Številka ?54. Trst, v soboto 15. septembra 1906. Tečaj XXX? Izdaja ri&kl dan 'Vt t j d« itiiiki li naii:L£ cd 5. ari. c» poieflBliiil ob 9. ni ziitrat-■ • Številke f-e predajajo po 3 bv6 (6 stotink) ' T.cogih tobafcarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, K anju. Petru, feeiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Pr stoje i, Dornbergu, Solkanu itd. Tene oglasov ee računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke >Vm mm); 7.a trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; ca osmrtnice, zahvale, posiarice, oglase denarnih zavodov r.o »O stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-i&ljna vrsta K Mali oglrei po S st. beseda, najmanj pa l>o 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave idinost"'. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". edinost Narcčcliia zanaša Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. F edinoati Je moči aa vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 oescce <5 K. — Na naredbe brez dopcslane naročnine ae uprava ne oziia Vsi dopifii naj ae poSili&jo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma ee me sprejemajo in rokopisi se ne vraćaje-NaroČninc, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo i.-ii UREDNIŠTVO: ul. Glorglo Oalattl 18. (Narodni Čki>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. LasirJsr konsorcij lista „Edinost*1. — Natisnila tiskarna Jcocsor *r» lista „Edinost" v Trnu, ulica Oiorgio Galatti št. I K. Poitno-hranlinlžnl račun St. 841.652. T5LEFOM itav. 1187. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". 91111 1.. (J. in 7. državnoga temelj nega zakona. Drugače je s pridelki, ki tvorijo v s a k- Posl. vit. Stazinskv je omenil, da je njegova i d a n j i potrebni živež za široke Trideset let je od tega, odkar smo mi; Slovenci začeli tudi na gospodarskem polju j razvijati svoje skromne moči in z veseljem} moremo reči, da smo tudi napredovali. Le j žal. da manjka denarja, izlasti pa pouka, ki bi ljudstvo opozarjal na vse prednosti in mu ka/.al pravo pot, kako jih treba izkoriščati. Posebno velja ta za našo slovensko tržaško obrtnijo. Med tem. ko se tu v Trstu naša slo-venska trgovina prav živahno razvija, stoji naša obrtnija skoraj na isti stopinji kakor pred desetletji. Krivo na tem je pomanjkanje strokovne /obrazbe in podjetnosti. Da bi se porabili ti dve in č'. mogla bi se naša obrtnija neizrečeno puvzdigniti. Počim sij podjetnosti, ki j<* dar narave, ni lahko mo/no prilastiti, je pa to možno giede strokovne • izobrazbe. Zato je potrebna za boljši razvoj naše obrtnije : slovenska obrtna šola v Trstu. Iver pa je gotovo, da nam država ne ustanovi tako hitro te slovenske strokovne šole, /ato nam ne preostaja druzega, nego, da mi -ami s svojimi sredstvi ustanovimo in da vdržujemo kakšno večerno šolo. ali tečaje za obrtnike ! In po našem mnenju stroški ne bi bili posebno veliki. Naj tej šoli bi se mogli predavati |najvažncjši predmeti, kakor: slovenščina in zemljepisje, računstvo in obrtno knjigovodstvo, svobodno, geometrično — in >trokovno risanje. Sčasoma bi se tudi poučevalo : obrtno pravo, tehnologijo, strojeslovje in druge za obrtnike važne predmete. Za nas, tržaške Slovence, pa bi imela ta večerna ->ola še druzega in precej važnega pomena. Dajala bi priliko z vzgojo v slovenskem duhu, onim Slovencem ki v mladih letih niso uživali te dobrote zaradi obiskovanja laških m nemških ljudskih šol. Da bi se vpisalo zadostno število slovenskih obiskovalcev, to nam kaže že šolska statistika Tukajšnje c. kr. državno obrtne šole, kjer je bilo lansko leto vpisanih nič manje nego 165 Slovencev. Od teh jih je 1~0 obiskovalo razne večerne in nedeljske tečaje. Ali, kdor pozna tukajšnje razmere, je gotovo prepi ičan olo, ki jo vzdržuje trgovsko izobraževalno društvo. Kar se tiče stroškov, jih ni možno že tu natanjčno proračunati, ker so isti odvisni od raznih slučajev in okolnosti. Računal sem, da za šolsko opravo in potrebščine bi trebalo približno 2000—JOOO kron, za vzdrževanje šole pa vsako leto približno kakih 3000 -4000 kron. To se le umeva, če bi imela ta večerna obrtna šola 2 ali 3 razrede in primerno število obiskovalcev. Če bo [Število obiskovalcev zelo veliko, potem bo treba več učnih sob in učnih moči. vsled česar bi bili tudi stroški veči. N a j p r v i pogoj je t o r e j, da se naši obrtniki, delavci in drugi ki se zanimajo za to, združijo v kako obrtno društvo, ki mu bo namen razširjati strokovno izobrazbo med našimi obrtniki in delavci, tako da se ti pop-nejo na višino novodobne obrtne naobrazbe in da bodo tako koristili naši slovenski obrtniji. __Ig. Odsek za volilno reformo. iBrz. poročilo). DUNAJ 14. Odsek za volilno reformo je razpravljal Člen II., s katerim se predrugačijo stranka vedno kazala na notranji •stik med volilno relormo in revizijo ustave v smislu točne omejitve državno-zborske in deželno-zborske kompetence. Glasovanje o uvodnem besedilu k členu II. se je začasno odložilo. Izvoli naj se odbor sestoječ iz devet členov, kateremu se poveri naloga, da pretrese ££ 11. in 12. državnega temeljnega zakona od 21. decembra I8otem podrobneje utemeljil meritum svojega predloga. Ministerski predsednik baron Beck je izjavil, da se strinja s predlogom. Gre se pri tem le za to, da se v resnici izpopolni praznina, ki se nahaja v naši zakonodaji. Po besedah ijSj 11. in 12. državnega temeljnega zakona je jako težavno potegniti koinpetončno črto med državnim in deželnim zakonodaj stvom. Ministerski predsednik meni, da je izvolitev pododseka umestna, ako se hoče predlog uvažiti. Ministerski predsednik je potem načrtal nalogo pododseka. Konečno je izjavil, naj odsek za sedaj pusti spremembo uvodnega besedila člena H, in naj dovrši volilno reformo. Xa to se je razvila daljša debata, ki je bila ob 1. uri prekinjena. DUNAJ 14. Na popoludanski seji odseka za volilno reformo sta se med drugimi posl. Adler in AVassilko izrekla proti predlogu posl. Starzvnskega : prvi radi tega, ker bi se moral o njem posvetovati ustavni odsek, drugi, ker so Malorusi, dokler ni uvedena narodna avtonomija, prej za utesnitev delokroga deželnega zbora, kakor pa za razširjenje istega. Posl. Kiemann in Gessmann sta se izjavila tudi proti predlogu. Pri poimenskem glasovanju predloga sta bili dve prvi točki predloga Starzynskega vsprejeti z 21 proti 19 glasom. Pododseku se je dovolilo 14 dneven rok, da poroča odseku. Nato je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja v ponedeljek. Dnevni red: Volilni red za državni zbor. _ Posledice dogodkov na Reki. Zdi se, da je Italijanom na Reki začelo iti nekoliko po glavi radi energičnega nastopa Hrvatov, ki se hočejo pripraviti, da poplačajo reškim italijanskim trgovcem na gospodarskem polju za grde provokacije, insulte in dejanske napade. Celo na „Piccolu" je opažati neko vznemirjenje, ki pa izzveneva v grožnje. „Piccolo" priznava namreč, da so trgovci po hrvatskem Primorju, ki so bili v kupčij škili stikih z velikimi tvrdkami na Reki že začeli izvajati konsekvence. Ali „Piccolo" grozi z represalijami, češ, da bodo potem tudi Rečani vračali. Okolica reška da živi izključno od Reke. Tisoče okoličanov da živi od reške industrije, ves pridelek na pr. Kastav-ščine da se konsumira izključno na Reki. Kaj to — grozi „Piccolo" — če se bodo Rečani obračali drugam radi delavcev in živil?! Nu, počasi „Piccolo"! Ravno on bi moral biti previdneji s takimi grožnjami, ker to, s čemer grozi sedaj Hrvatom, so on, „Piccolo*4, in njegovi tu v Trstu, že opetovano poskušali z vso srditostjo in v si k d ar napravili — f i a s c o ! Naše delavske mase so ostale tu naše kmetice prodajajo svoje pridelke po Trstu prav tako, kakor so jih nekdaj tudi njim, ki so -Jih hoteli bojkotirati. Gospodarsko življenje ima pač svoje železne zakone, katerih niso mogli zlomiti tržaški in jih ne bodo mogli tudi reški Italijani. Velikega trgovca si manji trgovci lahko izbirajo in ga zamenjujejo. Eventuvalno si sloje. Teh absolutno ni možno nadomeščati od bogve kje, ne da bi cene izdatno poskočile. S tem pa naj le poskušajo signori! Posledica bo ta, da izzovejo celo revolucijo med istimi italijanskimi širokimi ubožnimi sloji! Ta pojav je bil tudi, ki je prisilil tudi tržaške srditeže, da so odnehali od zapričete gonje. Sicer pa „Piccolo** zatemneva resnico, ako predstavlja stvari tako, kakor da gre le za hrvatski bojkot v hrvatskem Primorju in na Kastavščini. Dalmacija je za Reko glavni trgovinski faktor, velik del reške trgovine živi od Dalmacije. Z drugo besedo. Hrvatski teritorij, iz katerega dobiva Reka, ie veliko veči, nego teritorij, ki kaj dobiva od Reke. Reška trgovina s hrvatskimi kraji je za Reko aktivna. In drugače ne more biti, ker Reka je relativno tako mala, da bi morala propasti, ako 3 nekoliko časa morala več oddajati, nego bi prijemala. „Piccolo" žuga, da bodo Rečani dobivali živino iz Ogrske. Ako bi bilo to tako lahko storjeno, kakor je rečeno. Ravno sedaj vidimo, kako morejo stopiti vmes mednarodni dogodki, ki niso odvisni od ogrskih trgovcev. Sedaj imamo carinski konflikt s Srbijo in — zaprto mejo. Sedaj so v Budimpešti sami v nepriliki in trpijo veliko draginjo pri mesu. Menijo-li na Reki, da jim bo živina tudi v takih časih prihajala iz Budimpešte? Kakor smo rekli: gospodarsko življenje ima svoje nepremične zakone, ki jih niti Rečani ne premene. In po teh zakonih pride za Reko silen udarec, če joj ves hrvatski teritorij, vštevši Dalmacijo, napove bojkot. Neki trgovec iz Prezida svetuje, naj bi se na Reki ustanovilo trgovsko akcijsko društvo pod imenom „ Petar Preradović, trgov, dioničko društvo". To podjetje naj bi združilo v sebi vse stroke in naj bi zgradilo tudi tovarne. Vsi uslužbenci bi morali biti Slovani. Delničarji bi se morali rekrutirati iz trgovinskega in obrtnega stanu, kajti ti bi bili, ker interesiram, najbolji odjemaici. Na ta način bi bilo z enim mahom rešeno tudi hrvatsko šolsko vprašanje na Reki. morejo tudi sami ustvariti velike dobavatelje. časa, ampak na voditelje italijanske stranke, Hrvatski glasovi po dogodkih v Zadru in na Reki. II. Zadarski „Narodni List*1 piše: Kar se je dogodilo v Zadru ob odhodu in povrnitvi naših Sokolov in po protestnem shodu v naši „Čitalnici", je žalostno, ker je dokazano, kako je v enem delu prebivalstva tega mesta civilizacija samo v ustih, v dejanju pa fanatizem najhuje vrste, ki nima ni najoddaljenejega pojma o socijalni znosljivosti. A brez take družbene znosljivosti ne more biti niti govora o pravi kulturi. Italijanske novine pišejo, da so tem dogodkom dale povoda organizirane provokacije od strani Hrvatov". To je proračunjena grda laž. Že sama okolnost, da so se neredi dogodili na Reki in v Zadru, kjer je vendar še italijanski elemer.t ulice mnogo močneji nego hrvatski, potrjuje sama, da Hrvatje niso hoteli provocirati. Izzivanja in napadi so prišli od italijanske strani. Se niso-li že deset dni pred prihodom Sokolov prikazali po zadarskih zidovih oglasi, podpisani : „II Co-mitato pro talco", v katerih seje žugalo s krvjo?! Niso-li že deset dni pred prihodom Sokolov posamični agitatorji — a med njimi, žal, tudi nekateri c. kr. uradniki — h u j s k a 1 i italijansko mladino na demonstracije?! Niso-li par dni pred prihodom Sokolov delili med otročaje piščalke, s katerimi naj pozdravijo Sokole ?! To so dejstva, glede katerih ne more „Dalmata" niti poskusiti, da bi jih pobil. In v vsem tem se nahaja izvir vsem po-znejim dogodkom. Moralna odgovornost ne pada torej na hrvatsko stranko, ki je opozarjala na nevarnost in mirila do zadnjega ki so vedeli, kaj da se pripravlja, a niso storili ničesar, da bi preprečili nevarnost. Nam se zdi smešno, ko govore „Dal-mata" in njegovi Italijani o „hrvatskih izzivanjih v Zadru". Ali veste, kaj vse je izzivanje za njih ? ! Ako je kdo glasneje izgovoril hrvatsko besedo, ako si je kdo pripel na prsi hrvatsko zastavo, ako se je kdo pokazal v sokolski obleki, ako je kdo zakričal „živio" itd.: takoj je vse to izzivanje, na katero je treba reagirati z vsemi „kulturnimi" sredstvi: psovkami, kamenjem in palicami, z eno besedo : terorizmom. Ali Italijanom mora biti dovoljeno svirati provokatorične koračnice, pevati provokatorične pesmi, dičiti se z italijansko trikoloro itd. To je le italijanska afermacija, ono pa hrvatska provokacija ! — In to v Zadru, glavnem mestu Dalmacije, dežele, v kateri je poleg 472.500 Hrvatov in 92.800 Srbov našlo sebi zavetja tudi 15.300 samozvanih Italijanov. Nam se zdi, da so tu pojmi popolnoma pomešani in da se hoče po sili, da bodi črno, kar je v resnici belo. Ti predsodki, ki fatalno delujejo na vzgojo mladine in ki so pravi izvir narodnemu šovinizmu v Zadru, bi morali že enkrat ponehati. Vspričo krute realnosti, ki kaže, da v Dalmaciji italijanske narodnosti nI, ki pravi, da je celo v sami zadarski občini, po uradni statistiki, 21.800 Hrvatov in le 9300 Italijanov — ni italijanstvo Zadra nič druzega, nego konvencijonalna laž. Nam ni treba, da bi bodi izzivanji, bodi izgredi forcirali stvari, ki se razvijajo same po sebi, po zakonih prirode ! Vprašanje časa je, toda rezultat je gotov. Sami Italijani, ako bi bili le malo realneji politiki, morali bi a tem računati in ne siliti stvari do konca. Oni se jako varajo, ako menijo, da bodo s predsodki ustvarjali zakone. Italijani naj imajo pred očmi, da stoji proti njim, neznatni peščici, kompaktna narodna masa nad pol milijona duš! Italijani naj ne pozabijo nikar, da je mesto Zader, ta njihova, kakor menijo, nepremagljiva trdnjava, obkoljena hrvatskim morjem. In v samem Zadru nas je toliko število zavednih in odličnih meščanov, da si bomo znali izbojevati varstvo in zadoščenje. Na vsaki način se ne puščamo žaliti in napadati, ne da bi reagirali. Pred nevarnostjo pangermanskega pritiska, ki žuga ennko slovanskemu kakor latinskemu svetu, smo pričeli širiti lepo in zdravo misel, da poravnamo naše medsebojne prepire in da se složno upremo severnemu dušmaninu. Misel se nam je izjalovila, ker nismo našli na italijanski strani ni umeva-nja ni lealnosti. Kjer so oni gospodarji, v Istri, ni našla ta misel pri njih ni-kakega odmeva; kjer pa so v neznatni manjšini, v Dalmaciji, hoteli so le izrabiti našo plemenitost s političnimi uslugami. M i smo danes za eno razočaranje bogateji, ker smo se uverili, da je težko, skoraj nemožno, da bi prišli do sporazumlje-nja z našimi Italijani. Po zaderskih dogodkih bilo bi nespametno le misliti na to. Ne pre-ostaje druzega, nego borba, ali mi hočemo vitežko borbo zakonitimi sredstvi. Romunski narodnostni klub na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da se romunski narodnostni klub konstituira še v tem mesecu. Glavni shod se bo vršil v Budimpešti dne 29. t. m. Pravila so že sestavljena. Novoustanovljeni klub ostane v okvirju skupnega narodnostnega kluba ter bo složno postopal ž njim. Tako ostanejo romunski poslanci tudi še nadalje členi skupnega kluba. Drobne politične vesti. Reški dogodki pred italijansko zbornico. Republikanski poslanec Barzilai je v italijanski zbornici interpeliral ministra vnanjih stvari Tittonija radi dogodkov na Reki, ki jih je seveda narisal po opisanju italijanskih listov ter ga vprašal, ►EDINOST« štev. 254 Stran II. _ kako se more daljno obstajanje trozveze tleh ; c. kr. okrajno glavarstvo pa ni kompe-strinjati s takimi dogodki. tentno glede naših krajevnih imen mti zapo- Dr Kramaf o čeških stran- sel matere, niti — babice ! Kinlov. k a h. Dr. Kramar priporoča v „Narodnih | „Klic vpijočega V puščavi . Prejeli Listih", naj se češki mandati na stranke raz- ( smo in priobčujemo: dele po njih moči. Pokaže se v tem slučaju,; Uredništvu „Edinosti" da so na Češkem le štiri resnične stranke.: ▼ Trstu to so : naprednjaki-demokrati, državnopravni (ulici Giorgio Galatti 18.) rad i k alci, klerikalci in socijalni demokratje. | ' Na podlagi § 19. tiskovnega zakona 17. Duhovniki in vojaška služba decembra 1862. zahtevam, da v prihodnji na Francoskem. Iz Pariza poročajo: Po številki svojega dnevnika k rubriki „Klic vpi-voj:tškem zakonu iz leta 1889 so bili duhov- jočega v puščavi! Dopis iz Sežane" št. 251 niki svobodni vsake vojaške službe, ker jih od 12. septembra 1906. objavite sledeči poje zakon smatral kakor državne uradnike, pravek .: Vsled novega zakona o ločitvi cerkve od dr-' Ni res, da sem jaz provzročil slabo ude- žave bodo odslej tudi duhovniki podvrženi vo- {^^J^^umm nobenega narodnega jaški službi. Duhovniki, ki popadajo reserv,, ^ druzega p(mosa več v sebi in tudi ^ res? so bili že pozvani na vojaške vaje. « bfl ijudstvo razgovarjal, naj ne hodi Angležka armada. 12. Londona na veseHco. poročajo. Kralj Edvard je odobril predlog m reg' da bi bil upil na cestij v rokah kacega - Rustje. lijanska eskadra. sestoječa iz treh oklopnjač j * Sezam 13. septembra 190b , . J os 1 p R u s tj a. in torpedovk. > A , . . , L ... ; zac. občinski tajnik in zupni Uporna italijanski vojni la-( orgljavec d i j i. Iz Tarenta poročajo : Na križarki j p r j p 0 m b a u r e d n i š t v a. Vse kaže, „Umberto I." je prišlo na potu iz Specije do ^ ^ ^ & y popravkarj:l tiste vrste? Tarenta do velikega upora moštva. krizarka ^ __ ^ lja Voziček. s katerim poje ukrcala v Neapelju sveže meso; vzlic temn ^ ^ ^ ^ ,ft mu ^ kak(Jr je moštvo opoludne dobilo konserurano meso. ^ ' ^^ je> da g> MZačasni Mornarji niso hoteli jesti tega mesa ter so si ^ ^ orgljayec« ni postal kupili sadja od neke barke, ki je prišla do _ ^ ^^ fco ^ itak tako đobro križarke. Poveljnik je ukazal barko odstra- pozna tisto imenitno pravdarsko pravilo, ki niti. na kar je prišlo do viharnih prizorov. ^ da najprvQ potrebno je_ vse tajiti ! Mornarji so pometali v morje več zapornic s ^ rfca gre? da se je že zgcdilo, da so s topov. Poveljnik je proglasil nad ladijo ob- ^ pravdarjij ki V8e tajijo __ izgubili sedno stanje ter je ud«5il „por. i pravdo _ g samimi rU[ res:s ni še nič do- Uporni r e s e r v i s t i. Več pariških kazan0> marveč treba dokazati, kaj je res ! listov poroča, da so po dovršenih vojaških : Narodna zdivjanost. Fran Orel, biva-vajah reservisti v departementih Haute Loire na Acquedotto št. 9> je gel včeraj popo-in Hrome priredili demostracije, ki meje na ^ načelniku Iy. okraja po neko potr. punt. VBourge de Peage (dep Drom) j dilo otrebno za vsprejem njegove (Orlove) imelo na javni cesti shod kakih 500 reservi- hčerke y j razred ljudske šolc. čim pa je stov 75. pešpolka. ki so menili, da se vsled ^^ ^^ da ima dekJetce ystopiti y nekega ukaza vojnega miuisterstva povrnejo ^ ^ ^^ ^ Metodija pri sv< Jakobu je domov S dni prej. Potem so, v spremstvu mel nad prosilcem : će bi dali otroka v številnih civilistov, ob antimilitanstienih kli- . , . , . _ . t ; v * , - _ A ... _ , laško solo. bi vam napravil takoj, za sole cih korakah po mestu ter zlostavih dva pod-| voyU n e d a m n j c _ ne jaz? ne častnika, ki sta od kolovodij zahtevala imena. • ^ drug. ^^ , Na tako zdivjanost, ki ne prizanaša niti ubogi nežni mladini, ni mogel niti Orel ostati hladen in je temu — kulturnemu magistrat- kolovodij Poslati so morali po močan oddelek orožni-stva, da je napravil mir. V Erieude (dep. Haute I^oire) je zahte valo 400 reservistov 38. pešpolka. naj jih z železnico prepeljejo do St. Etienna. Ko se jim je odreklo, so se brzojavnim potom pritožili na vojno ministerstvo. na poslance JSaintc Ktienna ter zbornega poveljnika. Toda prejeli niso nikakega odgovora, na kar so nemu funkcijonarju zabrusil v obraz : „Ščavi nismo mi, ki želimo izobraževati svojo deco, pač pa ste ščavo vi, ki tako postopate z nami!" Ti ljudje so res naravnost podivjali, da , ,„. . . .. . . i se ne zavedajo, kako nečastno je zanje same hodili no mestu, pevaje mtcrnaeiionalne pesmi' , . - xr * r u* • i ii. « i i j tako postopanje. Hoteli bi imeti „kulturo" v zakupu, hoteli bi veljati kakor kulturen ži- velj, a ne vedo, da je znak zares kulturnega in ob antimilitaričnih klicih. Domače vesti. človeka ravno to, da zna obvladati svoje Proč s postajnim napisom državne ' strasti, ko zahteva od njega to tudi čut — železnice: r Auzza ! Kakor je bilo že j av- j humanitarnosti. Ijeno v „Edinosti", vzbuja v ,.Auzza" (spre-' Razpisano je mesto notarja s sedežem vodniki-Nemci: kličejo -ovca") popačeno v Buzetu in Motovunu, krajevno ime [Avče med potovalci. ki sol Strokovni list Občinska uprava , skoro izključno Slovenci, veliko smeha in ki izhaja v tiskarni D. Hribarja v Ljubljani, dovtipov ! Ali vsaka dobra in slaba stvar ima je kupila nedavno ustanovljena „Kmetska žu-svojega stvarnika. *ln tako se je tudi o tej panska zveza". spaki razžirila govorica, da jo je rodilo in i Smešijo se ! V „Naši Slogi" čitamo : povilo upravi državne železnice — c. kr.' ProŠlega tedna se je mudilo tu nemško pev-okrajno glavarstvo ! IJadoveden sem pogledal sko društvo iz Ljubna in je priredilo na v knjigo : „Spezial-Orts-Repertorium desvrtu „Belvedere" zabavo, ki so se je udele-osterr.-illvrischen KUstenlandes", izdano leta žili tukajšnji Nemci in njihovi prijatelji. Tu-1894. od c. kr. statistične osrednje komisije kajšnji neodrešenci, posebno pa nadobudna na Dunaju in našel sem res le samoslo- italijanska mladina demonstrirala je sovražno vensko ime : Avče. Še bolj se mi je torej ob prihodu nemških pevcev in za časa njiho-utrdilo prepričanje da ona govorica, ni neo- vega tukajšnjega bivanja. Temu pa so se snovana in da je železnična uprava s popa- smejali od srca vsi oni, ki vedo, kako so čenim napisom c. kr. oblasti izlasti c. kr. bili na Dunaju nemški poslanci vsikdar naj-oki. glavarstvu postavila tudi primeren bolji prijatelji in zavezniki proti nam Slova-modern spomenik za — bedastoće v prosve« (nom. Taki so Vam ta mlada gospoda : kdor tljenem 20. stoletju ! j noče imeti soseda za soseda, ta ima tujinca Toda te časti jej bodi dovolj, kakor je za gospodaija !* nam smeha in humorja ! Zahtevamo, da se j Res je : Italijani se le delajo smešne s ta spakedrani napis odstrani z lepo ali z ' takimi demonstracijami proti Nemcem, dokler greta 1 !>12 nameravajo Japonci prirediti v Toki ju veliko svetovno razstavo. * Spomenik Napoleonu I.'najotoku Elbi. < )bl:istnije otoka Elba so dovolile, da na otoku v Porto Ferraio postavi spome-ik Napoleonu I. Spomenik odkrijejo meseca tja 1907 v prisotnosti francoskih in itali-mslcih pomorskih oblastnij. V Hrvatski in Slavoniji je bilo leta "» -klenjeno 23.007 zakonov, ali 9.02 na 1"Om prebivalcev. Prenos Rakoczy-jevih smrtnih ostankov. Že pred nekoliko leti je ogrska vlada z dovoljenjem cesarja Frana Josipa -klonila prepeljati iz Carigrada v domovino -rnrtii" ostanke Frana Rakoczy-ja (y 1733). I'iplomatična pogajanja, ki so se v to svrho vodila turško vlado, so že dovršena. Mini--t- r notranjih stvari grof Julij Andrassv je obvestil mesto Košice, kjer bodo ostanki m kopani, da se iste prepelje iz Carigrada lakaj meseca oktobra t. 1. Gospodarstvo. Letina na vinu na Francoskem obeta biti letos izredno dobra, toliko kar se tiče anožine, kakor tudi kakovosti. Silna vročina, -.i je koncem avgusta zopet pričela, je jako »ovspešila dozorevanje grozdja. V južnih krajih že pričeli s trgatvijo dne 10. t. m. Vino leta 1906. bo eno najboljih v zadnjih *25 letih. ==——== Brzojavne vesti. Pomorske vaje v Dalmaciji. TREBINTE 14. Včeraj ob 11. uri 25 .i. i n. predpoludne je dospel semkaj nadvojvoda Fran Ferdinand ob streljanju topov. Nadvojvodo so pozdravili načelniki oblastnij, njim na čelu načelnik deželne vlade FZM balon Al bori. Na kolodvoru je bila častna stot-ni j a. Nadvojvoda se je v slovesnem sprevodu kočiji podal do mestne hiše, kjer se je vršil fsprejem oblastnij, korporacij in deputacij-Podžupan Trebinjski. župan mostarski in škof mostarski so nadvojvodo pozdravili, nakar je nadvojvoda izrazil svoje veselje, da se nahaja nr. hercegovskih tleh med hrabrim hercegov- da posveti cesar tudi v bodoče svojo skrb Bosni in Hercegovini. Navzoči so besede nadvojvode vsprejeli z navdušenimi „ Živio "-klici. Ko so bili vsprejemi dovršeni, se je nadvojvoda peljal po mestu, kjer sta ga prebivalstvo in Šolska mladina živahno pozdravljala. Ob 2. un in pol popoludne se je nadvojvoda ob novih ovacijah prebivalstva odpeljal v Gruž. DUBROVNIK 14. Nadvojvoda Fran Ferdinand se je ob 7. uri dopoludne z avtomo -bilom odpeljal k vojaškim vajam, najprej na cesto proti Humu. DUBROVNIK 14. Črnogorski prestolonaslednik Danilo je dospel ob 11. uri predpoludne na ladiji „Rumija" v Gruž. Takoj na to so se poveljnik trdnjave v Kotoru F]tfL Idiczuk in polkovnik baron Gieslals ter pomorski kapitan Miiller podali na ladijo, da pozdravijo princa. Ob „Živijo"-klicih množice, ki je bila zbrana na obali, je princ Danilo stopil v kočijo ter se je podal v palačo Kon-stantinovič v Dubrovnik. Minister Pacak. DUNAJ 14. Minister Pacak praznuje danes 60-letnico svojega rojstva. Tem povodom j je minister prejel mnogo čestitk. Minister za železnice dr. Derschatta v Krakovu. KRAKOVO 14. Danes je bil na čast ministru za železnice dr. Derschatti prirejen banket, na katerem je mestni župan Krakovski nazdravil ministru, ter se mu zahvalil za obisk in priznal njegovo parlamentarično delovanje, toliko kar se tiče skupnih interesov, izlasti pa onih na železniškem polju. Minister je odgovoril, da je prišel v Galicijo, da se osebno prepriča o železniških potrebah v Galiciji. Minister se je danes odpeljal v Lvov. LVOV 14. Minister za železnice dr. Derschatta je dospel semkaj popoludne. Potuje iz Krakova se je ustavil v Bohniji, Tarnovu, Rzeszovu in Presmslu ter si je ogledal tamošnje kolodvore. V L*ovu je minister obiskal poslopje ravnateljstva državne železnice. Zvečer je ravnatelj državne železnice dvorni svetnik Rvbinski priredil na čast ministru večerjo. Cesar Viljem. VRATISLAVA 14. Cesar Viljem je danes predpoludne odpotoval v Kamene. VRATISLAVA 14. Cesar Viljem se je danes popoludiu' povrnil iz grada Kamenca. Veliki admiral Koester umirovljen. BEROLIN 14. Veliki admiral Koester je umirovljen in stavljen na razpolago cesarja. Načelnikom aktivne bojne Hote je imenovan princ Henrik Pruski. Potres. IilM 14. V Palermu in v Termini na Siciliji je bil potres. PALERMO 14. Oglas. Daje se ovim do obćeg znanja, da će NEW-JORK 14. „New-J. Her." poroča iz, Br. 3054. Havane : Ustaši so zažgali v pokrajini St. Clara j več poslopji in dve nsyveči plantaži, ki so ' ameriška lastnina. S tem bi hoteli prisiliti! Združene države, da posredujejo. j AVASHINGTON 14. Poročila iz Havane se u ponedeljak dne 24. septembra 1906 pravijo: Koje bilo moštvo križana „Den- od IO* do l2' PriJe Podne obdržavati u . 1 .. , , . u ovom obćtnskom uredu ustmena iavna ver" izkrcano, ie neki emisar kakor zastop- j.„«„ . . . •1 n i- ri 1 - 1 , ti dražba glede zakupa gradje novog župnog nik voditelja liberalcev pnsel k poveljniku stana u Barćicah, polag nacrta, ter mu izročil neko pismo, v katerem je Izklična ciena jest K. 10,582:50. Svaki general, ki zapoveduje ustašem v havanski nudioc imade prije početka dražbe položiti pokrajini ponudil kapitulacijo pod pogojem, da jamčevinu od 5°/0 od izklicne ciene, koju jamčijo Združene države zakonito sodno po- dostalac im*de na 10% od zakupne svote stopanje. Poveljnik ladije je obljubil sporočiti U Jamčevine doplatiti. „„ „ «r 1 - , v * . , . Uvjeti dražbe, kao Što nacrt 1 troš- preaioge v vvasmngion. naKor se je sectaj kovniki mogu se pregledati kod podpisanog zvedelo, se je po izkrcanju čet vršil razgo- glavarstva za vrieme uredovnih sati. V mnogih vaseh okolice Palerina in Termni trajajo potresni sunki nadalje. Nekoliko hiš je bilo poškodovanih. Prebivalstvo biva na planem. Grof Witte. PETROGRAD 14. Kakor poroča list rGazeta~. pride grof Witte početkom oktobra v Petrograd, toda kmalo potem odpotuje na Kavkaz. Španska in Maroko. MADRID 14. Ena vojnih ladij je prejela ukaz, naj v zaščito španskih interesov odpluje v Mogador. Pastirski list francoskih škofov. PARIZ 14. Govori se, da izjavijo školje v svojem pastirskem pismu, ki bo v nedeljo prečitan v vseh škotijskih cerkvah, da brezpogojno vsprejmejo in se podvržejo navodilom papeževe enciklike. Istočasno razglasijo glavne točke določb, sklenjenih na zadnji škofijski konferenci. Pastirski list objavijo potem tudi listi. Ustaja na Kubi. HAVANA 14. Sinoči je križar „Denveru izkrcal sto mornaijev, ki so se ušotorili nasproti palači predsednikovi. Pozneje so bili pa mornarji zopet pozvani na ladijo. Ostal je v mestu samo mali oddelek v varstvo poslaništva. HAVANA 14. (Reuterjev biro). Neka brzojavka iz Cienfuegosa: Semkaj je dospela topničarka »Marieta" ter je izkrcala oddelek pomorščakov. Cienfuegos obsedajo ustaši. \ eč utrdb je že poškodovanih. \VASHINGTON 14. Oficijelno se de- mentuje, da bi bili mornarji, ki so Jse včeraj s križarja ..Denver" izkrcali v Havano, a potem zopet ukrcali, imeli nalog, ščititi predsednika Palmo oziroma ameriške interese. NEAV-JORK 14. Ne\v-Jork Herald poroča iz Havane, da so vsi mestni uradniki vor med predsednikom Palmo, ameriškim di-plomatičnim zastopnikom in poveljnikom „Denvera". Poslednja dva sta vprašala Palmo, zamore-li kubanska vlada jamčiti za varstvo železnic in lastnine, pripadajoče Amerikancem, na kar je Palma odgovoril, da se nadeja, da jej bo možno to storiti, vendar da pa smatra potrebnim, da se radi vzdrževanja reda izkrcajo pomorščaki. H u s i j a. VARŠAVA 14. V Siedlcih je obolelo 150 vojakov. Sodi se, da vsled zastrupljenega mesa. PLOCK 14. Sinoči so bile od 5. do 10. ure zvečer hišne preiskave v židovskem mestnem delu, ki so ga obkrožile čete. Dve osebi sta bili aretovani. PETROGRAD 14. (Petr. brz. ag.J Carska dvojica se je z otroci podala ob 2. uri 40 minut na carsko jahto „Standard", ki je odplula v Finski zaliv. Tamkaj ostane carska rodbina več dni. V spremstvu carske dvojice sta minister carske hiše in minister vojne mornarice. PETROGRAD 14. Neki kratek opis dogodkov v Siedlcah pravi: Dne 8. t. m. so revolucij onarci streljali na neko policijsko pisarno in na neko patruljo. Nato so čete obkrožile mesto, preiskali so na to hiše, iz katerih se je streljalo. 3Ied tem so v židovskem delu mesta streljali na patrulje. Vojaki so nato pričeli obstreljevati hiše. To obstreljevanje je ves dan v soboto 8. t. m. Ker ni prebivalstvo hotelo izročiti krivcev, je topništvo pričelo streljati s topovi, vsled česar je bilo razrušenih 7 hiš. Na strani revoluci-jonarcev je padlo 40 oseb. Število ranjencev še ni določeno. Aretovanih je bilo okolu 200 oseb. Dne 10. ob 5. uri popoludne je nastal mir. PETROGRAD 14. V Moskvi je vojno sodišče obsodilo revolucijonarja Masarina na smi-t na vešalih, ker se je z orožjem ustavljal, ko so ga hoteli v nekem tramvajskem vozu aretovati. Masarin velja kakor glavni voditelj bojne organizacije. Vodil je baje tudi napad na moskovsko banko za medsebojni kredit, katerega se je udeležil tudi Bjelom-cev, ki je zbežal v Švico, katerega je pa Švica izročila Rusiji, a je na potu v Petrograd skočil s železniškega vlaka. Masarina obdolžujejo tudi, da je meseca decembra 1905 umoril načelnika tajne policije Vološnikova in več drugih oseb. Nekega drugega revolu-cijonarca, imenom Andrejeva, ki je bil z Masarinom skupno aretovan, je vojno sodišče oprostilo. Glavarstvo obćine Buzet dne 4. septembra 1906. A. KLARIĆ, v. r. !G£QggQ!gggggctggcK Restavracija „AURORA" Velik koncert originalno štajerske pevske, plesne in instrument, družbe „D' Murtaler z9 Graz" SV L»e nekoliko dni. H Ob 7. uri zvečer. V nedeljo koncert zjutraj Originalni glasbeni proizvodi. Pristno, garantirano, čisto, toskansko £ucca olje iz oljk m vino Chianti tvrdke aiUSEPPE FEERANTE v Florenci razpošilja zastopnik ALEKSANDER GAZULLI, ul. Stadion 14, Trat ^tran IV. * EDINOST« štev. 2 34 V soboto, dne 15. -epier.it 15 —117.50, nemški bankovci K —.—*— — •v.-i- sta eduntna renta Iv PS.7 0—M«.—, ogrska »rnr.r^a rorta K 9i.4.">—54.75, italijanska renta K —.— —.—, kreditna r.kci a Iv *>68.— — 670.—. (ir/fcvne železnice t-I 6 liJ.iJo — 674 — Lonttr.rdi K 160--!»Q r^irir^ mno^ ii ierske m!ekar-»'•"'4.5 tisžlC>iU „Slovenske go- v trgovini Fran V e r-kakor In ii pravt- kron j• 10^1 O v išceu vdobi se vsakdan sveže t o v e c, ulica C:;sc:ina 1-i. f>ke klobase. Dunajska borzi ob 2. ro.j. vefraj Pižavci do!g t papirju 10 v kronah \ u «9.05 Avetr. investicijska renta 3, /'. Sil •'•"> Cfc-reka renta v zlatu 4°, 112.4'» . n kron s h 4", °4 60 , 3:;g MXb Akcije nacsjontlce banke l.<2.— Kredilte akcije 608 — London, 10 I>tr. Ž39 85 100 državnih n axk 117 25 20 mark MM 20 frankov 1W18 100 itai. lir S5.25 Cesarelri cekini 11.31 danes 100.0 100.05 1J 6.8®» 99105 8&S 5 132 40 94.60 S4 05 1771 — €69.50 23i».85 117.32". '23.4 5 ir-.i>s'/= 95.25 11 33 1/r.l« (b'cikelj) sk^rsi novo z vso pripravo proda ■Vvllf Hi' tnk j za etn > 13.) krort. Kje? pove „In-seratui < ddelek Edinosti*. 1032 Velika plašna zabava bo jutri v gostilni posp. Josipa Miklarca, po dom. Kačun, v Mariji Maj: d. ! spodnji. Začne ob 5. uri pop. in traja do pohmoči. i Vstopnina k plesu z i moške K 1"—. y.n žen ke 60 I stotiuk. — Odbor. V m izdeluje obleke frimeiuc cene priporoča O«vsaja se ceujenuu Slovenkam. Naslov .M. šve-'gelj, ulica Farne o (Vilia Caccia) 1(34 Javni pSes na Trsteniku l^^/j,; $!!a cifta di Trlesle ulica Tor rente TRST prodajafnlca izgotovljenih oblek z lastne hrcjačaico. ! Priporoča se cen jeni ni odjemalcem radi konkurenčnih cen in radi točno izvršenega ; . dela izkušenega krojača. IVl'ZARSKA DELALN1CA " Josip Visnovits TRST, ulica Dante Alighieri izvršuje vsakovrstno delo pri novih zgradah Prodaja jelove deščice za pc.de. ©arlo Vitez Trst Trg S. Cario 2 — Uhod ul. del Arsemle A UTOR I ZOV AN A mehanična delaln i c a za inštalacije piina, vodovodov iti e- k-trične razsvetljave. Velika zaloga priprav za mm loči ne r=ii ■ Pekarna in slaščičarna fvtlkuš 23 septembra. Začetek 4 lo zvečer. 1033 i Parižka in londonska borza. 7 Pa r i z : (Sklep.) — Frarcozka renta Ul.'.-J italijanska renta 102.70, španski eiterleur l!6.d"», i.kcije otomanske banke 6t»0 — . ?.Ienj:ce na London 251.85. Pariz: (Sklep' Avstrijske državne železnice —.— Lcmbarde 177.— unificirana turška renta 97.32 KVfuijaka ylata renta 100.05, og:?ka 4"0 zlata renia 95.60, Lai:čerbf.nk —.—, turške aretke 144."> », panika banka 15.40, italijanske meridijonalno akcije 8.C5, akcije Rio Tinto 17.82 Stalra. London: (Sklep) Konsvilidiran doig S6 3 g, -rebro 31.V*. Lombardi 6.S/«, španska renta 'Jo.3„ iia-lijaneka renta lOl.3/^ tržni diskont 4—, mer-jice r.a 1'unaju —.—. fetalna. Tržna poročila 14. septembra. H u d i m p e S t a. Plenica za okt. Iv 14.10 do K 14 12, rž za okt K 12 10 do 12 12, oves za okt. (d K 13.(8 do 13.10, koruza za ECpt. 11*68 do 11.70. r^tr.na: ponudbe velike, povpra^i-^an-jt dobro, tendenca trde:;. — P;cdait: 60.000 met. stot, deloma za 5 stotiijk vi.-je ; druga žita nespremenjeno. Vreme : nestanovitno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good Kvertge za september 37V»? za december 'd7'lif za marec 37•/,, za maj . Stalno. — Kava Kio navadna loeo 39—41 navalna rtelna 42—43 navadna dobra 44—45. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za september 10-25, za oktober 20.30, za november lD.'.R), za dec. 19.95, za januar 20.—, za februvar 20.10. — Napeto. — Vreme: lepo. H a v r e. (Sklep} Kava Santo* good average za tekoči mesec 46.—, za december 46 —. Mirno. N e w - Y o r k. Kava ltio za boioče dobave: Stalno, nespremenjeno, do 5 stot. nižje. — Prodaja: 30C uja. Več se poizve v Gtsiilni Balkan na novi cesti pri sv. Ivanu. 1009 od 7 do 50 hektolitrov ao na prodaj v nllei Fontanoao It. 15. Sodi Soba levo. čedno opravljena s brano ali brez, odda se takoj. Ulica Commerciale 9, III. nadst. 959 Gospodska hiša v tržaški okolici nova z lepim razgledom, ob glavni cfsli, z vodo, zelo pripravna za gostilno ali •lmgo obrt se proda po ugodni ceni ali pa se zamenja s kako hi£o v mestu ali z malim posestvom v bližini mesta. Pojasnila pri ..Inseratnem oddelku Edinosti'*. 1100 Mali dvorec v Skorklji je na prodaj. Dvorec ima v pritličju: 1 sobo, kuhinjo, lu'nico; v I. nadstropju: 2 sobi in kuhinja ; v II. nadstr. tudi 2 sobi in kuhinja, vse urejeno na novo, elegantno. Okoli dvorca je zemljišče (vrt z vodnjakom). Radi preselitve se dvorec proda za nizko ceno. 550 ValAfrfinvilta Luigi T revi san, Trst ¥BIBirgUVllld razpožilja kavo, riž, olje Prva slovenska zaloga ANDREJ JUG — Trst, ulica sv Lucije St. 18 (za deželnim sodiščem). Cere .brez konkurence. _ Svoji k svojim ! I Irar O i o v. Pliska, Corso 3t. 13, izvr&i vsa-Uiftl kor>njo popravo kakor^n« si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure. (262) Novi modni salon S^SS gospe. Parižki in dunajski uzorci, po najzmernejih cenah. 455 V Se In -polio rePR 8 Kranjske, je v vseh let-I%I9IU *DIJO mia dobah ▼ zalogi Josipa D o I č i č, ulica Sorgente 7, telefon 1465. (227) CtllHont ^ sprejme na stanovanje in hrano v OIUUCIII polteno slovensko družino. Ulica Far-neto 5tev. 27, L nadstr. 1025 Proda se S Važen razolas za vso okolico! X ** ------------ NaproSoni tste, da obiščite dobro /uano in veliko narejene o -'-i'!---'!- Trst, ulica Arcata štev. i Q Tu njijdcte največo izbero : prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo Qpo najnižjih cenah. — VELIK A. ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA-gNIH IN ČRNIH, VRŠNIKOV ia blaga za obleke. Uzorci zastonj. g VITTORIO PIŠKUR. g — • — —-— -- — .......——=—■— Mlini, robkalnice, stiskalnice za grozdje ter vsakovrstni stroji in orodje za vinogradstvo. V. A. FI3CHETTI, Trst, ul. G. Rossini 2Q TELEFON štev. 723 Tehniški stroji in predmeti za vsako industrijsko stroko. Mtorji za vsakovrstno kurjavo. Učilišče in vzgojevališče za deklice Temeljit pouk po učnem načrtu za osemrazredne ljudske Šote na Primorskem. Letna plača 4i)0 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in an-gležkem jeziku ; v godbi, glasovir, gosli citre, petje, v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju. tre S. Francesco d' Rssisi štev. 7 ______ Prodaja moko I. vrste, slaščice in M-i o: ! najfineje vrste. Trikrat na dan svež krni . Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin. ~ Pivo v steklenicah. , ,,.__= j ( ene zmerne. — Razpošiljanje tudi i, ; <" Podpisani seiu v ulloi Lnzzaretto vecchio » rov !3 (un voj;lu ulice tun Uiorgio) otToril ZALOGO ¥IHfi pridelek i/ niojifa virmjjriulov % Bolu * r>. ia ?•»■ prodajani v soilčckih iti itekienicab. /o tm V.n n^utOTljit, oustranja iz želodca z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. mhhhb Mršav pogled človeka, in pomanjkanje krvi, slabe prebave, pomanjkljivega naraščaja krvi Pri popolnem pomankanju volje do otoinostjo kakor tudi pogosti glavobol bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežj podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in njavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvarjenje krvi, podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. — priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino se prodaja v steklenicah po K 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu, Škednju, Miljah, Kopru, -Sežani, Tržiču, Konkah, Fiumičtlu, Ogleju, Giadežu, Izoli, Piranu, Pazinu, Buzetu, Postojni, Vipavi, Ajdovščini, CJorici, Gradišču ob Soči, Korminu, Ajelu, Romansu, Oamplungu, Cervinjanu, Umagu, Bujah, Vižinadi, Motovunu, lx>vranu, Opatiji, Voloskem, Reki, Bakru, Su£aku, Ca barju, Kibnici, Vrhniki, Idriji, Kanalu, Čedadu, Vidmu, Morteljauu, Palmanovi, l.Ptisani, Portogruaro, Vodnjaku, Novencgradu, Poreču, Pulju, Rovinju, Labinju, Cresu. Krku, Kraljevici, Fužinah, Delnicah, Černomblju, JMetiiki, Novemestu, Trebnjem, Liti)** Ljubljani, Kamniku, Ško-fjiloki, Kranju, Tolmiu, J arcentu, Štanjelu Codroipo, St. Vidu ob Tagliamentu, Porde-none, Motta di Livenza, Treviso, Lošinju, Senju, Kabu, Novem, Cirkveni?i, Ogulinu, Vrbovsko, Karlovac, Jaška, Samobor, Brežice, Krško, Podčetrtek, Pregrada, Rogatec, Celje, Pliberk, Radovljica, Tržič, Tiviž, Rigolato, Pieve di Cadore, Serarolo, Longarone, Belluno, Conegliano, Padovi, Chioggia. Bovigo, Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vseh drugih večjih ali manjšiii krajev Istre, Dalmacije,cele Avstro-Ogrske in sosednjih deželah. Svari se pred ponarejanjem! Zahteva naj se izrečno MT Hubert Ullricli-ovo Zelistno Tiuo. Podpisani uriporoca st. občinstvu w : zalogo dalmatinskega v naliajajočo se j v ulici Torrc bianca it. 4 o ! in gostilne ul. Romagna št. 4 in ul. GiuHa st. 71 v katerih toči dalmatinska vina i*=- bolje vrste finle gvornik trgovec vinom. }no6KRUA Josip Zioon iLii; r • • • • s * . . t Izbor drog, barv, čoplćov. poko«;l parfumov, fin. mile. — Zalopa mineraluc v zžt voska za parkete, na mrzlo pripravlJ*3aora sirupa tamarindo, malinovca Itd. It::. « in bolehnega stanja jeter. Jedi. pod nervoznem zbeganjem in in nespanje provzročajo večkrat takim vspodbujo. Zeliično viuo redivo, vspodbuja močno mo-olajsuje razdražene čute in To dokazujejo mnogoštevilna GLAS. i----- i V bogakj zalogi pohištva \ Em. Ehrenfreond (prej Jest) s šlica Snoya 24 daj a novo in rabljeno pohišivj po konkurenčnih cenah v najem. izr. aMBBM—Mtaja——BBSCSS - m ^^ Zaloga izvozno-rnar^ne (f^port-Mirzen) ln vležane (Lager) zzzz: pive zznz= v sođčekih in v boteljkab, kakor todi tovara« Bratov Roinlnghans Steinfeld pri Gradcu. | zaloga Jiattonijeve glesshfibler vedno sveže kisle vode 9« zmernih oensh pri ANTONU DEJAK junior ^ TRST Vit tegli Artisti štev. 10. 4