Naročnina mesečno 25 Diu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Koimarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna sl«šb« 2050 - nočna 2996, 2994 in 2050 > VEMEC Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. 10 650 in 10.540 za inserate: Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Prngu-Uunaj 24.797 Uprnra: Kopitarjeva 6, telefon 299? Rušita komunistična mladina lioijševiiki so ustanovili lastno mladinsko komunistično organizacijo »Komsomol« šele 1922, ki pa je skoraj jx>stala glavno zanimanje in ljubljene« komunistične stranke. Poslej ji je stranka povečala vso skrb in pažnjo, komsomolci vživajo naj-dalekosežnejše privilegije, največje žrtve se boljše vikom niso zdele pretežke, da vzgoje in izoblikujejo rusko mladino v komunističnem duhu. Sovjetska mladinska organizacija ima tri stopnje. Za »oktobenske« otroke od 8—11. leta, za >pijonirjec od 11.—16. leta in prave komsomolce od 16. leta dalje. V vsaki teli treh dob ima mladina posebne naloge. Tako je glavna naloga pionirjev, da se bore proti religiji. Paziti morajo predvsem, da se v njihovih družinah ne časti Boga. Ako so starši verni, je dolžnost otrok, da jih naznanijo oblasti. Komunizem skrbno pazi, da že v otrocih zatre vsako versko misel. Na vsaki ljudski šoli so obsežni protivereki tečaji, katerih se mora udeleževati vsa šolska mladina. Nadalje polagajo sovjeti veliko važnost na to, da se že šolska mladina spozna s komunističnimi gospodarskimi in jx>litičnimi cilji. Iz vsega po-četka se jiim nudi tudi vojaški pouk in vojaške telesne vaje. Seznani se jih z raznimi vrstami orožja, ročnimi granatami, plinskimi maskami, s traktorji, poljedelskimi stroji in osnovnimi principi komunistične politične in socialne doktrine. Boljševlki so pogodili otroško psihozo, ki hrepeni po izrednih dejanjih. Zato je tudi sistem predpisanih otroških iger čisto vojaškega značaja. Igralci prevzemajo nevarne naloge, vršiti morajo poizvedovanja, se splaziti v »sovražni tabor«, poškodovati stroje, uničiti telefonske naprave itd. Vse to budi in razvnema mladostno domišljijo. Vedno je sovražnik kakršenkoli nasprotnik komunizma. Nobenemu režimu se doslej ni posrečilo, da bi v taki meri znal vzplamteti mladino za svoje gospodarske iu politične cilje. Sovjetska mladina tvori najbolj udan in veren element ruskega prebivalstva. Veruje v dosego vseh visokoletečih načrtov, katere jim razklada komunistično učiteljstvo. Otroci spodbujajo doma trudnega očeta, naj dela in žrtvuje za uresničenje gospodarskega programa, denuncirajo mlačne in sumljive starše in se celo vesele, če jim nakoplje jo kazni. Komunisti so razumeli z otroci vplivati na starše in z njihovo [>omočjo sebi v prid ustvarjati javno mnenje. Biti pa mora vsak otrok organiziran v komunistični mladinski organizaciji, ker drugače nima možnosti, da bi mogel nadaljevati študije na srednji in visotki šoli, še celo pa bi mu bila zaprta vsaka služba v javnosti. Toda pravi ponos boljševikov so komsomolci, komunistična mladina nad 16 leti. Je to edina možna in po zakonu priznana mladinska organizacija, ki bo danes štela gotovo že nad 5 milijonov članov. Razpletena je po vsem sovjetskem teritoriju do zadnje uraleke vasice. Vpliv komsomolcev na vse javno življenje je nad vse velik. Stoje na 6e„hi protiverskega gibanja. Z vnemo širijo sovjetsko kulturo in pobijajo nepismenost. Istočasno so komsomolci tudi telovadna organizacija, ki naj vzgaja proletarski naraščaj k fizični, telesni krep-kosti. Iz njih se sestavljajo tako imenovani delavski bataljoni, ki poprimejo z veliko vnemo povsod, kjer je v nevarnosti sovjetski delovni načrt. Komunistična stranka uporablja komsomolce za svoje najbolj zveste stražarje, ki nadzirajo razne podeželske kolhoze in industrijska podjetja. Vporablja jih celo za pobiranje davkov, ker v teh mladih sfanatiziranih ljudeh ni nobenega Človeškega čuta! Ljudje se pred njimi ne morejo braniti. Poberejo vse. kar najdejo: kruh, žito, zadnje, kar je v hiši. Razen tega so vsi oboroženi. Tudi do komsomolcev so komunistični voditelji ubrali zelo lokavo, gotovo najboljšo taktiko. Izkazujejo jim največje zaupanje, komsomolci so nositelji boljševiškega gibanja in poleg rdeče armade jeklena hrbtenica stranke. Komsomolec je poveljnik mornarice, poveljnik zračnega brodovja, glavni ravnatelj električnih naprav, vzgojni clief itd. Komsomolci so nositelji leninizma in revolucije, njim je izročena oblast nad vsem in vsemi. Mladi komunisti se z veliko vnemo Ln podjetnostjo lotevajo stavljenih nalog. Združujejo v sebi nekaj, kar se sicer opazuje le pri duhovniškem ali oficirskem naraščaju. Odločnost, požrtvovalnost, entuzi-azem niso redke njihove lastnosti. Ko je bila v Donski kotlini premogokopna petletka v nevarnosti, ee je vrglo tjakaj 18 delavskih brigad, samih komsomolcev, ki so pod neverjetno težkimi razmerami, v lakoti in silnem mrazu delali in storili celo več, kot je načrt predvideval. Takih slučajev bo menda več. Sovjeti se tudi v vojaškem pogledu vedno lahko zanesejo na komsomolce, ki bodo za vsako ceno branili boljševizem. Prežeti so nekakšne me-»ijanske ideje o komunizmu. Le še nekaj naporov in boj bo dokončan... Potem ne bo ne revnih ne bogatih, ue' krvi ne solza. Vsi ljudje bodo živeli v miru in zadovoljstvu in uživali prijeten paradiž na zemlji... Mnogo jih je, ki tako mislijo, čeprav drugi, ki so globlje narave, okušajo in doživljajo živo nemožnost, da bi grobi materializem in brezdušen tehnični napredek mogel dati zadovoljivega odgovora na problem življenja in trpljenja in da zlasti ne more zadostiti hrepenenju po višjem, boljšem življenju. Boljševizem pojmuje človeka kot stroj ali pa kot navadno kolektivno žival. Od najhujših nasprotstev razbičana se poganja človeška osebnost v brezupnem boju sem in tja. Poedinca je požrla občestvenost, svoboda je izginila v enakosti. To s-o vzroki pritajene, toda globoke nezadovoljnosti in razočaranja razboritejše komunistične mladine. Velika večina nima nikokšne pozitivne morale in je brez vsakega verskega vpliva. Zato Papen podal ostavko Usoda parlamentarizma v rokah strank - Možnost Papenovega povratka Berlin, 17. nov. tg. Dižavni predsednik Hinden-burg je sprejel demisijo von Papenove vlade. Državni kancler von Papen je prišel k Hinden-burgu ob 5 popoldne, pogovor pa je bil končan ob pol 7. uri. Uspeh je bil ta, da je državni pred-j sednik sprejel demisijo vsega Papenovega kabineta. Potem ko sta včeraj centrum in bavarska ljudska stranka izjavili, da je narodna koncentracija na parlamentarnih tleh s Papenom nemogoča, je danes dopoldne tudi Hitler odklonil povabilo državnega kanclerja in izjavil v pismu, da je pripravljen samo za razgovore z državnim predsednikom in samo o drugačni vladni podlagi, kakor je bil Papenov kabinet. Hindenburg bo najbrže že jutri sprejemal voditelje strank in zahteval predloge, kako si predstavljajo reSitev krize in če bi stranke polagale važnost na to, poveril tudi z vodstvom pogajanj tako osebo, ki bi jo one imenovale. Moglo bi se torej zgoditi, da bi se nalog za pogajanja o prezi-dijalnem kabinetu na podlagi parlamentarne večine in z gospodarskim reformnim programom izdal takim osebam, ki so bile v zadnjih dneb že večkrat imenovane kot kandidati, če bi stranke, ki so se izjavile proti Papenovemu kabinetu, ne mogle sestaviti večinske vlade po načelih prezidij'alnega kabineta, bi državni predsednik videl v tem dokaz, da je s sedanjim državnim kabinetom in morda tudi z določenimi formami parlamentarizma politično delo nemogoče. Zdi se, da so na Wilhelm-strasse trdno prepričani o tem, da se bodo stranke sicer zediniie v tem, da je treba odkloniti sedanjo vlado, da pa se ne bodo mogle sporazumeti o sestavi novega kabineta. Do odločitve bi torej ne prišlo z današnjim odstopom Papenovega kabineta, ditelji strank poročati državnemu predsedniku o rezultatu svojih pogajanj, če bo to poročilo negativno, je možnost, da bo državni predsednik šel temveč šele prihodnji teden, ko bodo morali ^ na nadal). pT^os T^STSSZ Predsedniška da 'sla! Berlin, 17. nov. tg. Hindenburg bo sedaj osebno vodil razgovore z voditelji strank, ki pridejo v IMištev. Za petek je povabil k sebi voditelja nemških nacionaloev Hugenberga, poslanca Kaasa od centru-ma m zastopnika nemške ljudske stranke Dingel-daya. Za soboto pa sta povabljena Hitler in državni svetnik Schiiffer od bavarske ljudske stranke. Hindenburg bo vprašal voditelje strank za njihove predloge in sondiral, ali in katera osebnost prihaja v poštev za sestavo vlade. Ti informativni razgovori bodo trajali do srede prihodnjega tedna. Potem pa namerava »indenburg v skupnem razgovoru z vsemi voditelji strank ugotoviti, ali je sploh možno, du dobi nalog za sestavo vlade kaka določna osebnost. Z ozirom na politični in gospodarski položaj se hoče najti rešitev, če mogoče še pred sestankom državnega zbora. Slej ko prej ostaja Hindenburg in njegovi svetovalci pri namenu, sestaviti prczidijalni kabinet. Hindenburg pa hoče vprašati voditelje strank, kako bi morala biti sestavljena taka prezidijalna vlada, da hi jo podpiralo stranke. Socialni demokrati niso bili povabljeni in se navaja kot vzrok, da dejstvo, ker socialnodemokratski poslanci niso prišli k Pa-penu, izključujenovo povabilo k Hindenburgu. Ce skuša Hindenburg pridobiti politične stranke za podpiranje novega prezidijalnega kabineta, predpostavlja pri tem, da sc mora takemu kabinetu posrečiti, pritegniti narodne socialiste k delu v vladi. Iz okolice Hindcnburga pa sc polaga važnost na dejstvo, da Hindenburg tudi sedaj ne misli na to, da bi prenesel vso oblast narodnim socialistom. Cuje se, da narodni socialisti tudi ne vztrajajo več pri tej zahtevi. Hitler je sicer odklonil povabilo Papena, izjavil pa je, da je pripravljen k pismenemu izmenjavanju msili. Cuje se, da .je Hitler stavil štiri pogoje narodnih socialistov za pogajanja o sestavi vlade. Zahtevajo v prvi vrsti spremembo gospodarskih in socialnopolitičnah temeljnih linij ki jih je do sedaj zasledoval 1'apen, in zahtevajo gotova jamstva glede novega voditelja kabineta. Ce bi se njihove zahteve izpolnile, bi bili pripravljeni, udeležiti se pri sestavi vlade. Način odgovora, ki ga' I je dal Hitler Papenu, je imel za posledico, da so j Hitlerja pritegnili k razgovorom o sestavi vlade. i Iz Hindenburgove okolice se čuje, da bodo pri- S podporo strank? skromnejši hodnje dni o poteku razgovorov z voditelji strank strogo molčali. V političnih krogih se seveda že tudi imenujejo osebe, ki bi prišle v poštev za sestavo vlade. l)a hi postal Hitler kancler, se smatra za neverjetno. Ce bi prišlo do večinskega kabineta strank z narodnimi socialisti, se sinutra prej narodnosocia-listični poslanec Gregor Strasser kot bodoči mož Ce pa ne bo možnosti za vlado, ki bi se opirala na širšo parlamentarne skupine, bo zopet prišlo do vlade, katere ne bi podpiral parlament, temveč državni predsednik in sile izven parlamentu. Ce bi se položaj vrnil v dosedanji sistem, bi bil von Papen zopet glavni kandidat krogov, ki so dosedaj podpirali Papenov kabinet. Imenuje pa se tudi bivši brambni minister Gcssler in sedanji namestnik di-zavnega komisarja na Pruskem dr. BrachL Poučeni politični krogi so povečini mnenja, da Ih> sedanji razvoj ostal samo poskus in da bo zopet prišel kabinet Papen ali pa pod drugim imenom neparla-mentarni kabinet na temelju dosedanjih principov. Republika v nevarnosti Berlin, 17. nov. ž Veliko senzacijo je izzvala v političnih krogih izjava voditelja socialnih demokratov dr. Scheidemanna, ki j0 je objavil v listu »Le Capital«. Dr. Scheidemann, ki ni sedaj preveč aktiven, ki pa je L 1018 igral v Nemčiji odločilno vlogo in ki ga imenujejo očeta nemške republike, je izjavil omenjenemu listu, da jc bila proglasitev nemške republiko 1918 samo slučajna rešitev in posledica časovne potrebo, ker se ni mogel najti drug izhod. Ce bi cesar Viljem oaJal 1. 1918 v Nemčiji, bi mu ne padel niti en las z glave. Spominjam se se dobro, pravi Scheidemann, kako s0 Me št«-vihu moji strankarski prijatelji obsipali z očilki, ko som I. 1918 na razne načine improviziral nemško republiko. Tudi danes, če bi se vrnil v Nen^ijo cesar Viljem, se mu ne bi zgodilo prav nič. Ne upi-ram so izjaviti, da hi šo danes bila monarhija č» bi bil cesar Viljem malo bolj odločen. Kljub temu pa Scheidemann nc veruje v skorajšnjo restavracijo ker ln Nemčiji v tem slučaju manjkal v resnici popularen monarh. Na vprašanje, če jo v Nemčiji kdo, ki bi bil pripravljen prelivati ki i za obrambo republike, jo dr. Scheidemann rekel: »Dvomim« Anglija hrodari po sredi Francozom poklon - Nemcem enakopravnost v oboroževan u Za popolno odpravo podmornic Ženeva, 17. nov. A. A. Danes je v predsedni-štvu razorožitvene konference angleški zunanji minister John Simon imel velik govor, v katerem je raztolmačil nazore angleške vlade in njene predloge o splošni razorožitvi na morju, kopnem in v zraku. Simon je uvodoma priznal, da je zaenkrat še prerano komentirati francoski razorožitveni predlog, da pa zasluži ta predlog zaradi globokega duha, ki je prešinjal njegove tvorce, največje priznanje. Nato je Simon prešel na vprašanje o splošni razorožitvi in o povezanosti tega vprašanja z vojaško enakopravnostjo. To poslednje vprašanje je baš tisto, ki je zavrlo delo konference. Glede Nemčije je nato Simon izjavil, da je mogoče izpronieniti zadevne določbe versajske mirovne pogodbe le s splošno pogodbo. Francoski načrt ima v ostalem se ni Čuditi, da pod pritiskom notranje razdvojenosti segajo za različnimi mamili. Zelo mnogi se udajajo alkoholizmu, uživanju kokaina in razbrzdanemu seksuatizmu. Splošno pa sovjetska inteligenčna mladina ne študira mnogo in tudi za čtivo ne kaze velikega zanimanja. Komunistična stranka j.li znova mi znova poganja na cesto, komsomolci so in hočejo biti aktivisti. Voditelji jih pitajo z največjimi obljubami in najvišjimi cilji. Vse to odvaja mlade akademike od realnosti. Med njimi jo zelo mnogo samomorov, Česar niti boljše viSki tisk ne prikriva. Ako je res. da je mladina luč novega življenja vsakega naroda, je jasno, da gornja razmišljanja ne morejo biti razveseljiva. Najboljši del sovjetske mladine, ki bo prevzela vodslvo, se ne more otresti mučnega nesoglasja. Kljub svoji požrtvovalnosti zaman išče izhoda. Mesto pričakovanega novega življenja stopa praznina, mesto veselja dolgočasna mehanika. Najboljši med mladimi čutijo, da mora smisel življenja biti vendarle nekje višje kot v industrializaciji. Tesnoba \larxovih dogem jih žene v propast ali pa jih spreminja v avtomate »Komunistom bi bilo mogoče vse odpustiti, piše znan ruski učenjak, »d« so pobijali milijone ljudi, da so uvedli prisilno delo. ko so preje oznanjali svobodo, da .so posilili rusko znanost... \o-odpustljivo j>a je, kaj -o storili z mladino moje ruske domovine. Tu zločin se z ničemer na svetu ne da urimeriati.« tudi za ta iirimer določbo in predloge o novačenju kontinctalnih vojska, ki pomenijo delno izpremembo versajske pogodbe in ki so deloma že izvedba načela enakopravnosti. Prav tako pa so že tvorci versajske mirovne pogodbe mislili na razorožitev. Po premirju so že mnoge države izvedle delne in enostranske razorožitve. Toda razen pogodb, ki so zvezane z imeni Washington in London, ni obvoznih konvencij, ki bi vezale države k razorožitvi. Medtem pa je Nemčija postala članica Zvezo narodov. Zato ji gre pravica, da razpravlja kot enakopravna. Angleška vlada je zato prišla do prepričanja, da je treba mednarodno obvezno sprejeti te-le ukrepe: Vse evropske države naj svečano izjavijo, da hočejo odkloniti silo kot sredstvo za reševanje svojih medsebojnih sporov. Drugič: Glede omejitve oboroževanja naj velja ista konvencija za Nemčijo, kakor za druge države. Tretjič: Te omejitve naj veljajo za vse onako in naj se na enak način izpreminjajo. Četrtič: Enakopravnost glede orožja, ki jo zahteva Nemčija, nc velja za število orožja, marveč samo za vrste orožja. Simon je nato poudaril, da je naloga konference, doseči čim večjo pozitivno in izvedljivo splosno razorožitev. Enakosti ni mogoče izvesti takoj Naloga konference je zato ta, da določi prvo etapo in da začrta obrise druge etape razorožitve An-gleška vlada je za križarke do 7000 ton, za ukinitev jKidmormc in napadalnih tankov, za znižanje težkih topov na 105 mm, znižanje letalskih sil glavnih letalskih držav na stopnjo velike Britanije. Nadalje predlaga angleška vlada znižanje vo-jaških letalskih sil za 33.3%. To znižanje naj velja tudi za letalstvo Velike Britanije. Težina letal naj se zmanjša na čim manjšo. V primeru, da Nemčija obnovi obvezno vojaško službo, mora primerno znižati svojo milico z rednim letnim poukom. Prav tako mora znižati s 109.000 na 50.000 ljudi svoje polvojaške organizacije. Anglija sprejme Iloovrovo predloge o efektivlh kot podlago za razpravo. Prav tako je za resolucijo o nadzorstvu. Simon je končal svoja izvajanja s pozivom, da bo konferenca dosegla svoj cilj le z dobro voljo vseh mednarodnih činiteljov. Proti francoska fronta ? Predsednik razorožitvene konference Hender-son je pritrdil Simonovemu poročilu in izjavil, da je prisotnost Nemčije neodložljiva. Zastopnik Italije Rosso se jo pridružil Simonu in Hondersonu. Francoski zastopnik Massigli pa je izjavil, dn bo francoska vlada blagonaklonjono proučila Simonov govor. fašistična amnestija Rim, 17. nov. ž. Na podlagi zakona z dno 31. januarja 1920 je fašistični režim številnim antifuši-stom, ki so emigrirali v inozemstvo, odvzel italijansko državljanstvo in zaplenil njihova jioseslva v Italiji. Sedaj je s kraljevim ukazom ta zakon pre-klican, toda ne za vse antifašistične emigrante. Po-, miloščeni niso: bivši ministrski predsednik Nitti, minister zunanjih poslov grof Sforzn. Pomiloščeni pa so: Bazzi, Cuzzani, de Ainbris, Donatti, Lasciolo, Frola. Crimnldi, Bedr.ni, Pistoehi. Rocco. Massimo, Cesare Rossi. Salerno, profesor Salvemlni, Scocesee, Oicootti, Tonello, Triaica in Vacirca. Avstršiska tovarna zaprta Dunaj, 17. nov. Ig. Alpinska montanska družba je sklenila, da ustavi obrat v svoji tovarni v l>ona-ivltzu pri Le ob ii ii. ker nc more razpirati napravljenega blata. Kolikor bo potreba, bo družba nrodajala svoje blago iz svojih nakopičenih ialn*. Amerika zahteva plačilo dolgov Newyork, 17. nov. Predsednik Zedinjenih držav Hoover je po prihodu v Washington stopil v slike s svojimi glavnimi svetovalci it. imel ž njimi konference o vojnih dolgovih. Kaže, da se je iloo ver prepričal, da parlament ni naklonjen od god i t vi Plačil ki zapadejo decembra mesecu. Hoover sam bo zato vztrajal na tem, da evropske države plačajo decemberske obroke in da se bo šele nato mogla pričet, razprava o reviziji vojnih dolgov kot celote. Stavita v Spanci Madrid, 17. nov. I. V Španiji se je ,>onovno razširila živahna agitacija za veliko stavko. Davi so stopili v stavko tekstilni delavci v vsej Kataloniji. Pravi vzrok le stavke še ni znan, vendar pa vse kaže. da so stavkali ekstremisti iz čislo političnih razlogov. V Sevilli 5e vedno stavkajo natakarji in peki. Na več krajih je jirišlo do hudih siMjpailov med stavkujočinii i:: policijo; Najhujše zlo današnjih dni Svarilen glas angleških škofov proli komunizmu London, 17. nov. Enciklika sv. Očeta proti verskemu preganjanju v Mehiki je našla močan odmev tudi med angleškimi katoličani. Zgražanje nad postopanjem ameriške vlade je prišlo tudi do izraza v pastirskem listu škotskega episkopata na svoje vernike. Pastirski list je bil prečitan v vseh škotskih cerkvah. Nekatera poglavja bodo zanimala vse katoličane po širnem svetu. »Sv. oče,t pravi pastirski list, >je te dni naslovil na vse katoliške dkofe poziv, v katerem protestira proti krivičnemu preganjanju v Mehiki in poživlja ves svet, da se upre temu napadu na bistvene svoboščine Cerkve. Sveti oče je prosil v prvi vrsti sinove Cerkve, naj se pridružijo katoliški akciji, toda obenem je dal sporočiti vladam vsega sveta, da je to žaljenje samo korak od strani komunizma, da bi izvršil svoj jasni namen, t. j. da bi uničil zakon iu red, ki slonita na boiji volji; to jo bil tudi korak g strani brezbožne kampanje, ki ima namen zrušiti vsakršno vlado in povzročiti kaos. Mi bi ne izpolnili svoje dolžnosti napram sveti stolici, ne pokazali hi dovolj ljubezni napram članom mističnega telesa Kristusovega, ako bi ne skušali i javno akcijo odgovoriti na ta svečan poziv glavarja krščanstva. V Mehiki prenašajo verniki potrpežljivo hudo preganjanje in gledajo na nas s prosečimi očmi, da bi jim pomagali. Oblast, ki stoji za tem preganjanjem, je ista, ki poveljuje t Španiji, na Kitajskem, v Rusiji in »koro po vseh delih sveta. Ni to slučajni izbruh nasilja proti Cerkvi, temveč začetek uveljavljanja sistema, ki jc, kakor pravi sv. oče, najbolj strašno ilo današnjih dni, zlo, ki ima svoj glavni stan v Rusiji in ki vodi dobro organizirano gonjo vesoljnega sovraštva proti vsemu, kar je svetega. Voditelji te gonje se ne ustavijo niti pred najhujšimi zločestvi in prav nič se ne bodo obotavljali, p<*-grezniti svet v krvi ali vreči vse Človeštvo v najhujšo revščino. Nekdo izmeti njihovih vzgojiteljev je dejal: »Krščanska ljubezen je jez, ki zapira pot revoluciji. Proč z ljubeznijo do bližnjega 1 To, kar hočemo, je sovraštvo. Moramo se naučiti sovražiti in šele potem bomo osvojili svet. Sami javno izjavljajo, da je njihov namen uničiti vso vere tn gojijo strašno željo, da bi vrgli s prestola Vsemogočnega v nebesih. Pastirski list nadalje popisuje položaj Cerkve in duhovščine v Mehiki ter končno obravnava problem komuniima v Veliki Britaniji. Okoli 20 revij že spušča protiverski strup med angleško ljudstvo. Nekdaj bi bilo to vzbudilo vesoljen protest im obsodbo, danes se le malokdo oglasi. Ob zaključku poživljajo škofje duhovnike in vernike, naj se odzovejo klicu sv. Očeta in naj molijo za preganjane. III. inlernacionala proti Angliji Tiondon, 17. nov. Na seji poslanske zbornice je ne!ki poslanec interpeliral vlado glede vesti, da so se na cnent izmed zadnjih sestankov eksekutive komunistične internacionalno Moskvo posvetovali o poživljenju komunistične propagande na Angleškem in da sn izdali navodila angleški komunistični s-ranki, naj prične z energično akcijo in skn-ša dvigniti Indijo. Angleški poslanik je že poslal svoje poročilo o tej zadevi v London, vendar ga vlada še ni proučila. Neki drugi konservativec je vprašal vlado, ali ne bo stavila za predpogoj obnovitve trgovskih zvez s sovjetsko Rusijo zahteve, da boljševiki nehajo uganjati komunistično propagando na Angleškem in angleških kolonijah? Ministrski predsednik MacDonald ni hotel odgovoriti na interpelacijo, kar je vzbudilo v zbornici še večjo pozornost. London, 17. novembra, ž. Tretja konferenca pri okrogli mizi za Indijo se je sestala danes v poslopju gornje zbornice. MacDonald je otvoril konferenco s pozdravnim govorom na zbrane delegate. Predvidevajo, da bo konferenca trajala 4—5 tednov. O veliki dolžnosti K banovinski anketi o pomoči brezposelnim Vaš članek uvodnik 12. novembra t. 1. je važen nc samo, ker se zavzemate za nujno odpomoč 100.000 bratom, ampak ko prihajate do zaključka, da je treba prisiliti k dajatvam tiste, kateri imajo preveč. Družba je dolžna (»skrbeti, da se zasebna lastnina pravično uporablja ne le v korist nelu-lernikov, ampak v blagor celote. Vaš uvodnik pravi, da je g. Finžgar apeliral na silo, ki naj problem — življenjski problem ene desetine naroda reši ne z miloščino, ampak s pravico. — Razmišljal sem o tein, pa sem prišel do zaključka, da znižamo morda polovico problema brezposelnosti, če z eno radikalno uredbo odpravimo dvojne zaslužkarje. Res je, da bi bilo tu in tam tudi nekaj trpkih slučajev, toda za te in še one številne, ki jih ta ali oni gospodarski proces kar čez noč vrže v brezposelnost, se mora osnovati izravnalni fond slovenskega naroda. Iz tega fonda bi morali dobivati vsi, ki si s svojim delom ne zaslužijo toliko, kolikor je za življenje potrebno brez moledovanja, vsi delavoljni brezposelni in si-, cer po svojih domovinskih občinah. To ne bi bila podpora, ampak izravnava, ki jo terja pravičnost. Kdo naj v ta fond prispeva? Kaka naj bo izravnava? V fond bi morali po stopnjujoči se lestvici prispevati vsi, ki imajo nad eksistenčno višino do- Masaryk v angleškem radiu Praga, 17. novembra, tg. Predsednik republike Masaryk je imel preteklo noč govor v angleškem radin. Izjavil je, de se z veseljem vrača v mislih zopet v ono deželo, ki je iz njene filozofije, literature, umetnosti in političnega življenja črpal toliko koristnega. V Angliji, kjer je med vojno bival več mesecev kot eksulant, je pridobil mnogo pravih prijateljev in hvaležne slušatelje na londonskem vseučilišču, ki ga je izvolilo za profesorja. S hvaležnostjo se spominja moralične in politične pomoči, ki mu jo je nudila Anglija v boju za osvoboditev češkega naroda. Delovna humanost zgra- jena na demokraciji in čisti solidarnosti so glavne lastnosti angleškega naroda in so sedaj edino sposobne, osvoboditi svet iz težke krize. V Zvezi narodov se je ustvaril razmeroma dober instrument demokracije. Treba je samo znati porabiti in mu pomagati, ko stopa k rešitvi svoje najresnejše naloge, k vprašanju zavarovanja večnega mirit in razorožitve. Pokazati pot iz gospodarskih težkoč, je strokovna naloga narodnih gospodarstvenikov in finančnikov. Pa tudi tu je treba najti pot nazaj k mednarodni solidarnosti. Volitve na Danskem Kodanj, 17. nov. tg. Včerajšnje volitve v danski parlament niso prinesle nobene bistvene izpre-membe. Socialni demokrati so dobili 02 (prej 61), demokrati 14 (IG), konservativna ljudska stranka (24), zmerna konservativna kmetska levica 38 g(43 mandatov), tako da razpolaga demokratsko-so-cijalni demokratski kabinet Stauning z večino 76 (77) glasov proti opoziciji G5 (67) glasov. Zastopani so še v parlamentu desničarska državna stranka s 4 (3) poslanci, prvič komunisti z dvema in nemška šlezviška stranka z enim mandatom. Kodanj, 17. novembra. A A. Obe vladni stranki, demokrati in socialisti, sta od 149 mandatov dobili 76. Zato bo sedanja Staningova vlada ostala še nadalje. Žensko truplo v kovčka Rim, 17. nov. A A. Listi prinašajo nove podrobnosti o strašni najdbi razkosanega ženskega trupla, ki so ga dobili včeraj v vlaku spravljeno v dveh kovčegih. Neki potnik, ki se je vozil s tem vlakom, je izpovedal, da je dotičnik, ki je prinesel ta dva kovčega, izstopil na postaji v Pisi, ne da bi bil vzel s seboj prtljage. V kovčegih so razen tega našli več angleških in italijanskih listov iz Livorna in Genove. Davi je čistilec vagonov odkril v vlaku, ki prihaja iz Genove in Pise ter pride v Rim ob 6.30, ko so vsi potniki že izstopili, drugi kovčeg, ki ga nihče ni vzel s seboj. V tem kovčegu so našli dve odsekani ženski nogi, zaviti v ovojni papir. Načelnik postaje je takoj obvestil državnega tožilca, policijo in železniškega zdravnika, ki so prišli na postajo in kovčeg fotografirali. Ugotovili so, da meri kovčeg 930 mm v dolžino in širino. Zdravniška preiskava upravičuje 6kle.p, da gre za žensko izpod 30 let, biti je morala zelo lepa in ni merila več ikakor 1.68 m. Obsodba komunistov Belgrad, 17. nov. AA. Danes popoldne je bila izrečena razsodba izrednega sodišča za zaščito državo. proti Oskarju Daviču in njegovim tovarišem, obtoženim, da so hoteli organizirati komunistično stranko v državi. Obsojeni so; Oskar Davič, giinn. suplent, rojen v Šabcu, zdaj v Bihaču, na 5 let robije in 5 let izgube državljanskih pravic; Nego-slav ču-blič, Čevljar iz Bihača, na tri leta robije in 5 let izgube državljanskih pravic; Mato Vukovič, čevljar iz Bihača, na poldrugo leto robije in 5 let izgube državljanskih pravic; Alija Ibrahiin Pašič, kmet iz Bihača, na 2 leti robije in 5 let izgube državljanskih pravic; Nikola Komlanovič, slikar iz BihnČa, na 1 leto robije in 5 let izgube državljanskih pravic; Ilasan Ibrahim Pašič, Abmed Titlič, Osman Palič, Rasim Evgič, Ilasan Matič, Tisim Ti-liič, Vite šumenkovič, Ibro Sakič, Ilasan Zahorovič, Šelih Mušanovič, Bogdan Kovačič ln Munta Brakič, vsi iz Bihača, na 6 mesecev strogega zapora. — Mehmed Matič, Mehmed Juklič, Pavel Pavlič, Gvoz-den Milan, dr. Milan Vučko, Velimir Kordič, Dra-gotin Pale, Defer Klunovič, Atas Feri, vsi iz Bihača, •o oproščeni in izpuščeni Iz zapora. Obsojencem se všteje v kazen prestani preiskovalni zapor. Drobne vesli Rim, 17. novembra. 1. Italijanska vlada je poklala v Washington noto, v kateri zahteva odgo-ditev plačil anuitet za vojne dolgove, ki zapadejo 15. decembra. Tako se je tudi Italija priključila francoski in britanski iniciativi ter sledila korakom, ki sta jih napravili Belgija in Poljska. liondon, 17. nov. Letalka Amy Johnson-Molli-son je davi ob 7.25 pristala v BenguJi ▼ Angoli. Druga seja iu gostov, episkopata Zagreb, 17. nov. ž. Danes dopoldne je bila druga seja katoliškega episkopata Jugoslavije. Plenum zaseda samo dopoldne, medtem ko popoldne delajo odbori za proučevanje posameznih vprašanj, ki «o na dnevnem redu. Tej konferenci prisostvujejo vsi ordinariji osebno. Edino mariborskega škofa dr. Karlina zastopa pomožni škof in [generalni vikar dr. Tomažič, kotorskega škota Ucellinija pa generalni vikar Ante Miloševič. Zvečer se vrne iz Rima križevski škof dr. Dionizij Njarady, ki je v Rimu prisostvoval delu konference grško-katoliških škofov zaradi unifikacije prava vzhodne katoliške cerkve. Konferenca se bo jutri nadaljevala. Ataše poljskega poslaništva v Ljubljani Ljubljana, 17. oktobra. Danes se je mudil v Ljubljani Frančišek Glinka, ataše za tisk poljskega poslaništva v Belgradu. G. Glinka je imel namen urediti vse potrebno glede sodelovanja Slovencev pri kongresu poljsko-jugoslovan. časnikarske lige, ki se bo vršil koncem tega leta v Krakovu. Pri tej priliki je obiskal tudi predsednika slovenskega pododbora imenovane lige g. dr. I. Ahčina, glavnega urednika »Slovenca« ter je ž njim razpravljal o vprašanjih sodelovanja slovenskega tiska s poljskim narodnim odborom. Pri tej priliki je g. Glinka tudi obiskal pisatelja Fr. Ksaverja Finžgarja, ki je njegov osebni prijatelj. G. Glinka se je nocoj po izvršenih obiskih odpeljal na svoje službeno mesto v Belgrad. hodkov. Izravnavo vodi v vsaki občini izravnalni odbor treh članov in sicer individualno z ozirom na kraj, stan in druge okoliščine prizadetega. Ker bi se tnoral ta izravnalni fond takoj osnovati in stopiti tudi takoj v akcijo, bi za začetek morala država v eni ali drugi obliki to omogočiti. Po moji sodbi je to izpeljivo, če se ukine za našo banovino carinska zaščitna carina na sladkor v dobro temu fondu. Ker porabimo nad 1000 vagonov sladkorja letno, bi v ta fond steklo letno 30— 40 milijonov dinarjev. Brezdvonino je to izvršljivo in narod bo otet najhujšega. — Gospod urednik — nadaljujte akcijo — oblast pa naj z uredbo odpravi dvojne zaslužkarje, po ugotovitvi potrebe določi lestvico plačevanja v izravnalni fond in z uredbo določi takojšnje plačevanje poleg drugih davkov. — Brezpogojno naj doseže od vlade, da gre zaščitna carina od sladkorja uporabljenega v Sloveniji v izravnalni fond naše banovine! — Brez odloga storimo vsi vse, da rešimo narod! Proč z mrtvimi paragrafi! V življenje za življenje potrebnih! V bližnji bodočnosti je pa treba vso davčno zakonodajo spraviti v sklad z novim bližajočim & duhom, ki naj postavi pravičnejše temelje človeški družbi! f,Stradajoči romarji" Dunaj, 17. nov. Iz poučenih virov se doznava, da stoje pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Avstrijo iu Madžarsko tik pred zaključkom. — Osebne vesti Belgrad: 17. nov. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prometnega ministra so premeščeni: k PTT Ljubljana I Viljem Pupis, uradnik ITT v 6 skupini v Ljubljani II, Gavrilo Marušič, uradnik PTT 7. skupine v Škofji Loki; k PTT Ljubljana II Ferdo Natrag, uradnik PTT v 6. skupini v Novem mestu, Ludovik Staut, uradnik PTT v 7. skupini v Ljubljani I; k PTT Maribor I Ante Križ, uradnik PTT v 7. skupini na Jesenicah na Gorenjskem; k PTT Murska Sobota Anton Korč, uradnik ITT v 7. skupini Ljubljana I. Belgrad, 17. novembra. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog zunanjega ministra so premeščeni: Gjorgje Ivkovič, svetnik poslaništva v 4. skupini 2. stopnje za generalnega konzula na konzulat v Varni; tajnik Ante Antič v 5. skupini za konzula v Korčo; Dobroslav Adamovič, konzul v 5. skupini v Varni za tajnika poslaništva v Bukarešto; dr. Vladimir Ribar, tajnik v 5 skupini na poslaništvu v Bukarešti za konzula v DUsseldorf. Belgrad, 17. novembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog zunanjega ministra je postavljen za načelnika političnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Božidar Purič, dosedanji poslaniški svetnik v Londonu. Purič je svoje novo mesto v zunanjem ministrstvu že prevzel. Purič se je rodil 6. februarja 1891 v Belgradu, kjer je tudi maturiral. V Parizu je študiral pravo in diplomiral za doktorja prava leta 1917. Pozneje ie prišel na odločilna mesta v Wasliington, San Francisco, Chicago, Berlin itd. Dunajska vremenska napoved: Zaenkrat še ne bo bistvene izpremembe dosedanjega vremena. Zagrebška vremenska napoved. Hladno, možne so lokalne padavinet Ljubljana, 17. nov. Pred nedavnim časom t»o naši dnevniki prinesli posnetke žalostne procesije »Hunger Mar-cherst (gladovnih romarjev), ki so prišli iz severne Anglije in celo iz Škotske ter korakali proti Londonu, hoteč tam protestirati proti najnovejšim odredbam o podporah za brezposelne. Naša poročevalka ga. F. S. Copelnnd je ravnokar prejela iz Anglije pismo, ki sijajno očrtava angleško menta-liteto in tamoSnje razmere. Pisec imenovanega pisma je mladi Mr. Kennerth A. Rob!nson, ki je lansko poletje prebil v Rohinju in zadnje v Ljubljani. Kot študent osfordske univerze je tudi agi-len član centralnega dijaškega cdbora angleških visokih šol. DejFtvo je, da je Oxford izrečno univerzitetno mesto, kjer stane šthdij ogromnega denarja in dn M.adostno razpoloženje v senatu Odgovori vzornega difaka Belgrad, 17. nov. 1. Na današnji seji senata, ki ji je predsedoval podpredsednik senata dr. Novak, je odgovoril finančni minister senatorju Ga-vrili Ceroviču na njegovo interpelacijo radi zlorab Ljubisava Iliča, šefa bivše uprave v Bitolju. Finančni minister je izjavil, da je uvedel proli imenovanemu uradniku radi zlorab, ki jih je zakrivil v službi, takoj disciplinsko preiskavo ter ga odstranil z njegovega dosedanjega položaja. Senator Cerovič se je z odgovorom finančnega ministra zadovoljil. Nato je odgovoril prosvetni minister Ra-denko Stankovič na interpelacijo senatorja Jova-noviča Miloja radi kršitve zakona o srednjih šolah od atrani Svetozarja Pešiča, uradnika drinske banovine, ki je na gimnaziji v čačku brez nižj« mature v par mesecih položil izpit čez peti, šesti in 6edmi gimnazijski razred. Prosvetni minister je dalje časa čital poročilo o zaslišanju profesorja gimnazije v čačku Baja, ki pravi, da je Pešič pokazal pri izpitu absolutno neznanje. N. pr. Pešič ni znal na vprašanje o anatomiji možgan odgovoriti drugega kakor samo to, da se možgani nahajajo v glavi. Na vprašanje, kaj je logika, je Pešič samo zjeclja! besedo: logika... logika... logika... Pešič seveda tudi ni mogel ničesar povedati o filozofiji, ker o njej ni imel niti pojma. Ko ga je profesor vprašal, kakšne narodnosti ie bil Platon, je Pešič odgovoril, da je bil Žid. Taki so bili Pe-šičevi odgovori iz filozofske propedevtike, a nič boljši niso bili iz drugih predmetov. Pri čitaniu tega poročila se je večina senatorjev nasmejala do mile volje. V svojem nadaljnjem govoru je izvajal ; prosvetni minister, da je prosil Pešič prosvetno mi-I niltrstvo, da mu dovoli polaganje izpita za višje ; razrede. Tedanji prosvetni minister dr. Kojič je j tej prošnji ugodil in Pešič je smel izjemno polagati izpite v mesecu aprilu za višje gimnazijske razrede, čeprav še ni imel mature nižjih razredov. Pešič je izpite polagal ter je padel v filozofski pro-pedevtiki pri izpitu za sedmi razred gimnazije. Pešič je v mesecu juliju delal ponoven izpit iz propedevtike, izpit čez osmi razred in višjo maturo. Prosvetni minister je preštudiral vse spise, ki se nanašajo na to vprašanja, ter je z rešitvijo od 11. t. m. razveljavil vse izpite, ki jih je Pešič protizakonito polagal. Proti odgovornim osebam je bila uvedena disciplinarna preiskava ter je bil dosedanji vršilec dolžnosti ravnatelja gimnazije v Čačku Koste Mihajlovič degradiran za navadnega ; profesorja. Poročilo prosvetnega ministra so vzeli senatorji na znanje z burnim odobravanjem. Interpeiant Jovanovič je bil z odgovorom prosvetnega ministra zadovoljen. O podobnih pojavih v ! naši prosveti so govorili še senatorji Vujič, Perovič in Tomič. Nato je bilo sporočeno, da je senat dobil v pretres od skupščine oba zakonska osnutka, ki sta bila sprejeta na zadnji skunščinski seji. Prihodnja seja senata bo jutri dopoldne. Zasedanje narodne skupščine Belgrad, 17. nov. 1. še bolj živahna kakor senatna je bila današnja skupščinska seja, na kateri je bila med drugim prečitana brzojavna zahvala maršala poljskega sejma za poslano brzojavko od jugoslovanske skupščine ob priliki sprejetja konvencije o znanstvenih, šolskih in kulturnih odnošajih med Jugoslavijo in Poljsko. Nato se je takoj prijavil k besedi poslanec Pavlič, ki je imel zelo temperamenten govor. G. Pavlič se je dotaknil med drugim posebej g. Kramarja, ministra brez portfelja. Med govorom sta ga večkrat prekinila poslanca Urek in Pustoslemšek. Njegov govor ie izzval v zbornici splošno neraapoloženje. Zaradi nemira v narodni skupščini je predsednik odredil desetminuten odmor. Kaznoval je poslanca Pavliča z opominom, ker je povzročil vihar v Skupščini in onemogočil mirno nadaljevanje dela. Po desetminutnem odmoru je skupščina sprejela zakonski predlog o trgovinskem sporazumu med nažo državo in belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob desse4ib- je tam malokateri študent na lastni koži okusil slasti gladu, mraza in naporov. Vse to je ta ali oni morda slučajno spoznal pri športu. Mr. Robinson piše, da so oxfordski visokošolei imeli polne roke dela s stradajočimi romarji. Ko se je izvedelo, da namerava delavska procesija korakati skozi Oxford, so se nekatere dijaške skupine tako zvani »Bobjr Scouts« in razni »drugi ljudje« združili in poskrbeli za hrano in stanovanje stavkujočih. Pomembne osebnosti, znanstvenike, literate in družabne veličine si lahko občudoval pri pomivanju posode in postrežbi. »Časopisi,« pravi mr. Robinson, »so se norčevali iz te pomožne akcije, a prostovoljne dobrotnike to ni motilo. Zadoščenje so našli v pristnem in glasnem priznanju ubogih delavcev, ki so se tako zahvaljevali za pomoč in pogostitev, ki so jo bili deležni v Oxforriu — v trdnjavi angleškega konservativizuia. F. C. Triglav v novem slovenskem lilmu Ljubljana, 17. nov. Komaj dobro lefo potem, ko je stekel prvi slovenski film, se nam obeta že nov nemi film, ki obravnava zopet lepoto in veličastnost triglavske gmote. Dočim je bil prvi film lep rezultat kolektivnega dela Skalašev, je drugi film uspeh privatne iniciative in ambicije. Dnnes je bil film prvič p<>-skusno predvajan in predstave so se udeležili polrg vseh sodelujočih tudi časnikarji. Novi film nosi ime: »Triglavske strmine«. Manuskrlpt je napisal J. Jalen, režiral ga je Ferdo Delale, snemala pa sta gg. Metod Badjura, na triglavski steni pa dr. SUtf-ko Tomuišek. Novi film ima za podlago dejanje, ki se godi ob vznožju Triglava, njegovih stenah in na vrhu. Nekatere igralce poznamo iz prvega filma, nastopa pn tudi nekaj novih. Film nam najprej kaže z ljubeznijo dojete momente iz življenja na naših gorskih kmetijah. Delo na polju, košnja in žetev so lepa uvertura v himno ljubezni do gora. Kmečki fant-nlezalec obljubi svojemu deklelu, na katerega jo ljubosumen, da gresta na ples, kjer bodo zvedele tri fare, da se ljubita. Vabilo dveh tovarišev-plezalcev pa ga spruvi do tega, da pusti čakati dekle in gre z njima v Martuljek, nato pa v Triglavsko steno. Medtem, ko se trojica plezalcev opaja nad lepotami Martuljka, sameva doma dekle in čaka fanta. Ker ga ni, so odpravi v družbi s sestro svojega fanta, nekega leto-visčarja in fanta, ki skuša pridobiti naklonjenost plezalceve sestre — na Triglav. Tako gredo prvi po poti na Triglav, drugi, plczalci pa prečkajo Severno triglavsko steno. Mikavni prizori z dolino vrat so umaknejo napetim slikam iz težke plezalne ture. Trojica na vrvi se pne više in više in gledalec skoraj ne more verjeti, da to, kar glede, niso kulise I Vprav nemogoče so skoraj drznosti, katerim se izpostavlja trojica. Noč jih vjame v steni in tovariši pienoče v šotoru, ki ga navežejo na majhno polico. Med tem sta dekleti v spremstvu fanta prišli ra Kredarico, letoviščar Je seveda omagal že v dolini. Drugo jutro zaslišijo plezalce v steni in jim hite naproti na vrh Triglava. Plezalci se pa pno po srečno prestanem bivaku naprej po steni na vrh Drugega plezalca zadene pri tem na roko kamen, ki ga je sprožila vrv. Tovariša ga ob-drzita in končno jo srečno, čeprav nekoliko bolj počasi pnmahajo na vrh. Ob Aljaževem stolpu se dntzbi sestaneta. Ljubosumnje plezalca se tudi poleže, ko zve, da hodi fant, ki je pripeljal dekleti na vrh, Ie za plezalčevo sestro. Ves film je tako fotografsko kakor tudi tehnično prav posrečen in ni dvoma, da ga bo naše občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Neno-zabni so lepi prizori s plezarije, krasni razgledi s 1 riglava po meglenem morju in tudi za smeh je poskrbljeno. Vse kaže, da se vedno bolj bližamo lastni in samonikli filmski produkciji, čeprav smo mogli pričakovati, da bo pri nas ostalo le pri začetkih. škoda le, da nimamo na razpolago sredstev, ki nam bi omogočila snemanje zvočnih filmov. Belgrajske vesti Belgrad, 17. novembra. 1. V Požarevcu je nenadoma umrl Ljuba Stojadinovič-Segedinac, bivši narodni poslanec in član glavnega odbora radikalne stranke. Pokojni Stojadinovič se je glavneit} posvetil delu na gospodarskem polju ter je zavzemal položaj podpredsednika Združenih izvoznikov. Bil je tudi član raznih upravnih odborov v mnogih gospodarskih ustanovah. Belgrad, 17. novembra. 1. Danes dopoldne se je konstituiral odbor za proučevanje zakonskega načrta o občinah. Za predsednika odbora je bil izvoljen na seji dr. Miloslav Stojadinovič, za podpredsednika dr. Zivan Lukič in za tajnika Tripo Ninkovič. Ali ste že poravnali naročnino? Dr. Fr. Debevec, tajnik Osrednje protitub. lige: Najbolj pereče socialno vprašanje Oskrba od jetike ogroženih ali že bolnih ljudi je dandanes gotovo najbolj pereče socialno vprašanje Zakaj? 1. Zato, ker pri nas letno umrje za jetiko 2800 ljudi (v dravski banovini). 2. Zato, ker je redno na desettisoče naših rojakov odprto bolnih, torej kužnih za druge. 3. Zato, ker se od jetičnih klic vsakdo izmed nas večkrat okuži, vsak ima skrite sledove te bolezni, a pri notranji telesni oslabelosti lahko vsak čas nevarno zboli. 4. Življenjski pogoji so zlasti dandanes za mnoge ljudi tako slabi, da je korak v to zlo bolezen prav kratek. 5. Piva naloga v borbi proti jetiki je nagla izločitev pbolelih in zelo ogroženih v primerne bolniške zavode prav blizu obolenca. Takšnih ustanov, v prvi vrsti bolnišnic za pljučno in stično bolne, pa žal nimamo. Vsi uvidevajo nj*h potrebnost, že desetletja je to kritično vprašanje neprestano v ospredju; od 1. 1930. predvideva tudi zakon takšne bolniške oddelke vsaj v banovinskih splošnih bolnišnicah (n. pr. v Ljubljani). Vešče pero bi komaj moglo opisati žalostne prizore, ki se dan na dan vrše pri obolelih za to boleznijo, ki nimajo prilike za vrnitev k ljubemu zdravju. Prav tako je hudo svojcem, ki so kraj kužno bolnih sami v vedni nevarnosti, da zbole. Vprašujete: Kateri so vzroki, da tako nujna socialna zadeva kljub vsem javnim zahtevam. Člankom, spomenicam, raznim osebnim posredovanjem po odličnih borcih v boju proti tuberkulozi itd. še ni bila vsaj delno uresničena? Navadno čujemo, da ni denarja, Ali v dobi dolgih let je bilo izvršenih že prav mnogo važnih, a zdaleč ne tako perečih socialno-zdravstvenih del, kakor je baš zidava bolniških objektov za pljučno bolne in sorodne slučaje. Za reševanje tega vprašanja je potrebno imeti: 1. Dobro voljo in podjetnost ter čuteče srce za takšne tužne zadeve. 2. Poznavati ves problem v živo, za kar je treba precej znanja in skušnje. Dokler ne bodo dani ti predpogoji, ne bo dovolj linanre ne v krisi ne iiven nje. Evo, takšna je stvar v vsej goli jasnosti I Bi kdo dejal: Kaj pa higiensko življenje, krepi- tev telesa pri zdravih ljudeh, borba za socialno pravično ureditev gospodarstva, zboljšanje življenja v gmotnem oziru itd.? . . Vse ,0 Je leP«. prav in rodi — do neke meje — aoDre uspehe. Toda ne precenjujmo te strani boja proti tuberkulozi! Jetike bo kljub vsem takšnim zboljšanjem še vedno zelo mnogo na svetu, ogrožata bo poleg revnih tudi premožne, največ smrtnih trtev bo šlo še vedno na njen račun, Ce hočemo zadeti tarč., prav v črno, moramo najprej in v prvi vrsti onemogočiti nova okuienja. To se zgodi z izločitvijo kužnih virov, odprto bolnih, v bolniške zavode, bolnišnice te vrste. Pomnimo obenem, da se zdravljenje jetike ne začne šele pn odprto bolnih ljudeh (s kužnimi ranami v Pljučih) temveč že mnogo prej, večkrat pri prav skritih bolezenskih začetkih Vse premalo se ta dejstva dandanes upoštevajo, pn je Lito glas o neozdravljivosti jetike tako ukoreninjen in bolezni ter smrti od nje toliko. Naše prizadevanje mora bili brezpogojno za tem, da najdemo in doženemo ie neznatna boleien-«ka ognjišča, ko so pljuča Še dobro ohranjena in še ne preti neposredna nevarnost hiranja in razkrajanja telesne tkanine v rane. Tudi za te slučaje nujno potrebujemo blizu zidane bolnišnice pod strokovnim zdravniškim vodstvom, ki bi sproti in nemudoma sprejemale sumljive, Že jasno aktivne in težje slučaje, čim bolj ločeno seveda. Skušnja uči. da se v takšnih bolnišnicah da rešiti skoraj vse, kar se le rešiti da Nedvomno so potrebna in koristna tudi planinska ali obmorska zdravilišča. Vanje se le poiredno m po daljšem čakanju sprejemajo bolniki po natančni strokovno zdravniški izbiri in opazovanju zlasti v bolnišnici. V takšnih dragih sanatorijih se more zdraviti le majhen del premožnih bolnikov in takšnih, ki zanje plnčnio oskrbne .troške bolni-ške blagajne. Pretežna večina b«. pa navezana poiskali vsaj začasne pomoči v bolnišnicah le vrste zidanih na zdravem kraju večjih mest Največja potrebo zanjo je pač v Ljubljani, kjer la čas v splošni bolnišnici posloja le skromet odsek za te slučaje. Združimo vsi bre« izjeme svoje stališče v eno osnovno misel in zahtevo: Kjer so smrtno ogrožena tolikera ljudska življenja, tam je ireha reševati uaj-prej in čimprej. M Poper" iz moke, „kava" iz trave Velike sleparije odkrite v Belgradu HJartin'ski sejem v Metliki Metlika, 16. nov. Vsiko leto se je ob tem sejmu največ iztržilo. Zima že pritiska, zato vsakemu reže že do kože, zato pa tudi vsakdo pohiti, da se ored mrazom zavaruje. Seveda, če ima s čim. Tnkih je pa letoa prav mnogo, ki bodo raztrgani iu letno oblečeni dočakali > ■me, in če so dosti odporni, mordn tudi preživeli. Tisti pa, ki še kako morejo, so včeraj pomenili zadnje groe, da oblečejo otroke za zimo, d,-, jih obujejo, in da jiin še domov prineso malo bel« ga kruha, ki je sed tj še edina dobrot i, ..jtere more biti siromakov otrok deležen. Sladkarije in slndkorčki so že vse predragi, kruha se pa za en dinar že precej dobi, tako, du ga je za vsaka usta en drobec. Tako je razumljivo, da je včerajšnji martinjski semenj dal neknj izkupičkn. Po trgovinah in po Umitih »e je primeroma dobro obnese I. Na stotine parov čevljev so nesli na vse struni. Seveda so segali le po nnjcenejšem. Kako pa bi drugače, ko si je pa Se zato moral premnogi izposoditi, kdor pač še ima koga, i. inu je posoditi mogel. Živinski semenj se je obnesel bolj slabo. Sij je s>'dnj to kar stalno tako. dn so cene visoke le lam. kjer kmet kupuje, nizke pa tam, kjer prodajn. Prodati pa mora veda za vsako ceno. Mesirjem je to pač malo mar, ker ti skrbe pač zase. Zato so imele tudi na živinskem trgu ceno snmo one živali, ki so jih kupovali kmetje. Mlndi prašički so imeli prav ugodno ceno. Od sto do stopetdeset dinarjev komad. Debeli prašiči pa so bili komr; plnčnni po 7 Din kg. Pa pravijo, dn je drugod cena že dosegla 11 Din. Pri nne smo še daleč od tega. Voli so bili komnj po 4 Din. Več jih je bilo po tri. Pa tudi po dva dinarja se je plačevala živina. Tnko, da je položnj res do kraja brezupen. Nn ta način kmet nikakor ne more več živeti. Če je kaj v javnem interesu, je pač največja potreba to. da oblast poišče način, kako zaščiti ceno kmetijskim pridelkom. Le potem si bo kmet opomogel. Vse druge zaščite ga bodo le še boli težile. Pravi pot za dosego lepih belih zob kak.or ,ua' '»'"'»»ns odstranilo* neokusno barvanega zoUnega ob-.. . . loika je slede, -. Iztisnile malo količino Chlorodont zobne paste na suho Chlorodont zol no ičetkoU J speci jalna ščeika z zobčast m rezom), drgnile svojo zol.e od vseli strani, kakor tudi .d zgoraj na Tiftol. Poni' f te šele naio Sčetko v vo Io. ler izplaknito ; usta tsme'Jlto, grgraje ■ Chlorodont utunovo.io U»p h je presenetljiv Neokusna barva zobn«ga obloiks je izginila in o-tane Vam r u tili pil|eten uvot občutek £slitevsj,e iztecno C1»'o rod o ni zobno paslo Tuba Din 8,- in Din 13 - Dobiva te puvuod Dve razsodbi Belgrad, 16. novembra. Belgrad ima že spel novo senzacijo. Ni se še polegla tako zvana podganja afera v belgrajski občinski upravi, imamo že drugo, mnogo hujšo od prve. Dočim je bila |>odganja afera tako rekoč že v kali zadušena, je nova nemoteno cvetela že leta na račun nnjbednejšega ljudstva. Ne bo pa nič čudnega če se bodo našli njeni sledovi celo tja do nase Slovenije. Da Srbi - kar brez razlike vsi — zelo ljubijo ostre začimbe, kakršne so paprika, poper, cimet itd., je znano. Da se kaj radi »častijo crnoni kamnu, je tudi znano. Kaj [K>tein čudnega za današnji cas. če so se našli ljudje, ki so skušali najti za vse te predmete razne umetne nadomestke, jiri katerih bi se dalo bogatu zaslužiti. Vrabci na bel-grajskih strehah so že čivkali o leh ponarejanjih Iiog ve koliko časa bi šla še v zlato klasje -.pšenica ponarejevalcem, ko bi jih ne bil izdal mlinar Stojan Nikolič iz Vojvode Stepe ulice 37, kateremu se je le presumljivo zdelo, ko je od firme Oriem-tal« a kralja Zvonimira ulice 8, dne 3. novembra prejel KM M) kg mandljevih lušin, da jih zmelje in preseje na najtanjše rešeto. Nikolič je zato obvestil belgrajsko mestno upravo s prošnjo, da pošlje organe javne iiigijene. da pregledajo vso stvar Komisija je bila takoj sestavljena in odposlana. Njen posel ni b;I ležak. Odkrila je goroslasne reči. Podjetje »Oriental«. ki proizvaja pojier, cimet m mleto papriko, o preiskavi niti sanjalo ni. Zato ni ^ nič čudnega, da je njegove lastnike sanitetsko-po.ictjska komisija 10. novembra precej neprijetno iznenadila z zahtevo, da se ji dovoli pregled vseh oddelkov, oziroma blaga. Lastniki so spočetka misli i. da jim oblast ni na sledu in so poskušali .ia pokažejo komisiji vse drugo, samo sestavin ne iz katerih se proizvaja poper, cimet iu jiaprika. Končno so se tudi temu udali. Poleg nekaj pravega j»opra je komisija našla še okrog 30 kg ponarejenega, dalje 3-4 kg pona- 60letnica uglednega mariborskega obrtnika Novo mesto, 15. novembra. Danes se je vršila pred sodnikom poedincem tukajšnjega okrožnega sodišča kazenska razprava zoper g. Franceta Toma. kaplana v Semiču, zaradi prestopka po členu 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, češ, da je napram neki učiteljici žali! Sokola KJ Bil je obsojen na sedem dni zajKira, pogojno za eno leto. Prav tako se je vršila razprava zoper g. Mar-tina Radoša, kaplana iz Starega trga. radi prestopka i po členu 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda 1 v državi, češ, da je 10. julija 1932 čital v župni cerkvi starotrški pastirski list jugoslovanskih škofov j iz leta 1921, v katerem se izrekajo škofje proti So-| kolu in proti vzgajanju m'adine v »okolakem duhu m v sokolskih organizacijah, da je tedaj nekaj iz-nesel z namero, da povzjoči neraipoloženjc zoper državne naprave Sokola KJ. O. Radoš se je zagovarjal, da je opazi! že od jeseni 1981 v Poljanski dolini nekako proliver.sko gibanje, da mladina ne hodi več tako k maši in krščanskemu nauku, kakor je hodila prej in tudi ne prejema sv. zakramentov v laki meri. Zato se je odločil, da je s prižnice prečital škofijski list dobesedno v prepričanju, da služi samo dobri stvari in v smislu prejetih navodil in ukazov. Sodišče je g. Radcša oprostilo, ker ni našlo v subjektivnem oziru podane krivde G. Radoša je zagovarjal odvetnik dr. Cesnik. Primskovski župnik Meseca septembra L 1. je objavil v »Slovencu« gosp. prof. L. nekaj življenjskih podatkov o prim-6kovškem župniku, in nekatera pisma župnika baronici Vay, roj. grofici Wurmbrand. Naj še jaz povem, kar vem o pokojnem župniku, Juriju Humarju ali Holmarju, kakor se je sam imenoval! Ko sem bila stara kakih deset ali enajst let, so me zelo bolele oči. Poslali so naposled na Primskovo po zdravila. Dobila sem košček blagoslovljenega kruha, ki sem ga uživala po trikrat na dan. Čez nekaj časa sem se nenadoma spomnila, da me oči več ne bolijo.« Nekoč smo se igrali otroci pod kozolcem. Kar si pošepečejo delavci: »Primskovški gre!« Stekla sem na cesto, da vidim župnika. Urnih korakov je prihajal po strmi cesti nizdol. Bil je visoke, nekoliko upognjene postave ia že posta-ren. Oblečen je bil v višnjevo obleko iz platna, iz kakršnega imajo ponavadi hlapci predpasnike. Obleka je mahedravo visela na njemu: kazalo je, da je bila že večkrat oprana. Veliki žepi na platneni suknji so bili natlačeni in so vlekli ob straneh suknjo nizdol. Na glavi je nosil župnik črn, potlačen klobuk. Ob sencih so mu viseli prameni nerodno pristriženih las. Duhovniški ovratnik mu je ležal okrog vratu kot obroč. Spredaj izpod ovratnika pa se je kazala srajca iz debelega domačega platna. — Živo in prodirno so zrle oča iz suhljatega, slabo obritega obraza. — Grajski veliki hlapec je pozdravil župnika, in ga (e nagovoril. Župnik pa se je nakratko poslovil in je odhitel po bližnjici proti Smartnem. — Ko smo gledali za njim, smo opazili, da ima škornje, podkovane s podkvicami. »V Ljubljano gredo!« je povedal hlapec, ko se je vrnil pod kozolec. Tedaj so zalajali psi. In vsi smo se spomnili, da so se bili — sicer zelo »junaški« in »vestni« grajski psi — poskrili v svoje hišice, ko so zagledali župnika. Delavci «o pripovedovali, da ima tudi župnik psa. In da leži ta pes, ob delavnikih, ob oltarju, kadar župnik rnašuje, in da se ves čas ne gane, ko da je »vlit«. Časih sa vleža tako nerodno, da sc Včeraj je obhajal v krogu svoje družine HO-let-nieo svojega rojstva g Andrej Mararol. pekovski mojster in hišni posestnik v Mnriboru. Jubilant s* je rodil na neodrešenem Primorju v Sežani kot številni sin zavedne slovenske družine. V svojem rojstnem kraju je že pred vojsko vršil svojo obrt. a tudi zanj po preobratu tam ni bilo več obstanka, ter se je leta 1919 za stalno naselil v Mariboru, kjer danes Se vodno čil in zdrav slnvi ta pomembni dan. Tudi v novi domovini si je pridobil s svojo dobrodušnostjo in skromnostjo veliko prijateljev. Za dobrodelne namene ima on kakor tudi mnmica Macnrolovn vedno odprte roke. in noben revež ne gre neuslišan iz njegove prodajn I ne. Sam dober krščanski oče. je ob strani svoje blnge in mile žene vzgojil svnje tri hčere in -levilne vajence v strogo krščanskem duhu in blagodejni ljubezni do bliž-nega. Skromen po naravi ni nikjer silil v ospredje, ni se potegoval za častna mesta in priznanja, temveč kakor neznatna mravlja sodeloval tam, kjer je bilo pomoči treba. Pridružujemo se številnim njegovim prijate- rej enega cimeta in 850 kg zmletih mandljevih i, Ponarejevalci so povrh tega sami povedali, kako so ponarejali eno in drugo stvar. »Poper« so izdelovali iz sledečih sestavin- 12 odstotkov pravega popra, 5 odst. hude paprike, 1 Odst. zemeljske barve, a drugih 82 odst. koruzna moke. Prodajali so ga večinoma v notranjost ie nekaj malega v Belgradu, in sicer po 18 l)iu kilo-Kram, dočim je pravi poper po 35-40 Din kg. Podjetje je po lastni izjavi nabavljalo letno okrog 000 kg pravega popra v zrnju. Za »cimet« so vporabljali 15 odst. pravega cimeta, a 86 odst. moke. Ce se pomisli, da s., letno porabljali 500 kg čistega cimeta, se vidi. kako jim je sel »cimet« v klasje. Ponarejeni cimet so prodajali po 15-25 Din kg. dočim velja pravi 50 lo oo Din kg. Podjetje »Orijenta!« je 1. 1925. začelo s svojim »obratom- v Zemunu, odkoder se je pa prod par leti preselilo v Belgrad. Člani firme so Štirje Armenci, a naši državljani. Nenavadni vspeb pri vOrijentalu« je preiskovalno komisijo napotil, da je stopila še k nekint drugim podobnim firmam In tu je bil njen vspeh še bolj imeniten. Tako je komisija ugotovila, da ni kava »Jadran«, ki se prodaja v originalnih za-vojčkih z napisom Najlepša kafa«, nič drugega ko nnul (turška beseda; iiaut je neke vrste trava, ki v speva posebno v južni Srbiji in ki rodi seme podobno turšičnemu). — Drugi falzifikat inlete kave je bil ravnotako odkrit v originalnih zavojčkih z napisni) »Ideal« — »turška kafa«. — V obeh teh dveh slučajih sta lastnika priznala, da so njuni izdelki falzifikat. — Vse ponarejeno blago Ja komisija seveda zaplenila. Je pii še precej drugega, kar v Interesu nadaljnje preiskave še ni ta javnost Je pa čisto res. d« je gniloba m Iu m par ija vsepovsod in skozuiskoal Vil in metle treba! Ijem in znancem z ennko srčno željo: Da naj ga ljubi Bog ohrani med nami v zdravju in zadovolj-stvu, in da naj uživa sa.love svojega plodonosneg® življenja v krogu svoje družino še mnogo, mnogo let Blagoslovitev nove pravoslavne cerkve Belgrad, 16 nov. Knkor je že dnevno časopisje poročalo, je dna 23. okt letos bita blagoslovljena v Hrvnčanih blizu Banjaluke v nuijhni ukrajinski naselbini nova prn-voaiavna cerkev, ki je bila potrebna zn tamkajšnji pravoslavni živelj, ki se je i« povečal z vstopom ukrajinskih naseljencev — unijntov v pravna la v jtv Novo pravoslavno cerkev je bl.igoaiovil banja luški pravoslavni metropolit Vasilije, ki je Imel po iz, vršenih cerkvenih opravilih tudi daljši govor zbranim vernikom. Banjnluški metropolit je |>o poročilu, ki je bilo objavljeno v zadnji številki »Glasnika , službenega lista srbske pravoslavne patriarhije, od 12. novembrn letos, med drugim govoril: »To je prva cerkev, ki ste jo zgrudili vi, pravoslavni Kusi, ki ste se vrnili iz unijntske vere v sveto pravoslavje. Zato se danes radujejo in vesele v nebesih blažene duše vaših prndfdov, ko vidlir vas. svoje |>otonice, »voje vnuke in pravnuke, mota v svetem pravosl ivju, ko vidijo, dn »te zgradili ns tem mestu pravoslavno ci rkev..v kateri bosle molili Boga za zveličanje svojih in njihovih duš. Bratje, vaši pradedje so bili s silo in prevaro odtrgani od svetega pravo-davja in nszvani unijati ali grški katoliki, pripadniki vere ki je preje v krščanstvu ni bilo Oni so jmič morali sprejeti unijatako vero, ker niso mogli odoleti sili in mučenju. Todn vi, ki ste mnogo srečnejši; zakaj takoj, ko je v Jugo-slnviji |H»ijalo zlato solnce svobode. >Mo vi to znali izkoristiti ter ste se prostovoljno vrnili v prsvo-slnvje, vrnili ste se k svoji stari veri. k pravi veri. veri pravoslavni.« Ker je bilo izredno lepo vreme, se je blagoslovitev cerkve razvila v pravo narodno veselje ki ie trajalo skoraj do mraka FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-fkon. Roden-stock. Voigtlandei. Wella. Cerlo Ud ima vedno * zalogi lotoodd. Jugoslovanske hnjigarne V L Ubl ani Zahtevan, cenlkt mora župnik ogniti, da mu ne stopi na tace. Župfjani so se zgražali zaradi psa, toda župnik a« na to ni oziral. »Tudi pes je božja stvar,, jih je zavrntL Spomladi je prišla na Bogenšperk gospoda: vojvoda Pavel Meklenburški s svoio družino. In potem so se vršile velike priprave za sprejem odličnih gostov, ki so bili povabljeni. Mojega očeta, kastelana na Bogenšpergu, je takrat že de j časa bolela leva noga. Hodil je okrog zdravnikov, pa ni nič pomagalo. - »Vzmet se mi je pokvarila,, se je šalil, ako ga je kdo vprašat, kaj mu je. Ko le ni hotelo biti bolje, so se odpravili naša n.*" t- u "a Prims,k°v°- Prinesli so blagoslovlje-nega kruha m potiskan četverooglat listek. Ta li-stek te bil odtrgan iz latinsko-nemškega besednja- n^u •Z?°..n,e,m. beIem Jobu so bili s svinčnikom napisani tnje krm. _ fa listek ie moral oče tri-krat na dan po tmntridesetkrat zaporedoma -povohati. -d^J^J® t8j<0 v°hal,'istek, ga je slučajno opazi! skoz. okno vojvoda. Vpra-šal je očeta, kaj to po- Y°'Vodf ,e/e mn°S° slišal o župniku in Zdravljenja ra<1°Veden na tega čudnega n iLn<±]'V°tem smo Jli s *tarši na Leskovco' na izprehod. Ko smo se o mraku vračali domov, 1 Wama V Par' in sta se držala t;., i a,Se n?ama ustavi ^ P*avi očetu: »Janez, t, pa več ne krevsaš!« Oče je postopil in res ni več šepal. i A "r, kfLr*". lcdc? potem i® PriSei Bogen- j trlLl T1 CaH0\Ukralni P«t«ndent na španski prestol. Lep, visok, črn človek, srednjih let. - Prišel je, da se zdrav, pri primskovikem župniku.' Ko iet Ho med n,im m njegovim mlajšim bratom za nasledstvo na prestolu in je prišlo med njima do vopie^se ,e Don Carlo« v vojni prehladi! in ie iz- Leskovca mala vasica nad Bogenšperkom. Rojstni kraj pok. dr. Frana Rosine. Pri Klančarju (Kosim) se je župnik večkrat oglasil. ® To je bilo okoli leta 1885 .' i« mlajši brat, ko je zasedel kot AHsss XIII. španski prestol. gubil glas. govoriti je mogel le šepetaje, komaj slišno. Zdravili so ga vsi tedaj sloveči zdravniki, a brez uspeha. Sli so tedaj na Primskovo: vojvoda Meklenburški, Don Carlos in neki italijanski knez. Ko so se vrnili, se niso mogli načuditi skromnemu župniku, ki je govoril perfektno nemško, razumel francosko in celo — špansko. Da-1 i je Don Carlos odzdravei ali ne, se pozneje nismo zanimali. Na grad ga ni bilo več. Pač pa so prihajali na grad visoki gostje. Med n|imi tudi neki visoki cerkveni dostojanstvenik, rekli so, da je kardinal. Njegovega imena pa se več ne spominjam. — Tudi ta je šel na Primskovo. Kaj mu je manjkalo, ne vem. Ta cerkveni knez je bil ogromne postave. Imel je silno močan glas. Ves grad je odmeva! njegovega glasu. Ko je maševal v grajski kapelici, so šipe v okn h kar žvenketale. bi pri večernicah je počil stožec na petrolejki, trdili so, da od njegovega glasu. Mala princa in princeska so bili vsi nemirni — in so si pritiskali roke na ušesa. Pa tudi odraslim je zvenel kardinalov glas še dolgo potem v ušesih. Kardinal bil pač navajen maševati v ogromni baziliki svet« Petra! Primskovški župnik je dobival pisma od visokih aristokratov iz vse Evrope. — Le kje je ostala vsa ta korespondenca?! Aili je gosp. župnik pisma sproti uničeval, da se mu ne kopičijo, aH jih je shranil? Ko sem se pozneje učila v Litiji šivanja, sem stanovala pri svoji teti. — Vsake srede zvečer je prihajala iz Ljubljane j>otovka, Micka — primskov-ška potovka — so ji rekli! — Ta polovka je prenočevala pri moji teli. Takrat je morala biti prazna miza in skrinja in klopi ob peči, da je imela Micka kam razvrstiti svojo »kramo«. Tu je potem v miru uredila, kar je nabrala čez teden po Ljubljani. _ Kaj vse je privlekla iz svojih cekarjev, cui "1 vrečic! Tu so bili kosi kruha, žemlje, kifeljci, pi.škoti, poročni prstani, ogoljene denarnice, iz katerih je bil ukraden denar, modke srajce, učne knjige dijakov itd. Potem darovi za župnika: pismen papir, ovitki, tudi cigare, kava in slične stvari _ večinoma iestvine. Denarja župnik ni sprejemaL ia etega Komaj je vlekla potovka naslednjega jutra navsezgodaj vso to šaro mimo Smartnega, Ko-strevnice, Lupinice, čez MiSji dol na Primskovo — trt ure hoda. Kadar je bila dobre volje, je pripovedovala o župniku in kazala, kako drži župnik kruh v rokah — trdo in od sebe, kadar ga blagoslavlja — in, kako mu švigajo iz oči čudni žarki. Pripovedovala je o mnogih ozdravljenjih in pomoči v raznih nadlogah: mož ie pustil pijančevanje, tat je vrnil denar, trgovina zopet uspeva, mož in žena sta se pobotala, tožba se je srečno iztekla... Bil je tudi videč. Obupana žena mu je pokazala pismo: »Mož nič ne piše iz Amerike. Pred tremi leti tole...« »Se že vračal« jo je o«lrinil župnik. Bil je zelo kratkobeseden. Stalno primskovško potovko je imelo Zagorje, Trbovlje, Metlika, Novo mesto — in skoro vsak večji kraj daleč na okrog, V najrazličnejših zadevah in stiskah so s« obračali ljudje do župnika. Revna ženica ga ie prosila za številke, da bo stavila v loterijo. Župnik pa se ie razsrdil in je zavpih ,Te bom lako pahnil po stopnicah, da te bo hudič vzeli. Ženica je bila vesela teh besed. Sla je, pogledala v samsko knjigo: »zmerjan biti, pasti, stopnice, župnik, hud*.« Stavila je in zadela! _ In bila ic re>šena stiske. 1 števiS' drU(ia rCVna Že"ska ga ie tuokaz svojo dobrosrčnost in »kuial po svojih močeh ol. jšati bedo brezposelnim! Za vsak dar boste dobili kupoi.. S kuponom 5 Din se odkupile za oba »nabiralna dneva« 1 0 lipreniemlia ordinarijakih ur v nmbulnio riju OUZD v Ljubljani. Specialist za ušesne, nosne in vratne bolezni primnrij g. dr. Pogačnik Josip ordinira od 2t. novembra 1932 dalje od 12 do 14 (namesto od 13 dc 15). O Vajeniški dom je v surovem dograjen. Lepo se [toda štirinadstropna, moderna stavba razširjeni Kersnikovi ulici. Ta ulica bo prišla Se do veljave, ki je sedaj, ko Je slepa ulica. Se ni. Kot prva stranska ulica najprometnejše ljubljanske ceste pa se bo v kratkem razvila, ker je jasno, da leže stavbišča ob njej, kolikor Jih je, prav v središču mesta, pri tem pa so vendar odmaknjena vrvenju in prahu glavnih cest. © Mohnrjani, ki so naročili knjige pri Prosvetni zveti, se vljudno naprošajo, da j h pridejo iskat. Knjige se oddajajo vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 6 zvečer, lstotam se sprejemajo tudi novi naročniki za Mohorjevo družbo. © Dela oh novih sUvbiSčih ob Gajevi, Gledališki in Puharjevi ulici naglo napredujejo. Zalaz-n i kova petnadstropna hiša ob Gajevi ulici je dozidana ie do 3. nadstropja; palača Pokojninskega za- voda TPD ob Gledališki ulici pa deloma do 1. nadstropja, na severni strani pa do pritličja. Tod delajo tudi ponoči ob svitu močnih električnih luči. Ce pojde delo tako naprej, utegnejo poslopja zrasti še za nekaj nadstropij; pod streho pa to leto najbrž ne bodo prišla, ker zima se naglo približuje. 0 Mestna plinarna ljubljanska priredi drevi ob 8 v prostorih kuhinje Kraljice Marije v Prečni ulici predavanje o plinski kuhi, zvezano z brezplačno poskušnjo jedil. Ker se tudi prj nas vedno bolj uveljavljajo morske ribe, bo plinarna pri tem predavanju pokazala, kako okusne so šele ribe, pripravljene v plinskem pečnjaku. Vabljene vse, ki se zanimajo za novodobno kuho! Vstop pro6t! O Odvetniška zbornica v Ljubljani se je preselila iz sodne palače v Dvolfikovo ulico št. 10, pritličje, desno. Telefonska številka je 29—04. 0 Brezplačen tečaj češkega jezika za odrasle se vrši ob petkih od 18 do 19 v šentjakobski šoli. Vpisovanje novih članov bo še v petek dne 1& nov. istotam in ob istem času. — Jugoslovensko-češko-slovaška Liga v Ljubljani. © Most na Prulah, ki veže Janežičevo ulico z Opekarsko cesto, je v glavnem prenovljen, ni pa Še odprt prometu. Cestišče je zbetonirano, na obeh straneh so prav tako bftonirani hodniki. Montirana je tudi železna ograja, ki je na vseh štirih straneh mostu vdelana v sklepno betonsko zidovje. oblikovano v sredi s pravokotnimi, prijetno učinkujočimi odprtinami. Lesene ograje na desni strani, od Ope-karske ceste sem, pa niso nadomestili z betonsko, čeprav so je nedavno pripetila tod avtomobilska nesreča. Vendar pa bodo v jarek v par dneh položili velike betonske cevi in jarek zasuli. © Rimski zid, ki je bil letos proti Mirju za silo popravljen, bo prihodnje leto, le bo kaj denarja za to, po vrhu splaniran in izpremenjen v šetališče, podobno kakor zid ob Vegovi ulici. Nanj bodo nasadili drevesa in morda tudi mala okrasna grmičja, med nje pa postavili klopi. To misel je toplo pozdraviti, ker prav južni del mesta nima še javnega šetahšča. Ljudje bodo zelo radi, zlasti ob toplih pomladnih in jesenskih ali ob poletnih večerih on-di posedali. Sedaj nekam pusta okolica zidu bo oživela. Tako urejen Rimski zid bo tudi v estetskem pogledu primeren: spominjal bo na srednjeveške bastije, |»o katerih so se prebivalci tako radi šetali; |>ogled z njega na čedne vile in dalje na Irnovo in barje do očaka Krima bo užitkapoln in prijazen, občutje pH loplo in sanjavo, knkršno se [>ač pojavlja po razglednih točkah, odkoder lahko brzi oko proti jugu, deželi našega neodoljivega hrepenenja. O Beda... Po ljubljanskih lokalih se produ-cira sedaj neka mlada ženska, ki prireja male predstave, v katerih kaže svojo artistično in žon-g.ersko spretnost. Ženska je precej izvežbana in dobro izvaja svoje zelo na[»onie nastope. Dasi je občinstvo že precej naveličano takih ionglerskili predstav, vendar ima s lo žensko usmiljenje in ji rado odrine kakšen dinarček. Ljudje takoj opazijo izreden položaj, v katerem je ženska. Sama pove. da Ima dom« štiri otroke, petega pa pričakuje v kratkem. Na ta način skrbi uboga ženska kot dobra mali, da so njeni otroci vsaj za sik) jireskrb-Ijeni. Je to resničen primer bede in pa ludi. česa vsega no zmore mati, ako je treba nasititi otroke. Bluze In pletenine, najnovejših modelov Ima v krasni Izbiri tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg R 0 Sobico, še tako skromno, da bi bila le solnčna in »eve, kar moči poceni, iiče uboien višjegimnazijec po prestani težki bolezni. Morda bi se ga usmilili kaki starejši zakonski brez otrok; storili bi velike dobro delo. Tozadevne ponudbe sprejema iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod »Skromno in sončno«. © Pumpnrrc, obleke, trenrhroat najceneje A. Presker, Sv. Petra cesta 14. Maribor S) Apel na dobra srca Maribora. Včeraj so i organi mestnega socijalno-političnega urada z dostavo vprsialnih pol, v katerih bodo stanovalci Maribora povedali, koliko in kaj nameravajo darovati svojim someščanom ki čakaio zime s strahom in trepetom, ker so brez dela in zaslužka. Vpraislnc pol« dobe vsi stanovalci in po 10 dneh jih bodo organi istega urada zopet pobrali, nakar •« začne zbiranje prijavljenih predmetov. P Mladina poje. Pri mladinskem konccrtu v nedeljo popoldne v Unionu se bo proizvajal sledeči spored: Mladinski zbor dečkov mariborskih šol: Premrl: »Dvignimo skupni kreg«, »Krasen pogled« s spremljevanjem klavirja. — Dckhmacija. — Zbor tretje deške osnovne šole: Dobronič: »Grad se bijeli«, Sonc: »Cigani«, »Saj ni čuda«, narodna. — Kajalni nastop druge dekliške osnovne šole. — Zbor tretje dekliške osnovne šole: Adamič: »Tri pure tri race«, »Pod zeleno okno«, »Iz odmor, nato pa dcklamscija in dramatični nastop 2. in 4. deške šole »Palčki zidajo hišico«. — Pestri spored naj zadovolji mladinoljube, ki jih društveni odbor prosi, da žrtvujejo prihodnjo nedeljo dve urici. Vsai s tem pomagajo obleči in obuti otroke najrevnejših slojev našega mesta. Vstopnice se dobe pri blagajni v Unionu v nedeljo od 10—12 in popoldne od 3 naprej. □ Mariborsko gledališče. V soboto, 1Q. t. ni je premiera burke amerikanske pisateljice Margit ! ki baje porabijo polovico manj toka, kakor obi- Mayo »Moje dete«. »Moje dele« ne pride v abon- čajne, svetijo pa dokaj boljše. Ljudje jim pogosto- ma. Režira II. Tomašič, nastopijo Kralieva. Savi- ma nasedajo ter kupujejo žarnice, ki so v resnici nova, Zakrajškova. Tovornikova, Harastovič, Na- 1 c'sto običajna električna svetila, ki se dobe v krst, Furijan, Tovornik in Blaž. — V nedelio kon- vs®*1 mariborskih trgovinah z električnimi predmeti. K1 nI/ o clrinl/^ in nlf>n»l. _ _ z__, * • . ' • certira v gledališču priznani in v Mariboru zelo priljubljeni trio Brandl. Vi ga tvorijo dame Brandl (gosli), Oara (čelo) in Reis (glasovir). Dopoldne ob pol U bo matineia za dijašivo, zvečer ob 20 pa koncert z izbranim sporedom (Mendelssohn, ffiin II in Arensy). — Suppejeva klasična opereta Bocca-ccio«, se poje kot naslednja glasb, premiera tekom prihodnjega tedna. Režira K. Bachmann kot gost, dirigira Hercog. Nastopijo Udovičeva. Savinova, Gorinškova, Zakrajškova, Barbičeva, Grom, Ras-berger, Sancin, P. Kovič, Skrbinšek, Gorinšek in drugi. □ Ali ni tega preveč? Sinoči smo imeli v mariborskem gledališču premiero, v soboto bo zopet ena in prihodnji teden še ena. Poleg tega bo v soboto v Ljudski univerzi koncert znanega belgijskega kvarteta »Quatuor de Bruxelles«, v nedeljo dopoldne bo v gledališču dijaška matineja in zvečer pa koncert našega priljubljenega tria Brandl. In povrhu vsega je še v Unionu popoldne v nedeljo mladinski koncert. Ali ni lega nekoliko preveč naenkrat? Maribor ima vendar le omejeno število gledališke in koncertne publike, pa bi bila radi tega ekonomija s prireditvami vsekakor na mestu. Prvenstvo naj bi vsekakor imele humanitarne prireditve. □ Drevi ob 20 in četrt ima francoski pisatelj Rene Gourdiat dve zanimivi predavanji v francoščini. Predaval bo o Beaumarchaiseevi Figarovi svatbi. V drugem delu govori humoristično o že-nitvah v gledališču. Prireditev je skupna s francoskim krožkom. Neka stranka je plačala za šest žarnic tem'prodajalcem 286 Din, v trgovini pa bi bila dobila isto blago za 16« Din. Na ta način oškodovanih strank je v Mariboru mnogol □ Anketa bi bila na mestu. S predstavko mariborskih pekov glede zvišanja krušnih cen se je v torek in v sredo pečal tržni odsek mariborskega občinskega sveta. Mestni očetje in tržni strokovnjaki so na seji ugotovili, da se pravzaprav cena moke m zvišala od meseca aprila, ko je stopil v veljavo novi cenik za kruh. Tržni odsek je odstopil končno odločitev glede krušnih cen v Mariboru banski upravi. Mariborsko občinstvo je pa mnenja na; bi se taka zadeva, ki je v Interesu tako obrtnikov, kakor najširših slojev, rešila na javni anketi. □ K poročilu o izumu avtomata za informacije moramo dostaviti, da je dal g. Anion pobudo za ta izum, katero je j>raktično izvedel g. Pečenko Izdelala pa je avtomat mariborska tvrdka »Sofra« g. Soklica. □ Planinski zajec. V izložbenem oknu pri ga-čiteliu Josipu Ziringerju v Stolni ulici je razstav-jen čisto beli planinski zajec, kateri je bil ustrezen na Klopnem vrhu na Pohorju. Ljudje si ga z zanimanjem ogledujejo. □ V vinlčarijo so vlomili. Vlomilci so obiskali v Grušovi pri Št. Petru pod Mariborom viničarijo posestnika Iranca Senekoviča. Odnesli so celo posteljo s posteljnino, vso kuhinjsko opremo, gramofon s 15 ploščami in še druge stvari; skupno so napravili škode za 3000 Din. Pri trganju v zobeh I rt glavi navadno priporqča ^[LGP^ ■a masažo Steklenica Din 14*— Oglu reg. pod S. Br. 2J.SW3 Celje □ Vprašanje pravoslavne cerkve na Jugoslovanskem trgu še vedno ni končnoveljavno rešeno. IVoti odstopitvi sveta na imenovanem trgu za stavbišče se je pritožil del meščanov na bansko upravo, ki pa je pritožbo te dni zavrnila, ker osebni interesi niso prizadeli. Občani pa pravijo, da se bodo pritožili dalje na druge inštance... □ Zanimiva primera. Nedavno smo priobčili poziv na mariborsko prebivalstvo, da podpira »Pomožno akcijo«. V pozivu se omenjajo tudi najemnine ter se apelira na hišne lastnike, naj jih ne zvišajo. V istem času se je pa pričel izvajati sklep občinskega sveta in zviševati najemnine v mestnih stanovanjskih hišah .. Za stanovanje dveh sobic in kuhinje se bo plačevalo poslej 700 Din. In to vse, da se doseže prihranek borih 20O.000 Din, ki jih rabi občina za svoje tri nove juriste, katerih potreba se baje nenadoma tako živo občuti... □ Smrtna kos«. V Gaevi ulici je umrla gospa praševalnica« - Deklamacija- Mohor: »Zima<. - , Terezija Majcr, soproga mizarja. Dosegla jc starost Telovadni nastop deske meščanske šole. - Pev- ) 54 let. Pogreb blag« pokojnice se vrši jutri v soški zbor prve dekliške meščanske šole: Adamič: I boto popoldne ia mrtvašnic« na radvanjsketn po-»Mačka miš in miška«. - Zbor deške meščanske I kopališču. Naj počiva v miru, žalujočim naše so-solc: Koroška narodna: »Vse ta luštne Ijete moje«, ialjc Sušteršič: »O-abnežu«, »Pikapolonica«. - Sledi j □ Zeleno poli«. V nedeljo bomo imeli v Mariboru ie prvo pomladansko tekmo. Spoprimeta se prvi moštvi Železničarja in Svobode. Rapid pa od- igra svojo j»rvo tekmo v jesenskem prvenstvu I. razreda, v katerega je prišel po seriji lepih zmag. Nastopi v Ljubljani proti Primorju. □ Drage žarnic«. Vse vrste pretvez najdejo spretni sleparji, da se okoristijo z ljudsko lahkovernostjo. Po Mariboru in okolici obiskujejo zadnje dni zasebnike prodajalci nekih čudežnih žarnic, er Čitalnica Katoliškega prosvetnega društva. Kakor je »Slovenec« ie poročal, je Katoliško prosvetno društvo v Celju odprlo za svoj« član« in njih prijatelj« čitalnico v Domu v Samostanski ulici. Čitalnica je bila že dve nedelji odprta ia kakor sodimo po prvih vtisih, je bila ta ustanova za Celje in okolico nujno potrebna. Je to tudi popolnoma razumljivo. Tu dobi vsak nekaj zase, posebno pa še sedaj pozimi, ko se nimajo ljudje nikamor dati. Čitalnica je zakurjena in nudi vedno vse najnovejše časopise. er Oficirji celjske garnizij« priredijo v soboto, dne 19. novembra t. 1., svoj druiabni večer v veliki dvorani Narodnega doma, na katerega vabijo vse one, ki so bili dosedaj vabljeni na oficiroki večer in zabave. Igra orkester vojaške godbe iz Maribora. Obleka je poljubna, začetek pa j« ob pol 9 zvečer. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. £f Sadjarska razstava na Gornji Ponikvi. V nedeljo priredi na Gornji Ponikvi sadjarsko društvo sadjarsko razstavo. Sadje je lepo sortirano in se bo nahaialo tudi na sadnih drevescih, zato so vsi prijatelji povabljeni, da napravijo kratek izlet na Gornjo Ponikvo in si ogledajo to rusiavo. er Poročil sc je v Boki Kotorski celjski rojak, mornariški zdravnik, kapetan II. klas« g. dr. Josip Kotnik z gospodično Marijo Kerčelič, hčerko bri-gadnega generala in bivšega prvega komandanta celjskega vojnega okrožja. Naše najiskrenejše č»-stitkcl •0 Otrok se je poparil z vrelo vodo. 9 mese- cev stari Maks Zupane, sinček mizarskega pomočnika z Ostrožncga, jc 16. t. m. dopoldne prevrnil doma lonec vrele vode in se opekel po vsem telesu. Prepeljali so ga v celjsko javno bolnišnico, k|er je zvečer umrl. er Umrla sta v tukajšnji javni bolnUnici 48 letna brezposelna kuharica s Sp. Hudinj« Hrastnik Pavi«, na Teharjih pa 53 letni poštni uslužbenec v Celju Josip Gruber. Naj počivajo v miru! er Ponarejen denar. V Celju in okolici so s« poiavili ponarejeni 10 in 20 dinarski kovani novci. Denar je dobro izdelan, spoznati ga jc najlažje po teii in ker je upogljiv. Opozarjamo vse občinstvo, na.| pazi, kadar sprejema kovani drobii in naj sum-l|iv« osebe takoj naznani najbližji policijski stražnici ali oroiniški postaji. Htai Misijonsko predavanje. Prosvetno društvo v Ptuju je priredilo v nedeljo, 13. t. m. v dvorani minoritskega samostana misijonsko predavanje o katoliških misijonih v Indiji, katero so pona-zorovale krasne skioptične slike. Ljudstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem predavatelja misijonarja g. Viktorja Sedeja, ki je žel na koncu burno odobravanje. Ker se je pokazalo, da je dvorana za naše predstave in prireditve veliko premajhna, it bodo v bodoče prireditve vršile v mestnem gledališču. Občinstvo pa se že sedaj opozarja, da namerava prosvetno društvo prirediti v tej sezoni več predavanj. Ptujski seimi. Živinski sejem v torek, 15. t m. e bil precej dobro obiskan. Prignanih je bilo 288 krav, 112 telic, 140 volov, 32 bikov in 81 konj. skupaj 653 glav. Cene so bile iste, kakor pri zadnjem živinskem sejmu in sicer: Krave 1.2S-3.25 Din, telice 2-4 Din. voli 2.50—4 Din in biki 2—2.50 Din za kg žive vage. Konji so se prodajali po kakovosti od 100—2800 Din. Svinjski sejem v sredo, 16. t. m. je bil slabo obiskan in sicer je bilo prignanih 185 svinj. Cene so zopel nekoliko poskočile. Prolenki 6—7 Din, polmastne 7—8 Din kg žive vage, plemenske svinje 200- 400 Din, drobnarija pa 60—200 Din komad. — Dne 25. t. m. se bo vršil v Ptuju običajni letni (Katarina) kramarski in živinski sejem. Odprl roke, odprl srre... Revna vdova s tremi nepreskrbljenimi otroci ždi v veliki revSčini in uboštvu. Priskočite ji usmiljena srca na pomoč z darili v denarju ali blagu. Darila naj se oddajo pri Marjeti llriberšek Muršičeva ulica 5. Ljutomer Kmetska nadaljevalna Sola, ki je delovala že dve leti v prostorih meščanske šole, bo tudi letos pričela z rednim poukom, ako se javi dovoljno število učencev iz občin Ljutomer, NarSinei, Cven, StroČja vas, Presika, Slamnjak, Kamenščak, Ceza-njevci, Stara cesta in Braneslavci. Vpisovanje se bo vršilo v nedeljo, dne 20. oktobra ob 9 v pisarni meščanske Sole. Učenci pa se lahko javijo tudi pri svojih županih in do 23. oktobra še pri vodji v meščanski šoli. Posebno onim učencem, ki so v preteklem letu prvič posečali šolo, se priporoča, da se prijavijo ter dobe nn ta način pouk še tudi v ostali polovici učne snovi, šola je namreč dvoletna in vsa snov se predela v dveh tečajih. Slabe gospodarske razmere zahtevajo nujno, da poglobi in razširi tudi kmetski mladenič svojo izobrazbo. Najboljšo in najcenejšo priliko za to mu nudi kinetska nadaljevalna Sola, ki je brezplačna. Pouk bi se tudi letos vršil ob Cetrlkih in sobotah popoldne in bi se pričel z nastopom stalnega slabega vremena nekako v začetku decembra. Koncertna prireditev se nam obeta. V nedeljo, dne 27. t. m., popoldne ob 15 koncertira v Ljutomeru ga. Fr. Brandlova, goslarska umetnica iz Maribora, s sodelovanjem koncertne pevke gdčne prof. L. Vedralove in mladinskega pevskega zbora naše Glasbene šole, pod vodstvom prof. gdčne M. Zacherlove, »Krivoprisežnik« na odru Kat. doma v nedeljo, 20. t. m., popoldne. Trbovlje Smrtna žetev. V ljubljanski bolnišnici je umrla soproga tuk. učitelja g. Božiča, Pavla r. Kmet. Bila je prej učiteljica v Rančanih v Prekmurju. Sele pred letom se je poročila, sedaj pa j« jetika tako hitro končala mlado iivljenje. Vest o nagli smrti jc vzbudila obče sožalje. Svetila ji večna luči Dobro se pripravljajo, da bodo res dovršeno podali igro Mlinar in njegova hči, igralci dramatičnega odseka v Društvenem domu. To je že priznana stvar in je res prav, da na najbolje urejenem odru v kraju tudi igro najlepše podajajo. Za Srbijo iščejo rudarjev. Za borzo dela išče tukaižnji socijalni urad 180 rudarjev za rudnik V laško polje v Srbiji. Tudi vožnjo dobe brezplačno. Za brezposelne je ta novica gotovo ugodna in bodo šli tja doli. A vsakega je malo strah pred slabimi razmerami tam doli, t. j. glede stanovanja, hrane itd., radi česar se jih je prejšnje čase večina vrnila. Upajmo, da bo sedaj bolje. Upokojen |e po 40 letnem službovanju tukajšnji orožniški narednik g. Mislej. Zasluženi pokoj hoče preživeti ? Trbovliah. Dnevna kronika Kaj pravite? Kje se je tule zgodba zgodila, lega ram ve smem zaupali. Zaupam vam pa zgodbo in jo popi-Jf-m lako, kakor se je zgodila. Pa lo menda ni na-dnu zgodba, ampak drama iz našega sodobnega življenja, ko latna vrana silo pase. Prvi mož (lepo oblečen gospod, rejen, govori z rodoljubnim poudarkom): »Kupčija slabo gre. Zaprem in rajii od dosedanjih zaslužkov mirno živim. Kaj sem hotel reči? Vi, gospod potnik, se morale bolj potrudili. Drugače vam znižam provizijo.«• Drugi mož (slabo oblečen, suhljat, govori z boječim in ubitim glasom): »Saj storim, kar morem. Od jutra do večera sem na nogah.* Prvi mož: »Ali menile, da jaz ves dan samo spim?« Drugi moi: »Vem, da ne; ampak ubili se n« morem. Ljudje nimajo denarja. Dvajset strank moram obiskali, preden napravim eno kupčijo in zaslužim dva kovača.' Prvi mož: »Pa jih obiščite več! To je pred vsem vaša reč. Sploh pa: Treba vam je motornega kolesa, da boste cel opravili Drugi moi (vesel): »Oh, gospod šif, zelo sle dobri. Kajpada bom ž njim vti prodal. Hvala iskrena!* Prvi m o i : »Zahvalile se mi le za dober nasvet, motor si pa sami kupite! Menda vendar niste lako naivni, da hi od mene pričakovali še motornega kolesa?* Drugi mož (razočarati): »Oh, gospod šef, ri se talile. Kako naj si jaz, revček, s MO Din me-s< čne plače in malo provizijo, kupim motorno kolo?« Prvi moi (ogorčen): »Se uganjajte mi norčij! Plačam ras zalo, da prodajate moje blago. Ker so vate noge prepočasne ali prelene, hočem, da si nabavile motorno kolo. Ce nočele, bom prisiljen dobili meslo vas drugega.< (Prvi mož se obrne in odide v svojo pisarno. Drugi mož sloji na mestu, dokler zaslor ne pade.) Povem vam, da je lo resnična drama iz življenja, ki je bila res igrana prav lako. kakor je tu zapisano. Avtor le igre, gospod z rodoljubnim poudarkom, zasluii za lo dejanje nagrado. Ali Noblovo ali Kleistovo ali kako drugo — ln naj presodi javnost. —rr. Koledar Petek, 18. nov.: Odon, opat; Roman, mučencc. Novi grobovi •f" V |jihom4ko pri LaSkrm je umrl 17. t. m. * 71. letu starosti g. K rajne Jurij, posestnik, ustanovitelj Hranilnice in posojilnice v Laškem in njen dosmrtni podnačelnik. bivši dolgoletni član Okrajnega zastopa v Laškem, dolgoletni davčni izvedenec, sodnijskl cenilec, cerkveni ključar podružnice v Marija Gradcu, bivši župan in častni občan občine Marija Gradec, ter 40 letni podžupan, dokler ni bil leta 1031 razrešen, odlikoven z zlato kolajno za dižavljanske zasluge. Pogreb bn na lar-no pokopališče v soboto ob pol 9 dopoldne Nesebičnega, vernega in vzglednega moža bodo obranile vse korporacije, kjer je deloval, v častnem spo-jjaitiu. Vsem, ki so ga poznnli, se je priporočil v molitev. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! + V št. Lenartu nad Laškim je včeraj umrl g. Anton L a po r n i k , posestnik In marljiv odbornik Hranilnice in posojilnice v Laškem. Pokopali ga IkxIo v soboto. Hlag mu spomini Žalujočim naše sožalje! •f- V Banovcih pri Ljutomeru je umrl posestnik g. Franc K a rd in ar, star 55 let. Bil je med soustanovitelji Prost, gasilnega društva Banovci, odbornik občine Grlava, krajevnega šolskega odbora Veržej, odbornik in soustanovitelj veržejske posojilnice, član dirkalnega društva itd. Naj počiva v miru, žalujočim svojcem naše sožalje. Osebne vesli =z Z ljubljanskega vseučilišča. V višjo skupino so napredovali profesorji Aleksandrovega vseučilišča v Ljubljani: na bogoslovni fakulteti redni profesor dr. Josip Ujčič; na pravni fakulteti redni profesor dr. Aleksander Bilimovič; nn filozofski fakulteti docent dr. Fran Bradač, dr. Anton Melik, dr. Fran Sturm in fakultetni tajnik Viktor Zalar; na tehniški fakulteti redni profesor ing. Aleksander Kopylov, izredna profesorja ing. Osana Marij in ing. Ciril Žnidaršič ter docent ing. Strojnik Romeo. — Razsodba državnega sveta. Državni svet je na pritožbo upokojenih in iz državno službe odpuščenih srednješolskih profesorjev razsodil, da se uničijo rešitve ministrstva prosvete kot nezakonite za tele pritožnike: Inž. I\1, Zobec, profesor na gimnaziji v Murski Soboti; Janko P res ker, profesor na gimnaziji v Murski Soboti; dr. Kajetan Gantar, suplent na gimnaziji v Celju; Franc Ca-puder, suplent na gimnaziji v Novem mestu; profesorica Krna K o z i n a - K o v a Č e v a na gimnaziji v Novem mestu; Alojzij S l v e c , profesor na gimnaziji v Kočevju; Niko Kuret, suplent na gimnaziji v Kranju; Fran A in b r o ž i č , profesor na gimnaziji v Kranju; Joža Koletič, profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani; Ernest Tome, profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani. - Prav tako je bil razveljavljen dekret ministrstva za trgovino, s katerim je bil odpuščen iz službe Tone Krošl, suplent na dvorazredni Trgovski šoli v Ljubljani. i T I!ur?5i,i so se 14' nov- v Braslovčah: G. H u-«t T 11 Drag°, ^dni uradnik iz Celja z gdč. Blazni k Fani, bivšo poštno uradnico iz Braslovč, lil g. Jošovec Franc, posestnik iz LoČice pri Polže i, z ugledno mladenko Marijo M a rov t iz Pod-vrlia pri Braslovčah. Obilo sreče! = Imenovan je za člana akademskega sveta in-tendantske akademije intendantski podpolkovnik Josip Luckars. 1 = l?Pokojen je konjeniški narednik vodnik II. razr. 8. konjeniškega polka Štefan Ko lene, tocasno na službi v mariborskem vojnem okrožju. . T. "fsi mornarici *« odrejeni po službeni potrebi na službo na kr. monitor Vardarc poročil k korvete Slavko Kirchmeier; na službo na kr. monitor »Drava« poročnik korvete Branko Voglar; na službo na kr. brod »Dalmacija« jioročnik korvete t-adislav I.ah; na službo na kr. brod »Hvar« strojni podporočnik Rihard Damiani; na službo v glavno mornariško skladišče pomorskega areenala nižji voj uradnik 4 razr. Josip Peternel in za vršilca dolžnosti jioveljnika kr. minopolagača >MljeU poročnik fregate Stanislav šliglir. = lipit so napravili za čin akt. kap. korvete jHiriiciiiki bojnega hroda I. razr. Anton Lenarčič, Julij Saks. Zdenko Papež. Karel Levičnik in Leo /aharija; za čin akt. in rez. inženjerskt-ga majorja v mornarici inž. kap. I. razr. v mornarici Alfonz uijbenfrost in Leonid Zozulin; zn čin akt. in rez. sanitetnega majorja v mornarici san. kap. I razr v mornarici dr. Franjo Vizjak in za čin akt. strokovnega jHMlporočnika mornariški nareduik-vodnik II. razr. disciplinsko-administrativne stroke Ivan Katal in iu mornariški nareduik-vodnik II razr telegrafske čete Josip Glavinič. uT ,,oroki Kolarčevi narmlni univerzi. Prvi i/. Ljubljane, ki bo predaval na bel grajski Kolarčevi narodni univerzi, jo g. univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič. Na dveh predavanjih bo obravnaval »današnje stanje ekonomske teorije . Na prvem predavanju, v petek dne 18. t. m. ob 18.15 bo govoril apecielno o č.lsto-objektivistični teoriji Fr. Oppenheimerja. na dru-gi m predavanju, v soboto, it), t. m. ob 17.15 pa o čisto-objektivlstični teoriji H. Lifmanna. — V vseh bel grajski h krogih je veliko zanimanje za njegova predavanja. — Tobačnim upokojenrrm v vednost. V »Jii-Iruc od 10. t. m. je objavljeno neko vabilo na izredni občili zbor »Društva ujiokojenk in upokojencev tobačue tovarne«. Sporočamo vsem tobačnim u|>okojoncem in upokojenkam, da društva pod imenom »Društvo upokojenk in upokojencev tobačno tovarne« ni. Društvo, v katerem so včlanjeni skoraj vsi tobačni upokojenci in upokojenke, je naše društvo, ki pa se imenuje »Strokovno društvo tobačnih upokojencev in upokojenk«. Tako se imenuje naše društvo, ki je ves Čas zvesto in vneto delovalo za koristi svojih članov. To naše »Strokovno društvo tobačnih upokojencev in upokojenk« pa ne sklicuje nobenega izrednega občnega zbora, ker smo meseca marca že imeli svoj redni občni zbor, kakor ga imamo vsako leto. Pač pa je naše društvo dne 9. novembra letos imelo članski sestanek v Rokodelskem domu. Na tem seslarrku, ki se ga je udeležil tudi zastopnik oblasti, sta tovarišica Uršula K a I a u e r in zastopnik JSZ tajnik tovariš Peter L o m b a r d o j>oročala o novem pravilniku iu o Kulturni obzornik Ljudske igre (Nekaj misli.) Slehernik, liturgični in alegorični misterij v enem dejanju, iz stare flamske verzije priredil francosko Prosper 1 huysbaert, poslovenil in priredil Jože Pogačnik. Ljudske igre L zvezek. Izdala in založila Mis. tiskarna (Domžale-Oroblje). 1932. Smoter ljudske igre ni samo v tem, da zabava in spravlja v smeh in razigranost širše publike, podeželja in delavskih revirjev. Njen namen je pač vzvišenejši. Ljudska igra naj dviga naš narod iz snovnostnega mrtvila v duhovnost, v večnostno lepoto, v kraljestvo dobrote, ljubezni in resnice. Ljudska igra naj moralno krepi človeka, toda s tako snovjo, ki je umetniško zajeniljiva in zajeta; kajti pridigarstvo, pa naj bi bilo izpridigano tudi v dramatski obliki, odbija in celo smeši prevečkrat svoj morda plemeniti namen. Slovenci se s svojimi ljudskimi igrami ne moreino ponašati. Kar smo itneli in kar imamo, je poleg nekaj originalnih del (Milčinski, Finžgar, Krek i. dn) le neznatnost in je vse že stokrat in stokrat preigrano, pa tudi časovno zastarano, vse drugo smo pa za to ali ono priložnost presadili iz tujih logov na naša trda tla. Vse to je v večini pod povprečnostjo naših originalov, toda kaj smo iioteli, ko pa domačih stvari ni bilo na izbiro. Da smo se pa s tem in takim do zadnjega časa morali zadovoljiti, je pa vzrok morda tudi v tem, ker so bili naši podeželski odri tako slabo organizirani, da ni bilo na igranje boljših in učinkovitejših del niti misliti. Društva niso imela niti potrebnega denarja za nabavo kulis; večkrat je to ali ono društvo zbiralo igro, ki naj bi bila taka, da bi zadoščale njegove kulise: n. pr.: gozd in kmečka soba. Nova oderska tehnika na ljudske odre še ni prodrla, danes pa je temu seveda drugače. Način igranja, režije, odrske tehnike je iz centralnih gledališč prodrl na podeželske odre. S tem so na zrasle tudi nove potrebe po novih, času in vsem novim dognanjem odgovarjajočih ljudskih igrali. Vojska sama nam ni rodila niti ene ljudske igre, ki bi zagrabila človeka in mu priklicala v dušo vso človeško zablodo, podivjanost in negacijo dobrega, lepega in božjega. (Ljudska igra Rožma-rl"> k« se odigrava v vojni, išče le zunanjih, čisto odrskih efektov in je v najbližjem sorodstvu z ljudskimi igrami, ki smo jih podedovali še iz časov predvojnega navdušenja.) Težko je tudi misliti, aa bi jo dobili; kajti vsa naša notranjost je vsa razbolela od vseh strašnih jx>sledic. Versko življenje je razdrapano v nas, iz dneva v dan nas osvajajo novi in novi problemi, nas silijo nove m strašnejše stiske in vsem se zdi, da je ni pomoči. Ideje materiahzma so razorale njive naših dedov in kot da smo v labirintu srednjeveških zablod, tipanj in iskanj, vere in brezvere, molitve in kletve, upanja in obupa, prečudnega indiferentizma. In ni to slučaj, povsem naravno je, da smo se zazrli v srednji vek, o katerem vemo še vedno le to, da je poleg brezbožja zraslo največ svetnikov, da je poleg bogokletstva najbujnejše cvetela molitev k Bogu, da je poleg razuzdanosti bilo največ sainozataje in največ zamaknjenja v duha, v duhovnost in v nadnaravnost. fn v tem očiščeno človeštvo srednjega veka nam jc dalo in nam daje smeri tudi v ljudski, duhovni igri. Srednjeveške duhovne igre, misteriji (skrivnosti) niso drame v smislu modernih literarnih teorij, čeprav jun literarne in umetnostne cene re moremo in ne smemo odrekati; misterij, duhovna igra »veže človeka z Bogotn, pregnetava njegovo življenje v moči nadnaravnega sveta. Misterij je meditacija, je propoved večnih resnic za posvetnega človeka, je boj za zmago večnih načel v vsakdanjem življenju.« (Jože Pogačnik, Uvod k Sleherniku.) Toda inisteriji niso samo duhovne igre, ki hi hotele iineti le verski pomen; segajo preveč in jjregloboko v naše življenje, da bi ne imele tudi socialnega pomena. To pa dosezajo z dramafskimi sredstvi. Misterije, duhovne igre igrajo zlasti v povojnem času skoro po vseh deželah. Thodor Seideu-faden je zaklical nemškemu narodu: »Nolwendig položaju tobačnih upokojencev. Tov. Lombardo je v Belgradu, kamor je šel v teku letošnjega leta žo dvakrat posredovat za naše skujme interese, izvedel, da pride novi pravilnik v veljavo najbrž z novim proračunskim letom in da uprava monopolov hoče nas i>oložaj izboljšati. To so lahkp slišali vsi ciani, ki se jih je zbralo za j>olno dvorano. Zaradi toga nimamo potrebe sklicevati kakega izrednega občnega zbora. Z ozirom na omenjeno vabilo pod imenom društva, ki ga ni, smo bili dolžni to več tobačnim upokojenkam iu upokojencem javno raz-toz ti ter j;h opozoriti, naj se ne dajo begati. Vsako beganje je nam vsem le v škodo. — Za »Strokovno društvo tobačnih upokojencev in upokojenk« U. Katauer. — ( lanom »Vzajemne pomoči«. Agencija Avala objavlja naslednji komunike banske uprave: Dnevnik »Jutro« z dne 13. nov. t. 1. št. 206 je na strani 0. med »Domačimi vestmi« priobčil članek z naslovom: »Vzajemna jHiuioč *, reg. poni. blagajna v Ljubljani, javlja članom Vzajemne pomoči v likvidaciji: Kakor smo že javili, je delno bivše načelstvo, izpopolnjeno, doseglo zasiguranje, da bo dobilo vse agende bivšega načelstva, kar je pa ie tudi kraljevska ban„ka uprava meseca aprila s Komunikejem, v katerem se razglaša razpust Vzajemno pomoči temu narelstvu obljubila. Kraljevska banska uprava pa ni niti z navedenim komunikejem z dno 2. aprila 1932, II. No. 1055-30 niti kakorkoli zo sicer dala poslednjemu načelstvu razpuščene pomožne blagajne Vzajemna pomoč, sedaj v likvidaciji, ali pa kakemu posameznemu Članu tega načelstva nikake tozadevne obljube. Potvorba navedenega komunikeja bi mogla zavesti članstvo razpuščene in s "daj v likvidaciji se nahajajoče Vzajemne jKimoči, da bi se prenaglili ter vstojiall v novo ustanovo istega imena, še predno je nje pravni obstoj definitivno rešen. Zamogli bi utrpeti škodo, javnost pa bi mogla dobiti ulis, da je bilo in je še morda danes v Intencijah kr. banske uprave, da se izroče agende bivšega poslednjeea načelstva razpuščene Vzajemne pomoči novi ustanovi. Zato se članstvo razpuščene in sedaj v likvidaciji se nahajajoče reg. pom blagajne Vzajemne pomoči v lastnem interesu svari pred prenagljenimi koraki, liasedujoč nepravikiim poukom številnih bivših zaupnikov blagajne in tudi v oglasih in letakih. Člani bivšo Vzajemne pomoči morejo overovljeno prepise gori navedenega komunikeja in prnvoinočne razpustilvene odločbe z dne 31 lil 1932, II. No. 1055-27 upogledati v poslovnih prostorih Vzajemne pomoči reg. pom. blag. v likvidaciji v Ljubljani, Borštnikov trg St. 3, I. nadstropje _ Ban: dr. Marušič. ' — Pri tolSčici, protinu in sladkoseč- nosti izboljša naravna »Franz-Josef« grenčica delovanje želodca in črev in vztrajno pospešuje prebavo. Raziskovalci na polju zdravilstva o prebavilih zagotavljajo, da so dosegli s »Franz-Josef« vodo sijajne uspehe. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ,. J"~«£eTik*.?,re" I**'"!® VM|k torek in petek od II do 12 dopoldne v svoji pisarni v Ljubljani v Rokodelskem domu. Komenskegn ul. 12. — Miklavi in tolovaji je naslov igri. ki je primerna za Miklavžev večer. Igra se naroča pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5 in slane izvod pet dinnrjev. ' — Prepovedana knjiga. Državno pravdništvo je z nnredbo od 14. novembra 1932, št. Ks. 1*85 32, na podlagi člena 19 zakona o tisku prepovedalo raž^ širjati in prodajati knjigo pod naslovom -Crkvi s lobod u!« od krškega škofa dr. Josipa Sre brni ča, ki je bila I. 1932. tiskana v Zagrebu. — Pojasnjen -amomnor. Včeraj smo poročali da se jo obesil živan Sredojev, blagajnik Srbske banke v Veliki Kikindl. Preiskava Je sedaj ugotovila vzrok samouniora. Sredojev je zapustil tri pisma, katerih eno je bilo naslovljeno na njegovo ženo. V tem pismu sporoča, da bo vzel skrivnost svojega samouniora seboj v grob. Ta pisma so bila (Intimna z 10. novembrom, tako da je Sredojev že delj časa mislil na satnoumnr. V banki so takoj izvršili revizijo, ki je ugotovila, da manjka 40.000 Din, ki pa so kriti. Od svoje svakinje Mare Dakič je Sredovjcv prejel 200.000 Din z naročilom, naj jih pjodonosno naloži. Od tega denarja je Sredojev naložil 45.000 Din na vložilo knjižico, medtem ko je 155.000 Din razposodil raznim osebam proli obrestim. Sredojev je bil tudi upravitelj nekega konkurza in je kot tak prejel 120.000 za obračun. Kam je ta denar prešel, ni znano in zdi se, da Sredojev te zadeve ni več mogel uredili. Zato je šel prostovoljno v smrt. — Mož in žena na mrtvaškem odru. V Pribi-čevičevem je preteklo soboto umrla, zadeta od kapi, 08 letna Magdalena Litzenberger. Pogreb je bil določen za nedeljo popoldne. Njen mož, 78 letni Peter Litzenberger je pripravljal vse potrebno za 103% užitka in zdravja predstavlja K A M & BI A G ! pogreb, ne misleč, da bo Čez 24 ur tudi on mrtev. Mož je bil zaradi ženine smrti silno Žalosten in razburjen. Ko je v nedeljo ..bedoval, ga je zadela možganska kap. Zgrudil se je na tla in bil pri priet mrtev. Položili so ga na mrtvaški oder poleti žene iu v ponedeljek oba skupaj pokopali. — I>o smrti povožen. V Petrovem selu je neki voan:k povozil učenca 3. razreda ljudske šole Mi-haela {.ubija. Deček je bil na mestu mrtev. — Skrivnostna smrt IS letne mladenke. Včeraj smo na kratko poročali, da so pri Bačkeni Petrovem selu našli truplo elegantno oblečene mladenke, ki jo je naplavila Tisa. Policijski šel v Senli jo na podlagi opisa sklepal, da je najdena mladenka letna Julija llalupa iz Sente, ki je v nedeljo zvečer z neke zabave brez sledu izginila mi je od takrat niso več videli. Njeni starši so policiji sporočili, da jo Julija izginila. Julkin oče se je jKKlal v Petrovo selo in spoznal v truplu svojo hčerko. Dogodek je v Senli izzval veliko i>ozornosl. posebno, ker je bila Julka ei:a najlepših deklet v Seuti. Najbrž gre za samouiuor, katerega i»a ne morejo pojasniti, zalo tudi ni izklju.en zločin. No vosadsko državno pravdništvo ie uvedlo preiskavo — »Slovenski I ritelj« M. « |L>. Vsebina: Kaj nam je Slomšek? Elbin Itoj,-. - Učitelji malega človeka. Venceslav VVinkler. - Odsevi delovne šole v Slomškovi knjigi »Itlež- in Neži ca«. Fort. I u-žar. — Organizem naroda. Vojteh Čuš. — Ustanovitev svetovnega udruienja katoliških pedagogov V ~ .l'r(>bl,'ml mednarodnega jezika. Esperanto — Nejiodrejenost in samostojnost vzgojo. Kt. It — se nekaj spominov iz Bučke. Ivan llribskl. — Književnost. — Zapiski. - Obzornik. — U|>ozorilo — Pomrl Nove jaselre. Prodajalna K. T. D. Ničmauova v Ljubljani, ima v zalegi veliko izboru Doiičuih jaslic. Krasno izdelane lesene hlevčke v raznih velikostih, kateri se dobe tudi sami brez pastirčkov. Klpčki so kaj ljubki, vse jo v resnici 2 umevmijem in zelo umetniško izdelano. Na razpolago so velike jaselce, primerne m cerkve in kapele, a tudi majhnih za dom Jo obilno. Lahko si pa vsak, kdor že ima jaselce, iste p.i*«-ča na ti način, da si dokupi zravt n Se ovčke, kamelo, slona konja ali nove pastirje, ki so posamezni naprodaj. Interesenti naj si blagovolijo ogledati te krasne skupine jaselc in smo prepričani, da jim bodo ugajale. — Kubična računira. Kako velikega pomena za naše kmetijsko m lesno gospodni*;tvo jo te vrst« pripomoček, pričajo vsakdanja po\i>rn5evanjn i>o teh vrstah računarjev. Ravno za nas Slovence, ki smo v pretežni večini navezani 11:1 dohodke' iz. gozdov, nani ie prakt eno sestavljena kubična m-čunicn pri teh kupčijah najboljši in naisigurnejš. vodnik. Vsak kmetski gospodar in lesni trgovec bosta z veseljem segla po njej, saj sj bosta prihranila na podlagi že izračunanih tabel tako rta času, kakor na sigurnosti računov. Tabele vseh lesnih izdelkov so tako enostavno in pregledno sestavljene, da so vsa nadaljna navodila odveč. Jugo-s ovanska knjigarna v Ljubljani je izdala do sedaj sledeče: kulurna računira m okrogel les JO Din; Kubična računira za rcian in tesan les 80 Din- obe skupaj vezani 45 Din; Kubična računira ia remelj ne, žatianirc (deske) plohe, polmorale, morale inl vezana 45 Din. Ker so knjižice praktično sestavljene, jih toplo pri|>oročamo lako posestnikom coz-dov kakor tudi lesnim trgovcem. Naše dijaštvo Akademiki smučarji! Drevi ob G v sobi 66 na univerzi občni zbor ASO (Akademske smučarske organizacije). Vabljeni vsi tovariši in tovarišice ki sto navdušeni za to lepo športno panogo. Odborni-in poverjeniki naj pridejo pol ure prej! — (Kiti. Na reduem oljnem zboru jug. kat.. akndein skega društra »Zarja« dne 15. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor; predsednik: Kukovič Kazimir ciuid. i ur.; tajnik; Strašek Tone, stud. iur.; blaga-mk: Pukšič Ante, stud. iur.; Gospodar: Kržič Jelko. cand. iur.; arhivar: Glavač Štefan, stud. iur.; revizorja: Tršinar Slavko, cand. iur., Toz/m Miroslav, cand. iur. wird es, dass wir zunachst einmal vollig mit der bisher iiblichen, nach dem Kriege leider Uppiger ins Kraut geschossenen Vereinstneatermeierei, die mit Volks- und Kulturforschung nichts zu tun hat, aufrSumen. Nur wenig soli gespielt werden — und nur Dichtergut. Alles andere ist vom Bčisen. Wir wollen die Gemeinschaft zum und itn Spiele mit-reissen, woIlen vvieder »Volksspiel«, wie es das kuiturstarke Mittelalter kannte, Volksspiel, das nicht so sehr auf Problem und psychologische Zer-faserung als vielmehr auf Bild, llandlung, Massen-bewegung, Chor und Musik eingestellt ist.« (Volks-kunst. Monatsschrilt fiir volkstUmliche Kunstpllege und Kunsterziehung. 1921, 253.) Mislim, da ta klic velja tudi za nas. Čaka nas sicer ležavno delo, toda okleniti se ga je treba z dušo, če nočemo, da naši odri zagazijo v kolekti-vistične, vsemu nadnaravnemu odtujene vode. Ideja Prosvetne zveze, da je začela z izdajo ljudskih iger v teh pravcih, se mi zdi bolj kot kaj umestna, zlasti v tem času, ko sc je naš narod že seznanil z duhovnimi igrami in ki so ga tudi zagrabile. 2e v svojem začetnem programu nam P£ naznanja izdajo dveh misterijev: Slehernika, ki je že izšel in Tri kralje. Slehernik, kakršnega je Pogačnik priredil, ni tak, kakršnega nam je" po Iloff-mannsthalu dal Oton Zupančič v gledališču. Pogačnik Jože ga je prevedel iz francoščine, kakor ga je iz flamščine zajci Prosper Thuysbaert. Za Slovence je Jože Pogačnik dodal še sccno, ko se Slehernik poslovi šc od svoje žene. Slehernika bo lahko uprizoril vsak oder. V izdaji je natančen komentar z nasveti za rešiserja. Prepričan sem, da bo z ljudskimi igrami, ki jih namerava izdajati Prosvetna /veza, ustreženo vsem. Kar je pa najbolj pozdravljali, je pa zagotovilo, da bo s temi igrami skušala našega človeka duhovno dvigati in z njimi kot / umetnostnimi vrednotami mu kultivirati tudi umetniški okus, lo v praven: duhovno prerojen in i/čiščen človek bo mogel kljubovali časovnim zablodam iu preobra-žati družbo v duhovno dobrino, ki naj ne bo samo stroj, samo število članov neskončne verige. — Naj nam tudi ljudske igre prikličejo v vsakdanje življenje praktičnega krščanstva. Jan P—k. Rossini: Seviljshi brivec (Gostovanje baritonista Borisa Popova.) Po samostojnem koncertu, ki ga je v zadnjem času dal v Filharmoniji, je Boris Popov ponovno pel v nedeljo zvečer v naši operi kot gost. v Rossi-nijevem »Seviljskem brivcu« je nastopil v naslovni vlogi. Celotna operna izvedba ni bila najboljša, '/.t režija je zgrešena, ker pada preveč iz stilne zaokroženosti italijanske »opera buffa«. Poleg tega je bilo pomanjkljivo znanje. Orkester vse premalo eksakten, zbor in solisti večinoma ne baš sigurni, med celokupnim izvajajočim aparatom pa je bila enotna vez prav močno razrahljana. Vendar je bila predstava razgibana in živahna, k čeiner je brez-dvoinno pripomoglo to, ker so igralci imeli pred seboj polno dvorano občinstva, med seboj pa pevca nadpovprečnega formata. Pevske kvalitete g. Popova smo ugotovili /e pri zadnjem koncertu, na odru pa so v igri še bolj izstopile. Popov je jako ugoden oderski pojav, z veliko kulturo in erudicijo. V vlogi »Sevil -skega brivca« je posrečen, ker razpolaga z veliko pevsko tehniko, ki pride tu do veljave. V igri je smiseln in stilno izgrajen, pa se topot v svoji okolici ni mogel povsem razživeti. — Don Bartolo (D. Zupan) je pristno komičen star zaljubljence, vendar zdaj pa zdaj preveč burkast in v ljubem do Rozine premalo prepričevalen. Kozina (ga. l'o-povičeva) pogreša nekoliko na živahni naivnosti, glasovne kvalitete, ki jih ima, ne pridejo prav do veljave, Orof Almaviva (S. Banovec), v spletkah sc izživljajoči zaljubljenec, je v igri dober, pevsko zlasti v podoknicah — ni bil dosli svež. Don Ba-silio (Marjan Rus), zvilo podkupljivi, komično karikirani stari učitelj glasbe, jc v igri in petju ugajal. Stara služabnica (ga. Spanova) in druge manjše vloge so bile v splošnem okvirju. Baritonista Popova je občinstvo sprejemalo / navdušenjem in ni štedilo / aplavzi, ludi ostalim igralcem je pritrjevalo. Značilno je, da jc bilo gledališče popolnoma zasedeno. V. U. NAJMANJŠI ARHITEKTI Koinaj bi mogel kak drug naraven pojav vzbuditi (oliko različnih mnenj, kakor korale, ti majhni organizmi, ki so ie zgradili iz svojih apneuastih ščitov oele pokrajine. — Ni še poteklo dvoje stoletij, kar poznamo naravo teh malih živalic. Šele v začetku 18. stoletja smo prišli na sled bistvu korale. Pryslonel jih je leta 1728 odkril, 1727 pa je že izročil svojo razpravo o njih pariški Akademiji. Slavni Reaumur je v svoji zmoti odrekel veljavo tej razpravi. Petnajst let za tem so to vprašanje redili, kar pa ni oviralo Geoflryja, da ne bi leta 1741 imenoval polipe — morske rastline brez listov. Z druge strani so sicer trdili, da se pretaka v koralnih stebelcih animalsko življenje, veaidar pa so si to razlagali na ta način, kakor da so to celicam s lična stanovanja za cele kolonije infuzornih bitij. To nesoglasje mnenj je trajalo do leta 1831, ko je Ehrenberg spoznal v steblu polipa družino mnogih generacij, ki so živele v živi medsebojni zvezi, število teh malih neutrudnih arhitektov, ki so zgradili že v pradobi mnogo skalnih orjakov v Tihem oceanu, Karibskem morju in drugod in še danes grade, je precej znatno. Med vodnimi meduzami so najbolj znani rodovi millepori, favozidiji in seria-topori. Med cvetnimi polipi pa rodovi avloporidi, madreporidi in astreidi. Najmarljivejši graditelji so madreporidi in astreidi. Dasi ravno so tako majčkeni, nadomeščajo to svojo slabotnast z neomejeno pridnostjo in ogromnim številom družin. Imamo koralne stebre, ki so po meter debeli in dva metra visoki. Forster je našel na nekem otoku izumrli koralni steber, en meter debel in pet metrov visok; na vrhu pa je imel krono šest metrov široko. Življenje teh živali ie Apulej sijajno označil: »Sama minljiva, v sku- | piai večna.« Dolgo je vzbujala graditev korahiih otokov v , Tihem oceanu zanimanje pri rodos lovu ih razisko-I valcev, dokler pač ni Darwin reži! te uganke in je vse brezplodne hipoteze ovrgel pa jih nadomestil z neovrgljivitni dejstvi. Zunanje lic« koralnega polja nam jasno kaže, čemu so mnogi učenjaki smatrali korale za rastline. Te namreč tvorijo manjše in večjo gredice, grmovje in drevesa z živimi rastlinami. Travnato zeleni polipi in orglaste korale tvorijo ob obali Timorja. če je morje mirno, zelen travnik, če pa na pr. udarimo z veslom po vodi, se ta travnik spremeni v rdeče tlakovano cesto. To pa radi tega, ker se živalice umaknejo v svoje celice, ako jih kdo moti. Ker se razvija živ koralni steber v razne oblike najnežnejših barv, primerjajo koralna polja z rožnim vrtom. Heteropova ima vijoličaste konice, ki rastejo kakor keglji. in okrogle osnove. Druga korala je rjava montipora, tretja rumena alcyonija in rožnatordeča pocillopora. Poleg barvnih krasot razpolagajo korale tudi z bajnimi krasotami oblik. Nekatere izmed njih tvorijo nežno naznačene liste, v velikosti namizne plošče; druge zopet listnata grmovja in sicer tako nežna, da jih komaj ločiš od rastlin. Humbotdt je prvotno ugotovil zanimiva dejstva, da se koralne živalice ogibljejo vseh vulkanskih obal, pa to ni edino dejstvo, ki nam pojasnjuje kraj njihovega bivanja. Če jih vzamemo iz morske vode, poginejo takoj. Tudi velikih globoČin ne prenesejo. V splošnem živijo v globini 40 metrov, izjemoma ao našit na tako zvanem Pourtalesplateauju mesto, kjer živijo korale 600 metrov globoko. Zraven vsega tega pa morajo imeti čisto vodo, ki ima vsaj 20 stopinj temperature Pod razvalinami. V poljskem glavnem mestu se je podrla dvonadstropna zgradba ki ie nrinadala soserlni „.hi,; varnt, Nesreča se je zgodila ra'di 'tega. ker je ta tovarna prehitroplflniKo e sklad? če ž ie^t nom tn .hmeljem, upata ,e pač na bodočo konjunkturo z Ameriko. Zaloge so b le zato Drenanoln^ m nastajajoč, pltnt so podrli vmesno steno ki je padla na sosednjo hlL °er ^Pp0ruS Mrtvih je bilo 21 oseb. Zakon o številu otrok Če bo novi osnutek zakona v mehikanski državi Vera Cruz -stopil v veljavo, bodo morali starši, ki bodo hoteli imeti otroka, prositi pristojno oblast za dovoljenje. Mehika je potemtakem prva država, ki bo imela kontrolo nad rojstvi otrok. Zakonska dvojica bo morala napraviti nekako preizkušnjo pred skupino zdravnikov, ki bo pregledala njuno zdravje in proces dednosti. Nadalje bo morala oblastem dokazati, da je zmožna vzgojiti otroka, šele, ko bodo vsi ti pogoji izpolnjeni, bo država dovolila rojstvo novega državljana. Kakšne kazni bodo pa sledile kršiteljem, še ni znano. Na vsak način ne bo ta zakon pospeševal rojstva otrok, kakor delajo to italijanski in francoski državni zakoni. Tudi španski rudarji stavkajo V premogovnih rudnikih španskega mesta Ovl-ie rtopfo »»000 rudarjev v stavko. Tudi oni btevilni delavci, ki so se bavili z najnujnejšimi opravili, so odložili svoja orodja. Stavka se potemtakem seli iz Severne v Južno Evropo. Brezposelni v evropskih državah Pogreb diktatorjeve Zeue. Poslednje zemeljske ostanke Nadežde Sergejeve, žene ruskega diktatorja Stalina, so spremile k počitku vojaške in civilne oblasti. Voz s truplom vodijo delavci v kapah. Tajim* besni V pretrganih vesteh, ki pa še niso gotove v številu ponesrečencev, zvemo, da je divjal po vzhodni japonski obali strahoten tajfun, kakršnega baje ni bilo več od 1917. leta dalje. Ob njegovem izbruhu je bilo sto in sto ribiških čolnov na odprtem morju, katerih usoda je morala biti pač strašna. Po vesteh tokijske policije leži samo v glavnem mestu nad 12.000 poslopij pod vodo 15.000 pa v predmestju. Posebni dopisnik lista »International News Service«; izraža svoje vtise, ki jih je dobil v jutru po pustošenju tajfuna: Kanali so vsi pod vodo, okna hiš razbita, oeste so polne strešne opeke, izru :iih brzojavnih drogov, zidovja, dreves in porušenih nizkih hiš. Od vseh strani pa so si-kali ognji iz polugaslih pogorišč. (Posebno Oinza okraj, kjer je središče trgovstva in zabavišč, je trpel. Celo največji japonski hotel »ImperiaU leži pod vodo. V vsem mestu j>a vlada ponoči tema, zakaj vsa električna mreža je raztrgana. Pravtako tudi telelonska in brzojavna. Radi tega nam niso znani do podrobnosti podatki, koliko je mrtvih žrtev in koliko je škode v poslopjih in pokrajinah, kjer so valovila številna rižna polja danes pa je vse raztrgano. porušeno, izruvano, poteptano in poplavljeno. Poslednje je zlasti strašno v prefekturah Šidzioko in Šiba. Kilometre na daleč in široko leže njive pod vodami Bogve, koliko življenj je poginilo na otoku Loohov, kjer ni ostal kamen na kamenu. V Jokohami in Jokosuki še je rušila in valila zemlja z vodovjem, kar je povzročilo nedopovedno škodo marljivim japonskim poljedelcem, ki negujejo svoje njive in polja kot mi vrtove. Tu je pogorelo ali se porušilo nad H00 hiš prav do temelja. — Najhuje pa je besnel vetrni in vodni orkan aeverno od glavnega mesta Tokio. Tu so cvetoče pokrajine kot zbrisane s površja. Mesta in vasi leže v razvalinah. Železniške proge, brzojavne in telefonske vezi so raztrgane Uradne vesti, ki pa niso še gotove, ker nimajo zveze s vsemi pokrajinami, javljajo, da je 121 človeških žrtev in sicer 59 mrtvih, (52 pogrešancev. Dalje nad 5000 hiš do tal porušenih, 10.000 težko poškodovanih, nad 50.000 hiš pa pokrivajo vodovja, ki so spremljala besneči tajfun. Najvarnejši muzej Odkar obstoja Britski muzej, v katerem so shranjene neprecenljive dragocenosti, ni bilo v njem še nobene tatvine in nobenega požara. In vendar ni^o temu vzrok bogve kake varnostne naprave, saj jc muzej stal pred iznajdbo električne luči in fotografske kamere in še danes je v njem urejeno kot v času nastanka. Ponoono kontrolo vršijo čuvaji s petrolejkami, katere jim izroči inšpektor sleherni večer pred pregledom, te pa mu po končanem obhodu čuvaji znova vrnejo. Ta službeni red datira menda še iz srednjega veka. Tako častitljiv je tudi sistem obhodov. Inšpektorji se od časa do časa skrijejo v stranske hodnike in nenadno stopijo pred čuvaje, če so na svojem mestu ali če ne spe. Uprava muzeja meni, da je ta varstveni sistem boljši kot vsi moderni signali. Po angleškem [»jmovanju vršijo čuvaji svoje nočne obhode uspešno samo radi napetih živcev in budne j>ozornosti. da bi jih ne zasačil kak inšpektor. Vendar pa se je ta služba modernizirala v toliko, v kolikor so nočni čuvaji dobili namesto oljnatih svetilk, ki so jih imeli doslej, električne. Po najnovejših statističnih podatkih je naj\ č brezposelnih v Nemčiji in sicer okrog pet milijo nov. Na drugem mestu se nahaja Anglija, ki jih ima tri milijone. Tretje mesto zavzema Italija z enim milijonom in pol. Dalje pride Češkoslovaška s 524.171 brezposelnimi. Potem gredo po vrsti: Belgija 350000, Francija 800.000, 1'oljska 2S0.000, Avstrija 280.000, Nizozemska 120.000, Madjarska 100.000, Švica 90.000, Danska 80.000, Romunija 65.ri v železnih košaricah neugasen ogenj; ta meče svetlobo daleč po monski gladini in s tem privablja ribe. V Čolnih sede tiho ribiči, ki imajo po deset koinoranov privezanih na vrvice. Ti komorani se hranijo le z mesom; pred lovom pa jim ne dajo tri dni nobene tirane, tako da so naravnost divji na sleherni ribji plen. Toda tik pred lovom jim nataknejo ribiči kovinaste obroče okrog vratu, da ne bi mogli pogoltniti rib. Kakor hitro ujame tak kom oran ribo, potegne ribič vrvico k sebi. odvzame ptiču plen in' ga znova spusti. Tako se ponavlja, dokler ni čoln poln. To pa se baje kmalu zgodi, ker so ti komoram izredno spretni lovci. Železni čo'ni Prvotno so ljudje mislili, da se morejo vzdržati na vodi samo leseni čolni, torej iz sestavine, ki je lažja kot voda. šele leta 1787 je bil zgrajen prvi železen čoln. A prva železna jadrnica je bila spuščena v morje 1818 in sicer na Angleškem; a j šele 1852 so na Angleškem prvič zgradili ogromno zelezno ladjo. To je bila »Great Eastern«, ki je bila dolga 211 metrov in široka 25 metrov. Ladjin trup je bil iz železnih plošč, ki so bile postavljene t dvojne stene, a gonil je vijak s silo 7652 konj im s hitrostjo 2(i km na uro. Dvanajsl let kasneje so uporabljali ladjo za polaganje kabla med Insko in New Foundlandom. Nasiednje ladje so kaj hitro pustile »Great Eastern« v brzini in konstrukciji daleč za seboj. Postala je polagoma zabavna palača v angleški luki Clydeu. Ko pa se je »postarala«, so jo leta 1888 prodali kot staro železo. Prebivalstvo Madarshe Parnik v plamenih. Nizozemski parnik P. C. Hoof je v amsterdamski luki zgorel. Parnik se je pravkar vi zemske Indije Mornar,, so hotef. s plinom uničiti podgane, ki so se razpasle po not an pa se ,e vnel ogenj. Gasilci so skusali parnik rešiti, na se iim ni nosreclo. Morali J vrnil iz nizo- ... - , - - —ijih prostorih, „„ . , Pai'".lk rešiti, pa se jim ni posrečilo. Morali so ea odpeljati na odprto morje, k,er je zgorel do tal 1J Po ljudskem štetju na Madjarskam so statistič-| ni uradi ugotovili, da se je prebivalstvo v zadnjih desetih letih pomnožilo za 700.000 oseb. Danes živi i v mejah Madjarske 8,688.0 Petek, 18. novembra: 11.15 Šolska ura: Telovadba in šport (M. Dobovšek). 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Zgodovinsko predavanje: Slovenski kmečki upori (dr. Karel Capuder). 19.00 Francoščina (prof. N. Kuret). 19.30 Gospodinjska ura: O domačnosti (M. Kmetova). 20.00 Prenos iz flelgrada. 21.10 Koncert »Grafike«. 22.10 Cas, poročila. Sobota, 19. novembra: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Cas, plošče. 17.C0 Salonski kvintet. 19.30 Planine in planinci v gornji Savski dolini (predava g. Vandot). 20X0 Prenos iz Uniona. 22.00 Čas, poročila. 22.15 Samospevi ge. Josipine Sivec in g. Avgusta Zivka. Drugi programi 1 Petek, 18. novembra. Zagreb: 22.10 Plošče. Milano-Torinn-Genova-Trst-Firenze: 20.45 Simfonični koncert. — Leipzig-19.30 Koncert. 21.10 Igra. 22.15 Poročila, nato koncert — Stuttgart: 20.00 Mozart - Schubertov večer. 22.45 Berlin. — Berlin: 18.10 Literarna ura. 20.00 Operetna ura. 21.30 Veseloigra. 22.00 Poročila, nato koncert. — Belgrad: 21.10 Klavirski koncert. 21.40 Igra. 22.00 Poročila. — Rim: 20.30 Pester koncert (Milano). — Beromiinster: 21.10 »Zdravnik po sili«, opera. 21.40 Plesna glasba. — Langenherg: 21.30 Berlin. 22.05 Poročila. 22.20 Prenos iz kavarne. — Praga: 19.50 Vokalni koncert. 20.20 Igra »Iionza«. 22.20 Brno. — Dunaj: 20.00 Iz klasičnih operet 21.00 Koncert. 22.15 Plesna glasba. — Bu-dapest: 19.30 »Don Juan«, opera. - Ciganska glas-b-i. — Varšava: 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije. 23.00 Plesna glasba. — Pariz (Eifflov stolp): 19.30 Simfonični koncert. 20.40 Večer mladinske glasbe. Sobota, 19. nov. Zagreb: 20.00 Radio orkester — 22.10 Plesna glasba. — Firenze: '20.45 Varietejski večer. — 22.00 Izbrana operetna glasba in pesmi. — Jazz. — Leipzig: 20.00 Verdi — Puccinijev večer — 22.05 Poročila, nato zabavna glasba. — Stuttgart: 2)1.00 1'esmi — 21.30 Zborovno petje — 22.45 Koncert. Berlin: 20.00 »Hoffmannove pripovedke«, opera, Offenbaeh — 22.35 Poročila, nato koncert. — Belgrad: 20.C0 Pester večer — 22.00 Poročila, nato plesna glasba. — Rim: 20.45 »La vedova scaltua«, lirična komedija. — Rernmiinstor: 21.35 »cviear v tujini«, spevoigra. _ 21.40 Večerni koncert. — 22.20 Plesna glasba. — Langenherg: 20.00 Operna glasba 21.00 Orgle — 22.20 Poročila — 22.35 Komorna glasba. — Dunaj: 19.50 Saksofon in klarinet — 20.10 Komedija — 22.25 Koncert. — Budapest: 20.15 Prenos iz študija — 22.15 Ciganska glasba. •- Naznanila zamotanostjo njegove predelave, pisane vasi 7. belimi hišami, nasadi sliv, sušenje sliv, tkanje preprog, čipk in sploh vsa mogoča domača industrija, proizvodnja sira, delo v raznovrstnih rudnikih itd., vse to bo vsebina tega angleškega filma o narodnem gospodarstvu Jugoslavije. Seveda bo ves bogati materijal primerno razvrščen in porazdeljen v posamezne dele ter prepleten z nekaterimi prizori 111 dogodki iz narodnega življenja, ki bodo filmu dali zanimivosti in privlučnosti. Film bo imel tri dele. Morda bo ravno tretji še najbolj zanimiv. Obsegal bo namreč živo narodno življenje, narodne noše. vaške zabave, veselje ob žetvi, trgatvi, sejmih itd. Glasbene točke tega tretjega dela bo izbral in posebej priredil naš znani skladatelj Slavonski. Prirejevavci filma so mislili, da bo film že koncem decembra gotov. Ali radi tehničnih ležkoč se je delo zavleklo in bomo film mogli videti šele prihodnje leto. ' Razne športne vesti Na svoji zadnji seji je LNP upoštevala po-; trebe našega nogometa in odredila, da se prven-j stvo nadaljuje. Ze v nedeljo igra Svoboda v Mariboru proti Železničarjem. V Ljubljano»pa pride Rapid, ki bo igral s Primorjem. S to odločitvijo I je sicer LNP nekoliko spremenila vrstni red tekem z Rapidoin. Po prvotnem načrtu bi moral igrati najpreje z Rapidoin Maribor, nato Svoboda, kot tretja pa Ilirija. Zadnje bi bilo Primorje. /. izpremenibo prvotnega vrstnega reda ne bo najbrž i nihče oškodovan. Pametno pa jc, da se prvenstvene ; tekme kar nadaljujejo. Seveda bo morala LNP ob-1 javiti vrstili red tekem. Kajti samo na sporazum posameznih klubov LNP ne more zidati svojega j programa. Na narodni praznik, 1. decembra bomo imeli | v Ljubljani in Mariboru običajne lahko-atletske j prireditve. V Ljubljani prireja že par let Primorje ! tek Uiedinjenja, pri katerem sodeluje vsako leto : precejšnje število atletov. Tudi iz inozemstva prihajajo. Inozemci so sedaj že dvakrat zmagali. So to člani KAC iz Celovca, ki bodo tudi letos star-tali. V Mariboru pa tečejo za pokal Tone Vahlarja, ' tudi v proslavo Osvobojenja. Sigmund Ruud je teoretično dokazal, da so na primerno izgrajeni skakalnici mogoči tudi skoki do 100 m v daljavo. Seveda nastane vprašanje, kdo bo to daljavo zdržal. Tudi bi morali imeti posebno izdelane smuči. No ja, končno je pa tudi vprašanje, kje bi se taka ogromna skakalnica zgradila. Taki skoki naravno nimajo s športom dosti skupnega. Taki skoki so že za akrobate. Radi odločitve FIS, da se bo odslej tekmovalo j tudi v smuku in slalomu, so Norvežani v skrbeh za svoje prvenstvo, zato so pričeli forsirati tudi tehnične jianoge smučanja. Zlasti slalom. Slalom bodo vozili zaenkrat kar na svojih skakalnicah, katere bodo samo nekoliko preuredili. Glavno je seveda trening. Na vsak način bodo pa FIS-ine i tekme v Innsbrucku zelo zanimive. Saj bodo na startu celo Japonci. Tirolska tujska Zveza je po^ vsod razposlala zanimive prospekte, s katerimi opozarja prijatelje belega športa na lepe predele v Alpah Tirolske. Vsi prospekt: so opremljeni z lepimi slikami tamošnjih pokrajin. Cene po hotelih so seveda nialo visoke, toda smučarjem je mogoče bivati visoko v Alpah, v višini do 3000 m, kjer imajo krasne hotele, do katerih se smučar more pripeljati z žično železnico. FIS-ino tekmovanje bo na vsak način dobra propaganda za Tirolsko. Ker bo najbrž 1. 1934 FIS-ino tekmovanje pri nas, bi bilo dobro, da bi se tudi naši tnerodajni krogi pravi čas zganili in napravili naše alpske predele lažje dostopne. Namreč svet v naših Alpah ne zaostaja za Tirolskim, ako ga celo ne prekaša. V nedeljo bo v Zagrebu kongres Zveze športnih Zvez. Vsem delegatom, ki bodo zastopali posamezne športne Zveze, je dovoljena polovična vožnja. Na kongresu se bo pred vsem razpravljalo o novem zakonu o telesni vzgoji, ki je seveda izredno važen. Nas zanima prea vsem zakon o igriščih. Kajti teh ravno v Ljubljani ni. Balkanska olimpijada, ki se je vršila v Atenah, letos ni tako dobro uspela. V državi Danski, namreč v lahko-atletski Zvezi, ni vse v najlepšem redu. Zveza ima že od nekdaj močno opozicijo, ki je postala še večja, ko so bili suspendirani nekateri znani športni funkcionarji iz Ljubljane. Radi sporov v Zvezi je trpela tudi reprezentanca. Dobrin, tehnični referent Zveze, je v Atenah nekatere atlete izključil. Na seji Zveze je pa predlagal kaznovanje. Kaznovani so bili JamnicKv, Manojlo-vič, Kalay, Novakovič, Stevanovič in Tučan, ki so skupno dobili šest in pol leta suspenza. Tudi Primorje se mora zagovarjati, ker je poslalo v Atene bolnega atleta Zorgo, ki je tudi pri tekmi odpovedal. Primorje je namreč vedelo, da Zorga ni zdrav in da se zdravi. Tik pred zborovanjem ie pa še Primorje izključeno iz Zveze, ker ni poravnalo svojih obveznosti. S tem je Zveza onemogočila sodelovanje Primorja na zborovanju in se obenem rešila močne opozicije. Pač športna politika. Sevnica oh Sa vi Prva produkcija gojencev drž. konservutorija V Sol. letu 1932-38 bo v torek, dne 22. t. m. ob G zvečer v Filharmonični dvorani. Pevski zbor Glasbene Matice Drevi ob 20 vaja — sestanek vsega zbora. Razlaga novega dela, razpored dela. Naš prijazni trg je v nedeljo nanovo oživel. Saj smo 1 meh kar tri prireditve. V Slomškovem domu so igrali lepo uspelo Jnlnovo domovinsko dramo >Doni«. V salezijanskem Mladinskem domu na Radm je bilo vzgojeslovno predavanje. Tam so namreč otvorih vzgojeslovni tečaj, ki ga uspešno vodi g. dr. Jerko Gržinčič. Predava vsako nedeljo popoldne. Imeli smo pa tudi zanimivo nogometno tekmo med SK Slogo iz Mladinskega doma in SK Savo iz, Sevnice, Iti hrabro tekmujeta. Mlada Sloga je SK Savi vzrnstla v močnega nasprotnika; je pač v dobrih rokah in pod dobro športno disciplino! Najlepše je to, da se znajo voditelji različnih prireditev tako prijateljski pogovoriti, da gredo drug drugemu na roko in ni nihče nikomur na poti. Pohvale in posnemanja vredno je tol Upajmo, da nam bodo voditelji našega kulturnega življenja pripravili še marsikatero prijetno in poučno prireditev! Statistika V nedeljski številki smo objavili nekatere podatke z ankete o zadolžitvi kmetijstva, kolikor se tičejo Slovenije. Razgovarjali «mo se o tem predmetu z dobrim poznavalcem razmer, ki nam je komentiral objavljene številke takole; I. Skupno je pokazala statistika, da znašajo kmet-ski dolgovi v naši državi nad 6 miljard dinarjev, od česar odpade samo na Slovenijo nad 1 milijardo. Zadolžitev je še večja v donavski banovini, kjer znaša 1.6 milijarde Din. Toda pomisliti je tre-1 ba, kako bogata je pravzaprav Vojvodina in da to I breme zanjo ni neznosno. Relativno najtežje je breme v naši banovini, kjer pa so radi kolikor-toliko urejenih kreditnih razmer prilike nekoliko drugačne. Najhujše je ravno radi neurejenih kreditnih razmer obrestna mera, ki je znatno previsoka. Saj vidimo, da celo pri nas, kjer je obrestna mera znatno nižja kot drugod v državi, kmetijstvo ne zmore sedanjih obresti. Kako težko je šele obrestno breme v ostalih delih države. Da preidemo na številke statistike same, se nam zdi, da sicer potrjujejo objavljene statistike prejšnje prognoze o višini kmetskih dolgov v naši banovini in vsej državi, kakor je za vso državo to ugotovil tudi dr. V. Bajkič v svojem »Narodnem blagostanju«. Glede Slovenije same je cenitev dolgov pri zadrugah gotovo prenizka. Kajti rezultat ankete Privilegirane agrarne banke izkazuje v Sloveniji kmetskih dolgov pri zadrugah samo 350 milj. dinarjev. Ce pa pogledamo našo zadružno statistiko, dobimo znatno višje številke. Kajti po statistiki Zadružne zveze v Ljubljani so imele njene kreditne zadruge posojil koncem leta 1930 459.7 milj., kreditne zadruge, članice Zveze slovenskih zadrug pa 576.5 milj. Din. Ce od tega odbijemo znaten del trgovskih, obrtnih, trških in mestnih dolžnikov, tedaj ni mogoče, da so ob posojilih nad 1 milijardo dinarjev znaiali kmetski dolgovi zadrugam samo 350 milj. Din. Tako izgleda po uradni statistiki breme manjše, kot je v resnici in delež zadrug v našem kmetijskem kreditu premajhen. Nadalje je statistika ugotovila, da je zadolženih v 852 občinah 58.432 posestnikov, Ce prištejemo, da je odstotek zadolžitve v ostalih občinah, katerih ni zasegla statistika, približno isti, tedaj dobimo za vso Slovenijo 73.C00 zadolženih kmetskih posestev. Koliko je to v primeri a številom vseh kmetij pri nas, kažejo naslednja informacije: Po Erjavcu (Kmetiško vprašanje v Sloveniji) je bilo na Kranjskem in Slov. Štajerju leta 1902., tedaj namreč so je vršilo v Avstriji štetje kmetijskih, obrtnih in industrijskih obratov, ca. 145.000 kmetij. Ce izvzamemo iz avstrijske statistike za omenjeno leto natančnejše podatke, radi katerih se končna »lika ne izpremeni dosti, za obseg sedanje Slovenije, dobimo brez Slovenske krajine 127.500 kmetskih obratov, s Slovensko krajino pa po previdni cenitvi 140.000 kmetij. Nadalje moramo računati, da je od tedaj število kmetij gotovo naraslo za gotov odstotek. Iz vsega tega »ledi, da lahko računamo, da ima polovica naših kmetij dolgove, kar potrjujejo tudi druge cenitve, ki so bile objavljene pred sedanjo statistiko. (Prim. Zadružni vestnik, 1931 št. 7-8, kjer se ceni število kmetijskih gospodarstev na 143.000, pri kreditnih zadrugah pa da je bilo zadolženih 69.800 gospodarstev.) Do podobnih rezultatov prihajamo tudi, če vzamemo našo statistiko prebivalstva za 1921 (za Prof. Jesenkov križ na Komarči. Zimsko-sport-na Zveza počasti spomin svojega prvega predsednika, pokojnega univ. prof. dr. Fran Jesenka s postavitvijo spominskega križa na Komarči, na mestu nesreče in sicer v nedeljo, dne 20. novembra ob 12. Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom ob 7.15, od postaje vozi avtobus do Savice, od tam je 20 minut pešhoje do križa. Oni, ki imajo planinsko ali zimsko-sporino izkaznico, se lahko poslu-žijo ugodnosti polovične vožnje po 6 oseb in dobe tiskovine v trgovini A. Goreč. Zimske športnike in prijatelje pokojnega vabimo k tej počastitvi spomina pokojnika. Novi podpredsednik Zbornice za TOI Minisler trgovine in industrije je na predlog bansko uprave razrešil dolžnosti odstopivšega podpredsednika Zbornice TOI in načelnika obrtnega odseka g. Engelberta Franchettija, obenem pa imenoval za zborničnega podpredsednika g. Jos. R e b e k a , ključavničarskega mojstra v Ljubljani. 1 Za člana Zbornice TOI je bil istočasno imenovan ; g. Josip V i n d i š e r, mesarski mojster v Novem mestu A Čvrsta tendenca na mednarodnih borzah. Pod vodstvom Wallslreeta so tečaji ta mesec večinoma naraščali. Indeks tečajev je narastel od 29. oktobra do 12. novembra od 37.4 na 38.7. OUZD v oktobru. Povj>rečno število zavarovan-'. cev je znašalo 77.933. Zdravstvene razmere zava-; rovanega delavstva ne izkazujejo v tem mesecu nobene posebnosti. Vsa dnevna zavarovana mezda ! vseh zavarovanih delavcev je padla v oktobru v primeri z lanskim letom zn 504.000 Din in je znašala povprečno dnevno 23.99 Din. Borza Dne 17. novembra. Denar V današnjem deviznem prometu sta se učvr-; stila le tečaja Berlina in Bruslja. Nespremenjeni : so ostali Curih, Praga in Trst, dočim so popustili | Amsterdam, Nevv York, London in Pariz. Agio jo ostal nespremenjen. V zasebnem kli-| ringu ni bilo prometa in je tečaj šilinga ostal na ! zagrebški borzi nespremenjen 8.50 do 8.6;). Za grške bone sploh ni bilo notice. Ljubljana. Amsterdam 2312.03—2323.99, Berlin 1367.91—1378.71, Bruselj 798.85—802.79, London , 190.30—191.90, Curih 1108.35-1113.85, New York ' 5737.42—5765.68, Pariz 225.79—226.01, Praga 170.56 ! do 171.42, Trst 294.35— 290.75. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 53.628 Din. Curih. Pariz 20.37, London 17.16, New York 519.75, Bruselj 72.075, Milan 26.00, Madrid 42.50, 1 Amsterdam 208.675, Berlin 123.60, Stockholm 91, ' Oslo 87.50, Kopenhagen 90.80, Sofija 3.76, Praga I 15.39, Varšava 58.15, Atene 3, Carigrad 2.50, Iiuka-j rešta 3.085. Vrednostni papirji 1 __ Med državnimi papirji se je danes vojna škoda učvrstila. Nespremenjene so bile begluške obveznice in 7% investicijsko posojilo, dočim so bili dolarski papirji in agrari nekoliko slabejši. Učvrstila se jc Privilegirana agrarna banka. Na bel-graiski borzi je bil promet srednji, dočim na zagrebški borzi do zaključkov sploh tli prišlo. Ljubljana. 7% inv. pos. 46—49, vojna škoda 202—205, 8% Bler. pos. 43 bk, 7?o Bler. pos. 41 bi., Ruše 125 den. Zagreb. Narodna banka 4100—4500, Priv. agr. banka 220-230, 7% inv. pos. 45.50—10, agrarji 24 den., vojna škoda 202—205, 12. 205—207, 6% begi. obv. 33-34.50, 7% Bler. pos. II bk, 7% pos. D1IB 41.50 den., lobačne srečke 9—15, srečke Rdečega križa 10—20. Belgrad. Narodna banka 4100 den., Priv. agr. banka 224—225 (225. 223), 7% inv. pos. 47 bi, agrarji 25 bl„ vojna škoda 202-203 (204, 199.50), 12. 201-203 (201. 203), C% begi. obv. 34-34.50 (34.50, 34), 8% Bler. pos. 45 bk, 7% Bler. pos. 39.50—40.50, 7r/o pos. DHB 43.50- 44.50 (M). Dunaj. Don. sav. jadr. 62.65. Alpinc 11.95, Trboveljska 18.GO. Pracror Eisen 172. I.evkam 1.30. Kima Murany 22.5(1 ~ ift dolgov 1931 detajli itak niso objavljeni). Zalibog U aafa statistika ni nič kaj pregledna, ker prav za prav še niso objavljeni uradni podatki o zaposlenosti prebivalstva. Pač pa nam je znano, da tvorijo 63?4 gospodinjstev odnosno gospodarstev kmetovalci Pri številu na 212.000 glav gospodarstev odpade torej na kmetovalce ca. 134.000 oseb. To je najnižja številka, zlasti, če še pomislimo, da j« ie mnogo manjših posestnikov, katerih pretežni zaslužek pa ni v kmetijstvu, ampak v obrti in industriji. II. Po ie omenjenem viru (Erjavec: Kmetiško vprašanje v Sloveniji) je bilo 1. 1898 samo na Kranjskem vknjiženega na kmetikih posestvih 132 milijonov zlatih kron dolga, ki se je rviževal vsako leto za okroglo 8 milijonov kron (obresti zanj to znašale skoro šestkrat več nego ves zemljiški davek). Za vso Slovenijo lahko cenimo, da je bilo v desetih letih vknjiienih približno 300 milijonov zlatih kron dolga. Iz tega vidimo, da je bila predvojna zadolžitev znatno višja, kakor j« sedanja, 'n da je bilo obrestno breme znatno težje. Niso pa jili relativno tako visoki zneski za zemljiški davek. Kakšno pa je razmerje danes? Pri povprečni obrestni meri 10%, ki pa je zelo visoka, bi bilo obrestno breme za Slovenijo letno ca. 100 milj. Din. Istočasno pa je znašal predpis zeroljarine po davčni statistiki za 1929 (Gradivo za gospodarsko statistiko v Sloveniji, 1931) 38.8 milj. Din, torej približno 40 milj. Din. Ce še upoštevamo, kako znatno bre-mene drugi davki naše kmetijsko gospodarstvo, j« ,Bsno, da je davčno breme težje kakor obrestno breme. Ta primera pa nam daje tudi misel, kje bi bilo pomagati našemu kmetijstvu. Če izvzamemo vprašanje obrestne mere, ki je kardinalno, bi bilo reči, da bi bila najboljša rešitev za naše kmetsko gospodarstvo, če bi se začasno njegovo davčno breme znižalo. Kajti vpoštevati moramo, da gredo druge rešitve v škodo marsikdaj prav kmečkemu stanu, nasprotno pa predpostavljamo, da je davtno breme kolikor toliko pri nas pravično razdeljeno. III. Pri cenitvi, da imamo 140.000 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji, je torej zadolženih približno 50 "5. Zadolžene kmetije so imela 60.000 glav vprežne goveje živine (s korekturo za vso Slovenijo po naši cenitvi nad 70.000 glav goveje živine). Po uradni statistiki za 31. januar 1921 je bilo vprežne goveje živine v Sloveniji 84.000 glav. Toda v teh številkah ni vpošlevano dejstvo, da se mnogo-kje pri nas uporabljajo za vprego tudi molzne krave, katerih je bilo tedaj v Sloveniji približno 200 tisoč. Skupno lahko cenimo številko vprežne živine (brez konj) na najmanj četrt milijona glav. I T. tega sledi v primeri s številom vprežne goveje živine, ki jo imajo zadolženi posestniki, da so zadolženi predvsem manjši posestniki, ki imajo le nekaj več kot eno glavo. Iz tega pa tudi vidimo, da statistika ni nič kaj zanesljiva. V tem nas potrjuje tudi statistika konj. Številčno stanje konj v celi Sloveniji je bilo ca. 59.000. Od tega odpade na zadolžene posestnike približno 25.000 repov. Če seveda odštejemo pri vsej Sloveniji žrebeta, prihajamo do zaključka, da je imela približno tretjina zadolženih posestnikov tudi Se po enega konja. Zato se nam te številke ne zde nič kaj zanesljive, ker dvomimo, da bi bila kreditna sposobnost ravno najmanjših kmetovalcev tako velika, da bi "V1? .maK dolgovi tvorili največji delež naših kmetijskih dolgov. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenje.no. Tendenca ne-| izpremenjena. - Promet: 30 vagonov. Budimpešta. Tendenca: čvrsta. Promet: srednji. Pšenica: marec 12.81—13.07, zaklj. 13.07 do 13.08; maj 13.20—13.42, zaklj. 13.39—13 41 - Rž-marec 8.15, zaklj. 8.15-8.16. - Koruza: maj 8.12 do 8.18, zaklj. 8.17-8.18; julij 8.62-8.68, zaklj. 8.67 do 8.68. Chieago. Pšenica: marec 49.75, maj 50.75, december 54.75. Koruza: marec 31.375, maj 33, december 26.125. Oves: marec 18.75, december 16.75. Rž: marec 33.50. Winnipeg. Pšenica: december 46.375, maj 50 50. julij 51.75. Les Tendenca še vedno slaba. Povpraševanja v lesni trgovini so se v pričetku zimske sezone nekoliko poživela, to pa zaradi tega, kor so zaloge lesa v inozemstvu zaradi popolnega zastoja izčrpane. Pričelo se je v mehkem lesu povpraševati j,o I. in II. in morite kakovosti, medtem ko se je doslej jskala le III. V tramih je zanimanje precej povoljno. V trdem lesu pa se išče bukovina, tako parjena in neparjena, kakor obrobljena m neobrobljena. Zahteva se pa le suho blago I. 111 II. kakovosti. V hrastovini se je zaključilo nekaj neobrobljenih plohov in podnic v običajnih dimenzijah za izdelavo vagonov. Naši izvozuičo.rji so se spočetka zadržali pasivno napram kliringu, medtem ko so se v prete-cenem tednu že začeli posluževati klirinškega pro-meln- _(Trgov, list.) Jezica Krekova proslava. Katoliško prosvetno društvo bo priredilo v nedeljo 20. novembru ob 15 popoldne v Društvo nem domu na Ježici v proslavo 15 letnice smrti dr. J. E. Kreka igro »Turški križ« v 4 dejanjih, katero je spisal pokojni dr. Krek. Režijo za k predstavo vodi brat Simon Lenarčič. Cene za tc predstavo so znižane, da se s tem omogoči čim večji obisk. — Dalje bo priredilo društvo 26. novombr« ob pol 8 zvečer v Društvenem domu »Koroški ve čer«. Prireditev bodo spremljevale skioptične slike Predaval bo tajnik Prosvelue z.veze g. V. Zor. Predavanja so bodo v zimskem času vršila ob pol 8, meslo ob 8, kakor je bilo zadnje. Cene običajne. — 5. decembra ob pol 8 zvečer bo priredilo društvo Miklavžev večer v Društvenem domu. Poleg tci bodo za mladino tudi »Pravljične slike«. " LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Petek, IS. novembra: Zaprto. Sobota, 19. novembra: VESELI VINOGRAD. Izven. Nedeljo, 20. novembra ob 15: SRCE IGRAČK. Mladinska igra. Izven. - Ob 20: VESELI VINO GRAD. Izven. OPERA Zafetek ob 20 Petek. 18. novembra: Zaprto. Sobota, 19. novembra: MANON. Preniijern. Red A. Nedelja. 20. novembra ob 15: RIGOLETTO. Izven Znižane cene. - Ob 20: VIKTORIJA IN NJEN IIUZAR. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 21 .nov.: Plesni večer Katjo Delakove. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Potek 18. no\erobrs! Zs^rio. Sobota, 19. nov. ob 20: MOJE DETE. Premiera. mali oglasi V malih oglasih velja v.aka beseda Din 1-; ienltovanjskl oglasi Din »•-. "Ih "n? Z," T"" °°I,,S D,n 10'- Me" " plačujejo takoj pri naročilu. - Pri oglasih reklamnega .načaja se r.čone enokolonska si * pe,l,na W,"c* D,» »''O. Z« pismene odgovore glede malih ogla«,, treba prllozIH znamko. Rokavice. nogavice dobite najceneje pri tt F. M. Schmltt, LJubljana Pred Škofijo 3 Službe iščejo Služkinja z večletnimi dobrimi izpričevali, vešča meščanske kuhe in vsega gospodinjstva, išče službo za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 16.493. (a) Muzbodobe Stanovanja Stanovanje Pod Rožnikom, komfortno, 2 sobi, kabinet, kopalnica, z obšir. vrtom, se odda 1. decembra t. 1. Pogoji se zvedo v župni-šču na Viču. (č) Mlajši odvetnik "f*"" 'Slovencu. .... , , , . posestvo ti hitro proda; ki bi prevzel dolgoletno če ze ne z gotovim denarjem pisarno na Štajerskem — pač kupca U s knjižico da ie išče. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Odvetniška pisarna« 16.496. (b) če arto svoj stari prodajaš ar motoija bi znebil se rad bri kuoctv U mn»eo prižene Slovencev na/manji' in ser a t Namočeno polenovko vsak petek pri I. Buzzc-lini, Lingarjeva ulica. (1| Konfekcija - moda I Naiceneiši nakup Antoo Presker. Sv Petra cesta it 14. Liubliana (l| Veliko izbiro moških sukenj in damskih plaščev imate v trgovini O. Slibar, Stari trg, poleg Zalaznika. (I) Industrijsko podjetje za izdelovanje različnih bonbonov išče marljivega m poštenega zastopnika za Slovenijo na provizijo, kateri je dobro uveden pri trgovcih. Oni, ki že Štiri parcele naprodaj pri novi šišenski cerkvi. — Vprašati: Verovškova ulica 53, pri gospodarju. (p) Zamenjam vilo v bližini »Stadiona«, „ ki i mjuitiu. uni, ki ze ^ dvosobnimi stanovanji, imajo kakšno drugo za- vredno 250 000 Din (dol-stopstvo, bi mogli pre- i ^a 135 000 Din), za eno-vzeti to kot postranski | družinsko hišo. Ponudbe zaslužek. - Ponudbe pod P°d "Krasna lega« 16.476 št. »302« na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5. (b) na upravo »Slovenca«. Prodajalko po možnosti z jamstvom, »prejmemo takoj za svojo detajlno trgovino z dež- i Istaro zlatntnol kupuiemo. niki in nogavicami v Za- l-i—i- i-----j-- Zlato grebu. V poštev pridejo le agilne, popolnoma samostojne in zanesljive moči, ki obvladajo poleg hrvatskega tudi nemški jezik. Tovarna dežnikov jn hogavic Josip Vidmar, Ljubljana, Pred škofijo K 19. (b) M Jankole. komanditna družba Liubliana. Selenburgova 6/II Telefon St. 30-52 ftl Vrednostne papirje »seh vrst. tu- in inozemske, obveznice, založnice, srečke in hranilne knjižice vseb denarnih zavodov kupuiemo in prodajamo M Jankole komanditna družba. Liubliana, Selenburgova ulica 6/II. Telefon 30-52 [d| Posojila od 100.000 do 5,000.000 Din iščemo za I. hipoteke — eventuelno tudi v hranilnih knjižicah. Ceniene ponudbe na: M. Jankole, komamnditna družba _ Ljubliana, Še'enburgova uL 6/11. Telefon 30-52 d Duhova drva in oglic kupuje stalno Uran rranc Ljubi ana Sv. Petra cesta 24. Leskove palice do 2% cm premera ter 1.20 do 1.60 cm dolge — kupuje »Ilirija«, d. o. z., Dunajska cesta štev. 46. Ljubljana. (k) Okrog lice popolnoma suhe, bukove in hrastove kupi »Ilirija« d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 46. (k) Dve lončeni peči dobro ohranjeni, naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« 16.517. (1) PRIMA SUHA BUKOVA DRVA dostavljena ia dom: c«l» m' 105 Din žagana m5 115 Din. klana m3 125 Din. PUTRJCH, Dolenjska c. 6. Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosi« po 130 Dio kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetiu L. BROZOV1C - Zagreb, (lica 82 Kemična čistilnica perla Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri * vseb vrstah za stroino pletenje u> ročna dela po nainižnh cenah pri tvrdki Kari Prelog Liubliana -Židovska ul in Stari trg. Mizarji, pozor! Dospele so topolove plošče, izvrstne za formiranje, po izjemno nizki ceni. Tvornica »Ukod« — Dunajska cesta 31 (1) PSenifno m o ho nalhnlllik milno« nodl nairrnric •elrireuvln« tile io mlpvtkib itrfdko« A. VOLK. LJUBLJANA Resi leva r-r«ia M. 1/6 Maš. št. 45979/32. Razglas mm Suha bukova drva zdrava, 1 do 3 vagone kupim. Ponudbe samo od producentov z navedbo cene franko nakladalna postaia. Ponudbe na upra vo »Slovenca«. (k) Ker se je v Ljubljani pojavila pri živini parkljevka in slinavka, se na podlagi § 49. »Zakona o zatiranju in odvračanju živ. kužnih bolezni« iz leta 1928 in »Pravilnika o uporabi in izvrševanju ukrepov za zaščito zoper živ. kužne bolezni in njih zatiranje«, dalje na podlagi odredbe kralj, banske uprave od 14. novembra t. L III. No. 8395/1 za-ukazuje naslednje: • ,!.' Uki.niai° 5e do nadaljnjega živinski sejmi v Lisbljam. Izdaja živinskih potnih listov se ukinja. 2. Prepoveduje se odgon ali izvoz parkljarjev iz področja mestne občine. Mesarjem in trgovcem z živino je vstop v hleve s parkljasto živino prepovedan. Uvoz parkljarjev v Ljubljano ie dovoljen le v svrho takojšnjega zakola v mestni klavnici. Vsi v Ljubljano dospeli parkljarji se morajo takoj postaviti v mestno klavnico, kjer se jih mora tekom 24 ur poklati. Uvoz perutnine v Ljubljano je dovoljen edino e v aprovizacijske namene mesta. Prepovedano je krošnjarjenje s perutnino v mestu, kakor tudi zo-petni izvoz iz mesta. 3. Vozila z volovsko vprego ne smejo v Ljub-hano, vozniki s konjsko vprego pa si morajo pri zapustivi mesta na mitniškem uradu razkužiti roke in obutev. Razkužiti morajo tudi konjem kopita m platišča pri vozeh. Razkužiti si morajo pri zapustitvi mesta roke obutev m platišča svojih vozil tudi mlekarice, ki dovažajo mleko v mesto. Razkužilna sredstva so pri vsakem mitniškem uradu vedno v dovoljeni meri na razpolago. MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI, dne 16. novembra 1932. Načelnikov namestnik: Dr. Rupnik L r. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domo ljuba, m »Bogoliuba«, naročate inserate in dobite razne in»ormaci|e - Poslovne ure od pol 8 ziu traj do pol I popolJne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev 3030. Obrt Epidemija Jo-Jol Veletrgovci, trgovci, trafike, knjigarne — nabavite si takoj najnovejši šlager sedanjosti »Jo-Jo « v raznih izpeljavah od Samoprodaie za Dravsko banovino: Vitomir Dolin-Sek, Cehe, Kralia Petra št. 33. Sprejmem prodajalce in zastopnike. (t) I Za zimo slabo vreme so Kroisovi čevlji najboljši. Maribor, Koroška cesta 18. (r) Josip Gruber poStnf poduradnik ™sn°,9a tS m ob°ie4 bD'atfe,r .^g-^ragegatokotika ."t domače pok™pa°Uče. Sv maša 'zadušnica'^'b^d^'6 V' * nedeliek 21. novembra 1932 ob^uta'" S^Su^L Teharje pri Celju, dne 17. novembra 1932. Žalujoča sin in soproga ter ostali sorodnikL HRANILNICA IN POSOJILNICA v LAŠKEM naznanja žalostno vest, da je njen marljiv odbornik, gospod Anton Lapornik posestnik v Št. Lenartu nad Laškim danes dne 17. novembra, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika bo v soboto, dne 19. novembra pri Sv. Lenartu nad Laškim. Zaslužnega moža ohranimo v trajnem spominu! Laško, dne 17. novembra 1932. HRANILNICA IN POSOJILNICA V LAŠKEM naznanja žalostno vest, da je njen ustanovitelj, prvi načelnik, sedaj podnačelnik, gospod i Jurij Krajnc kmet v Lahomšeku št. 2 danes 17. nov. lepo pripravljen na smrt mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto 19. novembra ob pol 9 dopoldne. Zaslužnega moža, ki si je pridobil velike zasluge za naš zavod, ohranimo v blagem in trajnem hvaležnem spominu! Laško, dne 17. novembra 1932. NAČELSTVO IN NADZORSTVO HRANILNICE IN POSOJILNICE V LAŠKEM. ss Lorna Doone Roman iz Esmoora »Budalos!,< sem dodal ne preveč vljudno, kajti videl sem, kako so se Lorni stresle trepalnice. »Ne brigaj se za take čenčarije, angel moj, in pojdi z menoj.« Lorna je vzdihujoč šla za menoj in ko sva bila «ama, se je zopet nasmehnila. Takim malim ljubosumnostim se je kaj težko izogniti, kjer je mnogo žensk skupaj. Vkljub temu so vse ljubile in občudovale mojo Lorno in so bile po takem nastopu še prijaznejše do nje. Imela je lako fin, pravičen čut, da se je je vsaka, še tako neznatna žalitev globoko dojmila, toda ona ni dala