Rggulacifa Dravc - delo SLS. Veliko 3e je že pisalo o nepregledni škodi, katero povzroča Drava v slučajih povodnji na levem bregu od Sv. Marka niže Ptuja do Središča in še dalje. Bogzna koliko desetletij trgajo valovi Drave v zgoraj omenjeni razdalji najbolj rodovitno zemljo, jo odnašajo in naplavljajo v sredini struge večje t:_r manjše otoke. Radi trganja zemlje se spreminja elavni tok rcke ob vsaki večji povodnji na spomlad in jesen. Doslej je povzročala narasla Drava največ škode: Markovčanom, Novoveščanom, Gajovčanom ter Forminčanom. Stari ljudje še dobro pomnijo, da so stale dobre kmetije pred desetletji tarnkaj, kjer je sedaj najbolj deroči tok Drave. Danes so se ljudje umaknili nevarnim valovom in nekoč rodna polja so poraščena z jelševjem in topoli. Za slučaje poplave si je izkopala Drava po levem obrežju med Novo vasjo in Forminom struge, ki so razpletene po jelševih in topolovih goščavab. Od deročega valovja preganjani kmetje so skušaH sami obraniti zemljo pred trganjem ter odnašanjem z zabijanjem pilotov in propletavanjem z vrbovim šibjem. Vendar je to mučno ter neuko regulacijsko delo pomagalo bore malo. Že pod rajno Avstrijo se je govorilo o nu.ini potrebi regulacije Drave, ker sicer bodo s.časom izginile zgoraj omenjene vasi. V Avstriji je ostala regulacija le v obljubah in istotako nekaj let tudi v novi državi. Lanskc strahovite povodnji in pa vladna moč naše SLS je pripomogla toliko, da je beseda postala tudi meso-istina. Na prošnje ter posredovanja Jugoslovanskega kluba je vlada unesla v državni proračun za najnujnej^a regulaci.jska dela ob levem bregu Drave svoto 5 milijonov Din. Po izgotovljenih strokovnjaških regulacijskih načrtih se je pričelo pri letošnjem mirnem ter bolj nizkem stanju Drave s težavnim delom, ki bo za prvo silo končano koncem letošnjega meseca novembra. Kje so regnlirall Dravo? Ž« sedaj ao končana delna regulacijska dela pri Sv. Marku, prl Borlovskem mostu, Novi vasi, Gajevcih ter Forminu. Cela regulacijska žrta je dolga nad 5 km in za to res ogromno delo bo na posredovanje Jugoslovanskega kluba koncem novembra poraibljen kredit 5 milijonov dlnarjev. Eako zgleda delo? Da zna kdo prav precenlti vellko delo naše stranke, si mora ogledati to za naše kraje ter razmere novo in izvanredno delo na licu mesta. Od začetka re;;ilacije do konca je zabitih globoko v Dravo na tisoče in tisoče debelih lesenih pilotov iz smrekovega in borovega lesa. Piloti so dolgi 8 do 10 m in jih je bilo treba zabiti v vodno strugo s 400 kg težkim kozlom 5 do 6 in še več metrov globoko. Da se spusti pilot v zemljo, mu obujejo železen čevelj in nato se začne mučno zabijanje. Po kakovosti tal je pilot v pol uri v predpisa^ii globočini, ali v pol dneva, ali ga sploh morajo odžagati nad vodo in poskusiti z drugim. Sedaj si predstavljajte to mučno delo, ko so piloti malodane tik eden pri drugem na razdaljo 5 km in še ve_. Ko so enkrat piloti zabitl, jih zvežeio 3 povprečnimi deskami in tramovjem, založijo s kamenjem in takozvanimi fašinaml (ogromne butare> iz vrbovega šibja, ki so napolnjene 3 prodcem In trdno povezane z železno žico). Da valovje med bregom in piloti premočno ne dere, so ga umirili s traverzami iz kamenja. Piloti sami ob bregu bi nikakor ne zadostovali. Treba je bilo datl Dravl Cisto drugi tok, odbitl njeno glavno moč od mehkega ter rodovitnega levega brega. Da so dosegli ta cilj, so zgradili od brega po 80—120 metrov v Dravo segajoče odbijače, katerih je na razdaljo 5 km sedem. Odbijači so iz dveh vštricnlh vrst na globoko zabitih pilotov, ki so med seboj zvezani s trami. Gradba teh dolgih odbijačev je bila posebno mučna, a je res strokovnjaška in je že sedaj glavni in najmočnejši tok Drave usmer jen bolj protl desnemu bregu. Kakor že omenjeno, je imela Drava v slučajib povodnji po jelševih in topolovih šumah ob levem bregu izkopane stranske struge, po katerih se je razlivala. Te struge so pri regulaciji vse zajezili ter onemogočili. Res ogromna ter občudovanja vre-dna regulacijska dela bodo za prvo silo končana koncem novembra. — Strokovnjaki čakajo na večjo jesenako povodenj, ki bo odbijače zasula 8 prodcem ter peskom, da bodo postali kakor v vodo zgrajeno zidovje. Ako bodo vzdržali odbijači prvo večjo povodenj, potem bodo kljubovali deročim dravskim valovom bogzna koliko desetletij. ^ Gris. Med vasjo Formin na levem bregu Drave in med Zavrčem na desnem bregu leži nekako na sredinl Drave več nego 20 ha obsegajoči otok, kl nosi nemško ime »Gris« (nasipina). Otok je rodoviten. Raste na njem razno drevje, so njive ter travniki in težko prodlrne goščave. Lastninsko pravico si priladčajo: Forminoi, gra- ščak Ulm in nekateri Zavrčani. Do kakih prepirov ni došlo, ampak se uravnava uživanje otoka po medsebojnem večletnem sporazumu. Na otoku je precej zajcev, fazanov in v prejšnjih letih so bile celo srne. Ob nizkem stanju Drave gonijo na otok celo živino past in to iz bližnje Eavrčke strani. Pravkar omenjeni »Gris« je nano•ila pred desetletij Drava, ko je uravnavala ob povodnjih svoj glavni tok protl levemu bregu. Nanovo .sgrajeni odbijači odganjajo sedaj valove proti temu otoku in ga že izpodjedajo. Ako se bodo obnesli odbljači ob močno narasli Dravi, bode valovje ta veliki otok izpodjedlo, od neslo in Drava se bo preselila z glavno silo ob zavrčko ter hrvaško ¦tran. Zaslužek. Pri regulaciji Drave je zaposlenih jnevno po 150 do 200 delavcev z zabijanjem pilotov, polaganjem fašin, lomljenjem kamenja itd. Delavci so fitajerci in Hrvati. Smelo trdimo, da Je ostala pretežna večina od svote 5 milijonov dinarjev v delavskib rokah. Hrvatske Zagorce hujskajo voditelji na bojkot napram Sloverjfem; ko pa gre za dober dnevni zaslužek, Je dobrodošel vsakdanji kruh, kojega so izposlovali za hrvatskega seljaka in delavca poslanci Jugoslov. kluba. Hrvati vidijo občudovanja vredna regulacijska dela na levem bregu Drave in govorijo očito: Radičeva itranka ne more pokazati niti enega vsaj približno tolikega uspeha, kakor je regulacija Drave od Svet. Marka do Formina na več nego pet km dolgi črti. * Kuhanje piva za domačo uporabo. Priobčujemo sledeče pojasnilo: Finančno okrajno ravnateljstvo je vprašalo generalno direkcijo davkov y Beogradu, če je dovoljeno kuhati plvo doma, na kar je dobilo sledeče pojasnilo: Kdor hoCe kuhati pivo če tudi za domačo uporabo, mora zadostiti predpisom členov 1 do 5 zakona o državni trošarini, kdor ravna protlvno, napravi prestopek iz točke8 1. 83 zakona o državni trošarini in prikrajšbo takse iz tarifne postavke 94 taksne tarife. Na podlagi gornjega objasnjenja se smatra vsak, kdo.r proizvaja.pivo, četudi samo za domačo uporabo, za tihotapca ter plača poleg redne prikrajšane trošarine tudi petkratno kazen, ki bi na proizvedeno pivo rnašala. razen tega pa še takso po tarlfni postavki 94, ki znaša 10.000 r»in. V smislu člena 52 zakona o tak»ah in prlstojbinah pa je v tem sluCaju trikratna kazen, ker se je prolzvajalo pivo brez prijave in predhodnega plačila takse, torej 30.000 Din. Iz Izloženega je razvidno, da je ku hanie Diva v splošnem izven prijav- ljenih pivovarn zabranjeno in da so kazni tako visoke, da bi marsikdo prišel ob domačijo, če bi poskušal kuhati pivo brez prijave. Mi pripominjamo k temu sledeče; Trošarinski zakon je več let star zakon, ki se ne da čez noč izpremeniti, ampak je možna izprememba le samo v narodni skupščini. Pcleg tega, pa se je treba vprašati, če se tako domače pivo tudi izplača, če ni bolje ln ceneje kupitl jabolčnico, je tudi vprašanje zdravja. Predno bi torej Interesenti-hmeljarji v tem oziru zahtevali kako izpremembo v zadevi kuhanja piva, naj preudanjo p-vT>.jo našo pripombo. * Letošnji pridclek pšeruc^ in gnojenje z umelnimi gncjili. Že dolgo let ni pienica tako dobro obrodila kakor letos, zato so naši kmetje z letino v splošnem zadovoljni. Vendar še najbolj se čutijo poplačane za svoj trud in stroške tisti, ki so spomladi porabljali tudi umetna gnojila. Znano je namreč, da pšenica prav dobro zarodi na bogati zemlji in da se gnojenje pri njej še najbolje izpiača. Vendar ji svež hlevski gnoj ne prija posebno, ker po njem rada poleže. Najrajše ima v zemlji štaro moč, torej že k okopavinam zagnojeno zemljo, sama pa rabi jeseni le nekaj superfosfata, spomladi pa do 150 kg čllskega solitra na hektar. O tem so se prepričali vsi tisti, ki so letos tako gnojili, kako bogato se jim je izplačal posebno čilski soliter. Naj navedemo tu samo nekoliko primerov, kakšne uspehe so imeli nekateri posestniki, ki so napravili gnojilne preizkuse s tem umetnim gnojilom, kl jim ga je brezplačno dala v to svrho Poddelegacija proizv. čil. solitra v Ljubljani. Ko so pridelek gnojenih in negnojenih parcel natanko stehtali, so se prepričali o učinku tega gnojila. Tako so dosegli več pridelka na hektar na gnojenih parcelah: Celavec Anton iz'Botanjeve 400 kg zrnja in 700 kg slame, Radič Ivan iz Nemške vasl 800 kg zrnja in 1000 kg slame, Šerjak Janez iz Cerkelj 300 kg zrnja in 600 kg alame, Slana Janez iz Vn. Goric 400 kg zrnja In 500 kg slame, Miško Matija iz Ormoža 350 kg zrnja in 700 kg 8lame, Selič Franc iz Vezovja 300 kg zrnja in 500 kg slame. Povprečno torej 425 kg zrnja in 666 kg slame. 100 kg čilskega solitra je dalo torej 284 kg zrnja in 444 kg slame. Ali pa, če računamo ceno čilskernu solitru po 3.50 Din 1 kg, pšenici pa 2.50 Din in slami po 50 para, dobimo, da nam je dalo 100 kg čilskega solitra 350 Din) za 710 Din zrnja in 222 Din slame, torej čistega dobička 582 D na hektar, ali okroglo 330 Din na oral. Tako jasnih uspehov nudi redkokedaj katero drugo dušičnato gnojilo. To je sicer razumljivo, ker nima nobeno drugo dušika, tega najdragocenejšega rastlinskega hranila, v tako lahko raztopni obliki kakor čilski soliter. Vendar treba tudi pri njega uporabi nekoliko previdnosti. Nekaterim poskuševalcem je namreč žito, pognojeno s tem gnojilom, poleglo. Vzrok temu ;e bil deloma ta, ker so ga pregosto sejali in je zato prebujno rastlo, deloma pa, in to največkrat, ker mu niso zraven tega gnojili še s superfosfatom. Rastline uspevajo namreč le tedaj povoljno, če imajo na razpolaganje vsa potrebna jim hranila. Ce pa ne dobijo v zemlji dovolj fosforove kisline (v hlev- skem gnoju jo je malo), se biijka ne more dovolj utrditl, slama postane šibka in tanka, In vsak veter ali močnejši dež vržo žlto ob tla. Najprikladnejši čas za gnojenje s superfosfatom ,ie sicer ob času setve. Če je pa ozimina že posejana, se jo še vedno lahko potrosi s tem gnojilom, ker ga zimska vlaga sčasoma vendarle spravi do korenin. Spomladi pa, takoj ko se zemlja nekoliko osuši, še predno začne pšenica poganjati, je potrositi na hektar po 120 do 150 kg čilskega solitra. Setev bo začela kmalu poganjati in se bo hitro In povoljno razvila. Posledica bo, da bo pridelek tako po količini kakor po kakovosti popolnoma zadovoljiv In da bo bogato poplačal vsak izdatek, ki smo ga Imeli z uporabo umetnih gnojil.