Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / PoStni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E VESTNIK Celovec * petek • 5. november 1999 štev. 44 (3038) • letnik 54 • cena 10 šil. • 0,73 evra U / SOBOTA 6.11., 20.00 »alles 1« «xangrrrrrtV a capella rusticale r ; SOS demokracija: nobene koalicije z rasizmom! NEDELJA 7. 11., 11.00 Otroška predstava KEKEC IN PEHTA Gostuje: »Teatr za vse« Metka Dulmin & Bernarda Gašperčič Tujcem sovražna volilna kam-I panja svobodnjaške stranke, predvsem na Dunaju, in izid parlamentarnih volitev v Avstriji, ki so se končale z zmago FPÖ, so pri nas, še bolj pa v mednarodni javnosti povzročile veliko zaskrbljenost. Vzlic vse bolj neprikritih pojavov nestrpnosti in rasisizma se je v Avstriji formirala platforma »SOS demokracija«, ki jo podpirajo številne osebnosti iz javnega, kulturnega in cerkvenega življenja ter nevladne organizacije. 12. novembra, na dan ustanovitve prve avstrijske republike, poziva platforma pod geslom »Nobene koalicije z rasizmom« demokratično Avstrijo k protestu zoper Haiderjevo politiko do tujcev. Demonstracija, na kateri pričakujejo več deset-tisoč ljudi, se bo začela ob 16. uri pred parlamentom na Dunaju in končala z manifestacijo na Stephansplatzu. Poziv Slovenske prosvetne zveze Tudi Slovenska prosvetna zveza se je pridružila tej demokratični ofenzivi in poziva koroške Slovence, da pomagajo v prizadevanjih za ohranitev demokratičnih svoboščin v državi. SPZ v izjavi opozarja na nevarnost, ki v okviru napada na avstrijsko demokracijo lahko doletijo tudi pravice manjšin, češ da »ni slučaj, da se prav na primeru dvojezičnega šolstva spet uveljavljajo negativni signali za ohranitev slovenskega jezika.« Slovenska prosvetna zveza organizira v petek, 12. novembra 1999, prevoz z avtobusom iz Celovca na demostracijo na Dunaj ODHOD: ob 11. uri pred sedežem Slovenske prosvetne zveze, Tarviser Str. 16 v Celovcu SHOD: od 16. do 18. ure pred parlamentom; zaključna manifestacija na Stephansplatzu POVRATEK: pribl, ob 24. uri v Celovec. CENA PREVOZA: 250.- šilingov. Prijave sprejema pisarna SPZ (Tarviser Str. 16) do srede, dne 10. novembra, po telefonu: 0463/514300-22 SPZ z zadovoljstvom ugotavlja, da se je v Avstriji v skrbi za demokratične vrednote oblikovala platforma »SOS Demokratie«. SPZ opozarja tudi na leto 1993, ko je šlo za referendum, ki ga je sprožila FPÖ z namenom, da bi s pristankom večjega števila prebivalstva skorajda poljubno lahko izganjala tujce, in ki je privedel do doslej največje demonstracije proti sovraštvu do tujcev v Avstriji. Tudi letos so demokrati Avstrije poklicani, da se odzovejo »naraščajoči dema-goški gonji proti tujcem in ino-zemcem ter proti dubioznemu ravnanju s polpreteklo zgodovino«, piše v izjavi SPZ, ki pripravlja tudi prevoz na Dunaj. A. L NEDELJA 7.11.. 20.00 KRAŠKI TER@N Mala tržaška kabaretna banda Gledališka predstava z zabavnimi in pikrimi spoznanji Vse prireditve v avli ljudske šole Bilčovs Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo »Bilka« r=00 Is- is. O* ■nP m im cd m 10 10 Pretekli konec tedna so mladi gledališčniki iz Bilčovsa (na sliki), Šentjanža in Šmihela zaigrali svoje premierne predstave Stran 5 CELOVEC Tudi NSKS potrdil KOKS Po Zvezi slovenskih organizacij je tudi Narodni svet koroških Slovencev na svoji seji pretekli četrtek soglasno sprejel sklep o ustanovitvi Koordinacijskega odbora. V KOKS so bili izvoljeni: Karel Smolle, Vladimir Smrtnik in Rudi Vouk. Namestniki so: Matevž Grilc, Franc Wedenig in Janko Zerzer. Na seji je bila izražena želja, da bi se KOKS čimprej sestal in razpravljal tudi o nadaljnjem sodelovanju NSKS v sosvetu za koroške Slovence. Kot je znano, je NSKS v preteklem letu prekinil sodelovanje v sosvetu zaradi nesoglasja pri razdelitvi finančnih sredstev. PREBLISK ■ Kot posebna čednost razvite, demokratične in moralno neoporečne in najbrž vsake družbe velja, če si mož beseda - oz. žena beseda, da bo politično korektno. Če nihče drug, vsaj cel kup pregovorov opominja človeka, naj govori po svojem prepričanju in drži besedo, saj vemo: kdor ni pošten v malen, tudi v velikem ni. V medijih in v politiki pa čednosti ne gre jemati tako resno, ne v velikem ne v malem. Ankete potrjujejo, da se po mnenju mnogih verodostojnost poslavlja iz javnosti neznano kam. Celo politiki in predvsem tisti, ki so od njih odvisni, pogrešajo to, čemur se je nekoč reklo »kakovostno rokovanje«. Lahko se zgodi, da je kaj že dogovorjeno in potrjeno, pa se ti v najlepšem primeru izkaže kot nesporazum. Prav čudno je, da javnost vse bolj že računa s tem, da mora živeti vsaj s polovičnimi (ne)resnica-mi. V primeru avstrijske preteklosti, priseljeniške in azilske politike in bajne ogroženosti države zaradi tujcev pa je ne- (Ne)resnice resnica kot temelj demagogije za prenekatere očitno celo dobrodošla. Resnica že ima modrice na hrbtu, in paziti bo treba, da se ne bo zlomila. Sicer le ruski pregovor pravi: Kjer dvigujejo prestol za laž, postavljajo tudi vislice za resnico. Toda morda kljub temu velja tudi drugod. A. L 1909 m.B0OST V PLIBERKU 1999 vabi na slavnostno akademijo ob 90-letnici svojega obstoja ki bo 6. novembra 1999 ob 19.30 uri v farni dvorani v Pliberku. Prisrčno vabeljeni! Od 6. novembra dalje bo v Kulturnem domu tudi razstava o 90-letni društveni dejavnosti. ^srednji koncert Slovenske prosvetne zveze ob lOO-letniri rojstvo fjavla J^ernjnkn MPZ SPD »Danica« MoPZ SPD »Trta« Orkester Glasbene šote Tonč Feinig-kvartet' & Dvojezični zbor Vaščana pojo Mihael Vavti, saksofon ‘Ytyojcej, oh Oi^o/cej Petek, 19. 11/99 • 20.00 Kulturni dom Bistrica v Rožu Sobota, 21. 11. • 14.30 Kulturni dom Šentprimož I stavno sodišče je v zadevi U pritožbe mag. Rudija Vouka odločilo, da je slovenščina pripuščena kot uradni jezik pri vseh deželnih in zveznih uradih, ne glede, ali oseba, ki to zahteva, prihaja iz uradno priznane dvojezične občine ali ne. Ustavno sodišče je v bistvu le potrdilo že veljavno koroško prakso. Kajti bivši direktor deželne uprave dr. Ralf Unkart je že leta 1992 izdal odlok, v katerem je zaukazal okrajnim glavarstvom Velikovec, Celovec dežela in Beljak dežela, da morajo upoštevati tudi slovenščino kot uradni jezik, ne glede na to, ali oseba prihaja iz uradno priznane dvojezične občine ali ne. Na podlagi tega odloka so se nekatere inštitucije slovenske narodne skupnosti posluževale slovenščine kot uradnega jezika tudi na deželnem nivoju npr. pri uradu za pobiranje deželnih dajatev, ker ta urad nima vzporedne instance na okrajnem nivoju. Torej je odločitev ustavnega sodišča potrdila že veljavno deželno prakso. Kar se tiče neodvisnega upravnega senata, ki je v svoji odločitvi trdil, da z vročitvijo odločbe v nemškem jeziku prične teči rok, pa je ustavno sodišče jasno ugotovilo, da prične rok z vročitvijo odločbe v obeh jezikih. Torej je tudi slovenska izdelava odločitve sestavni del pravnoveljavne odločitve. Ustavno sodišče je tako odločitev sprejelo že enkrat, in sicer leta 1983 (VfSlg. 9744). Okrajno glavarstvo v Velikovcu je potemtakem postopalo korektno, neodvisni KOMENTAR Dr. Marjan Sturm upravni senat pa je sprejel napačno odločitev, ki jo je ustavno sodišče razveljavilo. Ozadje vsega tega je bilo prizadevanje Vouka, da bi v primeru Škocjana dosegel odločitev v zadevi dvojezičnih topografskih napisov. To mu ni uspelo, ker ustavno sodišče tega vprašanja sploh ni obravnavalo. Med pravniki veljata namreč v zadevi topografskih napisov dve mnenji: eno, ki pravi, da nihče (niti pripadnik večine niti pripadnik manjšine) nima pravice do topografskega napisa in v tej zadevi zaradi tega tudi ni možna individualna pritožba pri vrhovnih sodiščih, in drugo, ki pravi, da 3. odstavek 7. člena ADP daje pripadnikom manjšine to pravico. Neosporavano je le, da mora biti postavljen topografski napis v določenih občinah tudi dvojezičen. Kakorkoli že, v vseh ostalih vprašanjih imamo možnost individualne pritožbe pri ustavnem sodišču. Odločitve tega sodišča so bile v zadevi javne dvojezične ljudske šole v Celovcu in v zadevi pritožbe EL zelo uspešne in tudi v Voukovi zadevi je potrdilo Unkartov pozitiven odlok oziroma njegovo odločitev iz leta 1983. Pa naj še kdo reče, da z individualnimi pritožbami na ustavno sodišče ni mogoče kaj doseči! Odločitev ustavnega sodišča ni nič novega DRAVOGRAD Negovanje zgodovinskega spomina V spominskem parku pri stavbi občine Dravograd je ob Dnevu reformacije in ob Dnevu mrtvih v nastajajočem mraku v soju sveč potekala spominska svečanost. Pripravili sta jo tamkajšnja borčevska organizacija in občina v spomin borcem za narodov obstoj in utemeljiteljem slovenske pisane besede. Slavnostni govornik Maks Šavc je izrekel priznanje padlim borcem, talcem ter odpeljanim v taborišča v času bojev proti nacifašizmu, slovenski vojski v zadnjem osvobodilnem boju, Maistrovim borcem za severno mejo ter obudil spomin na padle slovenske fante s Soške fronte. Dejal je, da smo številne žrtve za samostojno Slovenijo dolžni ohranjati v trajnem spominu, kot se tudi zavedati pomena slovenskih reformatorjev, ki so pred 450 leti natisnili slovenske besede. Svečanost so sooblikovali godbeniki Ojstrice, dravograjski oktet Kograd IGEM ter recitator Stanko Arnšek, ki so interpretirali partizanske in ljudske pesmi pred sicer skromnim številom udeležencev, vendar si bodo prireditev lahko krajani ogledali tudi preko lokalne TV postaje. 5. Š DUNAJ / CELOVEC Janko Ferk v komisiji ORF Avstrijski zvezni predsednik dr. Klestil je na predlog predsednika Višjega deželnega sodišča Gradec imenoval sodnika in pisatelja dr. Janka Ferka ža člana komisije za varovanje zakona o radio-televiziji. Funkcijska doba traja štiri leta. KRANJSKA GORA Umrl Vojteh Budinek V Kranjski Gori je v 70. letu starosti umrl Vojteh Budinek, generalni sekretar Slovenskega organizacijskega komiteja kandidature treh dežel za ZOI 2006 in veliki zagovornik prekmej-nega sodelovanja ob tromeji. Ob njegovi smrti so izrekli svo- BOROVLJE / TRNJA VAS Spomin na žrtve fašizma živi Q reteklo soboto, 29. oktobra, r se je Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora na osrednji spominski svečanosti ob partizanskem grobišču na pokopališču v Borovljah poklonila spominu bork in borcev, ki so darovali svoje življenje v boju proti nacifašizmu - za svet miru in svobode, spoštovanja in medsebojnega sožitja. V slavnostnem govoru je tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Vladimir Wakounig opozoril na razpravo o poravnavi škode taboriščnikom, ki so morali pod nečloveškimi pogoji opravljati prisilno delo. »Dejstvo je, da je zapletenost velikih gospodarskih koncernov in inštitucij v gozodejstva naci- stičnega režima večja, kot smo doslej vedeli in mislili. Izkoriščanje neštetih ljudi, umiranje ob nečloveških metodah prisilnega dela, kraja osebne lastnine, je imelo posledico, da so se razna podjetja obogatila in se razvila v močne inštitucije, ki so po koncu druge svetovne vojne spet oblikovale gospodarsko življenje tako imenovane demokratične družbe«, je dejal Wakounig. Nadalje je opozoril na rasistične izjave nekaterih vidnih avstrijskih politikov in menil, da mora biti »vzgoja in izobraževanje po Au-schvvitzu zazrta v bodočnost s ciljem, da že v kali odpravimo vsak barbarizem. Spomin na žrtve nacifašizma nas danes poziva, da z nacizmom in fašiz- mom ne more biti alianse in koalicije. Spomin nas tudi opominja, da ne sme biti toleriranja rasističnih in človeku sovražnih izjav in dejanj.« Spominsko svečanost sta kulturno popestrila domači Komorni zbor SPD Borovlje in Tonči Schlapper. Proslave so se udeležili tudi člani borčevskih organizacij iz Slovenije. Prireditev so počastili tudi častni gostje, med njimi predsednik Državnega sveta RS Tone Hrovat, generalni konzul RS Jože Jeraj in predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl. Spominska svečanost v Trnji vasi Ob avstrijskem nacionalnem prazniku so koroške protifašistične organizacije priredile tudi tradicionalno komemoracijo v spomin žrtvam nacizma. Na pokopališču v Trnji vasi so spregovorili dr. Reinhold Lexer (ÖVP-Kameradschaft der politisch Verfolgten), bivši predsednik deželnega zbora Hans Pawlik (Bund sozialdemokratischer Freiheitskämpfer), Ger-not Nischelwitzer (KZ-Ver-band) in dr. Marjan Sturm (ZKP in ZSO). Govorniki so opozorili na grozote druge svetovne vojne in poudarili potrebo po strpnih odnosih med ljudmi. Nastopili so proti vsem oblikam šovinizma, rasizma in populizma. Ob centralnem spomeniku na trnjškem pokopališču so položili vence. Svečanost so kulturno olepšali Smrtnikovi fantje. M. S. Ob spomeniku žrtvam nacifašizma v Borovljah CELOVEC Tudi Slovenija v novi družbi »Senza confini« r\o konca leta nameravajo L^Koroška, Slovenija, Furla-nija-Julijska krajina in - kot nov partner - Benečija ustanoviti skupno mednarodno delniško družbo z imenom »Senza confini«. Družba naj bi bila no-sitelj prekomejnih veleprojek-tov, črpala pa naj bi predvsem iz pozitivnih izkušenj obeh skupnih kandidatur Trbiža in Celovca za ZOI 2002 in 2006. Izjavo o namenu nove družbe so predstavniki omenjenih dežel podpisali pretekli teden na sestanku ob tromeji blizu Podkloštra. Visoki politični predstavniki štirih dežel so se ob tej priložnosti tudi obvezali, da bodo podprli prizadevanja Slovenije za vstop v EU. Gostitelj sestanka, ki so se ga udeležili predsednik Furlani-je-Julijske krajine Roberto An-tonine, predsednik dežele Ve-neto Giancarlo Galan ter minister za turizem in drobno gospodarstvo R Slovenije Janko Razgoršek, je bila Koroška z deželnim glavarjem Haiderjem na čelu. Generalni konzul R je sožalje tudi Slovenka športna zveza na Koroškem in glavni poslovodja družbe Celovec 2006 dr. Dieter Kalt. Slovenije v Celovcu Jože Jeraj je posebej poudaril, da se je Slovenija srečanja udeležila predvsem zato, ker gre za pomemben gospodarski projekt, ki ga podpirajo vse stranke na Koroškem. Kot je znano, je Haider 9. oktobra na plebiscitni proslavi v Celovcu ostro napadel Slovenijo in njen vstop v EU vnovič pogojeval s priznanjem Staroavstrijcev, razveljavitvijo avnojskih sklepov ter zaprtjem JE Krško. Sodelovanje regij naj bi zaobjelo tudi kulturo in šport, pri gospodarkem sodelovanju pa se bodo posvetili predvsem večjim projektom na osnovi In-terreg III in Phare CBS. Tiskovna služba urada koroške deželne vlade je še sporočila, da je slovenski minister za turizem Razgoršek izrazil željo Slovenije, da bi v primeru ponovne skupne kandidature za ZOI 2010 nastopila kot nosite-ljica. I. L. ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA * Tarviser Straße 16, 9020 Celovec, Iwl tel.: 0 46 3/51 43 00-40, faks: 0 46 3/51 43 00-71 vabi na SEMINAR, 12.-14. 11. 1999, Portorož SLOVENŠČINA - VEČ KOT SAMO JEZIK Naša identiteta in ključ k novi Evropi Iz vsebine: ■ prof. dr. Silvo Devetak: Pravica do različnosti -pravno varstvo manjšin v Evropi ■ Prispevek sodelavk Strokovnega pedagoškega združenja iz Celovca in delavnice ■ Olga Zablatnik: Slovenščina - moj jezik ■ Tilka Jamnik: Z branjem v svet Prijavite se lahko pri Zvezi slovenskih žena v Celovcu, kjer dobite ostale informacije PRISRČNO VABLJENI! Avseniki so zgradili nov glasbeni svet Slavko Avsenik te dni praznuje svojo sedemdesetletnico, življenjski jubilej, ki ga ni moč prezreti, kajti Avsenik je s svojimi melodijami že takoj ob ustanovitvi očaral ljubitelje narodnozabavne glasbe. S pesmimi, kot so »Tam, kjer murke cveto«, »Moj rodni dom«, »Prelepa Gorenjska« in vse do hvalnice domovini »Slovenija« Avsenik še danes ogreva srca dobre volje doma in v tujini. Mladi Avseniki Q lovenska narodnozabavna 3 glasba je brez dvoma najbolj priljubljena zvrst umetnosti, glasba, ki je prisotna v naši vsakdanjosti in domala nagovori slehernega človeka, kadar si želi dobre volje, se sprostiti ob ritmih polke ali valčka. Slovenci imamo številne tovrstne ansamble, ki so znani po svoji kvaliteti doma in v tujini. Najbolj znan je brez dvoma ansambel Slavka Avsenika in njegove melodije, ki so tudi danes sestavni del razvedrilnih programov medijev ali zabavnih prireditev. Slavko Avsenik je s svojim ansamblom sprva nastopal v zasedbi kvarteta in zaslovel z legendarnima pevcema Danico Filipič in Francem Korenom. Bil je prvi, ki je slovenski narod po letih nacističnega terorja pričel zabavati s svojimi poskočnimi, a tudi vsebinsko izpovednimi melodijami. V tej zasedbi je v začetku petdesetih let kot »Gorenjski kvartet« prvič gostoval tudi na pri nas na Koroškem. Na Kmečkem dnevu pri Prangarju v Zmotičah, ki je bil eden izmed najbolj obiskanih prireditev tistega časa, je ansambel iz Begunj navdušil več tisoč ljudi, ki so prišli iz Zilje in Roža ter drugih predelov južne Koroške in se zabavali ob Avsenikovih polkah in valčkih. Kot gojenec Slovenske kmetijske šole v Podravljah sem imel priložnost doživeti ta enkratni kulturno zabavni špektakel. Po Ziljskem štehvanju, ki ga je ansambel spremljal s svojo glasbo, je bil koncert gostov iz Gorenjske. Zaradi velike množice obisko- valcev, so se Avseniki s poda pod lipo »preselili« na položno streho Prangarjeve lope in tako bili bolj vidni in tudi zvočno bolj učinkoviti, kar je navdušenje občinstva še stopnjevalo. Toda to je bil šele začetek uspešne poti ansambla oz. kvinteta bratov Slavka in Vilka Avsenik. Slavko sam prizna, da se mu je preko Koroške odprl svet. najprej v Nemčijo, potem v Evropo in na ostale kontinente. Bil je med prvimi ansambli, ki je prodal največ plošč in zato prejel več srebrnih, zlatih in platinastih odličij založb. Dosežke teh uspehov Avsenik hrani v galeriji svojega doma pri Jožovcu v Begunjah. V muzejsko urejeni zbirki je kronološko prikazana pot tega, danes svetov- no znanega ansambla. Slavko Avsenik je bil mlajšim instrumentalnim skupinam, doma in v tujini, v spodbudo in je tako posredno vplival na razvoj narodnozabavne glasbe, zlasti v Sloveniji. Kvaliteta ansambla Kvinteta Avsenik je bila povod, da so priljubljeni Gorenjci dolgo časa prebili več dni v tujini kot doma. Zlobni jeziki so Av- senikom nemalokrat očitali, da se prodajajo, zlasti Nemcem, ki so ga osvojili kot »Die originalen Oberkrainer«. Vendar Avsenik v tujini nikdar ni zatajil, da prihaja iz Slovenije in je na svojih koncertnih turnejah svoje komade izvajal tudi v slovenskem jeziku. Avsenik kljub svoji popularnosti ni pozabil svoje domovine in - kar je treba posebej omeniti - bil tudi vedno povezan s Koroško. V okviru Slovenske prosvetne zveze je večkrat sodeloval na Slovenskem plesu -tudi tedaj, ko je bil pogodbeno vezan na svojega zastopnika, ki je pokrival nemški prostor. Menedžerja sem kot tedanji tajnik SPZ prepričal, da Avsenik prihaja med koroške Slovence, kar je ta vzel tudi na znanje, Avsenik pa se je napram SPZ izkazal z nizko zahtevo honorarja, ki je bil nasproti ceni zastopnika petkrat nižji in zato sprejemljiv za naše finančne zmogljivosti. »Najbolj so bili navdušeni na Koroškem. Na Koroških veselicah smo večkrat igrali po deset, dvanajst ur skupaj.« Slavko Avsenik Slavku Avseniku ob življenjskem jubileji kličemo na mnoga leta in mu želimo, da bi k njegovi dosedanji beri zabavnih melodij dodal še nove skladbe, in tako tudi v bodoče bogatil slovensko narodnozabavno glasbo. Andrej Kokot Q lavko Avsenik se je rodil 3 26. 11. 1929 v Begunjah. Zaslovel je sicer kot glasbenik, toda v mladih letih je bil tudi smučarski skakalec. Največje skočil 74 m, v Celovcu pa je nekoč dobil za slog odličnih 19,5 točke. To kariero je moral končati, ker se je poškodoval na hrbtenici. Službeno se je Slavko zaposlil najprej v tetini tovarni nogavic v Lescah, potem pa v Ljubljani, dokler se ni posvetil samo glasbi. Njegov brat Vilko - glasbeni akademik - se je rodil leto poprej, 9. 11. 1928. Oba brata sta izšla iz tradicije ljudskih godcev. Vilko je slučajno prišel na povsem nov sestav godbe s harmoniko, basom, kitaro, trobento in baritonom, v katerem sta brata po svoje navezovala tudi na godčev-sko izročilo. Po naključju so se odločili za nastope v gorenjski noši, ker je pač iz kakovostnega blaga, in je tako postala njihova blagovna znamka. Značilnost nastopov ansambla pa je bila seveda tudi humornost po zgledu zahodnih show skupin z nepozabnim Francem Koširjem. Začetki Gorenjski kvartet, kakor se je ansambel prvotno imenoval, je nastal po želji Avsenikovega očeta. Slavko seje spomnil na stotine viž, brat Vilko pa jih je dodelal in priredil za kvintet. Po raznih manjših postavitvah je »zgodovinsko postavitev« Gorenjskega kvarteta izumil Vilko v zasebi Slavko Avsenik, harmonika, Vilko Avsenik, klarinet, Franc Košir, trobenta in Franc Ogrizek, baro-tin, evfonij. Ansamblu, ki je kmalu prodrl z odmevnimi nastopi na radiu, sta se pozeneje pridružila še pevca Danica Filipič in Franc Koren. Leta 1955 je dobil dokončno podobo kot kvintet s kitaristom Levom Ponikvarjem. Metamorfoza Na dopustu ob Vrbskem jezeru je takratni glasbeni urednik bavarskega radia Fred Rausch slišal skladbo Na Golici. To je bil začetek pohoda Avsenikov po svetu. Slavko Avsenik opisuje ta dogodek takole: »Urednik bavarskega radia je potem, ko je slišal polko Na Golici v radiu, stekel na Radio Celovec, vprašal, kdo je igral tisto nenavadno skladbo. Rekli so mu, da Gorenjski kvartet. Ko je vprašal, kako bi se lahko ime ansambla prevedlo v nemščino, so mu rekli: Oberkrainer. In iz Golice je nastal Trompetenecho.» Iz Gorenjcev pa Oberkrainerji. Prodor Leto navrh so že gostovali v Franciji, na Bavarskem in kmalu tudi v Avstriji, Švici, Italiji, itn. Svojo prvo veliko ploščo so posneli leta 1957 - v tujini, leta 1959 pa prvo doma. Nato so se muzikantje odločili za poklicno glasbeno pot, pri čemer so radijski in televizijski nastopi bistveno pripomogli do njihove popularnosti. Sestav ansambla pa se je z leti seveda spreminjal. Največji uspehi Vrsta uspehov ansambla in kajpada tudi odlikovanj in priznanj ter zlatih, diamantnih in platinastih plošč je tako dolga, da polnijo celo muzejsko galerijo v Avsenikovem domu pri Jožovcu v Begunjah. Leta 1964, ko je ansambel priredil že 1000. koncert, je med drugim igral na olimpijskih igrah v Innsbrucku. Sledila so gostovanja v Združenih državah Amerike in Kanadi, desetkrat pa je igral tudi predsedniku Titu. Na berlinskem stadionu jim je prisluhnilo kar 90.000 ljudi, prodali pa so čez 311 milijonov plošč. Izmed priznanj je Slavko Avsenik posebno vesel Zlate vrtnice, ki jo je prejel v dunajskem Konzerthausu za najbolj igranega komponista Evrope. 35-letnico ansambla je Matjaž Kmecl lahko že komentiral z besedami: »Avseniki so pojem slovenske uspešnosti«. Nenazadnje je v zahodni Evropi registriranih okoli 10.000 tovrstnih ansamblov. Konec in nov začetek 1. junija 1990 je Ansambel bratov Avsenik zaradi Slavkovih težav s hrbtenico zaključil delovanje. Napisali so čez 800 skladb, od katerih jih je vsaj deset ponarodelih. Leta 1997 se je Slavko Avsenik vendar le spet vrnil na oder in zdaj nastopa z raznimi ansambli, ki igrajo njegove melodje. A. L. « Podatki so iz knjige Ivana Sivca: Vsi najboljši muzikanti. Razvoj narodnozabavne glasbe od začetkov do leta 1973. 1. Del. Mengeš 1998. FENOMEN ANSAMBLA BRATOV AVSENIK SELE Gustav Januš -spet doma Na povabilo KPD Planina, občine Sele in SPD »Herman Velik« je Gustav Januš v petek, 29. 10., razstavljal in bral v farni dvorani v Selah. Res je, da prerok v svojem kraju najmanj velja, kakor je to Gustav Januš sam ugotovil na začetku. Vse do svojega 60. leta je moral čakati, da smo se Selani spomnili njegove pomembnosti in ga povabili med nas. Prireditev je vsekakor uspela in Gustav Januš je gotovo spoznal, da smo zelo ponosni nanj, da znamo ceniti tako njegove pesmi kot tudi njegova likovna dela. Za vse navzoče je bilo to srečanje z umetnikom obogatitev in rade volje je po oficialnem delu po- kramljal z vsakim, ki je to želel. Hanzi Filipič, urednik revije Družina in dom, je najprej na kratko predstavil Januša in njegovo pesniško pot, Januš sam pa je bral svoje novejše pesmi in pesmi iz zbirke »Metulj -Der Schmetterling - La farfalle - The butterfly«, ki je izšla ob njegovi šestdesetletnici in vsebuje pesmi iz sedemdesetih let. Za glasbeni okvir so poskrbeli Monika Olip, Anja Oraže, Roman Verdel in Tone Boschitz, ki je uglasbil dve Januševi pesmi, »Oči« in »Če ne«. Pesem »Če ne« je doživela svojo krstno izvedbo. Proti koncu so se zvrstile čestitke prirediteljev, ob izvrstnem bifeju pa smo, kot že omenjeno, še dobro uro preživeli z našim umetnikom Gustavom Janušem. Omembe vredno je tudi dejstvo, da je bilo na prireditvi veliko mladine. E. V. Slovenske založbe se predstavile Po knjižnem sejmu v Frankfurtu in knjižnem tednu v Beljaku so koroške slovenske založbe Drava, Mohorjeva in Wieser pretekli teden predstavile svoj jesenski program še na knjižnem tednu ’99 v dunajskem rotovžu. Založbi Drava in Mo-horjava sta v tem okviru prire- dili prvo skupno literarno prireditev in sicer na temo »Tujina«. Številno občinstvo je na matineji prisluhnilo branju Erwina Köstlerja (Ivan Cankar, Materialien und Texte; Drava) in Mila Dora, Serafettina Yildiza in Sandre Kreisler (Die Fremde in mir; Mohorjeva 1999). Minister za kulturo RS Jožef Školč se je v Frankfurtu zanimal za koroško slovensko založniško dejavnost in za perspektive slovenske literature na nemško govorečem tržišču GRADEC Uspeli Slovenski dnevi v Gradcu Od 18. do 28. oktobra so v Gradcu potekali »Slovenski dnevi -Slowenische Tage«, ki jih je priredil Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu ob svoji 25. obletnici. Program letošnjih Slovenskih dnevov je bil zelo pester in je zaobjemal dva koncerta (Tone Janša & Sextet, mih group), gledališko predstavo (Karajan C), ulično gledališče (skupina Torpedo iz Murske Sobote), dvojezična branja (Gustav Januš, Srečko Kosovel) in filme. Vse prireditve so potekale v klubu in na različnih krajih v Gradcu, upr. na univerzi, v jazz baru ali pa na ulici. Pisan ni bil samo program, pisana je bila tudi publika. Poleg graških politikov (Strobl, mestni svetnik za kulturo, mestni svetnik Kal-tenegger, ...) se je prireditev udeležilo mnogo študentov ter starejših odbornikov kluba. Med obiskovalci so bili tudi predstavniki študentskih organizacij v Mariboru in Ljubljani. KSŠŠG se je s to večdnevno, uspešno izvedeno prireditvijo znova predstavil širši javnosti in s tem nakazal svojo po-mebmno kulturno in politično vlogo, ki jo ima v Gradcu! T. P. DUNAJ »V muzeju uporabne umetnosti« Galeristka Marija Šikoronja iz Rožeka se je uspešno predstavila na tridnevni prodajni razstavi avstrijskih umetnostnih galerij v »Muzeju uporabne umetnosti« na Dunaju. Letos -na tem razstavnem prikazu PLIBERK SPD »Edinost« iz Pliberka praznuje 90-letnico Pisalo seje leto 1909, ko je takratni kaplan Ivan Hornbök skupaj z odborniki ustanovil »Katoliško slovensko izobraževalno društvo Pliberk«. Iz zapisnikov tistega obdobja je razvidno, da so se člani društva ukvarjali s precej raznolikimi dejavnostmi. Prirejali so igre in koncerte, organizirali različna predavanja, ustanovili so svojo knjižnico in hranilno društvo ter sodelovali s sosednjimi društvi. Kulturno delovanje je bilo po plebiscitnem letu precej oteženo, prekinjeno pa samo v času druge svetovne vojne, ko je bilo precejšnje število odbornikov in članov izseljenih, poslanih v koncentracijska taborišča ali vpoklicanih na fronto. Predsednik Slovenskega prosvetne- ga društva »Edinost« je že 24 let Jožko Hudi, ki je zapisal, da »društvo s ponosom ohranja slovensko kulturo na Koroškem, ker se zaveda, da so morali njihovi predniki brez pravega vzroka trpeti zaradi tega, ker so bili Slovenci«. Zborovska dejavnost Najbogatejša med dejavnostmi društva je pevska dejavnost, saj v Pliberku že od leta 1932 deluje moški pevski zbor, zdaj imenovan po svojem ustanovitelju in dolgoletnem zborovodji Folteju Hartmannu. Zbor in njegov zborovodja sta odigrala pomembno vlogo tako na političnem kot na kulturnem področju. Kmalu po njegovi smrti je zbor prevzel njegov sin Božo Hartman, od začetka leta 1998 pa ga vodi učitelj glasbe Dominik Hudi. Zbor »Foltej Hartmann« je soustanovitelj pevske revije »Od Pliberka do Traberka«, dvaintrideset let stare prireditve, ki povezuje zbore iz koroške regije z obeh strani meje. V zadnjem času precej kritizirana prireditev pa je po mnenju Pliberčanov največ umetnikov se Galerija Rožek predstavlja že petič - je prikazala dela svojega stalnega raz-stavljalca Iva Prančiča, ki je s svojimi slikami vzbudil veliko zanimanje obiskovalcev. I. D. prispevala prav k intenzivnemu čezmejnemu kulturnemu povezovanju. v- Prav tako je zbor pobudnik in soustanovitelj pevske revije pobratenih moških zborov »Od Korotana do Jadrana«, ki je nastala iz ideje o skupnem slovenskem kulturnem prostoru in je potekala vse od leta 1981 do 1995. Prav tako so pobudniki in soustanovitelji pevskega srečanja z naslovom »Pesem ne pozna meja«, ki je bila letos že enaintrideseta po vrsti, in na nek način posebna, saj je k uradnemu naslovu njen organizator Jožko Hudi pripisal še podnaslov: »Koncert na gradbišču«. Z njim je hotel opozoriti na problematiko nedokončanega Kulturnega doma v Pliberku. Letos aprila pa se je zbor že dvanajstič udeležil »Koncerta prijateljstva« v Izoli, ki je nastal na temelju osebnega prijateljstva med pevci treh krajev iz treh držav. SPD »Edinost« je tudi med ustanovitelji slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je na pobudo Ota Wutteja in Jožka Hud-la prvič začela s svojim delovanjem leta 1978 prav v Pliberku, kasneje pa so se oblikovali posamezni oddelki po skoraj vseh koroških krajih. Danes je po vsej Južni Koroški vključenih v glasbeno šolo 470 učencev. Oder 73 Za »drugo dejanje« gledališke dejavnosti v Pliberku je poskr- bela Anita Hudi, ki je prvo igro režirala še pod okriljem Katoliške mladine, leta 1973 pa skupaj z igralci ustanovila »Oder 73«. Z igrami, ki jih je sama prirejala ali pisala in vedno tudi režirala, so gostovali po vsej Sloveniji in bili zmagovalci na republiškem srečanju amaterskih skupin, kot edina amaterska skupina pa so nastopili tudi na Borštnikovem srečanju. V petindvajsetih letih so pripravili kar šestnajst premier. Prva igra, ki jo je pripravil »Oder 73«, je bila Neilov »Zares čuden par«, ki so jo leta 1998, ob 25-letnici delovanja, ponovili v novi igralski zasedbi. Pohod na Komelj Slovensko prosvetno društvo »Edinost« vsako leto skupaj z Zvezo koroških partizanov pripravi tradicionalni pohod na Komelj »Po poteh Domnove čete«, ki je bil letos že 20. po vrsti, in kjer je glavni organizator Lipej Kolenik. Pliberški jormak Od leta 1975 društvo vsako leto postavi svoj šotor na tradicionalnem septemberskem jorma-ku in sooblikuje sejem s svojim kulturnim programom, hkrati pa pripravi tudi srečanje upokojencev z obeh strani meje. Raziskovalne delavnice SPD »Edinost« je skupaj z MePZ Podjuna in v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo prijateljev mladine iz Ljubljane kar dvakrat organiziralo etnološko raziskovalno delavnico, in sicer leta 1995 in leta 1998. Mladi Ljubljančani in Korošci so v petih skupinah raziskovali vsakdanje življenje na podeželju in rezultate raziskovanja izdali v dveh zbornikih. Rada bi zapisala, da vas to soboto zvečer vabim v nov kulturni dom, pa žal ne morem. Šele po slovesnosti, ki bo v farni dvorani, si boste v Kulturnem domu lahko ogledali pregledno razstavo o društvenem delovanju, ki jo, tako kot slovesnost, pripravlja Anita Hudi. Irena Destovnik M. Domej: Doma in po svetu ... je naslov razstave dr. Maksa Domeja, ki je bila odprta prejšnji petek v Kulturnem domu v Pliberku. Motivi ljubiteljskega slikarja niso predvsem pokrajine, domače osebe, ampak tudi pacienti zdravnika, ki se je rodil v Rinkolah in se po študiju preselil na Dunaj. Razstava pokaže umetnikovo potovanje »iz domovine v širni svet«. 1932: Fantje iz Dvora, med njimi Foltej Hartman in župnik Posch Sodobno in klasično v Bilčovsu /"Vtroci so prerasli sami sebe \yin svojo starostno razporeditev v gledališču. Kar naenkrat so deklice postale dekleta, dečki pa fantje. Res težko se je v tem obdobju razvrščati med starejše in mlajše mladince. Prav zato je v Bilčovsu iz lanskih dveh mladinskih skupin nastala ena, zato pa ta starostno (in zrelostno) bolj pisana. V gledališkem izrazu pa je skupina zlitje poskusila opravičiti z dvema gledališkima komadoma, enim otroškim in drugim za odrasle. Nekako na glavo postavljena predstava, kakršno je nakazoval že gledališki list. Režiserka Bernarda Gašper-čič je v gledališki večer združila otroško predstavo Alenke Goljevščkove Gornastenisedi-muha. in pa Moliere- Vidraco-vo komedijo Priložnostni zdravnik. V prvi je avtorica zajela poigravanje s samoglas- Tri premiere mladih gledališčnikov Kaže, da so mladi bolj pridni kot starejši. Morda pa so le bolj neučakani. Komaj se je dodobra začela gledališka sezona, že so se pretekli konec tedna »na ogled postavile« kar tri mladinske oz. otroške skupine. V petek so začeli Bilčovščani, v soboto nadaljevali Sentjanščani in v nedeljo pa gledališki vikend zaključili Šmihelčani. j. r. niki a, o, i, e in u. V Sloveniji to Celo pesem z naslovom Prilete- muhe in Kokija, ki povzročita poigravanje poznajo predvsem la muha na zid pojejo. Drama- kar precej zmede in se znajdeta v kolonijah, na taborjenjih in turško ji je dodala zgodbo dveh celo pred sodiščem. S samo-podobnih otroških druženjih, protagonistov, Gornastenisedi- glasniškim poigravanjem posta- ne stvar silno komična, dovtip-na, otroško prijetna. Odličen je prizor s »krjolo« meredesom, z menjavo klobukov pred gostilno, rezanjem udov v senčnem teatru v bolnišnici in še kak. Predstava je speljana dinamično, z dobro glasbo in posrečenim gibom. Drugi gladališki komad, Priložnostni zdravnik, se je sicer trudil biti molierovski, a sem bil najbrž preveč pod vtisom prvega, da bi me prepričal. Isti igralci v povsem drugih vlogah, v drugem gledališkem žanru, drugačnem stilu igre, a v istem gledališkem večeru - vse to je nekoliko preveč. Igralcem, Stefanu Reichmanu, Alexandru Mannu, Nadji Reichmann, Gregorju Einspielerju, Tanji Lesjak, Marii-Anni Gasser, Marjeti Reichman, Bredi Zablatnik, Mitju Kolterju, Barbari Boštjančič, Martini Lausseger in Janji Kolter ne bi dajal plusov in minusov, saj so se vsi potrudili, še posebej pa sta izstopala Mitja Kolter in Maria-Anna Gasser. Priznanje za veliko delo pa velja seveda tudi vsem strokovnim sodelavcem in pomočnikom. Priporočilo: Na gostovanjih bi bilo bolje igrati vsak gledališki komad posebej. Gornazidusedimuha povzroči splošen prepir Cesarjeva nova oblačila navdušila Qežiser Bogomir Veras se je s l\šentjanško otroško skupino II lotil znane komične pravljice Cesarjeva nova oblačila Hansa Christiana Andersena. Hvaležna predloga, a zaradi poznanosti morda še bolj zahtevna. Deset mladih Šentjanščanov je oblekel v temne trikoje, v roke pa jim je dal obrazne lutke, za katerimi so deloma skrivali svojo tremo, vsekakor pa so predstavi dale potreben izraz. K sreči je društvo zamenjalo čme zavese s prijetno modrimi, sicer bi se mladi igralci težko ločili od ozadja, kajti scene predstava nima, rekviziti pa so zelo minizirani. Tokratna Cesarjeva nova oblačila slonijo na gibu, zborni izreki, na odrskih efektih, predvsem pa na glasbi. Vse to predstavi daje dramaturško napetost in z njo popolno ra- zumljivost. Besedilo je skrčeno na mejo potrebnosti, v njem pa so odlični dovtipi, ki zbujajo ustrezen odmev med gledalci. Šentjanž ima dobre mlade igralce. Cesarja je odlično in svojstveno igral Marko Inzko, v ostalih vlogah pa so se po svoje izkazali prav vsi. Ti pa so: General - Markus Lapuš, Minister za prehrano - Andreas Mostetsch-nig, Minister za oblačila - Christoph Krasnik, Krojača - Andrej Müller in Michael Jenko, Dame - Clara Schellander, Nadja Wie-ser in Sonja Walser ter Norček -Alexander Mostetschnig. Kostumi, glasba in scena so dodatno delo režiserja Verasa, s tehniko je upravljal Peter Mo-schitz, skupino pa vodita skrbni Andrea Gabriel in Anja Šlemic. Predstava je odrsko nezahtevna in tudi zato zelo primerna za gostovanja. Krojača izročita cesarju novo (nevidno) obleko V Šmihelu modro-rdeča fc lekoliko presenetili so mladi IM Šmihelčani preteklo nedeljo po maši. Od njih smo vajeni lutkovnih predstav, tokrat pa so nastopili kar v svojih podobah. Otroška skupina je pod vodstvom režiserke Brede Pugelj pripravila nežno pravljico slovenske mladinske pisateljie Kristine Brenkove Modra vrtnica za princesko. Začetniške težave mlade skupine je treba razumeti, tudi deklamiranja se je v tekstu v jih je nekako zadrževal tudi pri pa so bili kar prepričljivi. Lepo najbolj pomembna ljubezen, da verzih težko izogniti. Prav tekst sproščenosti v igri, klub temu so speljali osnovno idejo, daje je v nji tudi rdeča vrtnica lahko vrtnica modra, da ni prav nič pomembno, kako stanovsko plemenit je darovalec, temveč samo, koliko ljubezni je v njem. Veličina Kristine Brenkove! Odrsko gibanje je koreografsko obdelal Iko Otrin, za zvok in luč so poskrbeli Niko Krištof, Daniel Gril in Florian Krivograd, Skupino spremlja Micka Opetnik. In naj naštejemo še mlade junake predstave. Naslovno vlogo je odigrala Lucija Wakounig, v ostalih pa so ji sekundirali Kristina Gril, Marjan Rosenzopf, Katja Kert, Tamara Igerc, Katarina Igerc, Andreas Wutte, Emanuel Wutte, Daniela Wutte in Martin Opetnik. Princeska je zaplesala s svojim izvoljencem, dečkom s piščaljo PRIREDITVE PETEK, 5. 11.__________________ ŽELEZNA KAPLA, Farna dvorana 20.00 Gledališka predstava »Jelka«. Gostuje: Studiobühne Villach; predstava je v nemščini ŠMIHEL, Ljudska šola -Občina Bistrica 19.30 Jesenski koncert »Pesmi sveta« MePZ Gorotan, St. Kathrein Chor, MGV Petzen, Šmihelski kvartet, Volksmusik Asprian SOBOTA, 6. 11._________________ TINJE, v domu 9.00 Samostojno oblikovati - organizacija dela in delovnega časa. Voditeljica: mag. Birgit M. Ahlfeld; traja do, 7. novembra, do 13. ure LIBUČE, Galerija Falke 17.00 Marko Pogačnik. Čezmejni litopunkturni projekt. Razstava in sklepna prireditev PLIBERK, Farna dvorana -SPD Edinost 19.30 90-letnica društva SPD Edinost BILČOVS, v avli ljudske šole -SPD Bilka 20.00 Bilčovska jesen - Koncert »alles 1« s skupino 4Xang NEDELJA, 7. 11.________________ BILČOVS, v avli ljudske šole -SPD Bilka 11.00 Bilčovska jesen - Otroška predstava »Kekec in pehta«. Gostuje: Teatr za vse ŠENTPRIMOŽ, Farna cerkev -Farna mladina Šentprimož 14.30 Misijonska tombola BILČOVS, v avli ljudske šole -SPD Bilka 20.00 Bilčovska jesen - Kraški teran. Mala tržaška kabaretna banda SREDA, 10. 11._________________ LJUBLJANA, Filozofksa fakulteta, soba 434 - Slov. filozofsko društvo 14.40 Predstavitev knjige Wilhelma Bauma: »Karl. R. Popper in kritični racionalizem« LET Društva slovenskih pisateljev in pisateljic v Avstriji ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k 19.30 Literarni večer. Predstavitev novega zbornika in branje. Nastopata: Komorni zbor SPD Borovlje in Trio Drava TINJE, v domu 19.30 Predavanje: Hidrokultura ali kultura z zemljo TINJE, v domu 19.30 Začetek serije: Koroški Slovenci 1900-2000 bilanca 20. stoletja; 1. predavanje: Nacionalne ideologije na Koroškem; predavatelj: univ. prof. dr. Andrej Moritsch ČETRTEK, 11. 11.______________ ŠMARJETA, Farna dvorana -KD Šmarjeta-Apače 19.00 Martinovanje PETEK, 12. 11.________________ ŠMIHEL, Farna dvorana 20.00 Martinovanje s folklorno skupino iz Zg. Velke v Sloveniji. Poskušnja vina in pečen kostanj MATJAŽ ZUPANČIČ »WDidomno3« Slovensko narodno gledališče Drama je letos marca v Mali drami krstno uprizorilo najnovejšo dramsko delo avtorja Matjaža Zupančiča, ki je predstavo tudi režiral. Zgodba treh mladih prijateljev, ki zaradi finančnih stisk iščejo sostanovalca in ga najdejo v Vladimirju, prvem (in očitno edinem) interesentu, ki pa je zelo«poseben«, in to v vsakem pogledu. In ta novi sostanovalec poseže v odnose treh prijateljev, ko jih začne obvladovati, kontrolirati, oblikovati v skladu z lastno voljo in merili. Dramska napetost narašča ves čas in doseže vrhunec v zadnjem prizoru, ko Vladimirja kot neizbežno nujnost umorijo. Priporočamo vam obisk predstave o preteči nevarnosti in grozljivi kontroli, ko Vladimirjeva »trda roka« skuša reorganizirati obstoječi (ne)red nekdanje skupnosti prijateljev in ruši ravnovesje med njimi. MALA DRAMA Erjačeva 1, Ljubljana www.sngdrama-lj.si tel. 0038661221-511 Predstave: 13. 11.; 23.11. ob 20. uri POSOJILNICA-BANK ŽELEZNA KAPLA registrirana zadruga z omejenim jamstvom 9135 Železna Kapla vabi na redni občni zbor ki bo v torek, dne 9. novembra 1999, s pričetkom ob 18. uri v hotelu OBIR v Železni Kapli. Vse člane vabi k številni udeležbi upravni odbor Prisrčno Vas vabimo na Martinovanje v petek, 12. novembra 99 od 20. ure naprej, k Joklnu. Glasba v živo, pečeni kostanji, domače vino i Goriških brd in vaša dobra volja bodo olepšali večer. Kulturno društvo Pri Jotdnu, Badgasse 7. Celovec Ob njegovi 45. letnici želimo pridnemu kmetu Staniju vse najboljše. Da bi tudi v bodoče svoje izdelke nudil v stari dobri kvaliteti, mu želijo Dunajčani in Korošci. PRAZNUJEJO! Emi Oraže s Šajde - 50. rojstni dan; Franci Mak - Žerjav iz Borovelj -rojstni dan; Fridi Hribernik iz Treblj pri Šmarjeti - rojstni dan; Franci Pegrin s Šajde -70. rojstni dan; Elizabeta Dobrovnik z Metlove - rojstni dan; Marija Jelen in Karel Sokol iz Dobrle vasi - rojstni dan; Ljudmila Pavlič in Jože Plesnik iz Go-selne vasi - rojstni dan; Elizabeta Gola-včnik iz Podjune - rojstni dan; Jožef Križnik iz Sinče vasi - rojstni dan; Feliks Mak iz Podsinje vasi - 80. rojstni dan; Nanki Krautz iz Ledine - rojstni dan; Jelica Steiner iz Leš - rojstni dan; Joško Lepuschitz iz Ščedma - rojstni dan; Marija Niemetz iz Celovca - 45. rojstni dan; Cilka Lunder z Letine pri Šmihelu - osebni praznik; Adolf in Katarina Sokol iz Žvabeka - 48. poročni dan, Nani Schaunig z Moščenice - 85. rojstni dan; Andrej Hribar - Točajev iz Kort - 80. rojstni dan; Karl VVutte iz Breške vasi -rojstni dan; Marta Kreutz z Blata - rojstni dan; Herta Kumer z Bistrice - rojstni dan; Šiinan Dlopst z Dvora - rojstni dan; Terezija Goltnik iz Pliberka - rojstni dan; Liza Golavčnik iz Podjune - rojstni dan; Vilko Nerz z Bistrice -rojstni dan; Marta Schel-landcr iz Rožeka - 75. rojstni dan; Anton Kajžnik iz Rožeka - 80. rojstni dan; Ludvik Ogris z Lipice -rojstni dan; Karl Rudolf iz Loč - rojstni dan; Franc Kukoviča iz Sel pri Žitari vasi - rojstni dan; Ančka Kokot iz Celovca - rojstni dan; Lizi Malle iz Sel -rojstni dan; dvorni svetnik Dl Štefan Oraže z Radiš - rojstni dan. Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tet. 0463/514300-0 • faks -71 UREDNIKA dr. Andrej Leben (-34) .........Jože Rovšek (-30) Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ..............Milka Kokot (-40) Prireditve .................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec VESTNIK čestita! RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 Petek, 5. 11. | 18.10 Utrip kulture Sobota, 6.11.118.10 Od pesmi do pesmi ... Nedelja, 7. 11. | 6.06 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (Heidi Lampichter) 18.00 Glasbena mavrica Ponedeljek, 8. 11. | 6.06 Kratki stik Torek, 9. 11.1 18.10 Otroški spored Sreda, 10. 11.118.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_________________ DOBER DAN, KOROŠKA Nedelja, 7.11.113.30 ORF 2 . V Mladinskem domu v Celovcu nastaja neke vrste »center« - sedaj se bo tja preselil tudi Slovenski znanstveni inštitut. In Mohoijeva je po prodaji Modestovega doma kapaciteto znatno zmanjšala, zato pa dvignila kvaliteto. • Mednarodno leto otrok in pravice mladostnikov: skupne misli bodočih pedagogov iz Celovca in Ljubljane. • 90 let SPD Edinost v Pliberku • Kaj takega: spoznati mistiko Roža terja kar precej človeških naporov. • Jesenski pridelki kmetov kot magnet za kupovalce na tržnici. Ponedeljek, 8. 11. | 4.15 ORF 2 - Ponovitev 16.30 TV SL01 - Ponovitev RADIO KOROTAN na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 VSAK DAN | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Domače viže in zborovska glasba 8.30 Živa (do 10.00) 14.00 V taberni 16.00 Od štirih do šestih Nedelja, 7. 11. I 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 A capella 15.30 Voščila__________ RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PETEK, 5. 11.110.00 Kalejdoskop 11.00 Kärnten unten durch (pon.) 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Kultura 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Soundcheck 21.00 DJ-Line 24.00 Po Koroškem: Polaganje vencev na partizanska grobišča (pon.) SOBOTA, 6. 11. | 10.00 Kulturna izobrazba v času globalizacije 11.30 Campus 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Die Welt ein Dorf: Kairos europa 18.00 Sto decibelov 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: Brigitta Huhnke - Erinnerungskul-tur (pon.) 20.00 Yugo-Rock 23.00 Siesta NEDELJA, 7. 11. | 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.10 Special: Slov. dnevi v Gradcu 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Alpe Adria 20.00 Sunday Loops DJ Nova 22.00 For those about to Rock 24.00 Glasba_________ PONEDELJEK, 8. 11. | 10.00 Mrtvaške pesmi in žalostinke 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Alpe Adria (pon.) 18.00 Kärnten unten durch 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Blazno resno o seksu (6) 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Die Welt ein Dorf: Kairos Europa (pon.) 23.00 Šoja & Elster (pon.) 24.00 Kulturna izo-brazba v času globalizacije (pon.)_______ TOREK, 9. 11.110.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru 18.00 Šport 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Noche Latina 21.00 Campus (pon.) 22.00 Literarna kavama (pon.) 23.00 Nachtfalter 1.00 Šport (pon.)_____ SREDA, 10. 11.110.00 Kalejdoskop 11.30 Vox latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Stay tuned 20.00 Ruff Radio 22.00 Madforce 24.00 Special: Slov, dnevi v Gradcu (pon.) ČETRTEK, 11. 11. | 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Glasba 18.00 Šoja & Elster 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Yesterday & Today 20.00 Musič for the Masses 23.00 Freak Show 1.00 Soundtrack ČIRKOVČE PRI PLIBERKU 1. vaški praznik Že nekaj let so si vaščani, kot Günter Marko in še vrsta drugih, združeni v ORE (organizacija za regionalni razvoj) prizadevali, da bi napravili na vaškem zemljišču kraj, ki bi bil urejen za počitek in okras vasi. Na tem zemljišču je prej stala uta strojne postaje, ki jo je bilo treba podreti, da se je lahko uresničila zamisel vaščanov. Letos spomladi so se zbrali, da uredijo okolje in nasadijo primerna drevesa, okrasne grme in seveda vrsto lepih in trajnih rož, ki pritegenjo pogled vsakega mimoidočega. Zdaj, ko je bilo vse urejeno, dvojezični lepaki so vabili na prvi Cirkovški praznik 24. ok- Ob pečenih dobrotah na ražnju in izvrstnem domačem pecivu je bilo res lepo, kot na pravem prazniku dobrih ljudi. Praznovanju so se pridružili še iz sosednjih vasi. Posebno veseli smo bili obiska župana mag. Grilca in Vide Sadjak (ÖVP), podžupana Visočnika, Rudolfa Ericha, Thomasa Lintschnigerja (SPÖ) in mestnega svetnika Jurija Mandla (EL) ter občinskih odbornikov Milana Pika, Štefana Domeja in Blaža Kordescha. Praznovanje sta otvorila Günter Marko in Matevž Nachbar, ki sta se zahvalila vsem sodelujočim, dobrotnikom in posebno še županu Grilcu in pod- Na vaškem prazniku je bilo lepo in domače tobra, da se srečamo v šotoru vsi vaščani, da se poveselimo, pogovorimo in spoznavamo s tistimi, ki so prišli v našo vas od drugod. Že ob 11. uri do-polde so prišli najbolj korajžni, sledili pa so jim skoraj vsi vaščani. Daje vzdušje bilo domače, prijetno in veselo, zato je poskrbel predvsem Ernst Koletnik s svojimi mehami. županu Visočniku za vso pomoč občine, prav tako pa- za lepe košare župana, podžupana in Ericha Rudolfa z raznimi dobrotami, ki so jih predali glavnim oskrbovalkam zemljišča: Marjani Kresnik, Lenci Koletnik in Justi Koletnik. Hvala vsem organizatorjem in vsem ljudem dobre volje! ikej SLOVENSKA GIMNAZIJA / LUŽICE Teden dni pri prijateljih W časih je šola lahko tudi za-V bavna in interesantna. Kako to? Po dolgem pripravljanju (snemali smo kratek film, v katerem se je predstavil ves razred) smo 11. oktobra odpotovali v Nemčijo, v Budyšin, kjer živijo lužiški Srbi, v Weimar -glavno mesto kulture, v KZ-Buchenwald in še v Dresden. Po dolgi vožnji (približno 14 ur) smo končno prišli v Budy-šin/Bautzen, kjer so nas učitelji dodelili družinam. Ko smo končno prispeli še k gostiteljem, smo - razen da smo poskusili govoriti tako nemščino, da bi nas »tisti tam zgoraj« tudi razumeli - popadli zaspani v postelje. Drugega dne je bil na programu obisk Weimarja -med peturno vožnjo smo navezali prve stike z našim ... hmm, recimo mu partnerskim razredom. V Weimarju smo si ogledali hišo Goetheja, poiskali gostilno, ki ni bila predraga, opazili, da Nemci besed kot »trafika« ne poznajo, da imajo velikanske parke in kebape. Dan je bil lep in trudni smo se napotili v mladinsko prenočišče. Med enourno vožnjo tja smo nemške gostitelje naučili še nekaj slovenskih pesmi... No ja, vsaj poskusili smo. Tretji dan je bil popolnoma v znamenju KZ Buchenwald. Najprej si je moral vsak od nas izbrati sliko, ki je posameznega najbolj nagovorila na temo KZ Buchenwald. Povedati smo morali, zakaj si je kdo izbral »ravno to« sliko, sledilo pa je seveda obvezno vodstvo. Naslednja naloga je bila, da se razdelimo po skupinah in obdelamo različne teme, npr. »vsakdanje življenje v taborišču Buchenwald«; naslednjega dne naj bi o naših spo- znanjih govorili v šoli. Na vsak način smo bili fascinirani nad velikim muzejem, za katerega pa, žal, nismo imeli dovolj časa, da bi si ga dodobra ogledali, toda lep citat tega dne krasi knjigo gostov ... Isti dan je še nekaj ljudi menjalo družine, pri katerih so spali, saj smo v teh dveh dneh (pravzaprav so bili trije) spoznali že nekaj ljudi. - Na tem mestu lep pozdrav »Ritterwirtschaft« (za insiderje)! Naslednji dan smo si ogledali šolo naših prijateljev. - Po vsestranskem pozdravljanju smo poslušali jezik lužiških Srbov (oni pa našega), nato pa so nas spet razdelili po skupinah (zdi rem sem opazil, da nimam najmanjšega smisla za orientacijo. Zadnji dan - Dresden! Jej-žeš, kako smo se veselili obiska tega mesta! Ob rani uri smo se odpeljali v še kar veliko mesto. Prvi vtis: vetra je v Nemčiji obilo, toda tukaj ga je največ. Naslednji vtisi so bili bolj pozitivni. Kljub slabemu vremenu je bilo vse v redu in vse vrste cerkva in drugih prastarih stavb so se nam pokazale v vsem sijaju. Sledil je kratek obisk »Kar-stadt«-trgovine, kratek zato, ker je nemški muzej za higieno že čakal na nas. In ne, ni bilo nein-teresantno! Popoldne smo se vrnili in se poskusili malo spočiti (kar pa večini ni uspe- & K T £ K Gimnazijci so si ogedali tudi Dresden se mi, daje to njihov konjiček). Ogledali smo si nekaj kratkih filmov, ki so kazali običaje lužiških Srbov, pa tudi video o KZ Buchenwald. Za konec dneva pa smo se še peljali skozi (skoraj?) vse vasi, v katerih govorijo srbsko. Nekatere vasi so imele res zabavna imena, npr. Swinjarna. Potem še kratko v največji labirint Evrope, v kate- lo), zvečer pa so gostitelji še organizirali fešto z ogromnim bifejem (»Nein, du isst den Kaviar, koste es, was es wolle!«) Bilo je kar zabavno. Facit tega tedna: Jaaa, več, več!! Samo upam, da se brez-vezni predlog učiteljev tam, da »oni« aprila ne bi prišli »dol«, ne bo uresničil. Gregor Wakounig Pismo bralca Avstrija gori! Kako vam gre, dragi bralci, ko razmišljate o razvoju v Avstriji v zadnjih mesecih in letih? Kako razmišljate o ponovnem porajanju desnega ekstremizma? Meni kar nekam čudno postane, ko pomislim, da se spet začne gonja proti Judom, da se pripravljenost za fizične obračune z ino-zemci stopnjuje, da na Štajerskem gori kiosk (kebab) Turka, ko svobodnjaki poprej z letakom hujskajo proti njemu. Se še spomnite, kdaj se je začela serija pisemskih bomb? Začela se je potem, ko je bil Haider prvič deželni glavar in je z reki o »Missgeburt« in »Beschäftigungspolitik« zakuril plamen desničarjev. Kako je mogoče, da so naši politiki tako brezvsebinski (recimo Rudas) in tako menedžerski (recimo Klima), da jih ta razvoj v družbi ne vznemirja? Kako je mogoče, da Zvezna dvojezična trgovska akademija v Celovcu na maturantski ples povabi prav »očeta desnega ekstremizma v Avstriji«, ga celo prosi za pokroviteljstvo? Tistega, ki je bil proti ustanovitvi te šole, tistega, ki sedi na ramenih nemškonacionalnih sil, za katere je slovenska gimnazija veliki strup, tistega, ki pravi, da so dvojezični učitelji privilegirani? Kako, da vabijo na ples prav tistega, ki je ponovno zakuril plamen desničarjev? Kaj bomo odgovorili našim vnukom na vprašanje, zakaj da nismo bili proti, zakaj da nismo storili nič, da bi preprečili to katastrofo? Ste tudi vi Slovenci imeli tako nevsebin-ske in menedžerske voditelje? Zakaj vas je tisti deželni glavar razdvajal, ko vam je obetal neko nevsebinsko zastopstvo in ste vso vašo energijo porabili za medsebojni prepir? Bodimo enotni proti takemu razvoju v družbi, bodimo budni, skušajmo mladini povedati resnico o 10. oktobru, o drugi svetovni vojni, o državni pogodbi itd. Prvi korak protesta je, da se udeležimo demonstracije 12. novembra na Dunaju. Hanzi IVieser, Bilčovs Super-trim sedmeroboj koroških vasi: Nepremagljivi morajo zmagati! Pobuda, ki jo je dal slovenski oddelek ORF, da se iniciira prireditev za množični šport, katere nosilci so slovenska kulturna društva na Koroškem, je dobil svojo konkretno obliko v prireditvi »Super-trim sed-meroboja koroških vasi. Organizator te prireditve je Slovenska športna zveza, sodelujoča društva pa pošiljajo tekmovalne ekipe in prirejajo tekmovanja v svojem kraju. V smislu ORF-ove pobude sem se odločila za sodelovanje v nedeljo, 23. 10. 99, na tekmovanju v športnem centru LKH v Celovcu, kjer je bila SŠZ tudi lokalni prireditelj. Na sporedu so bile tri športne panoge: tenis (moški), da rt (otroci) in kegljanje (ženske). Že pri dartu je prišlo do nesporazumov in prepirov, ker prireditelj SŠZ ni imela jasnih smernic. Pri kegljanju pa je prišlo do pravega izigravanja in prikaza očitne nesposobnosti organizatorja. Pred tekmovanjem je SŠZ napovedala, da se tekmuje v dveh krogih - v predfinalnem in finalnem. Nepričakovano je v prvem krogu vodil Bilčovs (zadnji v skupnem seštevku) pred Železno Kaplo (prvi v skupnem seštevku). Tak izid pa bi tudi pomenil, da bi postal Bilčovs zmagovalec dneva in ne Železna Kapla. Nato se je začel brez nadzorstva in snemanja ORF drugi krog z menjavo prog(!): prvouvrščeni Bilčovs proti drugouvrščeni Železni Kapli iz 1. kroga, in naenkrat je bil sodnik in edini zapisnikar na eni od tekmovalnih prog ekipni vodja iz Železne Kaple in ne nepristranska oseba. Pri 8-ih od 10-ih metov je prišel snemat ORF Nastal je prepir, ker organizator ni počakal, kot dogovorjeno, na snemalce ORF-a. V tem vrvežu sta se morala izvesti še zadnja dva meta. Ponovitev v miru je organizator odklonil. Nadaljevali sta tretja Železne Kaple proti četrti Bilčovsa iz prvega kroga. Bilčovščanka je bila uvrščena v 1. krogu na 4. mesto, čeprav je * zadela enako število kegljev ka- . kor tekmovalka, uvrščena na-3. • mesto, očitno po pravilih, ki jih * pozna samo SŠZ! Tokrat se je iz- • vajah tekmovanje brez menjave • prog (!) in spet je bil sodnik in . edini zapisnikar na progi tekmo- • valke iz Železne Kaple njen ekip- * ni vodja. a I/ tej tekmi je Kapelčanka si- • cer premagala Bilčovščanko, vendar to še ni zadostovalo za • dnevno zmago Železne Kaple. Iz- • vedel se je torej ponoven izbor , med obema tekmovalkama iz • Železne Kaple, da je Železna Ka- * pla dobila končno tiste točke, ki • jih je rabila za dnevno zmago. Vprašam vas, kakšen smisel * imajo tekmovanja, kjer se med • tekmovanjem spreminjajo pra- • vila tako dolgo, da končno zrna- , ga tisti, ki je bil očitno že pred • tekmovanjem določen za zmagovalca? • Anica Zablatnik, • Bilnjovs * ................................... NOGOMET SAK izgubil dve pomebmni točki ODBOJKA Dob: moški poraženi -ženske na zmagovalni poti K I ič ni bilo s pričakovanimi l\l tremi točkami: nedeljska tekma SAK proti Hartbergu se je končala z bolj ali manj pravičnim remijem 1:1. Od vsega začetka so akcije (ki so bile bolj pasivne kot aktivne!) potekale v sredini igrišča. Gosti iz Hartberga so se kompaktno branili, igralci SAK pa niso znali bistveno prodreti v nasprotnikov kazenski prostor. Nekaj minut pred odmorom je Muha-removič sicer prišel do lepe možnosti, žogo pa je žal iz kratke razdalje poslal čez gol. V drugem polčasu je tekma postala bolj atraktivna, zadetka pa sta padla iz standardnih situacij. Najprej je zadel Schäffer za Pri 1. super-trim-sedmeroboju južnokoroških vasi je ekipa iz Roža prepričljivo dobila 5. tekmovanje, ki gaje organiziralo ŠD Pliberk v športnem centru v Vidri vasi pri Pliberku. Za zmagovalno ekipo so tokrat točkovali: 4-članska štafeta v postavi Magdalena Kulnik, Armin Boštjančič, Vanessa Gasser in Damjan Reichmann (1. mesto), še enkrat Magdalena Kulnik (1. mesto v teku čez ovire), ter Jernej Einspieler (7. mesto v gorskem teku). Gorski tek na 6 kilometrov dolgi in zahtevni progi je dobil Maksi- Hartberg (59.), po kotu pa je Lojze Sadjak izenačil za SAK (68.). Zmago so domačini zapravili proti koncu tekme, ko sta Muharemovič in Wieser zapravila dve »zlati« možnosti. V 92. minuti je vrhu tega moral Zanki po prekršku predčasno z igrišča, dobil je namreč rdeči karton. Tudi Pliberk je remiziral, 2:2, proti Šentvidu. V zanimivi tekmi je bilo videti veliko možnosti na obeh straneh, najboljšo možnost za zmago pa je zapravil Šentvidčan Rotter s strelom na prečko. Obe moštvi sta zasluženo odnesli točko iz derbija. Na lestvici je SAK zdaj na 12. mestu (13/13), za 4. mesto pa ekipi še vedno manjka le 5 milian Michevz (Železna Kapla I) v izvrstnem času 25:42,80 minut. 6. tekmovalni dan v okviru sedmeroboja je na sporedu v soboto, 20. novembra, z začetkom ob 13.00 v Bilčovsu (športno igrišče ali pri slabem vremenu v ljudski šoli). Na sporedu je kegljanje (moški), met v koš (ženske) ter streljanje z (nogometno) žogo v cilj (fantje in dekleta). Prireditelj je kulturno društvo »Bilka« iz Bilčovsa. I. L. VMESNO STANJE po 5. tekmovanju: 1. Železna Kapla 67 točk, 2. Bilčovs 38,3. Za-homc 36,4. Pliberk 31,5. Sele 29 točk. Po zmagi v vrhunskem derbiju zdaj vodi Bleiberg pred Spittalom, Pliberk pa je na 8. mestu (15/13). PODLIGA-VZHOD Bilčovs je na domačem terenu jasno prevladoval proti Po-krčam, toda žoga ni hotela v gol - rezultat se je torej glasil 0 : 0. 1. RAZRED D Od prvih sedmih moštev na lestvici jih je kar šest remiziralo, edino Žitrajčani so slavili zmago s 5 : 0 proti Eitvvegu. Železna Kapla je z remijem (1 : 1) še naprej pred Metlovo, Globaša-ni pa so vodeči Klopinj prisilili v remi z 0 : 0. Tudi Šmihel je presenetljivo igral 0 : 0 proti Grebinju, v zadnjem krogu jeseni konec tedna pa je upati na več golov v tem razredu! 2. RAZRED C Selani se po zmagi proti Donau (3 : 1) držijo na 3. mestu, vigredi pa bo cilj relegacijsko mesto za vstop v 1. razred. 2. RAZRED E Dobrla vas je Žvabeku krepko povrnila poraz (1 : 4) v derbiju v 1. krogu prvenstva. Na domačem terenu je ekipa zdaj namreč zmagala s 4 : 1. Za Dobrlo vas so zadeli Velik, Pu-stoslemšek, Marin in Zdouc. T. C. ŠPORTNI TERMINI Sobota, 6. 11. 15.00, Železna Kapla, Espresso Piroutz - šah: SŠK Obir Železna Kapla I -Stocklauser Weitensfeld I 19.00, Pliberk, športna dvorana KD - odbojka: SK Dob - Bad Vöslau (ženske) 20.00, Feldkirch, SH Reichenfeld - odbojka: Feldkirch - SK Dob (moški) Nedelja, 7. 11. 19.00, Pliberk, športna dvorana KD - odbojka: SK Dob -Union West Wien (ženske) 14.00, nogometni stadion Trnja vas: SAK - Union Wels MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR KOŠ-A V CELOVCU Košarkarski klub KOŠ prireja v soboto, 13. novembra 1999, s pričetkom ob 9.00 v Mladinskem domu SŠD v Celovcu mednarodni mladinski košarkarski turnir, ki se ga bodo poleg ekipe KOŠ-a udeležile še mladinske ekipe avstrijskega prvoligaša Wörthersee-Piraten iz Celovca, D1MP Basket iz Opatije na Hrvaškem ter Košarkarskega kluba Jesenice iz Slovenije. Vsi ljubitelji košarke prisrčno vabljeni! Moška ekipa Dobljanov je v dveh tekmah konec tedna imela težko nalogo. Proti IAC Tirol na tujem je uspelo dokajšnje presenečenje: Dob je dobil 2. niz z 29 : 27, prvič v tej sezoni je ekipa Tirola torej morala sploh oddati niz! Končni rezultat pa se je le glasil v prid domačinov -3:1 (20/-27/20/28). Vroč derbi v ponedeljek v KD v Pliberku proti Hypo Celovcu pa je kazal popolnoma spremenjeno dobljansko ekipo: precej pomanjkljiva defenzivna igra in slab servis sta bila vzrok za hud poraz kar z 0 : 3 (-26/-24/-22). Domačini so v 2. in 3. nizu sicer vodili z 20 : 16 oz. 15 : 13, toda Celovčani so, motivirani od presenetljive zmage Pred kratkim se je za košarkarje KOŠ-a pričela tekmovalna sezona. Letos tekmujejo miniji, šolarji in mladinci. Na žalost ne more nastopiti skupina junior-jev, ker v tej starostni skupini primanjkuje igralcev. Tudi letos trenira mlade košarkarje Bojan Grzetič, in to dvakrat na teden. Tako treningi kot tudi tekme se v glavnem odvijajo v Mladinskem domu, SŠZ/Zveza Bank 1 je v tretjem krogu koroškega šahovskega prvenstva 1999/2000 v podligi-vzhod slavila tretjo zmago! Tokrat so slovenski šahisti premagali drugo ekipo Pošte Celovec s 4,5 : 3,5 in so s tem edina neporažena ekipa v ligi. »Oče« vnovične zmage ekipe SŠZ je bil novi igralec Egon Pertot iz Trsta, ki je v 6 ur trajajoči partiji v nadvse napeti končnici premagal svojega nasprotnika. Beli kralj je pogumno zakorakal v središče, saj se je beli držal pravila, da je kralj pomembna figura v končnici. Črni, ki je na potezi, pa ne hiti v a b c d e f g h s 3 : 2 proti Ennsu, odločili tekmo v svojo prid. Ženska ekipa SK Dob pa skrbi za pozitivne novice. Po geslu »Dve tekmi, dve zmagi« so Dobljanke konec tedna premagale najprej VCF/SV Leoben/WSV s 3 : 0 (-20/-21/-18), potem pa še ASKÖ Frohnleiten z istim rezultatom (-16/-22/-20). T.C. Lestvica 2. zvezne lige-vzhod (ženske): 1. UWW-Dunaj 8 6 2 20:9 12 2. Bad Vöslau 8 6 2 19:16 12 3. SK Dob 6 5 1 16:5 10 4. Ottakring 7 5 2 16:9 10 5. TSV Hartberg 7 4 3 17:12 8 6. Krottendorf 6 2 4 10:13 4 7. Frohnleiten 6 2 4 9:14 4 8. Wolfsberg 8 2 6 12:19 4 9. Leoben 7 2 5 7:17 4 10. Celovec 7 1 6 7:19 2 le najmlajši imajo svoje nastope v telovadnici Slovenske gimnazije. E. P. REZULTATI PRVIH TREH TEKEM: KOŠ mladinci - WSG Radenthein 63 : 87 (37 : 45): Perko (28), Rozman (20), Gomez (11), Schiemann (4) UNION Celovec - KOŠ mladinci 47 :63 (30 : 31): Trifunovič (25), Perko (13), Rozman (9) KOŠ mladinci - BBC Wolfsberg 83 :69 (32 : 40): Brezavšček (34), Trifunovič (28), Vavti (8), Gomez (6), Štukelj (4), Schiemann (2) Prva ekipa SŠK Obir je v drugem krogu prvenstva v L razredu-vzhod utrpela prvi poraz, in sicer proti SV Šentvidu II s 3 : 5. Drugo moštvo pa je slavilo spet zmago, tokrat s 4 : 0 proti Svatnam pri Podrožci. I. L. LESTVICA PODLIGE-VZHOD po 3. krogu: 1. Trg 116 točk (6 match-točk), 2. Bekštanj I 16 (6), 3. SŠZ/Zveza Bank 113,5 (91), 4. Admi-ra Beljak II12 (3), 5. Pošta Celovec II9 (3), 6. IBS Celovec 15,5 (0) končnico, čeprav ima prednost kmeta in bolj aktivni figuri. Belemu kralju pripravlja matno mrežo, iz katere ni več rešitve. Že prva poteza črnega odkriva končni razplet na šahovnici! Rešitev št. 83 Samo z malce nenavadnim upadom bele dame v črni tabor, s potezo l.Ddöü, se črni kralj znajde v matnem primežu v dveh potezah. Oglejmo si možna nadaljevanja in štiri matne slike: l...cd6 2.Tcl mat; l...c6 (c5) 2.Db8 mat; l...b5 2.Da6 mat; 1...T poljubno 2.Dd7: mat! 1. SUPER-TRIM-SEDMEROBOJ KOROŠKIH VASI '99 Bilčovs se je vpisal med zmagovalce KOŠARKA Začetek sezone za KOŠ ŠAH Tretja zaporedna zmaga šahistov SŠZ/Zveza Bank I ŠAHOVSKI OREH ŠT. 84 Silvo Kovač Westerinen - Hübner (1974)