201
Ozir po domovini.
Storžič.
Ce pride popotnik v prijazno mestice Kranj in se ondi ozira proti severo izhodni strani, gleda dolgo vrsto lepih planin, katere se skoraj brez predgorja raz-tegujejo med Kranjsko in Koroško, nekoliko tudi še med Štajersko deželo.
To pogorje so na severni strani Karavanke, na severo-izhodni pa Kamniške planine, obe v priro-doslovnem obziru jako zanimive, in zato od prirodoiju-bov prav pogosto obiskovane. Iz tega pogorja kipijo v zračne višine orjaški velikani: Brana, Ojstrica, Skuta, Greben, Grintovec, Kocna. Al pustivši te in vse druge na strani izvolim si danes za predmet svojega spisa onega ljubčeka, ki mu je Storžič imL in katerega — 2129 metrov visocega — sem v svojem življenji, Bog vedi, žs kolikokrat oblezel ter preiskavah Iz Kranja se po trojnem potu pride do Štor žica in potem na njegovo sleme.
Prvi, še dosti zložen, je memo Tenetiš na Tr-stenik, od tam Čez Babnivrt do planinskih koč in od ondot po kadunjastim planinskim pašniku do grebenastega roba in poslednjič na vrhunec. Po tem potu bilo bi mogoče cei6 krave prignati na vrh Štor žica. Drugi pot vodi čez Kokrico memo Bele do Ba-šeljna in od todi ali naravnost po strmi stezici do Bašeljske koče, ali pa počez čez hribec, na katerem stoji cerkvica sv. Lorencu posvečena ; potem po dobro-hodni ne preveč napeti stezici, vijoči se po peščenem robu do košenic in zmiraj više čez nje do mesta, kjer drevje neha; od tam pa po silno strmi s podrsljivo travo obraščeni žlebasti brežini na rob in dalje za njim do vrhunca.
Najboljši in zložnejši pot na Storžič se meni dozdeva od Predvora. Tu greš ali se pelješ iz Kranja do tje po lepi Kokriški cesti skoraj vedno ob reki Kokri, katera je v teku časa globoko strugo si izkopala skozi naplavino (diluvij) memo dobro obdelanega polja skozi prijazne vasi Primskovo, Gorenje, Milje, Visoko, Hote-maže in Tupaliče, kjer je poštna postaja in dobra go-stilnica. Kdor nima še brešnja in vodnika seboj , svetujem mu, tu s potrebnim se preskrbeti. Gospod poštar in gostilničar, jako prijazna duša, slehernemu prav rad dobro postreže in ve mu najcenejšega in zanesljivšega vodnika poiskati. Od Tupališke pošte se zavije pot čez most proti severu zahodu memo Hribškega grada po polji do No ve v asi in od tam po voznem potu čez malo napeti klanec v jarek Suha, po katerem potok enacega   imena   prav   ljubko   šumlja  čez golo kamenje.
V  dobri uri človek prav lahko prikoraka do mesta, kjer Suha izvira. Kogar žeja, onemu je treba, da se napije bistre in kakor kristal čiste vodice ter ž njo še napolni si steklenico, ker potem ni do Bašeljskega sedla nobenega studenca več. Vozna pot se skrči v stezico, katera nekaj korakov prav strma prihaja, a kmalu je manj napeta in se vije skozi Ustnik gladkodeblih bukev ali hib,   namešanih   z visokimi  jelkami   in  smerekami.
V  pičli uri počasnih stopinj se pride iz te veličastne gozdne samote do Močevske koče, stoječi pod košatim drevjem na zeleni trati. Tukaj se ti na potovanji vprvo prikaže krasna planinska rastlina baguljnek (Rhodo-
dendron hirsutum), opominovaje te, da si že precej visoko prilezel. Pred seboj ne daleč imaš Mačevsko sedlo; na desni štrle v zrak strme skalnate pečine malega Grintovca, na levi pa se pred Storžičem ponižno dviga čez polovico z drevjem obraščena Greben i ca. Za dober streljaj od Mačevske koče, kjer je druga zelena rovao , vije se stezica v polukrogu proti zahodu skozi gosto bukovje in v poli ure hoda si pri Baseljaki koči, stoječi na zeleni vegasti planoti Grebeničnega hrbta. Nekaj stopinj od koč« do roba ima človek iznenadni razgled na 8 to rži č, ki se mu tu v vsi svoji velikosti prikaže. Od roba, kjer je skalnata odprtnina podobna vratam, se gre nekaj korakov navzdol, potem čez peščeni plaz in na to, ker se stezica deli v dva hoda, ali po gorenji, ker človek polagoma zmirom više in više leze in memo tega pred dospe k bistremu, iz skalnate razpoke curečemu stu-denčeku, ki je žejnemu Jako zaželjen. Od todi se vije stezica naravnost počez in se zedini z dolenjo pri drugem , malo pod BašelJBkem sedlom izvirajočem studencu. Se nekaj stopinj in v sedlu si, od kodar veselo gledaš na Koroško in v podstoržičevo dolino.
Iz sedla se gre zdaj nekaj časa na severni strani StoržiČa in začenja se strmejši, ter težavnejši pot; treba je namreč stopati hudo navkreber, plaziti se čez nava-ljeno kamenje, preriti tu in tam po tleh plazeče gosto ruševje ali cretje (Pinus Mughus); vendar ves ta zo-perni pot je brez vsakorsne nevarnosti, po katerem prisopihaš na grebenasti rob, potem pa ob skalovji poševo na kadunjasto, z lasnato travo obraščeno strmino in po njej naravnost na goli vrh Storžiča. Od Bašeljskega sedla do vrha je kake dve uri plazenja. Kdor je močnih kit v nogah in nemoljavih pljuč pride po tem potu od Tupališke pošte v kakih 5 urah na Storžič.
Razgled s Storžiča je jako veličasten. Se obrneš proti izhodu, vidiš na oni strani Kokriške doline velikansko Kočno (2540 m.), čez katero siviglavi Grintovca (2558 m.) in Skute (2520 m.) kukati. Se za-sučeš proti severu t^r pobesiš očesa v globočino, občuduješ na desni strani romantično dolino pod Storžičem, ne levi pa vrtoglave propade in drugo dolino, stegujoča se do Tržiča, obe z mnogimi naselbinami, katere v dolinski ravnici in po rebrih stoje. Odprta ti je pred očmi izvišena Jezerska rovan v kotu z Vir ne k-Grintovcem (1648 m.). Pred seboj imaš Javornik vrh, Stegunek vrh, Ljubelja, raztegnjeno Kosu t no (2092 m,), z golim Obirom na strani in v daljni daljavi objemajo obzorje razne Koroške in Štajerske planine. Nepopisijive krasote je pa razgled proti severu-zabodu in naravnost proti zahodu. Smelo bi se trditi, da, kar iz bližnjega Grintovca na to stran vidiš, ni v nobeni primeri s tem, kar s Storžiča ogleduješ.
Pred vsem prezreš tu celo dolgo vrsto Karavank, iz čigar pogorja se gora čez goro dviga: Zelenica, Stol (2230 m.), Kočna, Golica, Rožica, Kepa, Baši ca in na desni strani za njimi se ti kažeta Do-brac in Veliki zvon, stoječa ob Zilski dolini na Koroškem. Se obrneš naravnost proti zahodu, se ti razgrinja pred očmi panorama čudapolne lepote. Z enim pogledom objameš pogorje Juliških planin, v katerem okrog svojega sivega očeta, orjaškega Triglava (2864 m.), drugi velikani kipe v zračne višine: Babji zob ali Mangart, Zebnik, Kamenvrh, Prisank, Razorka, Jezerc, J3pik, Martuljek, Rogica, Rujovina, Krn, Črna prst, in med D ras ki m vrhom inVogatinom se ti blišči vrh gore Kanina.
V rajski lepoti se ti kaže tudi planjava na to stran. Kakor  na   mizi  imaš  pred  seboj  razgrnjeno   vso   Go-
rensko stran (v ožjem pomenu) od Kranja notri do Most, kjer se stisne v romantično dolino, segajočo do izvira Korenske Save in še dalje do Belepeči. Že z bistrim očesom, še bolje pa z daljnogledom lahko spremljaš ne samo tek Korenske Save, kakor sre-berni pas vijejoča se najprej doli po dolini, potem pa pri Bodežčah združena z Bohinjsko sestrico valivša se dalje proti Kranju; marveč tudi Rudolfovo železnico izpeljano poleg nje. Enako tudi prav lahko šteješ mnog3 vasi in cerkva , stoječih na tej marljivo obdelani planoti ; in da se nad lepoto tega kraja ne moreš čisto nič pritožiti, ti blišči naproti tam v kotu pod gorami Bleško jezero se svojo vabljivo okolico. Zares! že samo ta pogled na Gorensko stran  povrne preobilno ves   trud,   ki
ga prestane človek plazeč se na Storžič.
(Konec prihodnjič.)
202
208
Še enkrat: ali so kamniti tabernakeljni dobri
ali ne?
(Konec.)
Zoper voljo in namen po9tal sera s svojim spisom nekako preobširen, vendar moram še oekaj dodati. Omeniti morem poleg zadnjič navedenega vsaj še štirih dokazov , na katere svojo trditev zarad „nepraktičnosti" kamnitih tabernakeijnov opiram. Pri neki izmed večin far na Dolenjskem so si ga bili napravili trna leta. Ljudstvo ni bilo zadovoljno ž njim in ga je g. župniku odsvetovalo. Ker pa ga je vendar imeti želel, vdali so se ljudje. Al kamnitni tabernakelj sponašal se je tako slabo, da so ga odpravili zopet iz cerkve, in g. župnik je napravil, da bi farani škode ne trpeli, nov tabernakelj na lastne stroške. — Pri neki drugi veliki fari tudi
na Dolenjskem omislili so si zadnja leta nov krasen kamnit altar. Menda zarad enakomernosti z altarjem želeli so imeti tudi tak tabernakelj. Napravili so si ga, a le na videz. Le sprednje lice je kamnito, vse drugo je leseno. Ime gospoda, ki je to delo vodil, naj pa javno imenujem: bi] je to slavnoznani gospod dekan Vincencij Vovk. Ce je toraj ta gos jod , ki je toliko pri cerkvah zidal, popravljal in prenarejal, in ki je bil prva autoriteta v cerkvenih stavbah, — če je on dal narediti za svojo cerkev tak tabernakelj , kakor sem zgoraj omenil, ne pa čisto kamnitega, smemo že reči, da je gotovo dobro vedel, zakaj. Pa idimo z dokazi dalje! Pri neki fari na Gorenjskem imeli so kamnit tabernakelj, ki je veljal (če sem prav siišal) okoli pet tisoč goldinarjev. A ta tabernakelj deial jim je s svojo mokroto take težave, da so ga dali iz cerkve. En oddelek so prodali za primerno uizko ceno drugam, ostalo pa se valja nekje med staro šaro , kjer gotovo ne oznanuje „praktičnosti kamnitih tabernakeijnov". — Nedavno prišel sem zopet v neko drugo cerkev , kjer imajo tak tabernakelj. Niti o preč. ondotnem gospodu župnika, niti o mežnarju vsaj jaz ne mislim, da premalo skrbita za prezračenje cerkve , ki je tudi zidana tako, da je prezračenje v njej prav lahko, Če bi ga treba bilo. Na moje vprašanje , kako se jim sponaša tabernakelj, djal je mežnar, na pr. tako le: ,,kedar je vreme suho, je dobro; če je pa deževno, čuti tudi tabernakelj koj vlažnost. Zadnjo soboto so djaii v mon-štranco novo sv. hostijo, pa ker je zelo deževalo, so jo koj v pondeijek morali zameniti z novo, ker se je bila una povihala in zgrudila." — Ce pa zdaj vzamemo mesece leta, koliko je suhih, koliko pa vlažnih in mokrot-nih, se pač lahko sprevidi, kako se morejo mnoge cerkve, ki so že same po sebi iz kakoršnih koli vzrokov mokrotne, tam prezračevati, kjer dohaja mnogo ljudi k službi Božji, in ki nekaj na obleki, nekaj pa z dežniki nanosijo toliko vlažnosti v cerkev, da včasih kar luža po nji stoji. Koliko mokrine pa zraven tega v cerkev še dohaja po sapi! V tacih cerkvah bo kamniti tabernakelj jako slabo služil, naj se njegova ,,praktičnost" kuje tudi v zvezde! Saj je že samo to dovolj nepristojno, ako med službo Božjo le od zunaj rosan postane, ter cunjo kaplje po njem.
Predno sklenem, naj omenim še to, da je bila gospod dopisnikova fizikalna razprava o sklenici mrzle vode čisto nepotrebna. Jez nisem nikdar in nikjer trdil, da pot (znoj) pri kamenu (katerega gosp. dopisnik sam priznava), prihaja iz njega (kamena namreč). Vem pa dobro, da kamen rajše kakor marsikaka druga stvar vleče — da se poslužim prilike —,,nekako na magnetični način" mokroto na-se. Razlika med magnetom in ka-menom je ta, da uni stvari na-se vleče in jih drži, kamen pa mokroto v obliki vlažnosti krog sebe razširja. Več ko je je, in bliže, ki ji je kaka stvar, ki mokroto nase srka (v tabernakeijnu sv. hostije , na al-tarjib pa perilo), slabejše je.
Jez gosp. Vurnik-u dajem vso ča3t in mu cesti-tam k znajdbi, ako ume odpravljati vlažnost iz aotranje strani kamnitih tabernakeijnov. Ce se bo ta iznajdba povsod lahko vravnala, in — naj se mi dovoli, da izrečem: če bo ostala tudi stanovitna — marsikdo mu bo hvalo vedel za to. A — ostane za rešitev še ena zadeva: osušenje vnanjih stvari. To pa je v mnogih cerkvah skoraj gola nemogočost vkljub še tolikemu prezračevanju. Alojzniška kapela — če le kje katero svetišče , gotovo nima povoda (vzroka) , da bi bila vlažna. Ako pa g. dopisnik celo sam o njej priznava, da ni popolno suha, kako se more to pričakovati pri cerkvah s takimi razmerami, kakor sem jih. zgoraj popisal !
209
Govoriti bi bil imel sicer še marsikaj, pa za danes saj to zadostuje. Ce bo treba, pa še drugikrat kaj. Koneono le to še rečem: Svojih misli tudi jaz nikomur ne vsilujem. Ako kje želijo vsakako imeti kamnit U-beroakelj, in imajo za to dosti denarja, prosto jim! Ce jim bode dobro služil, prav je! Ako jim bo pa prizadeval kake težave, pomnijo naj to ter se tolažijo z besedami prislovice: ,,kdor sam hoče, ne godi se mu krivica!"
209
Ozir po domovini.
Storžič.
(Konec.)
Ne veliko   manj   lep  je   razgled   tudi proti jugu. Krasna,   jako   obširna   planjava  se ti   razprostira pred
očmi: na oni strani Save rodovito Sorsko polje, ležeče med Kranjem, Loko in Medvodami; na tej strani pa še veča rovaa, raztegujoča se doli do Doba in od tam dalje do Save, kjer čez njo Ljubljanski planoti roko podaja. V sredi te nezmerne planjave stojita hribca Vrašica (703 metrov) in Srnama gora (657 metrov) venčana z lepo cerkvijo, posvečeno Boga in Mariji. Tri mesta: Kranj, Loko, Ljubljano in mnogo vasi z belo - bliščečimi cerkvami razločno vidiš na tem lepem, dobro obdelanem prostoru. Se oziraš še dalje, ti opasuje obzorje prečudoa zmes holmcev, hribov in gora, na katerih se tu in tam bele cerkvice kakor zvezdice svetijo. Hrib za hribom se dviguje, gora gleda Čez goro. Prostemu očesu se kažejo doli na Dolenskem Kum, Gorjanci, proti Notranjskemu Ribniške gore, potem Krim, Javornik; med jugom in zahodom Laško in Idrijsko pogorje, zad za njimi Nanos in daleč doli Snežnik. Zato rečem s pesnikom:
Na goro, na goro — na strme vrhe\
Na gori cvetice najzaljše cvet6! In tiče preljube najslajše pojo.
V geologičnem obziru je Storžič v obče zgornje triaane tvorbe, obstoječ zlasti od srede proti vrhu iz neskladastega svitlo sivega Halinskega ali Hallstadtskega apnenca; na severni strani se pa nahaja v podnožji tudi zdoloa trias obstoječa iz Guttenbergskega apnenca in Werfenakih skladov.
Jako mikaven in vabljiv je Storžič za rastli-narja (botanika), ker po njem raste mnogo cvetlic, katerih drugod zaman iščeš. Nečem pa naštevati posameznih, da se suhoparnimi imeni preveč ne dolgočasim čestitih čitateljev, marveč rečem samo to: kdor mi ne veruje na besedo, naj se potrudi, dva- ali trikrat v letu obiskati to planino in se bo v svoje najslajše veselje sam tega prepričal. Dvoje tajnocvetek (kriptoga-mov) moram vendar-le imenovati, katerih do zdaj tudi še nisem drugod zasledel: prva je lišaj Rhvzocarpon geograficum, katerega so nekateri kameni na slemenu kar vsi rumeni; druga je mah Ti mm i a bava-rica, ki raste v zatišji pod skalovjem vrh planinskega pašnika.
Žužkov se tudi mnogo nahaja po Storžiču in med njimi so nekateri prav zanimivi, na priliko: Cvchrus Schmidtii, Carabus Creutzeri, intermediua, alpe-stris; Feronia Jurinei, Welensii, Schmidtii, Ziegleri, Miihlfeldii, Beckenbauptii; Amara spectabilis, montivaga; Trechus pulchellus, rotundipennis in drugi.
Kdor se s polži peča in si polževine nabira, lahko poišče tu Helix leucozona, hispana, var. vit-tata (Jan.), Ziegleri, katerih je posebno obilno na pečinah poleg Trsteniških koč; potem Helix phale-rata, Clausilia ungulata var. granatina, lami n a t a var. alpestris, commutata, varians, plicatula, dubia, parvuia, Bergeri in še druge.
Konečno še besedico o imenu „Karavanke".
Moogo si učenjaki belijo glave, od kod je to imč. Bi li se ne dalo izpeljati iz korenike kr = kir=kar? Gorenjci Felszacken, Felsriff imenujejo kir, popačeno čir. Tedaj kir s pridevkom vanke, kir-vanke = karvanke = karavanke, kar bi pomenilo ,,die gezackten Berge" in to so tudi v resnici.
Kaj nek učenjak g. Dav. Trstenjak k temu poreče? Gotovo bo z glavo majaje rekel: „Si tacuisses" etc.
S. Robič.
210