r. Največji slovenski dnevnik v Združenih državah $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 i Velja za vse leto • • • Za pol leta..... Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA r List islovenslčih idelavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Imwd every day except Sundays and legal Holidays. 75,030 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2871 Entered ss Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at! New York, N. Y, under the Act cf Congress of March S, 1879. TELEFON: CO&TLANDT 287«. NO. 152. — ŠTEV. 152. NEW YORK, SATURDAY, JUNE, 28, 1924. — SOBOTA, 28. JUNIJA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXIL MUSSOLINI DOBIL ZAUPNICO V SENATU Razmerje glasov je znašalo 225 glasov proti 21, in senat je odobril njegov govor glede krize, ki se je pojavila vsled umora poslanca Matteotti-ja. — Policija ne bo motila demonstrantov.—Vzdržala pa bo red tekom deset minut trajajočega prekinjenja dela. — Opozicija je baje resnična in edina ovira parlamentarne vlade. Rim, Italija, 27. junija. — Ministrski predsednik Mussolini je dobil včeraj "zaupnico" v italijanskem senatu in sicer z 225 glasovi proti 23. To zastopstvo je tudi odobrilo govor ministrskega predsednika. Oblasti so sprejele energične odredbe za vzdržanje reda tekom demonstracij, ki se bodo vršile danes v prilog socialističnega poslanca Matteotti-ja, o katerem se domneva, da jc bil odveden in umorjen iz političnih vzrokov. Vse tvornice in industrijalne naprave bodo strogo zastražene od karabinjerjev in oddelkov čet. Izdana so bila stroga povelja, da se ne sme motiti nameravanih demonstracij, a prav tako stroga povelja so bila dana, da morajo biti demonstracije mirne. Generalna konfederacija industrij, ki obsega lastnike tvornic pa vsej Italiji, je privolila v prekinjenje dela za deset minut. Rim, Italija, 27. junija. — Tekom včerajšnega dne so zbirale majhne skupine opozicijskih poslancev ter se pripravljale na konferenco, vseh nasprotnikov fašizma, ki se bo vršila danes. Konferenca bo imela značaj žalne slav-nosti za umorjenega socijalističnega poslanca Matteottija. Ko bo konferenca končana, bodo odšli opozicijski poslanci in senatorji na obrežje Arnaldo de Brescna ter položili venec na mesto, kjer so odvajalci spravili poslanca v avtomobil ter ga odvedli v smrt. Včeraj zvečer so bile vse opozicijske stranke trdne v sklepu, da bodo bojkotirale parlament, dokler ne bo raz-puščena fašistovska milica. Ministrski predsednik pa je prav tako trden v svojem sklepu, da mora milica ostati, čeprav goji upanje, da bo inkorporirana. v redno armado ter poverjena vojaški disciplini. Mrtvilo glede tega vprašanja bo trajalo naprej", raz-ven če bi se opozicija razcepila in dosti je znakov, da se bo, kljub navidezni enotnosti. Nekateri liberalci in demo-kratje so mnenja, da je odsotnost opozicije v parlamentu napaka, ker je Mussolini namignil v senatu, da bo de-konštruirali kabinet in ker so oni, o katerih se domneva, da so krivi umora, v ječi. Fašisti sami izjavljajo, da lahko posluje parlament tudi brez opozicije, ki obsega skupaj le eno tretino skupnega števila poslancev. Fašisti pravijo, da bo dežela nato videla, da je opozicija, ne pa fašizem; resnična ovira normalne parlamentarne vlade. Preiskava glede zločina, ki je pahnil deželo v politično krizo, ni še spravila na dan glavne stvari, katero dežela strastno pričakuje, namreč trupla Matteotti-ja. (Truplo so oblasti brez dvoma našle, a ga na skrivim uničile.) Preiskujoči sodniki bodo kmalu zaključili svoja zasli-šavanja aretiranih ter pričeli nato zaslišavati priče, med katerimi je dosti visokih vladnih uradnikov. Sodniki tudi nameravajo odvesti jetnike k jezeru Vico v upanju, da jih bo zaslišanje na licu mesta prevzelo in da bodo povedali vse, kar vedo. Dumini in drugi osumljeni upajo, da se bodo lahko poslužili italijanske postave, ki prepoveduje obtožbo radi umora, če se trupla ne najde. Nekateri joiridični izveden- NAJNOVEJŠI ZLOČIN NEWYORSKIH BANDITOV Banditi so ustrelili stražnika, ki je spremljal voznika avtomobila, vzeli zavoj z $10,000 ter pobegnili. — En bandit je šestkrat ustrelil v svojo žrtev. Dva bandita, ki sta ustavila oboroženo karo Brink Express Co. na 158. cesti in Sheridan Avenue v Bronxu. sta ustrelila enega stražnika ter pognala drugega v beg, nakar se jima je posrečilo zbežati z zavojem denarja, v ka tereni je bilo .$10.0c0. Ta denar jc bil n a njen j en za Pullman družbo. .Ranjeni mož, Joseph 1'arlin. star pet in trideset let, je bil šestkrat obstreljen iz neposredne bližine od enega obeli banditov. Ko je izpraznil svoj revolver, je vzel urugega, katerega je držal tovariš ter pričel streljati na tovariša I'ar lina. Roy West, ki je sedel na sprednjem sedežu kare. je bd izpostavljen Tako neprestanemu ognju bandita, ki je ustrelil Car-lina, da ni mogel potegniti svojega revolverja. Carlin je umrl dvo uri pozneje v Fordham bolnici. Edini opis, katerega je dobila policija, pravi, da sta bila ino-zemca, oblečena v modre overalls in da sta izgledala stara neikako pet in dvajset let. Pobegnila sta v avtomobilu, ki je izginil na iztočni 161. cesti, v bližini Yankee štadija. Radi zmede, ki je sledila roparskemu napadu, nista mogla dobiti dva detektiva, ki sta dospela na lice mesta, nobenega doslednega opisa celega dogodka. West je izjavil, da je dobil povelje. spremljati Carlina v Maiden Lane Safety Waults, da dobi paket s $10,000 ter izročiti ta paket plačilnemu mojstru Pullman Companije v Mot t llaven delavnicah v Bronxu. Karo je vozil rieki Rot hm an, ki živi v West Hobakenu. Avtomobil z denarjem se je ustavil na vogalu 158. ceste in Sheridan Avenue in Carlin je zapustil svoj sedež ter se podal proti koneu avtomobila, da odpre vrata. Dva delavca, ki sta stala na strani ter nosila hlod, sta stopila bližje ter vrgla hlod na tla. Carlin se je obrnil držeč paket z denarjem v roki in v istem trenutku mu je en ropar iztrgal pa ket Lz rok, dočim je pričel drugi baindit streljati. Carlin je hotel poseči po svoj lastni revolver, a ni mogel tega, ker je že dobil ,,, , i krogi j o v desno ramo. Naslednja ei pa pravijo, da bodo okrvavljene hlače in bodalce kate- kro„lja je zadela Carlina vprsa ro so našli v prtljagi Duminija zadosten dokaz za obtožbo na desni strani Ko rarlin ^ radi umora. jkleknil. je oddal bandit nanj še Dosedaj se Dumini ju še ni posrečilo najti odvetni-'dva strela, kojih eden ga je za- ka, ki bi ga zagovarjal. I del v trebuh. Amerigo Dumini. domnevani dejanski morilec, je bil j Medtem je drugi bandit kril rojen v St. Louisu ter je toskanskega izvora. Tekom vojne je šel v Italijo ter se boril v lombardijskem zboru. ELEKTRIČNI STOL NA FILIPINIH. Manila, Filipinsko otočje, 26. junija. — Prvič v zgodovini Je stopil na Filipinskem otočju v obratovanje najznačilnejši produkt ameriške tehnične civilizacije. Na električnem stolu je bil namreč usmrčen Juan Bucog, ki je umoril šest oseb. .KITAJEC JE USMRTIL SVOJO BELO ŽENO IN SEBE. &PAN8KBOA GENERALA ODSTAVILI. SO Madrid, Španska, 26. junija. Po deset dni trajajoči obravnavi je bal izbacnen iz armade general Damas&o Berenceur, bivši apan ski nadkomisar za Maroko. • Sodišče mu je dokazalo, da je zakrivil španski poraz leta 1921 T Maroku. ^Sh^jj* Philadelphia, Pa., 26. junija. — Kitajec Charlie Gow, ki je po poklicu godbenik in poštni uradnik, je ustrelil včeraj svojo belo ženo, triletno hčerko in nato samega sebe. Pustil je pismo, v katerem pravi, da mu ni bila zvesta. BREZPOSELNOST V VIRGINIJI. WEST Martinsburg, W. Va., 27. jun. Šest tovarn Interwoven Mills Inc., v katerih je bilo zaposlenih nad 6000 delavcev, je zaprlo svoja vrata. Uradniki tovferne so izjavili, da 6e bo obratovanje zopet začelp septembra. _ - ; - ■ ■- - — - Westa s svojim revolverjem. V svojem ooupu je planil West na bandita in slednji je ustrelil, a ni pogodil. Oba bandita sta pričela na to streljati nanj in West se je umaknil do točke, kjer je mislil da bo lahko potegnil revolver ter vrnil ogenj. Bandita sta pa med tem že zbežala. MacLAREN PROTI SLAMU. IV DOBI PROHIBICIJE VELIKO KLEPETANJA NA KONVENCIJI Na konvenciji demokratične stranke v New York bo še dosti klepetanja, ker hočejo predložiti imena nadali-nih petih kandidatov. — Velike demonstracije pa so končane. — Demonstracija za governerja Smitha je trajala poldrugo Uro. — Voditelji različnih fakcij so baje popolnoma zadovoljni. — Vprašanje kuklukskia-na in Lige narodov. Rangoon, Burma, 27. junipa. MacLaren. agleški a vi jat ik. ki se nahaja na poletu krog sveta, je odjadral danes od tukaj proti Bangkoku v Siamu. AMUNDSEN NE BO POLETEL NA 8EVERNI TEČAJ. V bližini Providence. K. L. je čakala butlegarska ladja na ugodno priliko, da se bo iznebila svojega tovora. Naenkrat se jt> pa približal motor, v katerem so se nahajali suhaški agenti. Butlegar je ladjo zažgal ter ušel v motornem čolnu. Agentje so se obrisali za plen. NEWYORŠKI ITALIJANI iZNAGILNO SVARILO PROTI FASISTOM Veliko zborovanje, ki se je vršilo v Carnegie Hall, se je odločno izreklo proti fašistom ter pozvalo predsednika, naj odslovi Mussolini j evega poslanika. Viharni prizori. PRED SAMOMOROM Xa velikem zborovanju, katerega se je udeležilo nekako tri tisoe ljudi in ki se je vršilo v Carnegie Hall, se je zahtevalo, naj .se izroči italijanskemu poslaniku v Zdr. državah potne listine in nuj se ne sprejme nobenega drugega italijanskega poslanika, dokler ne bo odstopil ministrski predsednik Mussolini. Policijski oddelek s postaje na zapadni 47. cesti, obenem z bombnim oddelkom policijskega glavnega stana, da ohrani na uzdah rabijatuo ljudsko množico ter prepreči (boje med nasprotujočimi si strankami in konečno je bilo celo treba poklicati rezerve pod poveljstvom kapitana Kelleherja. Ko je bilo omenjeno ime Mussolini ja Ln fašistov, je nastal velikanski kraval. Različni govorniki so označili iašistovski režim kot "vlado umorov in anarhije" ter slavili poslanca Matteotti-ja kot domoljuba in mučenika. Y zadnjem delu dvorane je prišlo do ostrih spopadov in policija je morala resno poseči vmes, da je iztrgala nekega Forte Velo na iz besne ljudske množice, ki se zgrinjala krog njega. Resolucije, v katerih se je zahtevalo odpoklicaaije italijanska ga poslanika, princa Gaetani, vložil Charles Er\vin, prej sni u-rednik Calla. Te resolucije so bile sprejete soglasno. Med govor niki so bili Elizabeta Guriev FlvniL, Maks Lel'kowitz, Morris Hillquit, Sidney llillman, sodnik Panken ter Frank Bianca, urednik italijanskega delavskega lista 11 Lavoro. Zborovanje je bilo prirejeno pod avspicijo Italijanskega delavskega sveta in sorodnih organizacij. Kupil je funt strupa, da si konča življenje. —. Mladi mož, ki je izvršil samomor, je posvaril v sporočilu pred vsebino steklenice. V namenu, da izvrši samomor, je kupil neki mladi mož. kojega truplo so našli v Central Parku, steklenico cijanida pot asi ja, iz-vanredno močnega strupa, katero so dobili poleg trupla v grmičevju v bližini šest in sedemdesete ceste. Poleg trupla je ležala bi-ležnica, v kateri je stalo zapisano : — Jaz ne živim v New Yorku ter ni treba iskati mojih ljudi. Moja roka je postala precej nestalna in oprostili mi morate to pisanje. Prosim vas. da ne priobčite mojega imena v listih. To bi ne napravilo ničesar dobrega. Pazite na vsebino steklenice. To je nevarno blago. Zadnji stavek, v katerem je svaril samomorilec pred vsebino steklenice, je bil dvakrat podčrtan. Neko, ki je šel mimo dotičnega mesta, je videl truplo moža ter poklical policista. l>r. Farley iz Knickerbocker bolnice je rekel, da je bil mož mrtev že dve uri. Kil je star kakih osemindvajset let. pet čevljev in osem inčev visok. ter je tehtal kakih IGO funtov. Steklenica je bila taka kot jo rabijo lekarnarji in fotografi. Listič ni nosil naslova prodajalca, temveč le napis; En funt. Zelo nevarno. Delegati na narodni demokratični konvenriji porivajo danes po razburljivih dogodkih zadnjih dveh dni. Včeraj zvečer jt* bilo predlaganih v splošnem deset kandidatov. vendar pa je znano, da bodo nadaljne države predlagale še najmanj pet kandidatov in tozadevne predloge morajo seveda spremljati primerili govori. Velikanske, vnaprej aranžirane ter s strašnim trušeem izvedene demonstracije pa so končane in današnja seja, ki si' je pričela <>b polenajstih zjutraj nudi odločen kontrast v tem oziru ter obenem čas in prilike za odpočitek. Ko so se delegati zbrali, je bilo malo upanja, tla bo mogel komitej za platformo predložiti svoje poročilo še tekom popoldneva. Podkomitej. ki s«1 peča s sestavljanjem platforme, je bil naprošen. naj skuša še enkrat priti do soglasja glede plank, ki se tičejo Ku Klux Klana ter Lige narodov in plenum komiteja za platformo je bil sklican za drugo uro popoldne, da sprejme poročilo pododseka. Vsak posamezni voditelj različnih fakcij je iziavil danes zjutraj, da je zadovoljen s potekom stvari. To svojo zadovoljnost pa utemeljujejo na različne načine. Pristaši Smitha izjavljajo, da bo njih kandidat zmagal ter opozarjajo na včerajšnje glasovanje, ki je pokazalo premoč new-vorškega governerja nad MoAdoo-jem. Temu nasproti pa izjavljajo voditelji kampanje Mc-\doo-ja. da je njih kandidat dosti močan, da bo odločilnem trenutku zmagal. Jt A * V posvetovanjih glede demokratične platforme sta vprašanja Ku Klux Klana in Lige narodov, kot že zgoraj omenjeno, edini preostali sporni točki. Glede vseh drugih toč. prohibieije, poljedelskih vpraJ sanj in prometa je bil sklenjen dogovor. Nekako pet in trideset plank je bilo vdelanih v program. ko se je zgodaj zjutraj podkomitej odgodil. Komitej za platformo je planko. ki se tiče prohibieije in katero mu je predložil podkomitej, izpremnil v sulia-škem smislu. Ničesar se ne omenja, naj se izpremni Vol-steadovo postavo, a se zelo odločno povdarja, da je demokratična stranka za ''strogo izvedenje vseh postav". Seveda ni pri tem omenjena posebej prohibicijska postava. DEBATA GLEDE MEDZAVEZ NIŠKIH DOLGOV. Washington, I). ('.. 27. junija. Tukajšna vlada je izjavila, tla se bo konferenca v Londonu bavila izključno le jrlede Dawesovega na«" rt a. ne pa z medzavezniškimi dolgovi. PREDOR POD ANGLEŠKIM KANALOM. Christiania, Norveško, 27. junija. — Slavni raziskovalec Roald Amundsen je opustil svoj naert g-lede poleta na Severni tečaj. Pravi/ da mu manjka denarnih London, Anglija, 27. junija. — Upanja zagovornikov tunela ali predora pod Angleškim kanalen«, ki bi vezal Anglijo in Francijo, so bila oživljena vsled ugotovila ministrskega predsednika Mac-Donalda, da je sklenil sklicati posebno sejo komiteja za obrambo imperija tekom prihodnjega tedna, da razmišlja o tem načrtu. Rekel je nadalje, da bo naprosil komitej, naj poda svoje poročilo v kratkem času, da bo mogel podati tozadevno izjavo v poslanski zbornici v teku par tednov. Dostavil je, da bo sam predsedoval sejam tega komiteja in sicer radi velike važnosti, katero pripisuje vlada temu načrtu. ZA OHRANITEV MORNARIŠKE ŠOLE. Washington, I). C.. 27. junija. Posebni mornariški svet, ki je preiskoval predlagano odstranje-nje Post Graduate mornariške šole v Annapolisu. je predložil pomočilo, v katerem pravi, naj ostane šola tam. VELIKA RUDNIŠKA NESREČA V AVSTRIJI. Dunaj, Avstrija. 27. junija. — V rndniku pri Ilartgloggnitz je bilo danes usmrčenih trideset ruda rje v. Reševalci še niso prišli do žrtev. PORTUGALSKI KABINET ODSTOPIL. JE Lizbona, Portugalsko. 27. jun. Portugalski kabknet je včeraj zvečer odstopil. Svoje mesto jp obtlržal le ministrski predsednik Castro, ki bo skušal stvoriti kabinet LETALEC SE BO VRNIL V NEW YORK. San Francisco, <'al.. 2«. junija. Letalski poročnik K. L. Maughan, ki je preletel v enem dnevu razdaljo iue.1 New Yorkoin in San Kranerseo. se bo v solxito dvignil v zrak ter poletel proti New Yorku. POROKA ZNANEGA NIKA. KAPEL- Kodanj, Dansko. 27. junija. —• Jutri se bo poročil znani kapelnik Metropolitan Opere Carlo Edwards z Miss llerlo Henius. ki doma iz f'hicagre. AMERIŠKI POSLANIK NA POLJSKEM. Varšava, Poljska, 27. junija. — Združene države bo zastopal na Poljskem Alfred J. Parson, ki je že danes izročil predsedniku poljske republike svoje poverilne listine. . t • DENARNA IZPLAČILA tV JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naš« cans sledsSe: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $12.70 2000 Din. = $25.20 6000 Din. = $62.50 Pri nakazilih, ki znaftajo manj kot na tiso* dtnmrjtr nimam— posekoj II eeutof za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplaiaje "Poštni čekovni save*". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir............$ 9.70 500 lir............$23.25 300 lir ..........$14.25 1000 lir ..........$45.50 . Pri naročilih, ki znašajo manj kot 2M lir računamo posebej p« IS eenfter za poštnino in druge stroške. Kazpošilja na zadnje pošte in tzplainje Jadranska Banka v Trst«. Opatiji in Zadrn. Za poHljatre, ki presegajo PKTTISOC DINARJEV sil pa DVATI8O0 LIR dovoljujemo po mogočnosti fie poseben dopust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In ifrt-fakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene Trna prej, računamo po eenl tistega dne, ko nam pride poslani deoar r roke, POŠILJAT VE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—. Glede izplačil v amer. dolarjih glejte poseben oglas v tem listo. Denar nam Je poslati najbolje po Dosoestle Postal M—y Order alt pa Now York Bank Draft. FRANK SAKSEB STATE BANK 12 Cortlandt Street, Hew York, H. T, TeL Oortlandt 4C8T. GLAS NARODA. 28. .11'X. 1»24. _ a i GLAS NARODA" I ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (SLOVENE DAILY) Owned and Published by tlovenic Publishing Company FRANK 6AK8ER, President (A Corporation) LOUIS BENEDIK, Treaaurer Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Officers: «2 Cortlandt Street,_Borough of Manhattan, New York City. N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. (Foralo Uforaatlca In ilaa — Jo*o«lav 9wr*am.) Za celo leto velja list za Ameriko In Kanado Za pol leta ...... Za četrt leta »6.00 .......$3.00 .......»1.50 Za New York za celo leto ........»7.00 Za pol leta .........................»3.50 Za inozemstvo za celo leto ........ »7.0C Za pol leta .........................S3-50 Subscription Yearly »6-00 Advertisement on Agreement •• Q|as Naroda'* Izhaja vsaki dan izvzcmžl nedelj In praznikov. JDoplsl, brez podpisa Id osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli po-Blljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinjl blvaliSče naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ I »GLAS NARODA" •8 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 PREOBRAT V JUŽNI AFRIKI Ker je bila administracija ministrskega predsedniška Jan Smutsa poražena pri zadnjih splošnih volitvah v Južni Afriki, se je pojavila prva, priznano republikanska vlada v angleškem imperiju. General Hertzog, burski nai-ijoualistiriii voditelj, je postal ministrski predsednik ,s podporo delavske stranke, kateri mu'ehije polkovnik ,Cress well. General Hertzog je obljubil v svoji predvolit-veni kampanji, da ne bo vprašanje odpada dvignjeno tekom sestanka novo izvoljenega parlamenta. Kljub temu pa pomenja izid volitev neopororen udarce principu enotnosti imperija. To je še bolj razvidno iz tega, ker ni mogel general Smuts niti obdržati svojega sedeža v zapadnem delu. Pretorije, glavnega mesta Trans-, vala. Nov sedež bodo brez dvoma našli za tega vojaka državnika, katerega smatrajo v drugih delih angleškega imperija za eno najbolj odličnih postav v javnem življenju. Nasprotniki očitajo generalu, da se preveč zanima za ta obširnejša vprašanja in da zanemarja domača ali krajevna. Usoda Smutsa in njegove južno-afriške stranke, sestavljene iz Angležev in bolj zmernih burskih elementov, je bila zapečatena, kakorhitro so se burski nacionalistični elementi združili z delavsko stranko ter sklenili dogovor, da vržejo Smutsa iz urada. Upanje prejšnje vlade, da ostane v uradu, je temeljilo izključno le na možnosti, da ne bodo pristaši Hert-,zoga in polkovnika ('resswella vpoštevali dogovora, sklenjenega med obema strankama, in da bodo na ta način profitirali pristaši in kandidata Smutsa, kot se je zgodilo to že v preteklosti. Izid volitev pa je uničil vse tozadev-nes kalkulacije. Pri rekordnem glasovanju, ki je sledilo kampanji, ko-je glavni znak so bili osebni očitki ter surovost, ki je bre? primere v južnoafriški zgodovini, so pristaši Ilertzoga ir delavske stranke solidno glasovali proti Smutsu. Vsi rudarji Hand okraja so glasovali proti Sinutsu, ker ga osebnr sovražijo in sicer radi tega, ker je brezobzirno zatrl vse delavske upore. V zgodovini Južne Afrike se pričenja novo poglavje sedaj, ko sta se polastila vrhovne sile Hertzog in Cress-well. Delavska stranka, kateri načeluje polkovnik Cress-well, ima v rokah ravnotežje sille med Južno- afriško stranko ter nacionalistično stranko. Za enkrat je najbolj zanimivo vprašanje to, če bo mogla kombinacija, ki je bila ustvarjena v izključni želji, da se vrže iz urada generala Smutsa, držati skupaj sedaj, ko je bil ta cilj uspešno dosežen. Bistveno je le malo simpatij med nacijonaličtično stranko, kateri pripadajo po deželi v glavnem samostojni, starokopitni Buri ter z delavsko stranko, ki predstavlja mestne delavce in rudarje, ki so pravo hrbt išče opora. Burski nacijonalisti so konservativni, dočim so delavci radi-- kalni, in tudi ekonomski interes obeh elementov, ki imajo sedaj silo v svojih rokah, si nasprotujejo v več kot enem pogledu. Obe stranki se zanimata v glavnem za krajevne zadeve, ter je sedaj gotovo, da ne bo Južna Afrika pod novim režimom igrala tako odlične vloge na angleški in svetovni pozornici kot pod Smutsom. Val nacionalističnega ču-stovanja, ki je vrgel Smutsa iz urada, se bo dvignil še višje, ko bodo nacijonalisti v uradu, in to dejstvo bo pri-dobjlo še več podpore Hertzogu ter oslabilo pozicijo Juž-žno-afriške stranke. D opis. Euclid, O. Ker že precej časa ni bilo ni-kakega dopisa iz naše naselbine, sem se zopet namenil napisati par vrst za javnost. Gotovo se še nekateri citateJji G. N. spominjajo mojega zadnjega dospis a v Glas Naroda, ko sem poročal, da so nas Jugoslovanski Narodni Dom v Euclid kupila štiri društva, nakar ne je tudi izpremenilo ime. Dom pripada sedaj samo štirim in nikomur drugemu. «mo dirketorji izprevide-moratno izpremeniti ime ta-rugoslovenaki Na- druatvom Društveni Dcmi. Zatorej prosim vse cenjeno občinstvo po bližnji okolici, da vpošteva to novo ime od sedaj naprej. Nada*je omenim, da je bilo za-klj ueeno na direktorski seji, da naš S. D. D. priredi velik picnic dno 6. julija, pričetek točno ob 2. uri popoldne. Zatoraj vabim v imenu celega odbora S. D. D. vsa cenjena društva in drugo občinstvo. da 'se v obilnem številu udeležijo tega piknika, ker to bo drugi .piknik, kafterega priredi S. D. D. v tem letu. jZatoraj pridite in pripeljite tudi svoje znanca in prijatelje zabave GLEDE ZAČASNO PRIPUŠČENIH INOZEMCEV. Kakor smo že poročali, je kongres dne 7. junija sprejel zakon, s katerim se legalizira prihod mnogih priseljencev, ki so bili pripusčeni radi znane, sedaj razveljavljene sodnijske odlo":be v Gottliebovem slučaju. Isti zakon vsebuje tudi določbo, katera dovoljuje stalno bivanje v Ameriki onim inozemeem, ki so bili dosedaj začasno pripusčeni pod "bondom", ker bi njegova de-;>ortaeija imela izredno nesrečnih posledic za nje. Med te spadajo torej vsi oni priseljenci, ki so bil: drugače pripustljivi, ali ki so prišli čez kvoto pa vendarle niso bili leportirani, marveč jim je Secretary od Labor dovolil, da se zkreajo proti jamščini. Delovni ajnik sme to odrediti, ako gre za izjemne slučaje, ki so iz humanitarnih razlogov vredni posebnega uvažanja. Ta določba je povzročila pre-cej nesporazum l jen ja ; nekateri so mislili, da se -ista tiče tudi onih iiiozemeecv ki so bili pripusčeni v Ameriko kot turisti oziroma začasni potniki radi zabave ali posla. Mnogo izmed teh inozemeev vprašuje, da-li ta določba ne pomen ja, da -smejo sedaj mirnim srcem ostati za vedno v Združenih državah. Delovni department je vsled mnogih takih vprašanj izdal navodilo. da se gori omenjeni zakon ne tiče turistov in potnikov na obisku. Dotična določba se tiče le nekoliko beguncev, ki so bili začasno pripusčeni pod "bon dom". Vsak ta slučaj se bo rešil, čim pride na vrsto. Ali od tu ristov se pričakuje, da bodo odpotovali iz Združenih držav, čim poteče rok, do katerega so bili za časno pripusčeni. POZOR PRED LEKI PROTI RAKU. Pred kratkim so vsi časopisi poročali, da je Dr. T. -1. Glover •z Toronto, Canada, baje iznašel ierum za zdravljenje raka. Ker •ie je toliko o tem pisalo, bodo gotovo mnogi ljudje, ki trpijo na raku. trosali (mnogo denarja in 'asa, da s-i preskrbijo Dr. Glover-"<-v lek v nad i, da se ozdravijo. *o mnenju zdravstvenega depart-nenta države New York je oni ek očividno isti serum, ki ga je 'eta 1921 preiskusil Dr. F. O. Wood, ravnatelj oddelka za pro. 'tčevanje raka v Crocker Laboratoriju v New Yorku, kakor tuli kasneje ameriška zdravniška lružba in kanadski zdravniki. Dr. Gloverjev način oglaševanja in bahanja vzbuja domnevo, da gre za. prevaro, in državni zdravstveni department svari bolnike, ki trpijo na raku. pred poslovanjem z dozdevnim rznaj-diteljem ali njegovimi zastopniki in pred rabo njegovega leka. Vzrok raka ni še znan. Nikakf ga znaka ni. da bi bil povzročen po kaki posebni klici. "Edini znani lek jo ta. da raka spozna /•• v začetnem razvoju, na kar naj -ledi lečenje potom kirurgične operacije. X-žarkov ali radija ali po. toni kombinacije teh zdravil. RAZPOŠILJANJE TISKOVIN ZA BONUS Dne 16. junija je vojna uprava načela razpošiljati tiskovino bivam vojakom v s vrh o prošnje za iriznanje pravice a«fetf„1.. ./..i.-- •' ■ II uriirfrAr-r <;.. vU. ,-. Večkrat čitamo. da se je kak reven moški poročil z bogato žen sko. V tej zadevi je ponavadi tako. Njo je vzel vsled pameti, njen denar pa vsled ljubezni. * Ta dogodbica je jako značilna: Pihal je strašen veter. Po eesti je šla lepa mlada deklica, nji na sproti je pa prihajal elegantno oblečen in nacifran mladenič. Veter potegne z vso silo in od-nese deklici klobuk. Mladi kavalir se je zavedel svoje viteške dolžnosti. Planil je za klobukom, tekel za njim po dežju in blatu ter ga pri tretjem bloku srečno dohitel. Ves srečen in žarečega obraza ca prinese gospodični rekoč: — Tukaj ga imate, gospodična. Gospodična zardi in se mu zahvaljuje z besedami: — Prisrčna hvala. Toda žal mi je, ker ste si vse čevlje oblatili in obleko oškropili. — O. nič zato. gospodična. To je malenkost. Sicer mi pa čevlje in obleko snaži moja mati. ★ To je zgodba o gentlemanstvn. * Pred desetimi leti je bil oddan signal za svetovno vojno. Evropa je bila podobna oorrom-ni nabiti granati. Vse je bilo pripravljeno. Državniki so čakali, žrela topov so zijala, narodi so trepetali v moreči pošastni slutnji. Samo signala, samo znamenja je bilo treba. Tu danes pred desetimi leti je bil dan signal. Dal ga je mlad prenapetež v Sarajevu. Najnekulturnejši čin vojne podivjanosti je bilo brez dvoma dejstvo. da so nekateri Jugoslovani proglasili prenapeteža Prinčipa narodnim m učen i k om. Prva žrtev svetovne vojne je liil avstrijski prestolonaslednik. Sreča mu je bila mila. ker mu je bil prihranjen pogled na uničenje vsega onega, kar so nepošteno ustvarjali njegovi predniki šeststo let in kar je hotel on nadaljevati. Vojna je minila. Narodi imajo še sedaj mačka, in maček jih ne bo tako zlepa minil. Niti zmagovalci niso zadovoljni z dobički. Kako* bi bili zadovoljni šele premaganei J Ako je res vojna potrebna za preobraženje sveta, ni bila zadnja borba vojna v pravem pomenu besede, pač pa čisto navadno pobalinstvo, vsled katerega je bil oškodovan ves svet. Amerika je šla v vojno z geslom; Vse za demokracijo! Kmalu je pa uvidel ameriški narod, da se skriva pod besedo 4'demokracija" ameriški kapitalizem. Zal, da je prišlo spoznanje prt; pozno. Toda sedaj smo šele v začetnem stanju. Novoorganizirane vlade blodijo v temnem labirintu, iz katerega vodita dve poti: prva v solnč-no luc, druga v temno pogubljenje. Narodi si otipavajo pot. v hrepenenju. da pridejo na solnee. Na vsakem križišču je pa nebroj glasnikov, ki kažejo na desno in na levo, češ. ta pot je prava. Narodi cincajo, nevedoč, nt» kam ne kod. Kateremu glasniku naj verujejo, za katero lučjo naj gredo. Katerega luč je luč-vodnica in katera luč-zvodnica t \ cssess Sugnslntianfika Ustunovijena L 1898 KatnL 3?ftttnta Inkorporlrana I. 1WI GLAVNI URAD v KLY, MINN. M aiavnl odborniku rrwdnifc: iUDOLF perdan. »s m. m il, cirrMua. Podpredsednik: LOUIS BALA.NT, ltus E. 22nd St., Lorain, O. Valolk: JuS£PH F1SHLKR, Ely, Minn. ■Uff&Jnlk: LOIJ1S CHAMPA. Boa Ml. Ml am. puemjoik aalapiačanih amrtnla: JOHN MOVIKK, Ml m Valuta. MM. VfUlvm Uravnlki m. torn. T. ORA0IC, KM Aairltti Btata Hut BUa-i •ink Ay«., Mtuurfk, Pa. Na«aanu tlMri a_MTOH BMABNia, Ro«a Ml BakavaU Mum., ML Mili«g aafl HH Btreeta, PKtaburrta. Pa. aOHOI MLADIC. 1114 W. II Btraa«, CUaaco, DL »RANK aiCKABlGO, till Waakln^to« atr«*t. Uunf, Ma Nrttal »BdoB Rd.. N. M. OtTthU, & PAULINE ERMKNC, SSI Park Sir., Mllwaukaa. Wia. fOBIP HTKRJ.K, 404 K. Mea* Avanua, Paeklo, Cola. ANTON CRLARC, IIS Marka« Itr.tt WtlktfU, OL > fadnoUmo mradn* glaallt: "QUJ Xv^ ■ >*» Taa atrmrl UkaJoCa aa uradnik aadar kakor «■« Camarma »aWMatn aa| aa »oalljajo nm (IaTnepa tajnika. Vaa pntotba torn.] aa polllja am yn»4-aadnlka porotnega odbora. ProAnj« aa aprej«mi d o vik Uamav la kolmim aprlč«Tala naj a* poAllja. na TrkoTn«ira mdravnlka. Ja goal oran aka Katollika Jadnota aa prlporoSa raaaa lavoaloTamoM aa •Ml«n pri at o p. "i dor tell postati član t« organizacije, naj aa aflaM tajnika kUinJeSa druAtva J. S. K. J. Za natanovttev novih druttev a« pa obraJM aa »L tajnika. Novo drultvo ae lahko vatanovl ■ I Hani ali Clanlaaaal. Novice iz Slovenije. Ze o požaru pri Sv. Marjeti. O velikem požaru pri Sv. Marjeti na Dravskem pf>lju dne i. junij.-.«, kateremu j»» >!edil v soboto 7. junija drugi še vrčji j>«». žar, se nam naknadno poročajo 5«» sledeče, podrobnosti: V sr«*di» dne 4. junija sta l>ili v resnici uničeni le gospodarski poslopji posestnikov Franceta Kumniča in X«*že Spuraj. Prvotno ]>r»ročilo. da lii ta <1 a n zgor»*lo <»sciii poslopij, ni 1 >i 1 točno. P.;.v pa j«* v v,c.|»fito 7. t. m. ob pol zjutraj nov ]>o/.ar u pepel i 1 poslopje štirih ]iosestni-k«»v. Oprenj je izbruhnil na neznan način pri posestniku Štefanu K;i-en in se razširil tudi na posiopja posestnikov Jakoba Oojčiča. X. fireifa in Neže Spuraj na drugem posest vu. Ogenj j»* uničil v s poslopja, orodje in živila. Posestniku Kacu so zgorele fudi tri svinje in lep mladi konj. V nevarnosti je bila vsa vas. Ljudstvo je bilo zbegano, obupano in ni moglo mnogo pomagati, ker se je mren j Mikoma razširjal in so bila vs. sosednja poslopja v »"•♦■trt ure v plamenu. Žalosten pogled nudijo pogorišča v vasi in po tr«v-i opusto. šena polja. Skoda je ogromna, kritje z zavarvx.dnino malenkostno Siromašno ljudstvo ]>rosi nujno pomoči. Pangermanske zvonove dobi župna cerkev v Kočevju. Iz Kočevja pišejo: Nad dve t re_ t in t je Slovencev v mestu, v okolici pa do polovice prebivalstva, denar za zvonove se je nabral od Slovencev ill XellleeV, a de kill Erker v Koč« v ju m je dovolil drznost, da je napravil na zvonove izzivajoče samonenuške napise: "(iewidmet von den Buejrerii tier St ad t (lots.hee". "HI. Magdalena bit t" filer uns ird. Sedaj razumemo, z kaj je v t..l!>ur za nabavo zvonov povabil le Xeiaee in sedaj, ko so nasipi že jrutovi. zakaj vabi tudi Slovenec v nekak " Festaussehuss". Seveda bodo Slovenci povabilo korporat.ivno odklonili in prepustili oilgovor-nost onim. katerih nacijon Ina zagrizenost se ne ustavi niti pred (Serkvenim pragom. Pripominjamo. da se vrši svečana prepeljava pany:remanskih zvonov v nedeljo. 1.~>. junija istočasno, ko se vrši zlet sokolske župe v kočevje. Ker je l>il zlet že v» č mest cev znan v Kočevju, se je seveda ]>rlpr rva teh zvonov določila na zlet ni dan — čisto -dučajno. Tn si<-er točnr« na popodne. ko je nastop Sokol-stva in telovadbe. Nadaljno od-L'ovornost in posledice naj nosijo oni. ki so inseenirali to provoka-eijo. Marconi je govoril z Avstralijo. ' Daily Mail" poroča, da je ■*<">-; vt.i'l senator Marconi radiotele-! irrafsko z Avstralijo. Njegovo ' spf>r(M*ilo j>ost a je Poldhu je pri-! spelo v Avstralijo v šestnajstin-ki sekunde. Takoj nato pa je dospel iz Avstralije po kablu odgovor. ki je potrdil sprejem radio-telegrafske depeše. Spomladna potovanja v domovino. Znano je, da sedanja priseljeniška postava dovoljuje povratek tekom šestih mesecev izven kvote tudi onim, ki niso ameriški državljani. Naši rojaki imajo sedaj najlepšo priliko obiskati svoj rojstni kraj in se zopet zadovoljni in okrepčani na duhu in telesu, vrniti. Kadar se odločite potovati v domovino je najbolje, da se obrnete za navodila na nas, ker imamo v tem oziru dolgoletno skušnjo in smo radi tega v stanu, Vas dobro poslužiti. Denarna izplačila in druge bančne posle izvršujemo najugodneje. Frank Saksfer State Bank •2 Cortlandt St., Hew York, H. T. 1 _i__ GLAS. NAHODA,. 28 .. JIIX.. 1924. Zagonetrto, toda feisliitnd. Zadeva McAuliffa. AMERIŠKI IGRALEC GOLFA (Konec.) Najprvo je ugotovil dr. Russell, zdravnik v Roosevelt bolnici, da so McAuliffa v soboto, pred deveto uro zvečer, privedli v bolnico do nezavesti pijanega in da so ga morali spraviti k zavesti le s pomočjo amonijaika, nakar ga je policist, ki ga je pri vedel, zopet odvede! s seboj. Oeividno so ga utaknili v celico postaje na 47. cesti. Dr. Russeil je dostavil, da je bil mož, katerega so v nedeljo prinesli umirajočega v bolnico, tako popačen in razbit, da ni mogel v njem spoznati člvoveka, katerega so prejsni večer zdravili ra di pijanosti. Nato so priobčili listi izpovedi arestantov, ki so bili zaprti v so boto ponoči na postaji na 47. cesti. Trije teli so izpovedali pod prisego, da so čuli krike ter udarce krepeljcev in kletvice. Ugoto. .vilo se je, da je bil MacAuliffe edini jetnik v gorenji vrsti celic, čeprav niso bile zasedene vse celice v dolenji vrsti. Nato so našli krvne madeže na tleh celice številka štiri, v kateri se je nahajal McAuliffe. Policija pa je nato izjavila, da je bil zaprt v celici številka dve. Kampanja časopisja pa ni počivala. Našli so tri direktne in dve indirektni priči, ki so pod prisego izpovedale, da so videle, kako je bil neki navidezno pijan ali bolan moški v nedeljo zjutraj priveden iz postaje na 47. cesti ter dvignjen v staro kočijo, ki se je odpeljala v iztočni smeri proti 6. Avenue, na priča je izpovedala, da bi lahko identificirala enega dveh policistov, ki sta spremljala moža. Kljub vsem tem razkritjem je vstrajala policija pri svojih prej-, ših izjavah. McAuliffa je baje do nezavesti pijanega pobral neki policist, a ker se je bal, da bo mož umrl, ga je odvedel v Roosevelt bolnico, kjer so ga spravili k zavesti. Nato ga je isti policist odvedel na postajo. Tekom noct je ležal mirno in ko se je v nedeljo zjutraj streznil, ga je sodnik Maj'o odpustil. Poškodbe, katerim je podlegel, je baje dobil potem ko je zapustil policijsko postajo, kajti če bi ne bilo tako, bi ga sodnik gotovo ne odpustil kot treznega in v normalnem stanju. Poteklo je par dni. Nato pa so priobčili listi novo senzacijo. Od sorodnikov McAuliffa v Novi Angliji so dobili pred kratkim vzeto sliko McAuliffa in poročevalci1 so pokazali to sliko drugim in moškim in ženskam, ki so stale one nedelje pred sodnikom Mayo. Nobena teh prič ni še nikdar videla moža, kojega sliko so jim pokazali in nekateri so pozitivno izjavili, da ni bil mož, podstavljen kot James McAuliffe identičen z originalom slike. Nato pa je izjavil tudi sodnik Mayo, da ni še nikdar videl moža, kojega sliko so mu pokazali in da je bil obtoženi dosti mlajši in drugačnega obraza. Policija je odvrnila, da je vse .to žlobudran^e listov in da je McAuliffa brez dvoma nedaleč od mesta, 'kjer so ga našli, zadela pauliČna kara iter ga vijgla proti stebru nadulične železnice. Listi pa so odgovorili s poročilom družbe, da se ni onega dne pripetila nikaka nesreča in da imajo mo-tormani in sprevodniki stroga navodila, naj prijavijo vsako še tako majho nezgodo. Coronerjeva poro/a je poslušala izpovedi zdravnikov iz Roosevelt bolnice teT izpovedi coronerjeve-ga zdravnika, ki je izvedel obdukcijo ter odločila, da je izgubil McAuliffe življenje iz rok nepoznanih oseb. S tem je bila uradno dvignjena obtožba radi umora. Listi so pozvali ofcraj. pravdni-ka. naj uvede strogo preiskavo ter trdili, da je dotkazano, da je bil neki dragi moški stavljen na mesto McAliffa ter sodnik«, %a trenutku, ko so policisti spravili na smrt rajenega McAliffa v kočijo ter ga odvedli. ★ Listi so izjavljali, da se je za-vršila cela afera na naslednji način; — S pomočjo McAliffa je bil wardsman Glennon, pobiralec •jrafta za "sistem", spoznan krv vim in pet njegovih tovarišev je bilo obtoženih. Razventega je dal McAliffe Parkhurst družbi dokaze, ki bi lahko do vedli do očiščenja mesta ter uničenja prepovedanih lokalov, iz katerih je sistem vlekel večino grafta. Nekateri člani departmenta so, gotovo brez vednosti in privoljenja višjih uradnikov, sklenili spraviti McAauliffa s poti ter ustrahovati druge denuncijante. Ko je zapustil McAuliffe ono soboto hišo, da obišče svojo sestro, so mu sledili policisti in zvečer, ko se je vračal domov, so ga nagovorili, povabili na pijačo, napojili z žganjem ali opijati ter ga odvedli v Roosevelt bolnico ne v namenu, da mu pomagajo, temveč da za puste dokaze svojih človekoljubnih namenov. Nato so ga odvedli na policijsko postajo ter zarpli, kjer ga niso mogli videti ter le nerazločno slišati drugi jetniki. Tam ga je baje preteplo več policistov in njih prijateljev. Policija izjavlja, da ni niti poznala McAuliffa. čeprav je bilo takrat njegovo ime znano vsakemu policistu v mestu. Okrajni pravd ni-k Jerome je pričel nato v. novo preiskavo, a izjavil po več tednih, da ni rrika kih direktnih dokazov, niti momentov. ki bi vzbujali sum. Vprašal je liste, koga naj stavi pod obtožbo? On vendar ne more tožiti celega departmenta m tudi ne "sistema". Listi naj mu navedejo imena in nato bo nastopil. Ob istem času so razpisali listi velikansko nagrado $"20.000 za onega, ki bi zasledil morilca ali morilec McAuliffa. Poteklo, je več tednov in listi so 'brskali povsod, a niso mogli dobiti nikakih na daljnih prič in posebno ne onega človeka, ki je bil mesto McAuliffa predstavljen sodniku Mavo. Posegla sta vmes tudi župan Low ter governer Odeli. Uvedena je Lila nova preiskava, ki pa nj spravila na dan ničesar novega. Nemogoče je bilo ugotoviti krivdo kake določene osebe in pravica se je morala zadovoljiti s splošno izjavo, da je bil McAuliffe najbrž umorjen. Do tega na-ziranja pa je prišla coronerjeva porota že davno. Afera McAuliffe je ostala do danes skrivnost in umor je ostal nekaznovan, a slučaj je imel za posledico številne izpremembe v policijskem departmentu ter je bil eden faktorjev, ki so konečno dovedli do tega, da so zaprli vsh "tenuerloine". Nesrečni Jam.es McAuliffe je postal vsled tega mučeni k rtv-forme. cygywtawT uwoewwoop « uHDnywoop. ■S pnriilkom Aquitania je odpotoval v Anglijo slavni ameriški igra-lec golfa "Long Jim" Panics. .Spremljata ga žena in hčerka«. Iz iger. Kako so se vršile olimpijske igre v stari Grčiji? Že dosti prej, predno so se začele igre, so hodili po vsej Grški glasniki, ki so vabili ljudi k udeležbi. V Parizu se vršeča olimpijada. ki vzbuja pozornost celega civiliziranega sveta, nas spominja na prave olimpijske igre. katere so vpeljali leta 77fi. po Kr. v Olim-piji. na čast bogu ^Zevsu. Upravo in vodstvo iger so imeli prebivalci mesta Elide, ki so i/, svoje srede izžrebali osem sodnikov. Eli-da je stala v krasni in rodovitni krajini istega imena in v njeni bližini se je nahajalo ob vznožju strmega brega sveto mesto Olim-pija s posvečenim gajem, sredi katerega je stalo prekrasno svetišče Zevsa s slavnim kipom boga. izdelanim od grškega kiparja Feidija. Pri svetišču je stala palestra, četverokotno dvorišče, obdano o-okoli in okoli od dvoran, ki so služile za telovadnice, kopalnice, oblačilnice in dr. Sledila so stebrišča, drugo dvorišče s stebriščem. dvorana na stebrih, kjer so se vadili atleti ob slabem vremenu in končno stadion in hipodrom. CJotov čas pred začetkom ige?» so hodili po celi Grški, pa tudi po Egiptu. Italiji in tja do pirenejskega polotoka, glasniki, oznanjajoč splošno sveto premirje in dan pričetka olimpijskih slavnosti. Iz vseh helenskih kolonij je romalo ljudstvo v trumah k svetemu mestu. Vendar samo moški, ker ženskam je bil za časa trajanja iger dostop v Olimpijo pod smrtno kaznijo prepovedan; samo sve čenice Herine (boginja Hera je bila Zevsova sestra in soproga) so se smele udeležite te "moške slavnosti Na dan pričetka iger so že ob svitanju trobci dali signal za formiranje procesije. Na čelu sprevoda so šli stražniki, odeti v bikove kože. za njimi na vozeh najvišja duhovščina olimpijska, teokoli, sledili tro, ljudstvo t in Zevsu so žrtvovali bike. Avrigi so imeli svojega boga Faraksija, kateremu so prinašali darila. Igre je otvoril vodja tekem. ldeT-en v škrlatno haljo in opirajoč se na dolgo slonokoščeno palico. Za njim so stopili v areno od množice burno pozdravljeni atleti, prepevajoči olimpijske p dolov: teka. skoka, ro-koborbe. metanja diska in metanja kopja. Pozneje so se jim pri družile še dirke na konjih in vn zovih, pestenje in pankration ali vseborba (rokoborba in pestenje združena). Koncertno in pesniško tekme. Za boksanje so uporab-lajaJi do 8 kile težke usnjene rokavice. tako da je redko kateri boj končal brez težke poškodbe. Vseborei so imeli trebuh zavarovan z močnimi usnjenimi hlačami. Pred bojem so borce skrbno natrli po preizkuisenih metodah z oljem. Ako se je kdo od njih čutil premaganega, je dvignil kazalec leve roke, nakar je gim-nast obadva nasprotnika oddelil z oljčno vejico. Peti dan iger je glasnik oznanil zbrani množici imena zmagovalcev in njih rodnih mest; kot. edino nagrado je prejel zmagovalec venec spleten iz listov posvečene oljke. Bila je to čast, s katero se ni dala primerjati nobena druga. Imena zmagovalcev so vklesali v mramornate plošče, katere so hranili v olimpijskem gimnaziju. Umetniki, pesniki In kiparjil, so jih ovekovečili v svojih. nesmrtnih delih in v Sparti so jih v znamenje najvišjega spoštovanja stavili v boju na najntovarne j ša mesta. Olimpijski zmagovalci so se vračali v svojo rod-a mesta na vozu, v katerega so bili vpreženi štirje; belci, in oblečeni v škrlat. • Olimpijske igre' so imele tako da. je bila. za jca&a njih traja- nj. Vera je jela padati, kakor hitro so svetišča izgubila svoj somrak Zahtevajmo od svojih ma-likov. naj tako neomikano ne mečejo s sebe svojih zavojev, ako hočejo, da bi jih oboževali. Dim kadila se v senci najlepše dviga. "Skrite svoje nedra. da bi jih ne mogel videti!" pravi hinavec; če bi mogel biti odkritosrčen, bi dejal; "Skrite ta nedra. da bi jih — želel videti". Cim več napote vid imo krop nas. tem bolj pojema nje mičnost, milina in lepota — nagota prav za prav umira, kajti postajja. — moralna. (Vsa je torej treba? Mari več nagote in več figovih listov? Ne to. ne ono. Šolo sramežljivosti pogrešamo in sicer v izpolnitev življenja in umetnosti. Katastrofa. — Mati. mati. pridi hitro v kuhinjo, tu visi oče. — Kje pa? — Na vratu kuharice. Pred sodiščem. — Obtoženec, ko ste bili po-slednjikrat tukaj, sem vam rekel, da vas ne želim več videti. — Res je. gospod sodnik, vem, ali stražnik mi ni hotel verjeti. DOBRE DOGARJE potrebujem; imam zelo dober les, plačam najvišje cene. — MAX FLEISCHER. 475 N. McNeil St., Memphis. Tenn. 6—4.12.20.28 Kakor poročajo pariški listi, nudi velemesto nad Seno v sedanjih vročih dneh sliko morskega kopališča. In tis-t.i. ki je dal mesto to sliko —- je pariški ženski svet. Oblačijo se ti tako lahno, da je to že tudi samim Parižanom. ki vendar nekaj preneso. več kot-i preveč. Na promenadah se pojav- i ljajo tako . oblečene Parižanke. j kakor bi še na "plage" v Trou- villu, v tistih zračnih, prozornih, enostavnih im — laseivnih kostumih. Vrat nag, roke nage, včasi nage tudi noge, tako da bi kar lahko skočile v vodo pa plavale. A da bi mogle plavati, so njih kratka krila vse preveč lahka! O tej nagoti Parižank piše dovtip-no pisatelj J. Rameau. a ob sklopu svojega članka postane naplo mlačen ter pravi: Tiste ženske, katere se takorekoč slečene med nami izprehajajo, več izgube kakor pridobe v očeh opazovalcev. Slednji kult. zahteva zase miste- IšČom JANEZA BRAN1SELJ iz Dolnjega Jezera, pri Cerknici, svojo sestro JOŽEFO BARBIŠ in JOŠKOTA KEBE. Jaz Janez Mar.tinčič iz Dolenjega Jezera pri Cerknici prosim. da so mi oglase moji bratje, ki žive v Clevelandu: A. MAR-TINriČ. FRANC MARTINČ1Č in M. MART1NČIČ ter sestra MARIJA MODIC. — Prosiva naj se oglasijo na ta naslov. (Jeo Osredkar. Drumheller, Alta.. Canada. Težko delo nikomur, ki tluLrrg.i idrjiji OSTANITE SPOSOBNI masirate svoj* mi.~i>vsak Trčer prvdiiu irirtf. IXAiro sv zJrgaitr £ ilubruu .t.»rim učljivim in PRKPRE CITE utruje-ln.st. \nrte uiišit*. bul? «"iiie » hrbtu. lIMitf nukoui iu zdr>i t in llikdar V4iu ur l>o nob«io delo pnfeiko. Nuljenj skrluui ilruiiiu Heritor* J.iti lire/, en«' «t**kl> nit t*. Ni (»ris ten. nima ASfHOlt uuuuke. F. A D. RICHTER & CO. 104-114 So. 4th St. BrooUro. N. Y. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA, EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECUALIST MOŠKIH BOLEZNI. MoJ« stroka J« zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni. Jaz •am že zdravim nad 25 tet ter imam skušnje v vseh boleznih 'In ker znam slovansko, zato v^s morem popolnoma razumeti In spoznati vaie bolezni, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morate popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vaa popolnoma oidra-vim. Ne odlašajte, ampak pridite šimprej^. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje In lis« po telesu, bolezni v grla, Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne In bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar.zlato žilo, naduha Itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo In petek od 9. dopoldne do 5. popoldne; ▼ torek, četrtek ln sobota od 8. dopoldne do S. rvečer; t nedeljah ln pmznikib od 1C. dopoldne do 2. popoldne. Sprejeli smo 'sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani....................................................1.50 Nova velika sanjska knjiga......................90 Sanjska knjiga, srednja............................35 Zbirka domačih zdravil, kakor jili rabi slovenski narod ....................................................70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost.................................50 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana ........................................ 1.45 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana...... 1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1» in 2. zvezek ................................ 1,— Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918................................... _ 1.25 kobinson, povest -.......................................... .65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman............ .80 Rinaldo Rinaldini ......................................... .50 Sveta Genovefa . ............................................ .50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu ... .25 Čarovnica starega gradu ................................... .25 &itri računar ali Praktični računar .................... .75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5._ Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano................... 3._ Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih . pesmi ...... ...........................................90 Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 2.50 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.)' Knjige yam pošljemo poštnine prosto. Slovenk Publishing Company 83 Cortlandt Street : : : New York, H. T. 1 ji . 3■ i - GLAS NARODA, 3T7N. 1924. MORSKI JASTREB. Spisal Bafael fiabatini. — Za G. N. priredil Q. P. * 3 (Nadaljevanje.) — Pojdi, Peter, midva se obnašava nevredno. Kar se tiče udarca, priznavam, da sem ga zaslužil. Mati je človeku svetejša in dražja kot pa oee. Vsled tega sva lahko pobotana glede tega. Ali se ne moreva pobotati Judi glede drugih stvari? Kaj nama more koristiti, če nadaljujeva bedasti spor, ki je nastal med našim očetoma? — Med nami je še več kot to. — je odvrnil Master Godolpliin. — Jaz nočem, da bi se moja sestra poročila z morskim roparjem. — Morskim roparjem ? Sveta nebesa ! Veseli me. da ni nikogar tukaj, ki bi to slišal, kajti ker me je njeno veličanstvo imenovalo vitezem za to. kar sem storil na morju, predstavljajo vaše besede veleizd ajstvo. Gotovo, dečko, kar odobri kraljiea, odobri tudi lahko Master (»odolpliin in celo njegov varuh. Sir John Kil Li grew. Njega iite poslušali. On vas je poslal semkaj. — - Jaz nisem lakaj nobenega človeka. — je odvrnil Peter jezno in še p rž v jezno, ker je vedel, da govori Sir Oliver resnico. Imenovati mene morskega roparja je govoriti bedasto stvar. Hawkins, s katerim sem križaril. je tudi dobil plemiški naslov iu kdor imenuje nas pirate, žali kraljico samo. Kaj drugega imate še proti meni r a zven te skrajno bedaste obdolžitve? Upam, da sem prav tako dober kot katerikoli drugi v Cormvallu. Rozamunda me je počasi ila s svojim nagnenjem in jaz sem bogat ter bom še bogatejši, ko se bo vršila poroka. — Bogat s sadeži plenjenja in kradnje po morjih, bogat na zakladih oropanih ladij in cen za sužnje, ujete v Afriki in prodanih plantažnikom. bogat kot je vampir poln krvi mrtvih ljudi. — Ali pravi to Sir John, — je vprašal Sir Oliver z mehkim, smrtonosnim glasom. — Jaz pravim to. — Cul sem vas. a jaz vprašam, kje ste se naučili to čedno lekcijo? AU je Sir John vaš učitelj.' Da, on je. Tega mi ni treba povedati. Jaz boiu obračunal žnjim. Med tem časom pa vam hočem razkriti e'sri in nesebični vir sovraštva Sir Johna. Videli boste, kako posten, in pokončen gospod je Sir John, ki je bi! prijatelj" vdšega očeta in \aš varuh. — Nočem poslušati kar pravite o njem. — A morate, v povračilo za to. da sem moral jaz poslušati, kar pravi on o meni. Sir John hoče dobiti gradilno dovoljenje ob izlivu lekc Fal. Upa, da bo vzraslo mesto v pristanišču, pod seneo njegovega lastnega posestva Arwe-naek. Nastopa kot da je nesebično plemenit in da ima v mislih le dobrobit dežele, a pozablja omeniti, da je dežela njegova lastna in da želi povečati svoje lastno družinsko premoženje. Sestala sva se v Londonu po naključju, ko se je mul dil Sir John na dvoru radi te stvari. Prišlo pa je. da imam tudi jaz interese v Truro in Pervnu. a jaz sem pošten v tej zadevi ter to tudi povem. Če bi se kaj zidalo v bližini Smitliicka, morata trpeti vs^ed te^a Truro in Pervn, a to me ne briga. Povedal sem mu to. ker ne znani varati in povedal sem tudi kraljici v proti-peticiji. Skomignil je z rameni. — Trenutek je bil ugoden zame. Jaz sem bil eden mornarjev, ki so pomagali premagati "nepremagljivo armado" kralja Filipa. Mojo prošnjo je bilo treba vsled tega upoštevati iu Sir John se je vrnil domov prav tako praznili rok kot je prišel na dvor. Ali se potem čudite, da me sovraži? Ker ga dobro poznam, ali se čudite, da me naziva z morskim razbojnikom in še hujšimi priimki? Povsem naravno je napačno razlagati moja dejanja na morjih, kajti ta dejanja so mu nudila moč, da škodujem njegovim profitom. Za ta boj si je on izbral orožje obrekovanja, a to ni moje orožje in pokazal mu born to še danes. Če ne vrjamete tega, kar pravim, pojdite z me-nej 111 bodite navzoči pri majhnem pogovoru, ki ga bom imel s tem lopovom. — Vi pozabljate, — je rekel Master Godolphin, — da imam tudi jaz interese v bližini Smitliicka in da škodujete tudi tem. — Tako. — se je zasmejal Sir Oliver. — Sedaj je vendar soln-ce resnice pokukalo skozi ta oblak ogorčenosti nad mojo slabo Tres-siliansko krvjo in mojimi piratskimi običaji. Tudi vi ste le branjevec. Sedaj vidite, kakšen tepec sem bil, ko sem domnevaj, da ste od-kr i t os rem ter govoril z vami kot poštenim človekom. Njegov glas je postal močnejši in zaničevalno je namrdnil ustnici, kar je zndelo Master Godolphinu kot udarec po obrazu. — Zagotavljam vam, da bi ne potrošil*z vami niti ene besede, če bi vedel, kakšen podel in nizkoten človek ste — Te besede, — je pričel Peter ter se vzravnal. -r- So manj ostre kot zaslužite. — ga je prekinil drugi. Nato pa je dvignil gias ter zakričal: — Nik! — Odgovarjali boste zanje, — je siknil obiskovalec. — Odgovarjam sedaj, — se je glasil reseki odgovor. — Priti sem ter govoriti c razuzdanosti mojega mrtvega očeta ter o starodavnem sporu med mojim očetom in vašim, mi očitati piratstvo in moj lastni način življenja ter izjavljati, da raditega ne morem vzeti vaše sestre, dočim je resnični povod vašega sovraštva le zadeva umazanih par funtov na leto. katerih ne boste mogli spraviti v svoj žep! Za božjo voljo, izgubite se! Nik je vstopil v istem trenutku. — Čuli boste še o meni, — je rekel drugi jezno. — Dali boste račun za te besede. -- Jaz se ne bijem ... z branjevci. — je odvrnil Sir Oliver. — Vi si drznete imenovati mene tako? — Da, da diskreditiram časten razred, to priznam. Nik, pokaži Master Godolphinu vrata. II, poglavje. ROZAMUNDA. ir* r * * Ko je njegov obiskovalec odšel, je postal Sir Oliver zopet miren. Tedaj je lahko mirno premotril svoj položaj, a se zopet razjezil Vhpričo misli na jezo, ki ga je navdajala, kajti vsled zadnji-h dogodkov so se pomnožile zapreke, ki so že itak obstajale med njim in Rozamundo. V svojem srdu je vzel Sir Oliver na piko Sir John Kil-ligrew-a. Sklenil je takoj poravnati račun žnjtm. Poklical je Nika ter ukazal prinesti škornje. Kje je Master Lionel? — je vprašal Nika, ko mu je prinesel ikornje. — Ravnokar je jfrijahal domov, Sir Oliver. --Pokliči ga sem. Kmalu je prišel v sobo polu bra t Sir Ol iverja, vitek mladenič. ]Wn druge žene razuzdanega Ralph Tressiiiana. Razlikoval se je od Oliverja po telesu m duii. BH je lep, na skoro ženski način. Nje-' bal* gladi*. Lasje so bih plavi in oči temmranje. Star AU STE KDAJ PRE2SKUSILI Severa's Esko MAZILO ZOPER SRBEČICO? Cena 50 centov V LEKARNAH VSEPOVSOD. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA ni bil Še eno in dvajset let in oblačil se je z vso skrbjo dvorjana. — Ali je bil Godolpliin tukaj na obisku? — je vprašal, ko je odstopil. — Da, — je rekel Sir Oliver. — Prišel je povedat par stvari in v povračilo je čul nekaj drugih. (Dalje prihodnjič.) Proces proti hajduku Garugi. ROYAL MAIL. —-J—d. . Julija: Paj-la, Havre; M&uretanla« Cherbourg; PepubUc, Cherbourg. S. julija: Tyrrhenla, Cherbourg; Minnoirabfla. Cherbourg. 4. julija: Geo. Washington. Cherbourg. •. Julija: Leviathan, Cherbourg; Olympic. Cherbourg; Rochambeau, Havre; Muw Chen, Bremen; Belgenland, Cherbourg t. julija: Resolute, Cherbourg, Hamburg; Ores, Cherbourg, Hamburg; Derfllnger Bremen; Glullo Cetnare, Genoa. julija: France. Havre: Aqultania, Cherbourg. 10. Julija: Columbus. Bremen; Cleveland, Hamburg; Mongolia. Cherbourg. 12. Julija: Berengarla, Cherbourg; Homeric. Cherbourg? Rotterdam. liolougne, America, Cheibourg; Martha Washington. Trat. 14. julija: America, Qenoa. IB. Julija: Pittsburgh, Cherbourg; Luetzo«, Bremen. 17. julija: Westphalia, Hamburg. 1»- Julija: Majeatic, Cherbourg; La Savole, Havre; I^apland, Cherbourg; Mount Clay. Hamburg; Btuttgart, Bremen; Duilio, Genoa. C2. julija; Reliance, Hamburg; Beidlltz, Stamen. julija: Pari«, Havre. t«, julija: I.evlathan. Cherbourg; Veendam, Boulogne; Albert BalUn, Hamburg; Orca. Cherbourg. ». julija: Canopic, Cherbourg; Bremen, Br» men. SO. julija: FVano^ Havre. 31. julija: Zetland, Cherbourg. Kje se nahaja LUDVIK JANEŽ, doma iz vasi Lazeč pri Kočevju. Zadnje čase je bival v bližini Fittsburgha. Prosim, če kdo ve, da mi javi ali naj se pa sam oglasi. — Anthony Skubic. 333 Fairfield Ave., Johnstown, Pa. (2x) NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim sreem naznanjam znancem. sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je preminula naša ljubljena hčerka J0SEPHA METELKO. Rojena je bila 17. februarja 1914 in umrla je nesrečne smrti, povožena od avtomobila dne 21. maja 1924. Pogreb .se je vršil 24. maja iz hiše žalosti po cerkvenem obredu na katoliško pokopališče Green Dale. Lepa- hvala vsem za lepe sveže vence in cvetlice. Lepa hvala botrom Mrs. in Mr. Frank Gorenc za lep venec, katerega sta položili na njeno krsto v njen zadnji spomin. Lepa hvala za sveže šopke Mrs. in Mr. Frank Zavrl, Mrs. in Mr. Joe Susha, Mrs. in Mr. John Kushaman, Mrs. in Mr. John Cerpick, Mrs. in Mr. Leo Ben iger, Mrs. in Mr. John Miklich. Mrs. in Mr. Martin Je-lenz, Mrs. in Mr. John Raden-shek, Mrs. in Mr. Joe Turk. Mrs. in Mr. Paul Valentine i 6, Mrs. Menhart. Mrs. Josepha Class. Mrs. in Mr. Ba^emill, Mrs. Luil-le, Mr. Tony Gribas, Mrs. El In ore Punster. Mrs. in Mr. Benčič, Mrs. in Mar. Grinkv, Mrs. in Mr. John Gredenc. Lepa hvala vsem tistim, ki niso imeli listka na šopkih in ne vem njihi mena. Lepa hvala Mrs. in Mr. Joe Klinky, ki so dali za sveto mašo za ra®jko Jasefino. Lepa hvala John Cerpfcku, Jofon Jakovcu, John Gredencu in Ignacu Kopriva, ki so čuli pri ranjki Josefini in bili nam v tolažbo. Lepa hvala vsem, ki so jo obiskali na mrtvaškem odru im nas tolažili. Ti, drga hčerka pa počivaj mirno. Prerano si nas zapustila, ker smo te vroče ljubili, ti si nam pa vračaJa svojo ljubezen. Lahka ti bodi ameriška gruda! Žalujoči ostali; JoMph in Marj Metelko, stariši. Christina in Jobana, sestri. Sheboygan, Wis. ^ J a'nI Ser-r'ico nrUfi ^^ HAMBURG AMERICAN LINE Najkrajša pot v vse dele JUGOSLAVIJE Odplutja vsa k t» dm z nuSimi razkuAnlmi parniki RESOLUTE RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND Parniki s 1, 2 in 3 razreilom in znuni "Mount Clay", "Cleveland", "Hansa". "Thuringia" '* Westphalia" S kabinami in 3. razredom. DEUTSCHLAND 5. Ju'ija opoldne L'spfStia, uljuitna služba, lzborn-» kuhinja, prijetni in privlačni i>ro-stori. United American Lines 35 - 39 Broadway New York, N. Y. CUNARD Jugoslovani, odhajajoči na začacni obisk, pa se mudijo manj kot eno leto, bodo zopet spuščeni v Zdr. države, ne ozirajoč se na kvoto. V JUGOSLAVIJO v S in |»<-I dne vsako sredo s trenit eksi»r«*snimi parniki 8ERENGARIA AQUITANIA MAURETANIA (preko Cherbourga) ČE nameravate dobiti svojo rodbino iz JlTGOSLAViJE, se takoj brigajte za jKjto vanje. NaS urad v Jugoslaviji jim bo pomagal in svetoval. Vsi potniki tretjega razreda po-u je jo v privatnih kabinah. Nenad-kiiljiva eist<»ba hrane. Za pudrobnoati se obrnite na lo- |V. kalne agente na CUNARD LINE 25 Broadway New York I T ^ol^E j Kiln« «lr»*ftno apomladn« odptutM Otv. tilT«s> vožnja latniwi » Martha Washington —12. Juli.; 6. «eot. iPresidente Wilson — 8. avg.: 10. okt. v Dubrovnik all Trvt. Zele=nin» v notranjont zmerna. Nobenih vise i« v. Vprašajte pri bliinjem agentu ali Brl i PHELPS BROS. & CO.. 2 West St.. N. Y. MOŠKI! Zaščitit« mm Proti nalezanju " sbavite ni najboljšo zafitito PKEPRE«_BA zt MOsKE Velika tuba35c. Kit (4's) $1 Vti Ukanuirji ali San-Y-Kit Dept: B 9! Bealcman St.. New York Pišite za okrolnico. naznanilo in zahvala. Tužnim sreem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je dne 22. aprila neizprosna smrt pretrgala nit življenja na-šemu ljubljenemu očetu oz. možu JOHNU DOLENC. Ranjki je kar nagloma na sto-Ju zaspal v starosti let. Tukaj zapušča ženo in 9 že odraslih o-trok in enega brata, v starem kraju pa še enega brata. Iskrena hvala vsem. ki so jra obiskali na mrtvaškem odru ter ga spremili na zadnji poti na pokopališče sv. Barbare v Bridgeville. Pa. Nadalje se zahvaljujemo za darovane venee in vsem onim. ki so nas tolažili oh času žalosti in dali na razpolago avtomobile za pogreb-ce. — Ostane naj vsem v dobrem spominu in naj v miru počiva! Žalujoča soproga Marija, dva sina in sedem hčera. Presto. Pa. Pozor čitatelji. Oposorfto trgovci Is p* Urlnfko, prt katorili kupv* Jete ali aaročatt fm sto ■ ■Jili postrežbo xadoYoljaJ, da o^aiujojo v listo "Glas Maroda". I Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K DOB je namenjen potovati T atari kraj, Je potrebno, da M natančno pouiVn o potnlb Ila tih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnil«, ki vam Jih aamoreiM dati v sitni naše dolgoletne izkušnje« Vam bodo gotovo v korist; tudi pri' poročamo vedno le prvovrstne ptA nlke, ki imajo kabine tudi v III. ra» redu. (Jlasom nove naselnlške postave, ki pride v veljavo s prvim julijem, bo lahko dobil tudi isti. ki £e ni ameriški državljan dovoljenje za ostati v domovini eno leto, ter v Elučaju kake zapreke tudi dalje. Taka izkazila bo izdajal naselniški komisar v Washlngton-u, I>. C., ter se bo c istim vsak laliko povrnil v Združene države brez dovoljenja ameriškega konzula zunaj, kakor je bilo običajno dosedaj- Kako dobiti svojce is start« ga kraja. Kdor Seli dobiti sorodnika ali •vojca la starega kraja, naj naia prej pl8e za pojasnila. Nadaljnl priseljenci iz Jugoslavije bodo pripuA-čenl sem sopet po 1. julija 1924. Prodajamo vozne liste zrn vse proge; tudi preko Trsta camorejo Jugoslo-■«ni sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Kje je moj stric FRANK ZIHER, ]>o ix>klicu krojač, rodom iz ob* čine Turški vrh, okr. a varstvo Ptuj. Leta 1900 je otl.šel v Ameriko. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njm, da jni poroča, ali naj se pa sam oglasi na naslov: Ivan Petrovič, Klane. stv. 23, pošta Kranj, Jugoslavija. (28. :*0) OGLASI naj se JERNE.J GAČNTK, ki je že 19 Jet z doma in jaz oskrbujem njegovo obširno posestvo. Ker pa že celih pet ]et ne vem nič o njem, zato prosim, da se mi javi, ali pa če kdo kaj ve o njem, da mi poroča njegov naslov. — Anton Cračnik, Drensk, pošta Skofliea, Jugoslavija. (28, 30) Prav vsakdo— kdor kaj lite; kde« kaj ponuja; kdo« kaj kupuj«} kdor kaj prodaja: pitiv vsakdo prlsnara, da Imajf indoTit lapok — mali oglasi V M O6afl Vlilift«,