinska brigada "B. Babič” je pri kongresnem tekmovanju že drugič prejela prehodno zastavo in četrtič dobila naziv udarniška u tehtni za naše žene nočejo IS. zaostati Idealni in neutrudljivi mladinci delovne brigade «Branko Babič« so v izpolnjevanju prevzetih obvez in v tekmovanju na čast II, kongresa KP STOja že drugič prejeli prehodno zastavico 8. sekcije. Zastavico bodo nosili 10 dni kot znak najboljše brigade v navedenem delovnem oddelku. Tako velike uspehe so dosegli po zaslugi dobro zamišljenega in organiziranega dela v «petorkah» in z uvedbo delovnega načina «Alija Sirotanovič«. Ta Sistem dela, ki je bil uveden v vseh delovnih oddelkih, tolče vse dosedanje rekorde. S tem dviga proizvodnjo, gradnje in podobno do največje možnosti. Toda nasi mladinci so bili zelo agilni tudi na političnem, kulturnem in športnem področju in dosegli najboljše rezultate, tako da je bila brigada proglašena že četrtič za ((udarniško brigado«! Od vsega začetka so se člani in članice vrgli z vso vnemo na delo, samo da dosežejo in izvedejo delovni načrt, kj so si ga zadali 18. avgusta. Prevzete cjbveze so bile velike, zlasti ker so bile določene v zvezi tekmovanj na čast partijskemu kongresu STOja. V dveh skupinah po pet mladincev in mladink, ali y petorkah so se »spoprijeli« najpreje dne 29. avgusta, nato pa še 1. septembra. Prvič so izkopali na vsakega posameznika 11,6 metrov, odnosno 9 metrov zemlje, namesto 2,30 metra, kot je bila norma. Drugič pa so dosegli na glavo 1Q metrov oziroma 9 metrov, s čemer so prekoračili prvič normo za 404,33 odst., odnosno 391,30 odst. in drugič za 339,13 odst., oziroma za 289,85 odst. Pri tem je važno, da teren za izkopavanje zemlje ni bil ugoden ikalna podružnica PTT v Kopru nem in1 „ ‘ ‘ | ?a , ■ tokjj^esečno tekmovanje si je bal,, a RTI stroke zadala stoj!’ da bo izvršila 2.400 ur pro-** dela na terenu, in 8i-^“hfilizaciji. in vodovodu v ' ^liah§radnii zadružnega doma itd. V to delo je še pri-W nadalje obveze kot tekmo-Sto eočastitev II. kongresa KrIa- mk naša podružnica v času 'Hi,®0 12.9.1949 zaznamovala VHtive: Nov> smo napravili 2.920 ur Sitega dela flfj 12^%. Največ smo de- na terenu in in pri gradnji ImJT,/. Kopru, dalje pri gradil It b domov v Bujah, Si- it * Vr.Te2i8ah jn Dekanih, j btu ““Vodu m kanalizaciji v •ttljjj hio izkopali 60 metrov 'hi I ta Wsie'n b(Jstr! Polaganje vodovodnih --.ranili 157 m kamnitih ? dela analizacijo. Prostovoljne-od g Brrio se udeleževali vsak h oa «° 8- ure ter ob ne- Jlst- g • do 11. ure. *nito, uslužbenec pošte v ?’°deluje pri gradnji av-reb ' Beograd, kjer se ‘"1, da v,- J.,., •>_________ (li V tl' <>ib, ,da bo delal 2 meseca, poštnega urada encl Nfi gr>- bodo prostovoljno na- Bri nJeSOvi služb!. j .^ada, uslužbenka pošte ^*la dn* v mladinski tis T?ad.t v Dolini reke Mir- Luciana, ki je namešče- i Pri ^uc ll, j* Došti tr -v dn; " v Marezigah, pa ie "» * eestV t^'ad'nsk> brigadi pri til7«č tialk? ®marje - Nova vas. 0lJ’imi, ki so prekoral Hsi dbji kP^hstovoljnega dela, so ^1 ■ ,. Uslužhonri* Hrvatin ‘V S di ^ S ]nQA'A Uslužbenci: Hrvatin S5*® l. ^ Vrarni, ki je bil raz-Za udarnika. Nje-“ vsak ®elič Luciana in Legiša č 84 „a 100 urami, S’'v Ri- A^-^r?jac Jordan 81 ur, 4!kbk Miio; dr*j 75 ur, Kbšele Boris kj j"o*P0 72 ur in Sabadin e ®*1 isto tako 1. maja in bi v nasprotnem primeru dosegli prav gotovo 14,80 metrov na osebo, kar bi pomenilo rekord, ki ga je pri gradnji avtomobilske ceste ((Bratstvo in edinstvo« dosegla petorka «Ljubislav Petkovič« druge lapske brigade. Člani peitorke, ki sta tekmovali 29. avgusta so bili: Tedesco Lucijan iz Pobegov, Barbo Germano iz Buj, Bordon Avgust iz Montignona, For-za Oktavij iz Segeta in Barusa Josip iz Koštabone iz prve skupine iri tovariši: Lenarduazi Giuliano iz Umaga, Sker Gvido iz Pobegov, Giraldi FulviihV°Pet ta/;o naglo "ej si j ne bi srečal nik- i se še moje le na tihem želel Ja- ig d.l|e,Cel n v nedrje "“^‘oMe”d" o« Jc ,h-i te ,(sf f la večer. Ponov- KSh il °b i hi itPlt. srS‘Z ieč h v°sp°d'ir' V e Pii 7 bo,n- Feš, kar "'s ° smejaIo, ko sem besedah: Ko pridem stroj v pogon. Zal, ‘1 v tem tečaju. K“dntn!'rat »»mudil? Tebi NjJ^Iic- “"""b lc«. Oba sva bila ‘,nr ga sedaj imam. n malo'. •C!> p. [|p t« , bna Videni k vam v delala z vami S?*; »s« stalo: ,Čudiš se moji pisavi, kaj. Ni nič posebnega pri nas. Vsi smo se naučili taka’. To pismo ga je peklo ves dan. ,Poslala jc traJctoristka? In jaz. Kaj sem jaz? Nič. Nič?, se mu je nehote visililo vprašanje. Na to vprašanje je skušal dobiti odgovor. ,Ali ni v mctii vseeno nekaj, čeprav ne znam voziti trakto 1 jase je spraševal. Jn zvkaj tisto nekaj skušam obdržati v sebi. V predoru čaka zemlja, jaz pa premišljujem in si zatrjujem, da v meni ni ničesar’. e/.bor za delo!« mu je pretrgal misli glas dežurnega, «... za tiste, ki gredo v predor!« je on dokončal. «... za tiste, ki gredo V predor«, ponovil Janez. Zvečer gredo. je Ob desetih. Sam pa bo šel šele podnevi. Medtem se je brigada poetrojtla. L *e!\f’ ski in Vojvodini, kier,.cjjo strokovnjaki s prod^ . 0§ milijarde kubičnih A to, kakor je cilj jpS? izvodnje metana za le 1 o K ! v. Mizarii kmetovalci T podjetniki • šče. turnir, paritete na jagod7?« ie De*' 'M t:0Ve'te, K lesni, jje d11* ?.n lisi Dr. GA , ZOBOZDkavN: Izdeluje proteze ° >' kavčuku in plastiki. rančija. Sprejema od til od 15 do 19. fG«70>cz7'1 TRST. UL TORREB^oOf*1 VOGAL UL. CA« j\P UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 Stev. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808. — UPRAVA: ULICA H MANNA št. 29 — Telefonska številka 83-51. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18, tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak inm višine v širini l stolpca: trgovski 4u, flnančr.o-upravni 60. osmrtnice 70 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 Din. Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 • Koper, ul. Battlstl 30/a, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur: Cona B In FLRJ: 55, 165. t,s){» Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozeniskeš3 > Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni bank! v Ljubljani 6-1.90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska O.Z‘)Z-