SLOVEL SKI HM CELOVEC SREDA 10. AVGUST 1988 Letnik XLIH. Štev.34(2394) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šii. 700 din P. b. b. Rieser: Ustavna pritožba? Pred sojenjem v fnn shrucku je Rieserjev advokat dr. Wegrostek prepričan, da so cetov-ški sodniki ravnati protiustavno. ker so razveljaviti razsodbo porotnikov. Mnenja je. daje zakon o možnosti raz-vetjavitve sodbe v nasprotju z ustavo. Hrvaščina zajamčena kot uradni jezik! Konec ianskega teta je ustavno sodišče razsodito, da so deti Zakona o narodnih skupinah (VGG) protiustavni. Razsodba je bita sktenjena na osnovi tožb, ki so jih vtožiti 4 pripadniki hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem . Med njimi je bita tudi tožba dveh, ki sta zahtevata, da bi ju na matičnem uradu občine Sti-natz poročiti v hrvaškem jeziku. To sta občina in dežetni gtavar tedaj odktonita. Po sktepu ustavnega sodišča pa je morata zdaj tudi gradiščanska dežetna vtada izdati odtok, da je bito ravnanje občine Stinatz protiustavno, ter da morajo pripadnikom hrvaške narodne skupnosti omogočiti uporabo materinščine na uradih - torej tudi v primeru poroke. Primer gradiščanskih Hrvatov je v mnogočem spodbuden tudi za zahtevo naših pravic. Josef Kuschnig (stika zgoraj) je hit zmagova-tec tekme koscev v Gepičah pri Gtobasnici. Domačini in gostje so se poteg v košnji pomeriti še v žaganju tesa. Na prijetno popotdne je vabito SPD ..Edinost" iz Stehna, najbotjše tek-movatce pa so nagraditi z tepimi nagradami, ki so jih po prireditvi podetiti v gostišču Jucna. Pokošeni travnik pred gostiščem je dokaz, da v Gtobasnici, če je treba, še znajo krepko poprijeti za kmečko orodje. Deže!a prenaša odgovornost za točevanje otrok na občine! Uradnik v šotskem referatu koroške dežetne vtade Wo-schitz je v radijskem intervjuju napovedat, da bodo na južnem Koroškem z naslednjim šotskim tetom dehti 2t razredov, se pravi da bo usta-novtjenih 21 novih enojezičnih ( = nemških) razredov. Poteg tega bo nameščenih še dodatnih 40 učiteljev, ki bodo poučevati kot drugi razredni učitetji. Te števitke seveda še niso dokončne, ker so prijave k dvojezičnemu pouku možne tudi še v prvih desetih dneh šolskega leta. Hkrati pa dežetna vtada še naprej zahteva od občin, da bi s stenami točiti razrede. Ponekod jo slepo postušajo, saj so npr. v Gtobasnici sprejeti soglasni sktep, da postavijo nepredušne stene. Botje so se sicer zadržati odborniki v Kotmari vasi, ki so se izrekti proti točevanju znotraj obstoječih razredov, vendar bi biti to pripravtjeni sprejeti, če bi dežetna vtada dovotita dograditi novo šoto. Žatostno in zaskrbljujoče pri tem je, da pri teh gtasova-njih sodetujejo tudi stovenski občinski odborniki, namesto da bi biti gtavni nositci odpora (gtej tudi komentar na 2. strani). Predsednik ZSO dipt. inž. Fetiks Wieser je v zvezi s temi sktepi občinskih svetov dejat, da se zdaj uresničuje to, kar sta ZSO in komite že poprej napovedata: „Konfhktse prenaša v občine, vasi, med otroke, starše in učitetje. S tem hočejo napraviti za grešne kozte tokatne faktorje, ne pa dejansko politično od- govorne. Zato bi morati vsi občinski odborniki, ki jim je za sožitje in skupno vzgojo, nasprotovati pregrajevanju učitnic. Vemo, da sta ločevanje izsitila KHD in FP. Na to bomo skupno z vsemi demokratični sitami opozarjati avstrijsko in mednarodno javnost. Razvoj, ki ga vsitjuje uradna koroška pohtika ne vodi v smer sodobne Evrope, temveč podpira nemškona-cionatno pohtiko, da se profi-tira na hrbtu stovenske narodne skupnosti." Ne krop ne voda? ..Zgodovina koroških Siovencev od f9f8 do danes" razburja duhove. Haiderju je bit učbenik povod za ponovne izpade v pariamentu, ministrica za pouk Haw!icek je zdaj napad zavrnita. Komisije so knjigo ocenite kot strokovno in ustrezno za uporabo pri pouku. Vendar je tudi Hawtickova poudarita, da gre te za dopotnito pri pouku in nikakor ne za uraden učbenik. Nemška izdaja ni v seznamu šotskih knjig. Učitetji se torej knjige tahko poslužujejo, vendar informacija o Sto-vencih očitno ni sestavni det pouka... PREBEMTE na stran) 2 tntervju: Ozadja tjubtjanskega procesa 3 Mednarodni obzornik 4 Karavanški predor dotg ie 2312 m 5 DieseVVocheim Stovenski vestnik 6 Tribuna bratcev 7 Stovenski avtorji v reviji „Fidibus" 9 55. Cetovški sejem 11 Tedenski pregted radia in tetevizije 12 Nogomet: SAK podteget Motttatu Suški oktet na turneji po ZDA Moški oktet Suha, ki že sedem tet dokazuje svojo ustvar-jatno zmogtjivost, je od ) t. do 30. avgusta na koncertni turneji po Združenih državah Amerike. Na povabito raznih ustanov v ZDA, med njimi Avsttijsko-amcriškcga kutturnega društva, Stovenske matice ter sedeža Združenih narodov v Ncw Yor-ku, bodo gostovati širom ZDA. Ravno pravi čas pred to turnejo pa je Suški oktet izdat tudi svojo drugo kaseto z nastovom „Le korajžno", ki jo bomo našim bratcem predstaviti v nas-tednji števitki. Čtanom ansambta k vabitu na turnejo čestitamo in mu žetimo mnogo uspehov. Oškodovanje banke kavaiirski deiikt? Za gotjufije, ki so posojitni-co Borovtje prikrajšate neposredno za 22,7 (posredno pa še za dodatnih pet) mitijo-nov šilingov čistega kapitala, ni v prvi vrsti odgovoren obtoženi podjetnik Herbert Kock, temveč voditni ustuž-bencibanke. Sodnik dr. Peterneh jepre-tekto sredo izredno mito kazen za obtoženca (tri teta in pol zapora) utemeljit z domnevo, da te-ta ni ravnat namerno. Gtedc na gtavno točko obtožbe je bit Kock torej detno oproščen in kaznovan samo zaradi zlaganih računov, s katerimi je posojitnico opehari) za 2,5 mitijonašitingov. Odgovorni sc po njegovem mnenju na začetku niso informirati o Kockovi kreditni sposobnosti, pozneje pa so točno poznati njegovo finančno polomijo. Uslužbenci F. Dovjak, J. Uschnig in L. Doujak, ki se bodo zaradi bančne afere morali v kratkem sami zagovarjati pred sodiščem, so nastopiti kot priče. Uschnig je priznat maniputacije na Kok-kovem kontu. Sicer pa so se tudi oni izgovarjati, da za kreditne poste niso biti ustrezno kvatificirani. - In vendar kva-tificirani dovotj, da so tahko dotgo časa prikrivati svoje neregularno poslovanje, ki je PoBo oškodovato za dobrih 90 mitijonov? Zanima nas njihov proces... Državni tožilec se z razsodbo ni strinja! ter vtožit priziv proti ničnosti sodbe in proti prenizko odmerjeni kazni na naslednjo sodno instanco. KOMENTAR postušNOsr ;Va neAater/A /nž/ro-AoroiA/A Jo/aA ne poznajo poč/oac.' v.saA r/a/; ,s'e tam mastjo r/e/avc/, /c; po na/oga oAč/a vgrajajejo /očeva/ne stene - taAo da ofroc; ne /a atog/t' s//.čat/ govor/ce ^vo//A so vrsta/Aro v. Ta-Ao prtprav/jajo popo/ao /očevanye otro/s po jez/-Aovnt/; Ar/terp/A. .Sestajajo .sc fnd/ oA-e/n.sA/ svet;,' /etos cc/o n;ed taAo /menovan/m po/A/čn/m odmorom. Pravt/o, c/a taorajo /or-ata/ao-pravao /zvest/ tat/ogc, A/ j//; je zanAaza/a t/eže/aa v/at/a. 7aAo so apr. v G/o-Ao.smr/ oAč/nyA/ svet-n/A/ sog/asao potrt////, t/a A o do v so// vgrat//// steae, A/ Aodo otroAe /oč//e po jeztTta. Ostaja /e še pr/poat-a/t/, t/a se s taA/m poee-tjeta sprav/jajo o/? s/a/) g/as tttt// s/oveasP/ oAč/n^A/ odAorn/A/, /to Aot po.s/;t.s'a/ odAorn/A/ pomaga/o t/eže/a/ po//-t/A/, t/a /to /zvet//a /oee-vaaje. Prav/jo, t/a a/atajo t/rttge /z/t/re. Prav ta A'o taea/jo, t/a je tega daA Ar/va t/eze/aa v/at/a, AArad pa se to/až/jo z /zgovor/, t/a šara/ tega ae /a arog// prepreč/t/, Ao pa je deže/na v/at/a ce/o pr/prav//eaa prevzet/ strošAe za pregra-t/ajo... .S Aoda, t/a se ae ttč/jo /z /zAašeaj t/rag//t. V /votmar/ vas/ apr. tr/te/asA/ svet - sevet/a tat// na pr/t/sA /a/e/at/ve staršev - aa /očevaaje a/ pr/sta/. /VeAater/ pret/stava/A/ te oAč/ne se gotovo /roj/jo, t/a j//< /to t/eže/a za to Aazaova/a, tot/a sA/ep je sA/ep. /Vajvaž-nejše pa /to, t/a ae /rot/o popast///. Prav za to pa AodornoraA.sArAedmd/ s/ovensA/ oAG/rsA/ od-/rora/A/ /a A/d pr/ ten; aepopast/j/v/. Pr/ tera pa /ara važao v/ogo Prt// K/nA s/ovensA/A oAč/n.s-A/A ot/Aora/Aov, A/ A/ mora/ /zt/e/at/ eaotaa sta/ršfa za nastopanje v oAč/nnA. pr/ /očevnnjn aaarret^ a/ Aoarproar/sa. /Vapačao je, t/a A/ po-pttst///, Aajt/ At/or pr/ rea//zac/j/ še poraaga, Ao arora/ za po.s/ed/ce tat// soodgorar/ad. Proces v L juht jani je potek: po določenem scenariju Predstavitve nam odbor, ki se je v zvezi s procesom pojavi) v javnosti. Kakšne ciije ima, kakšen je njegov program, kateri so biti dejanski povodi za njegovo ustanovitev? Ko je bi] 31. maja aretiran Janša - pozneje smo zvedeti, da tudi Borštner - so Časopis za kritiko znanosti, kjer je bi] Janša eden izmed urednikov, mladinski mediji Tribuna, Radio študent. Katedra in Mladina, Plenum kulturnih delavcev in posamezniki protestirali proti njegovi aretaciji in zlasti proti priporu. Kmalu po izročitvi vojaškim pravosodnim organom se je prvič sestalo 24 podpisnikov različnih izjav na skupnem sestanku, kjer smo sprejeli skupno izjavo ter ustanovili Odbor za varstvo človekovih pravic Janeza Janše. Ko smo v naslednjih dneh izvedeli, da se je krog priprtih razširil (Borštner, Tasič), smo ustanovili Odbor za varstvo človekovih pravic. Naše osnovne zahteve so bile, da se omogoči civilni in javni postopek. Zahtevali smo, da osumljene takoj spustijo na prostost, da se jim omogoči civilni branilec, s katerim bi bilo mogoče kontaktirati ves čas preiskave, in da se jim v primeru obtožnice omogoči javen proces. Zahtevali smo tudi informiranje javnosti o teh dogodkih. Te zahteve smo izrazili predvsem zato, ker so vojaški sodni organi zavračali vsako kompetentno informacijo. Tudi policija ni objavila nobenih točnih informacij. Sklenili smo, da bomo prenehali z delom takrat, ko bo vsa zadeva zaključena po zakonih, legalno, tako da bo javnost imela določen nadzor. Nismo pa zadeve prejudicirali, čeprav je jasno, da mora veljati za nedolžnega vsak, ki ni pravnomočno obsojen. Skratka, nismo hoteli direktno vplivati na sodišče. Takrat smo živeli še v utvari, da bo ta proces voden v skladu z zakoni. Polagoma pa je bilo vse manj informacij, bilo je vse manj jasno, za kaj pravzaprav gre. Po nekem času se je izkristaliziralo, da ima ta proces veliko večjo politično dimenzijo in da prehaja iz kazenskopravnega v političen prostor. Zakaj mistitc, da je d« tega prišto? Kako tu, da je bi) proces proti novinarjem pred vojaškim sodiščem? ,!e to dejansko poskus ustvarjanja pritiska na stovensko javnost in siovensko suverenost, kakor to nekateri trdijo? Na začetku nekatere stvari niso bile tako jasne, kakor so zdaj. Najbolj sumljivo je bilo, da so se odgovorni dosledno upirali vsem zahtevam demokratične javnosti. Vse naše zahteve so bile zavrnjene. Sodišče in tudi civilna policija sta se posluževala najbolj ostrih delov kazenskih in procesnih zakonov, kar pomeni, da obtoženci niso smeli imeti stika z javnostjo, nobenih časopisov itd. Sumljivo se nam je torej zdelo, zakaj sodišče nastopa proti tem zahtevam, zakaj želi sprovocirati javnost, da bi se uprla na drugačen način. Takrat se je prvič vzpostavila zveza z marčno sejo beograjskega vojaškega sveta, ki je razglasila, da gre v Sloveniji za kontrarevolucijo. Beseda je tekla o tem, da slovensko politično vodstvo ne obvlada situacije, da Mladina piše daleč preko meje sprejemljivega... Takrat se nam je utrdila domneva, da ima ta proces v sebi neko intenco, da bi ustavil razvoj liberalizacije in demokratizacije, ki ga je podpiral tudi del slovenskega političnega vodstva. Nekatera dejstva šo nam to pozneje tudi potrdila. Katera? Recimo, neposredno vmešavanje nekaterih visokih vojaških funkcionarjev, ki so pravne aspekte procesa že politično kvalificirali, kot na primer izjave Tominca in viceadmirala Broveta, ki sta govorila, da so obtoženi krivi, da gre za veleizdajo in s tem preprosto prejudicirala postopke sodišča. Nadalje nekatere izjave politikov iz Beograda, ki so govorili o tem, da gre dejansko za veleizdajo, daje to napad na vojsko, da pričakujejo s tem v zvezi napade na pripadnike ljudske armade, pa neko 'diverzantsko-terori-stično organiziranje' Slovencev, o čemer je nazadnje govoril Brovet v zvezni skupščini. Že samo to, da je bila vnaprej, po nekem klasičnem stalinističnem scenariju sprejeta neka politična ocena o kontrarevoluciji, takoj nato pa smo imeli političen proces, kakršni so nam znani iz časa povojne zgodovine, je govorilo o čudnih okoliščinah, v katerih se je ta proces vršil. Kaj pomeni očitek ve)e-izdaje? Povod za aretacijo obtoženih je bita izjava, da imajo v posesti neki tajni dokument, ki naj bi ga biti hoteti tudi objaviti. Na svojih zborovanjih je vaš odbor večkrat izpostavi), da gre pri cetot-nem postopku za konstrukt, da sodba ni legalna, nenazadnje tudi zaradi tega, ker so biti prizadeti tjudje obsojeni zaradi nečesa, kar po tastnib izjavah niso storiti. Ko je bila znana obtožnica, je bilo videti, da je konstrukt. V njej, pozneje pa tudi vustno izrečeni sodbi - pismene še ni-,ni nobenih materialnih dokazov za to, kar seje zgodilo. )n kaj je z omenjenim dokumentom? A)i ta obstaja? Obstaja. Tudi jaz sem ga kot priča videl tttkmt ob hišni preiskavi pri Janši. Samo to je treba vedeti, da imeti dokument v posesti ni kaznivo dejanje. Polcgtegajchildokumcnt izredno sumljivega izvora. To sta dve fotokopiji, za kateri ni mogoče reči, da sta dokument, saj sta brez glave, brez naslovnika, brez datuma, brez oznak in brez podpisa - skratka, to je kos papirja na poldrugi strani, ki ga lahko napiše vsak, ki ima dvesto jurjev za fotokopirni stroj, da ga tudi razmnoži, fz tega ni mogoče sklepati, da gre za nek vojaški dokument. Ze to je dovolj sumljiva okoliščina. Drugič: vojaški tožilec je obtožencem kar naprej skušal dokazovati, da so ga nameravali razpečevati. Janša npr. je imel ta dokument tri mesece v svojem predalu. Samo zaradi tega, ker je bil na nekih mestih podčrtan - pa še to je vprašanje, če ga je Janša - je težko sklepati, da ga je želel objaviti, še posebej zato, ker je verjetno vedel, kaj je državna in vojaška skrivnost. Zavrlu v celotnem postopku niso dokazali niti tega. da bi fotokopiral. Tasič je edino - kakor vemo in kar sledi iz obrazložitve tega - rekel, da mu ga je dal Borštner in ta tega tudi ni zanikal. Borštner sicer pravi, da je fotokopijo dokumenta izročil zato, ker je hotel rešiti slovenski narod. Obtožnica sama pa izrecno pravi, da njegovi motivi niso važni. Od predsedstva Slovenije smo zahtevah pojasnilo o vsebini dokumenta, ali ni mar Borštner s tem, ko je hotel spraviti dokument v javnost, pravzaprav odkril, ne pa storil kaznivo dejanje. Mnoge stvari, o katerih je težko govoriti v javnosti, pričajo o nekih zelo čudnih okoliščinah procesa. Vemo, daje Borštner pred kakim letom dni kot oficir izstopil iz Zveze komunistov. Vemo, da vojska človeka, ki so mu bili dostopni tajni dokumenti, po izstopu iz ZK striktno nadzoruje. Čudno je, kako je sploh prišel do tega dokumenta, če je sploh prišel. Nič ne vemo o tem, da bi vojska izvedla tudi preiskavo med visokimi častniki JLA, ki imajo pregled nad temi zadevami. Kako sta sodelovali civilna in vojaška policija? Ni jasno, kdo je izdal sam začetni ukaz za vojaški postopek. Zakaj sta bila prva prijeta prav Borštner in Janša, ko pa vendar niti iz obtožnice in niti iz sodbe ni razvidna kaka njuna zveza. Vse te stvari so izredno čudne in vidi sc, da so lahko samo skonstruirane in zato tudi tako težko razumljive. O vsebini dokumenta javnost )orej ni obveščena? Ne. Avstrijski mediji so aprita, ko so nekatere stvari postate znane, senzucionatistično spe-ku)ira)i, da gre za dokument, ki naj hi) vsebovat načrte za intervenciji* jugostovanske armade v Stoveniji. Kaj ja na tem res? Te sodbe se očitno nanašajo pretežno na Kučanovo razlago na eni izmed zadnjih sej CK, ko je pojasnil, da okoliščine, o katerih je govoril na beograjski seji CK, namreč ko je komandant Ljubljanskega armadnega območja Višnjič vprašal venskega notranjega minisl če je slovenska milica sl sobna obvladati položaj v meru, če bi vojska začela p' ces proti nekaterim osebaf bi zaradi tega prišlo demonstracij, govorijo o t da proces teče po določe: scenariju. O vojaškem dokumentu/ sem ga videl, pa ne morem nič, ker me k temu zave zakon in bi se sicer izposts] isti nevarnosti kot obtožen Pričakujem pa, da bo mo' slovenska politika odgovol na vprašanje, ali gre v 1* dokumentu za vojaške ak' proti tako imenovani notts* nevarnosti, se pravi proti trarevoluciji, kar bi se lak' interpretiralo kot držanj udar. Prej ste omeniti proces n rabzacije in demokratizacij Stoveniji. Kaj pomenijo s t v zvezi očitki o kontrarevf' ciji in podobni napadi? Od!* taki očitki? p Zelo težko sprejem%( ocene o kontrarevolu^ Mislim, da se trenutno v JuiL slaviji dogaja neka nova p(č zdelitev družbene moči v n, merah izjemno težke - gosfr darske, politične, kulturne % kakršnekoli - krize, in dakc Jugoslavija dejansko da*C nahaja na nekem križišču čitev, od katerih je dosti od" sna njena prihodnost. * Titovi smrti so mnogi pričat' vali velik obrat kakor np( Sovjetski zvezi po Stalinu at' Kitajskem po Mao Tsc Tu" Določen del jugoslovaf politikov, ki očitno vidi P spektivo v neki klasični real! socialistični prihodnosti, j zaskrbljen nad dogodki v -j veniji in tudi v drugih rep"' kah. kjer je očitno, da je d* spremeniti politiko. To nekaj novega. Podoben pf" jc bil žc pred približno šes"' stimi, sedemnajstimi S Takrat so bili v vseh politi^ vrhovih republik zelo m(f interesi po demokratizacij' liberalizaciji, niso pa močne javne podpore. P", se je prav ob političnem P J č cesu v Sloveniji pokaZ^ kakt) šibek je ta del, kako Z' odmerjeno in pazljivo je reagirati na vse zahteve j"'.' liberalni del politike s)jj sti-se pravi nas-in da zaslombo prav v javnos") veliko mattjvklasičnihpO''jj ttih organih, k])t so todrža'j občinski, policijski "P"'''*,'.) tako naprej. Zato mislim."i ocena o kontrarevoluciji tek. da Slovenija ne ob'*' razvoja, v bistvu sprovocm ocena, s katero skušajo ta proces liberalizacije in staviti nek avtorit;"" režim, nenazadnje tudi ^ ker taisti mislijo, da jc mop , ............ , ..tt' rešiti ekonomsko krizo *" da vse zadeve vodijo iz centra... Delajo si utva'"'] bo izhod iz krize mogočsCa tralizacijo. **, t'e.sf/;/A/e ovrtc/y;e/Npo^fopAtv, A/yepofeAtt/ u/wfc- f fe