Štev. 6.
V Ljubljani, v fetttek, dne 9. januarja 1908.
Leto xxxm.
Velja po poŠti:
za telo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13'—
za četrt leta „	„ 6-50
ia en mesec ,,	„ 2 20
V upravništvu:
za celo leto naprej	K 22 40
za pol leta „	„ 1120
za Četrt leta „	„ 5 60
za en mesec „	„ 1-90
Za polllj. na dom 20 H na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
-dvorlJie nad tiskarno). — Rokopisi si*
ne vralajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Jtev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-JavljenJu primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 4 strani. '•C
Goriško znamenja.
Dr. Frankova agrarna stranka na Goriškem je propadla. Nasprotniki te ali one struje ji zdaj pojo nagrobnice, pa vprašanje je, ali bo ta smrt izučila tiste, ki se jih tiče. Mi pa mislimo, da smo moralo te žalostne povesti prav izluščili in jo hočemo podati bravcem.
Napaka je bila ta: osnovanje kmečke stranke je na Goriškem bilo zapoznelo. So gotove stvari, ki se ne dajo naučiti in ki rode le na zemlji, kjer so vzbrstele. De-mokratiško načelo in zadružna misel, ki se iz nje izvaja v današnjih razmerah, med zdaj vstvarjenimi in danimi pogoji ter v naših deželah ne bodo vspevala drugod kot v organizacijah, ki so izšle iz pravih ljudskih strank. To ni fraza, Liberalizem jc dejansko nezmožen za tako delo. Ali boste iz smokvinega drevesa pobirali jagode? Sicer goriška agrarna stranka ni bila izrečno liberalna, toda bila je brezbarvna na papirju in ta brezbarvnost je vzbujala nezaupanje. Gospodarske stranke morajo zasnovati svoje delovanje na že obstoječe smeri v ljudstvu. Tradicije ni moč zametati nikjer. Če rabimo nekoliko banalno, a resnično primero, bi dejali n. pr.: So v Evropi armade, ki se nikoli ne bodo povzdignile, nikoli disciplinirale, ker jim manjka tradicije. So, kakor bi iz neba padle. Tako ie tudi v politiškem in socialnem življenju. Socialnodemokra-tiška stranka n. pr. se opira na stoletni razvoj. Le berite Tainove »Početke sodobne Francoske«, da se poučite o tej resnici.
Na Goriškem ni nič drugače. S. L. S. je ondi sad razvoja, ki korenini v ljudstvu samem. Ne tajimo, da je podnet za njeno delovanje bila nekoliko tudi naša organizacija, toda pogrešeno je vse izvesti iz gibanja pri nas. Za goriško S. L. S. je propad Frankotove agrarne stranke le vzpodbuda. Potom »Kmečkih zvez« treba zbrati sile, ki so tupatam še razbite in raztresene. Breznačelnost tudi na gospodarskem polju ne bo rodila organizacij, kajti le v načelih je pogoj za življenje. Tudi biološki zakoni delujejo po načelih smotrnosti, se ravnajo po notranjih principih.
To bodi onim razsodnim elementom, ki zdaj še omahujejo, dober nauk, tistim pa, ki so se že odločili, zmagonosni up.
Kulturni Panama nu Francoskem.
(Sleparska likvidacija cerkvenega premoženja. — Briand pravosodni minister.)1
Kulturni boj na Francoskem je končal tam, kamor se v tretji republiki sploh vsaka večja akcija steče: v škandalu. V imenu svobodne misli se je iz kulturnega boja izlegel novi Panama. Le predočimo si posamezne faze proticerkvene gonje! Cerkev ima miljardo premoženja, so kričali Kombovci! To premoženje pa jc last francoskega naroda, oziroma države. Za to premoženje se uganja pobožni hokus-pokus, iz njega debelijo duhovniki, se nia-ste redovniki, ki izdelujejo likerje. Kulturni napredek zahteva, da se ta miljarda vporabi za boljši namen, za gmotni blagor republike, za njene svobodomiseine institucije, za iaiško šolo itd. Cerkveno premoženje so torej zaplenili.
Zdaj pa je bilo treba to premoženje likvidirati. Liberalni in judovski advo-katje, ki so dobro vedeli, da je cerkvena milijarda le gola izmišljotina in slepivo za ljudi, so se sedaj vrgli na ta plen. Sorodniki ministrov in bivši ministri so dosegli od zdaj vladajočih državnikov, da se jih je nastavilo za likvidatorje. Likvidirali so za cerkvene objekte in umetnine sramotno nizko ceno, zase pa zaračunali honorarje, ki so bili večkrat ravno toliko visoki, kakor likvidacijska vsota, zraven pa še pri slednji državni fiskus ogoljufali, tako, da ima zdai država mesto milijarde še deficit. Če bi šlo tako naprej, bi bili liberalni advokatje vse sami spravili v svoje široke žepe.
J^roti temu se je dvignil odpor. Država sama ni proti temu ničesar ukrenila. Toda v parlamentu in senatu sedi še vedno precej poštenih mož, ne samo od desnice, drugi pa so likvidatorje zaradi dobička seveda zavidali. Poštenost, zavist, politični nagibi in tudi javno mnenje — vse se je dvignilo proti nečuvenemu škandalu. Zlasti v senatu, ki še ni potrdil takozvane Briandove devolucijske po-
stave, glasom katere preide ustanovno cerkveno premoženje v državno last, se je pričela akcija proti likvidatorjem. Pred par dnevi umrli pravosodni minister Guyot-Dessaigne je bil tarča za uapa-davce. Senator de Launay je zahteval od njega, da priobči listo sodnikov, ki so potrdili visoke honorarje likvidatorjem, kakor tudi imena slednjih. Lista se je priobčila, in med imeni likvidatorjev sc posebno blesti ime advokata — Alberta Cle-menceau, brata ministrskega predsednika, ki je povrh tega tudi visoki uradnik ministrstva za notranje zadeve . . . Celo Kom-bov »Petit Pere« se zgraža nad tem škandalom. V parlamentu že zahtevajo pre-iskovavno komisijo.
Guyot-Dessaigne je nagloma umrl. Zdaj je Clemenceau pravosodni portfelj ponudil naučnemu ministru Briandu, od naučnega ministrstva pa izločil bogo-častje in ta resort tudi podelil Briandu. Zdaj je torej Briand pravi kulturnobojni minister. Treba bo zmagovito končati neštete pravde, ki so naperjene od strani dedičev ustanovnikov proti fiskusu. Bomo videli, kako bo 13riand opravil. Zdi sc, da so postavili kozla v zelnik.
C. IN KR. ARMADA. (Strojne puške. — Izprememba v armad-nem vodstvu. — Vojaški samoiimor.)
Izdali so naknadna določila za pehoto, lovce in za kavalerijo in pri bosanski pehoti glede na ustanovitev oddelkov strojnih pušk. Oddelki strojnih pušk se uvedejo predvsem pri pešpoikih št. 2, 4, 10, 17, 18, 22 (južna skupina), 29, 36, 47, 52, 5.3, 54, 61, 64, 65, 68, 73, 79, 80, 82, 83, 86, 93 in 99, pri vseh štirili polkih tirolskih cesarskih lovcev in pri lovskih bataljonih št. 4, 5, 7, 8, II, 12 in 29, pri bosansko-hercegovskih pešpoikih št. 1, 2, 3 in 4. Pri kavaleriji dobita oddelka strojnih pušk kavalerijska divizija v Požunu in pri dunajski kavalerijski diviziji. Vsak pešpolk dobi oddelek strojnih pušk, ki ima dve puški. Oddelek je podrejen polkovnemu poveljniku pod vodstvom štabnega častnika. Vsaka strojna puška ima 10.000 patrom Oddelku strojnih pušk se prideli pol-kovno moštvo, ki se prestavi k oddelku po enoletni službi pri polku. Enaka določila obstoje tudi za cesarske lovske
polke, za lovske bataljone in za bosansko-
hercegovske polke.
Velike kavalerijske čete dobe kava-lerijske oddelke strojnih pušk. Vsak od-
delek bo imel 4 strojne puške. Vsaka strojna puška dobi 15.000 patron.
V	miru ima odelek pri pehoti 1 častnika, 12 mož in 15 konj, pri kavaleriji pa 3 častnike, 57 mož in 57 konj. Oddelkom strojnih pušk se morajo prideliti krepki, inteligentni, v vojni službi dobro izurjeni strelci, ki dobro vidijo. Častniki in podčastniki teh oddelkov naj se če le mogoče kornandirajo armadni strelski šoli.
Kjer obstoje že poučni kadri, se ustanove oddelki takoj, pri drugih pa 1. marca. Kavalerijski oddelek št. 3 se ustanovi I. marca, oddelek št. 2 je bil ustanovljen že I. novembra lani. Pehotni oddelki morajo biti načeloma tam, kjer stanuje pol-kovno poveliništvo.
XXX
Upokojeni generalni nadzornik fcm. Galgotzy je star 71 let. Služil je nad 56 let. Odstopil je, ker so znatno omejili pravice generalnih nadzornikov. Za izpraznjeno Galgotzyjevo mesto prideta v po-štev fcm. Sclnvitzer in fcm. Fiedler. Ker nameravajo upokojiti Schwitzerja, postane generalni nadzornik najbrže Fiedler. Za poveljnika dunajskega armadnega zbora pa prideta v poštev podmaršala Frank in Versbach.
XXX
V	Budimpešti se je ustrelil pešec 1. honvednega polka Lindmaier. Svojemu očetu je pisal, da ne more več prenašati trpljenja. Z vojaki ravnajo tako grdo, da se je ustrelilo pred njim že pet vojakov. Videl je, ko so prisilili podčastniki nekega vojaka, da je izpil 3 litre vode, nato je pa moral peti.
X X X
Glasilo zunanjega ministrstva »Frem-denblatt« poroča, da vojna uprava ne predloži delegacijam predloge o regulaciji gaž častnikov in vojaških uradnikov. Poročila o politiških koncesijah za zvišanje častniških plač so neresnična, ker se to ne strinja 7. naziranjem častnikov. Vojni minister čaka na ugodni trenutek, da predloži delegacijama predlog o povišanju častniških plač.
LISTEK.
Dllamantl kralja Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard, posl. .1. M.
(Dalje.)
»No, gospodje, ako vam je drago, vam hočem povedati. Pisanja nisem nikdar nikomur pokazal razun moji dragi ženi, in ona je rekla, da je vse skupaj neumnost, in nekemu pijanemu staremu portugalskemu trgovcu, ki mi ga je prevedel in ki naslednjega jutra ni več vedel o njem. Izvirno pisanje imam doma v Dur-banu, obenem s prestavo ubozega Don Josčja; tukaj v žepu pa imam angleški prevod in posnetek zemljevida, ako to sploh morem nazvati zemljevid.«
Prevod pa se glasi:
»Jaz, Josč da Silvestra, ki umiram sedaj lakote v mali jami, kjer ni snega na severni strani najbolj južne izmed vseh gora, ki sem ji dal ime Sabine prsi, pišem te vrstice v letu 1590. z zlomljeno kostjo na cunjah moje obleke in moja kri mi služi kot črnilo. Ako najde to pisanje moj suženj, kadar pride ter ga prinese v Dela-goa, naj moj prijatelj (ime nečitljivo) sporoči o tem kralju, ki naj pošlje celo vojsko, in postal bode najbogatejši kralj od
Salomona sem, ako sc jim posreči priti skozi puščavo in gorovje ter ako premagajo hrabre Kukuance in njihove čarovnije, v kateri namen naj pride tudi več duhovnikov. S svojimi lastnimi očmi sem videl neštevilne dijamante, nakopičene v Salomonovi zakladnici zadaj za belo Smrtjo; toda vsled izdajstva čarovnice Gagool nisem mogel ničesar prinesti seboj; komaj sem odnesel življenje. Oni, ki pojde tja, naj sledi zemljevidu in spleza po snegu levili Sabinih prsi, dokler nc pride do neke višine, na čegar severni strani se nahaja velika, od Salomona zgrajena cesta, in odtod se pride v treh dneh do kraljevega mesta. Naj ubije Gagool. Molite za mojo dušo. Z Bogom!
Jose da Silvestra.«
Ko sem prebral in pokazal posnetek zemljevida, ki ga je narisala roka umirajočega s svojo krvjo, sta poslušavca kar ostrmela.
»No,« je spregovoril naposled kapitan Good, »dvakrat sem bil okolo sveta in prišel sem skoro v vsa pristanišča, toda obesijo naj me, ako sem kedaj slišal povest, kakor je ta.«
»V resnici čudna povest to, gospod Ouatermain,« jc rekel Sir Henry. »Nadejam se, da se ne norčujete iz naju. Znano mi je, da jc včasih dopuščeno speljati radovedne novince na led.«
»Ako tako mislite, Sir Henry,« sem rekel nekoliko razžaljen in vtaknil papir v svoj žep. »potem je stvar končana. Nisem namreč izmed onih abotnih ljudi, ki mislijo, da so dovtipni. ako govore laži, in ki se novodošlim nasproti venomer ponašajo z izvanrednimi lovskimi dogodki, ki se nikdar zgodili niso.« Nato sem vstal, da odidem.
Sir Henry pa je položil svojo veliko roko na mojo ramo. »Sedite, gospod Ouatermain,« je rekel, »prosim oproščenja; popolnoma sem prepričan, da nas nočete prevariti, toda povest se je glasila tako iz-vanredno čudno, da jc skoro ni bilo mogoče verjeti.«
»Videli boste izvirni zemljevid in pisanje, kadar pridemo v Durban,« scni rekel nekoliko potolažen; kajti ko sem prav premislil celo stvar, sc mi ni prav nič čudno zdelo, ako bi dvomil nad mojimi besedami. »Ničesar pa vam še nisem povedal o vašem bratu. Poznal sem onega Jima, ki je šel z njim. Bil je Bečuanec po rodu, dober lovec in za domačina zelo razumen človek. Onega jutra, ko je gospod Neville odhajal, stal je Jima pri mojem vozu in rezal tobak.
»,Jim,' sem dejal, .kam ste pa namenjeni? Ali na slone?'
,Nc. baas,' je odgovoril, .mi gremo iskat nekaj več nego slonovo kost.'
,In kaj utegne to biti ?' sem rek'el, kajti bil sem radoveden. ,Ali zlato?'
,Ne, baas, nekaj, kar je še več vredno kakor zlato,' in pokazal jc zobe.
Nisem ga izpraševal dalje, kajti nisem se hotel toliko ponižati, da bi se mu zdel radoveden; bil sem pa osupnjen. Jim je ravno nehal rezati svoj tobak.
»,Baas,' je rekel.
Nisem sc zmenil zanj.
,Baas,' je dejal v drugič.
,No, fant, kaj pa je?' sem dejal.
,Baas, dijamante gremo iskat.'
,Dijamante! No, potem greste v napačno stran; iti bi morali proti Poljanam.'
,Baas, ali ste kedaj čuli o Sulliman's Berg-u (Salomonovi gori)?'
,Da!'
,Ali ste kedaj čuli o ondotnih dija-mantih?'
.Cul sem neko neumno povest, Jim!'
,Ni povest to, baas. Poznal sem neko žensko, ki je prišla od tod in se podala s svojim otrokom v Natal; ona mi je pravila o tem — sedaj je že mrtva.'
.Jastrebi bodo jedli tvojega gospoda, Jim, ako bode silil v deželo Suliman, in ravno tako tudi tebe, ako morejo sploh kaj dobrega dobiti na tebi,' sem dejal.
Pokazal je zobe. .Morebiti, baas. Človek mora umreti; že davno želim iti kam drugam; sloni postajajo tukaj vedno bolj redki.'
novi ban baron rauch.
»Obzor« piše: Mi se ne maramo voditi niti od prognoze, niti od kritike, dokler ne poznamo stališča novega bana. Mi bomo čakali na njegov program, da iz njega razvidimo, kakšno stališče zavzame baron Rauch glede na službeno pragmatiko, kakor tndi v drngili državnopravnili vprašanjih. Potem šele bomo zamogli soditi, če se posreči novemu banu, da si pridobi kako stranko, (iotovo pa je, da si naše izkušeno ljudstvo ne da prikrajšati svojih pravic. Ljudstvo se ne boji nobene sile, dokler ostane v ustavnih mejah. Pridobimo si le z dejanji, ne s praznimi obljubami. Vse stranke in hrvaško ljudstvo zahteva, da se pregleda pogodbeni zakon, ustavili vladni način in splošno volivno pravico! Baron Rauch mora najprej zavzeti svoje stališče napram tem zahtevam.
»Pokret« piše: Danes se bavi vse glede na bar. Raucha z vprašanjem, jeli prevzel vlado, da je priznal službeno pragmatiko ali mu je dala ogrska vlada jamstva, glede na to veliko krivico, da se odpravi. To je vprašanje, na katero zahteva javnost takoj odgovor in od katerega je predvsem odvisno stališče, ki naj se zavzame nasproti novemu banu.
»Vaterland«, ki pazno in vešče zasleduje hrvaško politiko, izvaja o imenovanju barona Raucha nekako sledeče: Baron Rauch je sicer energičen in ambiciozen politik, toda zelo nedosleden. Bil je svojčas Khuenovec, potem pa nasprotnik mažaronske stranke. Nato se je zavzel za nesrečno reško resolucijo, kmalu nato pa zavrgel njeno stališče, novega bana pa ni podpiral. Zdaj je bana vrgel, sprejme pa njegov program. Hoče osnovati program, kakor ga je imela bivša mažaronska stranka, s slednjo pa vendar ničesar noče imeti opraviti. Vzlic temu pa zaničuje hrvaške koalicijske poslance in namerava lastno stranko šele po volitvah osnovati. Zelo dvomljivo je, ako je tak mož sposoben pridobiti si zaupanje Hrvatov.
XXX
Ministrski predsednik dr. Wekerle se je odpeljal včeraj z baronom Rauchom na Dunaj. Danes dopoldne zapriseže hrvaški kralj novega hrvaškega bana.
AVSTRIJA.
Češki klub.
Češki klub sklicuje v petek sejo parlamentarne klubove komisije.
Nižjeavstrijskl deželni zbor
ie pričel zborovati 8. t. m.
Proračuniski odsek.
Proračunski odsek še ni bil sklican, ker se še ni i>osrečilo, da se zedinijo glede na poročevalce posameznih proračunskih točk. Pogajajo se pismeno. Glavni poročevalec je, kakor smo poročali, poslanec Steinvvender.
Delavsko zavarovanje.
Drugi oddelek industrijskega sveta je v seji dne 8. t. m. .soglasno pritrdil, da je potrebno uvesti invaliditetno zavarovanje. V podrobni razpravi so sklenili, da se priklopijo bolniškemu in invalidnemu zavarovanju domači delavci, da se zavarujejo za slučaj bolezni začasni delavci in da se oproste od zavarovanja taki, ki zaslužijo na leto 3600 kron. Zavarovanju naj se priklopijo tudi poljedelski in gozdni delavci po posebnih določilih, zavarovanje naj se poveri teritorialnim zavodom (zavarovalnice glede na nezgode). Za slučaj nezgod morajo biti zavarovani tudi 14 let stari mladoletni delavci. Odobrili so resolucijo, da naj bi bili tudi mali obrtniki in mali kmetje zavarovani glede na invaliditeto.
»Ah, fante moj,« sem rekel, »čakal boš toliko časa. dokler te bledi stari mož (smrt) ne prime za tvoj rmeni vrat. in potem bomo videli, kakšno pesem znaš zapeti.«
Pol ure za tem sem videl, da se je odpeljal Nevillov voz. Nenadoma je Jim pritekel nazaj. »Z Bogom, baas,« je rekel. »Nisem hotel oditi brez slovesa, kajti reči moram, da imate prav, nikdar več se ne povrnemo.«
»Ali je tvoj gospodar v resnici namenjen proti Sulliman-Bergu, Jim. ali samo tako govoriš?«
»Ne,« je rekel, »v resnici gre tja. Pravil mi je, da si hoče tam pridobiti bogastva, ali vsaj poskusil bode. Lahko to-raj poskusi tudi z dijaniatiti.«
»Oh!« sem rekel, počakaj malo. Jim. ali hočeš vzeti seboj pisemce za svojega gospodarja? Jim, ali mi obljubiš, da mu ga ne izročiš prej. dokler ne pridete v Inyati?« (sto milj daleč).
»Da,« je rekel.
»In vzel sem košček papirja ter zapisal nanj: »Oni, ki pride tja, naj spleza po snegu desnih Sabinih prsi, dokler ne pride do vrhunca na severni strani, kjer se nahaja Salomonova velika cesta.«
»No, Jim,« sem rekel, »ko izročiš tole svojemu gospodarju, reci mu, naj se brez-
Narodno sporazumi jen je na Češkem.
Češka narodna socialistična stranka je izjavila, da češki deželni zbor nima pravice sklepati o spravi z Nemci, dokler ne bo izvoljen po načelih splošne, enake in direktne vo-livne pravice.
DELEGACIJE.
prično delovati šele 27. t. m., ko zboruje ogrski odsek za zunanje stvari Poročal bo zunanji minister grof Aerenthal. Ogrska neodvisna stranka se peča s slučajem, da bi avstrijska delegacija razpravljala o povišanju častniških plač in da bi se rešilo vprašanje v skupni seji. Več Košutovcev je zato, da bi v takem slučaju obstruirali proračun.
OGRSKA.
Bodočnost neodvisne stranke. — Bančno vprašanje. — Državni zbor.
Glasilo neodvisne stranke »Budapest« zahteva, da morajo postati stoliški višji župani strankini člani. Notranji minister mora biti Košutovec.
Košutova stranka se posvetuje danes popoldne o kandidatih za parlamentarno komisijo glede na bančno vprašanje. V komisijo volijo Košutovci 14, ustavna stranka 4, ljudska 2, narodnosti in Hrv ati pa po enega člana.
* * *
V finančnem odseku ogrskega državnega zbora se je izjavil Andrassy, da ne more povedati. kdaj da predloži zbornici predlog o razširjeni volivni pravici. Upa, da to stori me-scca marca ali pa aprila. Natančno se mora proučiti vprašanje o porazdelitvi volivnih okrajev. Odsek je odobril proračun notranjega ministrstva.
Novi ban baron Rauch.
Starčevičanska stranka nadaljuje svoj odpor proti Rauchu kakor ga je proti Rakod-czayu. Bivši ban grof Pejačcvič je izjavil, da malo upa na barona Raucha. Zdi se mu celo, da je Rakodczay bil sposobnejši. Težko, da bi se posrečilo Rauchu to, kar se ni Rakod-czayu.
Vsled sklepa hrvatske stranke prava, da
stranka še nadalje ostane v koaliciji, je izstopil iz te stranke dr. Vladimir Prebeg v Dja-kovu ter javil svoj pristop v Starčevičevo stranko prava.
ITALIJA.
Avstrija in Italija.
Ob priliki imenovanja senatorja Casana za vojnega ministra, nekateri italijanski listi opozarjajo na avstrijske obmejne utrdbe. Socialistični »Avanti« obsoja to hujskanje. Italija je za 1. 1908'09 nakazala za vojne svrhe 437 milijonov (od teh le 7 milijonov za Afriko), Avstrija pa izkazuje za 1908/09 za kopno armado 293 milijonov, za mornarico 61 milijonov, za Bosno 10 milijonov. Iz tega je razvidno, da Italija za obmejne utrdbe izda več kot Avstrija.
Občinski svet zaradi križa demisloniral.
Občinski svet v Alessandriji (Piemont) je svojčas sklenil odpraviti iz šol križe, da na ta način šolo laizira. Katoliški prebivavci so se proti temu pritožili in prefekt jim je ugodil. Zaukazal je občinskemu svetu, da se morajo križi obesiti na prejšnje mesto. Občinski svet tega ni storil. Nato je prefekt sam dal križe obesiti na šolske stene. Občinski svet se je nato 4. t. m. zbral in slovesno demisioniral, ker noče dalje voditi uprave, ker vlada zavira »laizacijo človeške družbe«. --- Vlada bo zdaj morala razpisati nove volitve.
Loža.
»Corriere d' Italia« objavlja neko tajno okrožnico lož. Veliki mojster poživlja brate, naj se marljivo udeležujejo političnega življenja, volitev, sotrudništva pri časopisih itd. Začnejo naj demokratično akcijo. — Za katoličane je ta akcija opomin, da ne zaspe in ne zamočvirijo.
Papežev jubilej.
Vsled framasonske gonje papež pri proslavi svojega jubileja ne bo prestopil vatikanske bazilike. Svetniška progiašenja in maše
pogojno ravna po tem nasvetu. Ne smeš mu ga dati sedaj, ker jaz nočem, da pride nazaj ter me vprašuje po stvari, o kateri nočem govoriti. Sedaj pa le odidi, ti lenuh, voz je že skoro izginil izpred oči.«
»Jim je vzel pismo in odšel, in to je vse, kar vem o vašem bratu. Sir Henry; vendar zelo se bojim —«
»Oospod Quatermain,« je rekel Sir Henry,« na potu sem iskat svojega brata; iskat ga grem v Sullimansko gorovje in tudi preko njega, ako treba, dokler ga ne najdem ali ne zvem, da ie mrtev. Ali hočete iti z menoj?«
Jaz sem, kakor sem že povedal, mislim, previden človek, celo boječ, in zgrozil sem se vzpričo take misli. Zdelo se mi je. da je podati se na tako pot, ravno toliko kakor iti v gotovo smrt, in ako pustimo druge stvari na strani, ker sem n. pr. moral tudi sina podpirati, si nisem mogel dovoliti, da bi ravno tedaj umrl.
»Ne. hvala lepa, Sir Henry, mislim, da raiše ne,« sem odgovoril. »Prestar sem že, da bi tako slepomišil, ker mi bi poginili ravno tako. kakor naš ubogi prijatelj Silvestre. Sina imam, ki je odvisen od mene, in zaradi tega ne morem postavljati svojega življenja v nevarnost.«
(Dalje.)
se bodo vršile v notranjih vatikanskih prostorih, ker ni izključeno, da bi se svobodomiselci ne posluževali bomb. Tudi nemški romarji ne pridejo v Rim, ker je papež naznanil škofom, da je položaj nevaren. Papežu bodo častitale le številne deputacije.
GNILE RAZMERE V FRANCOSKI ARMADI.
V	Pontainebleauu se je odstranilo 40 vojakov 7. dragonskega polka v ponedeljek iz vojašnice, ker jim niso dovolili dopusta ob Božiču. Povrnili so se šele čez osem dni. Vojaki so raztrgali polkovno povelje, da se odpravi vsak dopust. Polkovnik je predlagal vojnemu ministrstvu, da naj se polk premesti.
V	Dounayu so pa zapustili trije topničarji vojašnico, ker so bili kaznovani, in se podali v Lille, kjer so razgrajali na kolodvoru in kričali: »Proč z armado! Zivio Herve!« Vojaška patrulja je prijela razgrajače.
PONESREČENA NORVEŠKA LADJA »GERMANIK«.
V	Atlantskem oceanu je neki angleški parnik rešil sedem oseb ponesrečene norveške ladje »Germanik ter jih prepeljal v Ameriko. Strašen vihar je namreč presenečil jadernik, ki se je ob prvem viharnem sunku potopil. Moštvo je imelo komaj čas, ukrcati se v oba čolna. En čoln je takoj izginil v valovih in o njem ni bilo več sledu. Kapitan se ie potopil s svojim jadernikom, ne da bi poskusil se rešiti. Prvi častnik in osem mornarjev se je rešilo v drugem čolnu. Ko jih je mučila največja nadloga — žeja, je padel dež, ki jih je nekoliko okrepčal. Voda je ostala v votlinah čolna in tako so jo lahko pili, tudi iz premočenih oblek so io sesali. En mornar je umrl vsled lakote in žeje. Ostali {>a so imeli komai moč, vreči truplo v morje, bele v zadnjem trenutku so jih zapazili na angleškem parniku; vzeli so jih na krov in tako rešili smrti.
KAKO SE DELA V NEMŠKIH AFRIŠKIH NASELBINAH Z ZAMORCI.
V	Kolinu so včeraj razpravljali o tožbi dr. Petersovi proti »Kolnische Zeitung«. Priča pl. Bennigsen je izpovedala, da je rekel škof Smithies o Petersu javno, da je morilec. Peters pravi, da so to govorice. Justični svetnik Sello naglaša glede na usmrčenje ,(Jagodje, da je zaigral svoje življenje, kdor je pobegnil v verigah. Priča Wiest potrdi, da se je res tako ravnalo. Da bi obstajale glede na to kake postave, mu ni ničesar znano. Priča magistratni tajnik Wilhelm, bivši Petersov podčastnik, izpove, da je ukazal Peters streljati v vas z granatami, ko so zopet vjeli ubegle črne deklice. Petersa je jezilo, ko so mu javili, da ne more Jagodja nič več prenašati udarcev. Priča in druge osebe so sodile, da so ob usmrčenju Mabruksa in Jagodje bili merodajni seksualni razlogi. \Villielm tega tudi ni skrival, zato ga je poslal Peters 1. jan. 1892. graditi neki most. Kmalu nato so sestavili sodišče in obesili Jagod-jo. Jagodja ni vedela, zakaj da so jo prijeli. Razprava se nadaljuje.
NEMČIJA.
Viljem o Angleški.
»Grand Magazin« objavlja članek z Vi-Ijemovo podobo in z Viljemovim dovoljenjem. Obsega Viljemove izjave o Angleški. Angleška mornarica je vzorna. Hočem brodovje, močno dovolj, da nas brani, če smo napadeni. Delam na to, da ohranim svetovni mir. Neumno bi bilo, ko bi hoteli Nemci doseči moč angleške mornarice. Cesar Viljem je rekel, da je pozneje obžaloval svojo brzojavko Kriigerju. Ob burski vojski Viljem ni delal za zvezo proti Angleški. Nasprotno je odklonil dva do-tična predloga od velevlastij, ki so hotele izrabiti neugodni položaj Angleške.
Nemški državni zbor.
Nemški državni zbor je odobril predlog katoliškega centra, o vzdrževanju in pospeševanju rokodelskega in trgovskega stanu. Na to so razpravljali o penzijskem zavarovanju zasebnih uradnikov.
Kriza v nemškem mornariškem društvu.
Ce ostane Keim predsednik nemškega mornariškega društva, namerava tudi olden-burški veliki vojvoda odstopiti kot protektor oldenburške deželne zveze.
PORTUGALSKI KRALJ V BRAZILIJI.
Portugalski kralj Carlos se prinelje dne 7. junija v Rio de Janeiro.
PROTI CARJU V RIMU.
Rimska politična društva so sklenila, da prično agitirati proti carjevemu obisku Rima. Dne 21. t. m. prirede shod v spomin, ko se je pričela ruska revolucija. Nabirajo denar za ruske revolucionarje.
PROTI POLICIJI V RUSIJI.
Policija je prijela v Peterburgu več oseb, ki so se udeleževale ropov. Policiji so se uprli roparji. Ubit je bil en policist, ranjenih pa pet. Roparjev so prijeli deset.
400 USTRELJENIH, 600 RANJENIH.
S a n t i a g o d e C h i I e , 8. januarja. V Iquique v čilenski republiki je izbruhnila stavka delavcev v salpeterskih rudnikih. Mornariški vojaki so v štrajkujoče, 50.000 oseb, namerili mitraljeze. Kroglje so požele prve vrste množice, ki sc je valjala v krvi. 400 ljudi je mrtvih, 600 ranjenih. Proklamirala se je splošna stavka. Delavstvo zahteva, da naj pride na zatožno klop notranji minister in iqui-queške oblasti.
JAPONSKO IN AMERIŠKO BRODOVJE SE SREČATA V TIHEM MORJU.
Pariška »Libre Parole« poroča: Največja tajnost je, kje da se nahaja zdaj japonsko brodovje. Japonski vladni krogi izjavljajo, ako so vprašani po brodovju, da ne vejo, kje se nahaja. Vedno bolj nervozni pa postajajo Američani. Nekemu članu ameriškega poslaništva v Parizu je ušla beseda: »Kje li se nahaja pravzaprav japonsko brodovje?« Noben časnik ne ve nič gotovega o kraju, kjer se nahaja japonsko brodovje. Le »Daily Mail« ve, kje da je japonsko brodovje, a na željo vlade Združenih držav ni uporabil svojega poročila. Z otoka Hawa je dobil »Daily Mail« brzojavko, da je došlo več japonskih top-tiičark, ki jih spremljajo večje ladje. Ker nima v mirnih časih nobena vlada pravice, da cenzurira brzojavke, so doposlali brzojavko, a pristavili, da želi ameriško poštno ministrstvo, naj list ne objavi brzojavke. List noče še izdati, kako da je poizvedel vso stvar. A vse je znano angleškim, francoskim in ameriškim brzojavnim uradnikom. List pravi, da dobi v nekaj dneh potrdilo, da se srečata obe brodovji v Tihem morju.
Iz Washingtona pa dohajajo poročila, da so ameriški vladni krogi nevoljni zaradi vznemirjajočih poročil evropskega časopisja. Japonski zunanji minister Hayashi pa izjavlja v »Matinu«, da so pogajanja z Ameriko in s Kanado prisrčna.
Dnevne novice.
+ Shod volivcev bode prihodnjo nedeljo, dne 12. januarja ob 2. uri popoldne v Šmihelu pri Št. Petru na Notranjskem. Na shodu govori državni poslanec dr. Žitnik.
+ Upravne razmere v Pulju. 18. t.
m. se bo vršilo v ministrskem predsedstvu na Dunaju posvetovanje, kako urediti neznosne upravne razmere v Pulju, ki so zlasti vsled zadnjih občinskih volitev še bolj razdrapane. Posvetovanja se udeleže minister za notranje zadeve, minister za domobranstvo, poveljnik mornarice, zastopnik tržaškega namestništva, zastopnik puljskega mesta, istrskega deželnega odbora, italijanske večine in slovanske manjšine, bržčas dr. Laginja. Deželni odbor bo zastopal dr. Rizzi.
+ Nemški narodni svet za Kranjsko so ustanovili kranjski Nemci 4. t. m. Svojo staro organizacijo so razpustili. Predsedoval je dotičnemu shodu v kazini baron Schvvegel, poročali pa so grof Barbo, dr. Eger, prof. Binder. Za častnega načelnika nemškega narodnega sveta je bil na predlog prof. dr. Binderja izvoljen baron Schvvegel. Na čelu izvrševalnega odbora je sedaj dr. Ferdinand Eger.
+ Deželna zveza nižjeavstrijskih učiteljskih društev šteje 16 društev s 4000 člani, ki vsi stoje na temelju krščansko-socialne misli. 7. t. m. je deželna zveza zborovala na Dunaju in se bavila z načelnimi in stanovskimi vprašanji. Kar se slednjih tiče, se zahteva: Časovno napredovanje, ureditev službene doklade in zaračunanje iste od usposobljenostnega izpita, povišanje stanarine za vse kategorije, odprava 11. kategorije pri meščanskem učiteljstvu, odprava knjižničarskega prispevka, znižanje službene dobe na 35 let in zaračunanje cele stanarine v pokojnino, enakopravnost učiteljic z učitelji, odprava prepovedi možitve za učiteljice, stanarina za stalne obrtne učiteljice, določitev minimalne plače za iste. starostna preskrba za učiteljice francoščine, fiksna plača za iste po desetletni službeni dobi in poviševanje, službena pragmatika, iz-prememba disciplinarnih določil, odprava tajne kvalifikacije. Tako delujejo krščanski učitelji za izboljšanje svojega stanu in najdejo krepko oporo pri vseh odločujočih činiteljih zato, ker uživajo zaupanje ljudstva.
— Z Breznlce. Pretečeno nedeljo je imelo tukajšnje »Katoliško izobraževalno društvo« predavanje. Predaval je veleč. g. dr. Evgen Lampe o kmetski organizaciji. Najprvo nam je popisal žalostne socialne razmere, ki vladajo med hrvaškimi, oziroma slavonskimi kmeti. Vzrok, da propada hrvaški kmet, je v tem, ker mu manjka organizacije, ker ne pozna združevanja. Tam vlada le jud. Velikanska posestva padajo v nenasitno judovsko žrelo. Manjka tem kmetom to, kar je pri nas na Kranjskem in sploh Slovenskem že skoro v vsaki fari, manjka jim posojilnic. Potem po-vdarja gosp. govornik važnost Rajfajznovih posojilnic, kako delujejo in kakšen namen imajo. Kjer ni posojilnic, ondi cvete oderu-štvo, kjer pa so posojilnice, ondi se vedno bolj dviga kmetski stan. Govornik pove par vzgledov. kako so se vsled kmetske organizacije na Kranjskem dosegli lepi dobički. Nato preide na mlekarstvo in sirarstvo. Kako potrebne da so mlekarne in sirarne, kaže to, da se toliko mleka in sira izvozi, ki gotovo kmetu precej nese. Dalje omeni govornik državni zbor. v katerem so se združili vsi kmetski poslanci v korist kmeta, ter ožigosa so-
cialne domokratc, ki gledajo ie na to, kako bi kmeta ugonobili. Povdarjajoč še enkrat važnost kmetske organizacije, konča gospod govornik svoje poljudno predavanje.
—	Kamniška koča »Sloven. planin, društva« na Kamniškem sedlu (1879 m) dobro prezimuje. Sneg jo je zarnedel le zadaj na severni strani, kjer sega črez rob strehe. Spredaj jo obkrožuje okopu podoben, črez poldrug meter do 2 m debeli snežni zamet v lepem, zložnem polkrogu, ki je oddaljen od koče kaka 2 in pol metra. Streha je spredaj prosta snega, sten pa se drži mala plast snega, kot da je obita z ovčjimi kožuhi. — Vse sobe kakor tudi podstrešje in klet so brez vlažnosti. V oknih je večinoma nekoliko snega, katerega je spihal veter skozi špranje. Temperatura v koči je kazala dnč 5. t. m. zvečer in drugi dan zjutraj le — 1° C v kuhinji. — Prav krasno in polno lepih užitkov se je bilo izprehajati ta dan na sedlu nad kočo in občudovati majestetične vrhove Savinjskih alp v tej beli, jasni zimski čistoti, ob vedrem nebu in vse daljno nepregledno divno obzorje. Jermanova vrata [(kot med Brano (2247 m) in Planjavo (2392 m)] so se nama zdela kot fjord, mali zaliv velikega meglenega morja, ki je preplulo v višini do 1200 m ves horicont na jugu, iz katerega sta kipela liki otokoma, edina notranjski Snežnik in hrvatska Kapela. Diven je bil pogled na Planjavo, Brano, fantastično zijoč obraz Turške gore. Grintovec, Rinko, Mrzlico i. t. d., kakor tudi na druge gore po Koroški in Štajerski, kjer ni bilo opaziti megla. Nad vse očarujoča sta bila seveda prizora — žal kratko trajajoča — ob solnčnem zatonu in vzhodu, izpreminja-joča se v mogočnih, nepopisnih mavričnih barvah. — Hoja s Kamnika do imenovane koče je trajala krog 9, nazaj le 5 ur. — Tovariša B. in B.
—	Slov. katol. izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju, VI.. Gumpendorferstr. 104, naznanja: Slovenska služba božja bo v nedeljo, dne 12. januarja 1908, ob pol 3. popoldne v cerkvi sv. Antona XV., Pouthongasse 16, s slovesnimi litanijami presv. S. J. Dalje vabi »Straža« na IV. redni občni zbor slov. kat. izobr. društva »Straže« na Dunaju, ki se vrši v nedeljo, 12. januarja 1908 v dvorani »Zur schonen Schaferin«, Vi., Gumpendorfer-strasse 101. Po dnevnem redu prosta zabava. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Pobirala se bo tudi članarina za leto 1908, zato naj blagovolijo prinesti člani s seboj legitimacije. Istotako se bodo zapisovali novi člani. Člani, agitirajte za nove člane! Članarina znaša za celo leto samo 2 K. — Ker se mora poslati imenik naročnikov družbi sv. Mohorja letos veliko prej kot druga leta, zato se bo zapisovalo naročnike od sedaj naprej pri vsaki priložnosti. Naš poverjenik je društveni knjižničar. Vse člane prosimo, da naznanijo na malem listku ali pa ustno društvenemu tajniku natančen naslov stanovanja, da se jim morejo pošiljati vabila. — Ker je treba sedaj knjižnico malo preurediti, prosimo vse one, ki imajo že dalj časa knjige izposojene, da jih vrnejo v nedeljo, 5.. ali v ponedeljek 6. januarja v društveni sobi. Vse člane prosimo, da se udeleže občnega zbora polnoštevilno in prineso s seboj društvene znake. Voliti in glasovati smejo samo člani. V februarju igra: Za pravdo in srce. — Društveni odbor.
—	Veterani in sablja. »Prager Tag-blatt« piše: Desetletja so se trudili vojaški veterani, da bi smeli nositi orožje in vojaške znake šarž. No, sedaj so se jim pred kratkim izpolnile želje. Vojna uprava jim je postavila celo generala za vrhovnega poveljnika in jim dala pravico, da lahko tvorijo bataljone — in sedaj naenkrat tega nočejo. Opazili so namen in so postali slabe volje. Vojna uprava je mislila združiti prijetno s koristnim. Pri sedanjih slabih časih se je ogledovala po vojakih in zagledala je veterane. Morebiti bi se dalo iz tega kaj narediti! je sklepal vojni minister: dobri ljudje so, dali jim bomo sablje, in oni bodo skušali zanesti med ljudstvo zopet več vojnega duha. Pred kratkim so se že branili solnograški in liberški veterani te ljubezni. In tem so se pridružili tudi Korošci. Igra in resnica ste dve različni stvari.
—	Novodobni učenci. Iz Zagreba poročajo: V Djakovem so se v ljudski šoli dogodili burni prizori. 13 let stari učenec Damjanovič je prišel v šolo oborožen z nožem. Ker se je Damjanovič z nožem igral, je hotel učitelj Damjanoviču nož vzeti. Učenec je zaklel in z odprtim nožem naskočil učitelja. Učitelju se je posrečilo po kratkem boju učencu izviti nož. Drugi dan so vsi učenci prišli v šolo z noži. [damjanovič je med součenci aranžiral upor. Šolski voditelj je moral poklicati na pomoč orožnike. Orožniki so vstopili v razred in razorožili učence.
—	Organista aretirali. Pred kratkim so orožniki v Šmartnem prijeli organista Debevca, ki jc prišel ponujat se za organista v Javorje. Dolže ga, da si je prisvojil nekaj tujega denarja.
—	Nov poštni urad. Dne 16. januarja 1908 odpre se v Grahovem pri Cirknici, politični okraj Logatec nov poštni urad, ki se bode pe-
čal s pisemsko in vožnjo pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno-hranilnične-ga urada. Zvezo bode imel s poštnimi vožnjami Rakek-Lož in Rakek-Stari trg pri Rakeku. Ob enem se vpelje pri tem uradu služba selskega pismonoše s tedensko trikratnim obhodom krajev Zeravnica, Goričice, Lipsenj, Stegberg in Obločice, kateri kraji se izločijo iz dostavljavnega okraja poštnega urada v Cirknici.
—	Jubilej 87. pehotnega polka. Pulj, 4. jan. Povodom jubilejne slavnosti 87. pehotnega polka je bil včeraj zvečer v mornariškem kazinu dine v čast polkovnega imejitelja, fcm. pl. Succovatyja in častniškega zbora. Danes na slavnostni dan je bila ob 9. uri zjutraj na dvorišču vojašnice slavnostna maša, kateri je prisostvoval ves polk z zastavo in godbo, pl. Succovaty, viceadmiral Ripper, princ Hohen-lohe, častniške deputacije, veliko bivših častnikov polka, kakor tudi dame številnih častnikov. Ob 1. uri popoldne je pri slavnostni pojedini napil polku njegov imejitelj Succovaty v cesarjevem imenu. Potem je polkovni poveljnik oberst Panesch napil gostom, v prvi vrsti cesarskemu namestniku princu Hohen-lohe, kot sinu prvega imejitelja jubilejnega polka. — Princ Hohcnlohe je navdušeno odgovoril in napil polku. Bogato okrašeno mizo je krasil krasen srebrn kip, ki je predstavljal stražo polka, stoječo na neki skali Krete poleg avstrijske zastave: dar Succovatyjev. — Zvečer je bil dinč pri poveljniku vojne luke, h kateremu so bili povabljeni vsi dostojanstveniki in častniki.
—	Prvi letošnji shod na Kumu, bo 21. t. m. na sv. Neže dan.
—	Poučno potovanje gostilničarjev priredi deželna zveza za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani, začetkom letošnje spomladi. Vsem priglašenim vdeležencem so se po društvih razposlale zadevne vprašalne pole, da se izjavijo glede kraja in časa tega potovanja. Nove priglase sprejema še do 15. t. m. gori imenovana deželna zveza.
-- V Buzetu napravili so ondotni hrvaški rodoljubi pod vodstvom g. Sancina v »Narodnem domu« Silvestrovo veselico na korist ubogi šolski mladini. Dohodka 400 K. Posnemanja vredno. —- Mlad, 11 let star fantič. Italijan, splazil se je v soboto v poštno sobo v Buzetu ter izmaknil 18 K. Tatiča so takoj izročili županstvu. — V Istri še ni zime. Nekaj megle je bilo in dežja o praznikih. Burja je prišla za novo leto prav ledena. Mraza je bilo največ 3°. V Sovinjaku nad Buzetoin je dobiti še dosti belega in črnega vina od 14 K hI. — Istrijani sedaj njive kopljejo in preoravajo.
—	Umrla je v Zalogu pod Ljubljano danes zjutraj, dne 9. t. m., Uršula Mejač, vulgo Cefinka, v starosti 60 let. Bila je blaga kršč. žena. Pogreb bo v soboto zjutraj. Priporoča se v molitev!
—	Zimska eskadra na Reki. V reško luko pride avstrijsko-ogrska zimska eskadra ter ostane nekaj dni v Reki. Fskadri zapoveduje kontreadmiral Ziegler. Eskadra sestoji iz oklopnic: Nadvojvoda Karol, Nadvojvoda Friderik, Babenberg. Szontgyorgyi, Aspern, Streiter, Scharfschiitze, NVildfang in iz 12 tor-pedovk.
—	Umrl jc v Samoboru na Hrvaškem frančiškani p. Kalasancij Margreiter, ki jc deloval v Samoboru okrog 30 let. R. I.P.!
—	Povečanje reškega pristanišča. Soo-mladi prično z deli za povečanje reške luke, z gradbo železnice in novih velikih skladišč.
—	Jugoslovanski vseučiliščnlkl v Ameriki imajo na vseučilišču v Valparaisu klub »Pro-svjeta«. Klub šteje sedem članov. Tajnik za Slovence je Anton Jaklič.
—	Zeta ubil. V Virovitici na Hrvaškemje ubil meščan ubert svojega zeta. lectarja Šr-liča, ker je ta v pijanosti pretepel svojo ženo in jo hotel s sekiro pobiti. Šubert je Šrliču iztrgal sekiro in ga ž njo pobil.
—	Poročil se ie gospod Teodor Guštm, ravnatelj opekarne Kupjak, z gdčno. EIo Fer-lič, učiteljico v Metliki.
—	Sneg. Preteklo jutro je padlo po Gorenjskem in Notranjskem 6 do 10 cm. snega.
—	Smrtnonevarno obstreljena je bila v Opatiji 32 let stara Kristina Kovač. Sprehajala se je mimo tržnice, kar nekdo ustreli in strel zadene žensko smrtnonevarno v obraz. Nekdo se je vadil v bližini streljati, a je po nesreči zadel mimoidočo damo. Neznani storilec je takoj pobegnil.
—	Učiteljska služba ie razpisana na Ubeljskem.
—	Kje so izseljenci? Preteklih dni se je doigral na Reki historičen dogodek. Izselje-niški parobrod »Slavonija« Cunard-Linie je odplovel v Ameriko popolnoma prazen — brez kakega izseljenca. Parnik, ki je svoje-časno po nekoliko stotin izseljencev spravil v Ameriko, je odšel to pot brez potnikov, ker sc ni niti eden izseljencev prijavil za pot v Ameriko.
—	Društvo zagrebških mesarjev. V Zagrebu se jc. ustanovilo društvo pod naslovom: »Prva hrvatska zagrebška zadruga mesarskih obrtnikov za uporabo kož in odpadkov«.
—	Pozor, trgovci s sadjem! V Poljanski dolini nad škofjo Loko hranijo ondotni posestniki na tisoče kilogramov najlepših jabolk. Posebno po vaseh občine Trata.
Štajerske noolce.
š Šolske vesti. Za nadučitelje so imenovani: v Slatini g. Franc Januš, v Štoreh g. Franc Cmerešek, za definitivne učitelje pa gospodje iti gdčne., proviz. učitelji ozir. učiteljice: v Št. Vidu pri Ptuju Anton Ko-vačič, v Reilienburgu Štefan Šeliga, v Gornjem Gradu Jožef Korbati, pri sv. Barbari v Halozah Ema Trstcnjak, v Laporju
Frančiška Hribar, pri Novi Štifti Štefanija Einspieler, v Podgorju Matilda Šmid, v Hrastniku Mihael Roš, v Trbovljah Vodah Jožef Velkavrh.
š Iz finančne službe. Za predstojnika davkarije v [Brežicah je imenovan davkar g. Ivan Pernovšek iz Slovenjega Gradca. Prestavljeni so: davčni oficijal g. Franc Czak iz Št. Lenarta v Slovenji Gradec, davčna asistenta g. Franc Sedlak iz Celja v Radgono, g. Etnanuel Dernišek pa iz Radgone v Št. Lenart. Davčni asistent g. Maksimilijan Merčun je prestavljen iz Konjic v Brežice, davčni praktikant gosp. Maks Rest je prestavljen iz Laškega v Konjice. K davkariji v Ljutomer pride za praktikanta bivši nižji gimnazijec Gustav baron Grutschreiber.
š Naprednjaštvo. Iz Trbovelj se nam piše: Ker se znani hrastniški dopisnik v »N. L.« norčuje iz radikalnega narodnjaštva »Slov.« in njegovih »trabantov«, zato navedemo nekaj zgledov o narodnem radikalizmu naših liberalcev: Neki odbornik narodne stranke je pisal iz Ljubljane svojemu znancu Slovencu v Trbovlje nemško pismo. — Drugi narodovec ima na svoji trgovini samonemški napis. — Odbornik liberalnega »Pazniškega društva« je ob volitvah naplahtal paznike, da je ravnatelj izrecno zapovedal voliti socialnega demokrata Nemca. — Patentirani radikalec je stavil v k rajnem šolskem svetu predlog, naj se v zadnjem razredu uvede popolnoma nemški pouk. — Takih cvetk iz liberalnega tabora bi se dalo nabrati še več. Liberalni donisnik kaže, kakor pravijo, svoje narodnjaštvo s tem, da noče nadaljevati svojih študij, ker so mu vse univerze preveč nemške. Vse priznanje takemu radikalizmu!
š Slovenska gledališka predstava v Mariboru. »Slovenska Čitalnica« in »Bralno in pevsko društvo Maribor« priredita v nedeljo, dne 12. prosinca 1908 v veliki dvorani Narodnega doma »Zaklad«, narodni igrokaz v štirih dejanjih. Spisal Ksaverij Andrejev. Godi se v polpreteklem času, v vasi na Slovenskem. Med dejanji svira slavni slovenski trg. orkester. Vstopnina: V parterju: sedeži 1. do 5. vrste 1 K 60 v, od 6. do 10. vrste 1 K 30 v, od 11. do 15. vrste 1 K; stojišča v parterju 60 v, za dijake in vojake 40 v. Na galeriji: sedeži 80 v, stojišča 40 v. — Vstopnice se prodajajo v nedeljo, dne 12. t. m. od 2. do 3. ure popoldne v čitalniških prostorih. Blagajna se odpre ob pol 7. zvečer. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
š Zopet nemška šola v Hrastniku. Krajni šolski svet v Hrastniku je pred leti potreboval posojilo za zidanje nove šole. Gosp. Miroslav Burger, ravnatelj kemične tovarne, kot načelnik krajnega šolskega sveta je priporočal, naj se najame posojilo pri celjski mestni hranilnici, gosp. Roš pa je predlagal, da se vzame posojilo pri Celjski posojilnici; seveda bi se pri hranilnici posojilo na nižje obresti dobilo. Ro-šev predlog je obveljal, g. Burger je odložil predsedništvo, katero je zavzel gosp. Roš. Posojilo se je kljub temu sklepu moralo najeti pri celjski mestni hranilnici, Nemci pa so jeli delovati za nemško šolo, ki je res nastala. Preje že se je od mero-dajne strani krajnemu šolskemu svetu, zlasti g. Rošu namignilo, da naj se uvede na že obstoječi stari šoli nekoliko več nemščine v višje razrede, in nemške šole ne bo. G. Roš se je zopet kazal trmoglavega, Nemci so začeli še huje delovati za svojo šolo in — imajo jo. G. Roš se je začel kesati svoje trme. in da bi saj rudo-kope pridobil, je predlagal pred kratkim, da se v zadnji letnik uvede samonemški pouk; tedaj razun samonemške šole gosp. Roš želi še samonemški pouk na slovenski šoli v zadnjem razredu! Začelo se je vpisovanje v nemško šolo; Roševci so kričali po časopisih, krajni šolski svet z Rošem na čelu pa je roke križem držal! To je resnica o hrastniški šoli! Toliko za sedaj. To se je godilo vse že davno pred volitvami v državni zbor; seveda dr. Ben-kovič ni imel nikake ingerence na vse to; njegovo g. Wi!tschniggu izraženo stališče, da ne more biti proti šoli, če je postavno število otrok dano, je postavno in tudi s stališča slov. manjšin edino pravo.
š Imenovan je za c. kr. namestniškega koncipista konceptni praktikant gosp. Pavel Terglav. — Imenovan je poštar gosp. Jakob Šegula pri Št. Ilju poštarjem v I. razredu 4. odd. za Grobelno. — Imenovan je praktikan-tom v c. kr. dvorni biblioteki na Dunaju gospod dr. Franc Kidrič, rodom Štajerc iz Rogaške Slatine.
š Ponesrečil se je šolski vodja v Svetini, gospod Ožbalt Pustišek. Zlomil si ie nogo. Nadomcstoval ga bo gospod Juro Kislinger iz Celja.
š Sainoumor vojaka radi kazni. V domobranski vojašnici v Celju se je obesil neki vojak, kateri vsled zaporov služi že peto leto, radi tega, ker je nedavno zopet dobil petnajst dni zapora. Šel se je napit, potem pa se je na motvoz obesil. Reveža so še pravočasno rešili in spravili v bolnišnico.
š Umrl je v Radoslancih pri Mali Nedelji Hiuko Stuhec. rojen leta 1857. V svojih mlajših letih jc obelodanil mnogo narodnih pravljic.
š Za kapjo Je umrl dne 30. dcccmbra 1907 veleposestnik gospod Jožef Kralj, star 52 let.
I — V Ormožu so našli v postelji mrtvega za-
časno vpokojenega učitella Jožefa Albrechta. Zadela ga je kap.
KoroSKe novice.
k Vabilo h gledališki predstavi, ki jo priredi celovško delavsko društvo dne 12. prosinca 1908 v dvorani Rokodelskega doma, Neue NVeltgasse 22, ob 8. uri zvečer. Za pravdo in srce. Tragedija v petih dejanjih. Spisal Anton Medved. Vstopnina: Sedeži po 1 K 20 v, 80 v, 60 v; stojišče 30 v. — Odbor delavskega društva.
k Koroške gimnazije. Na gimnaziji v B. izposojuje gimnazijska knjižnica dijakom spodnjih razredov Trdinove »Bahove Huzarje«. Zelo dvomimo, da bi bila knjiga, ki poroča, kako so zalotili dijaki svoje profesorje in flagranti pri nenravnih dejanjih in ki govori opetovano o spolnih boleznih, čtivo za 12- do 14-letne fante. Nekdaj še v teh letih sanjali nismo o takšnih rečeh, ki se ponujajo sedaj oficielno mladini. Na isti gimnaziji je hotel vtihotapiti veliki Slovenec, ki pa je pustil svojo zaročenko zaradi nemške nacionalke, ko je bil suplent tam in edini Slovenec na zavodu razun veroučitelja, Cankarjevo moralno in umetniško slabo »Knjigo za lahkomiselne ljudi«. Pisatelje, ki diše le malo po katoličanstvu, pa se dosledno odriva in prezira.
LiufiisonsKe noulce.
lj Iz groznega strahu pred volitvami so
začeli zdaj ljubljanski liberalci, na čelu jim župan Hribar, sladkati se ljudem in jim vse obljubljati. V Ljubljani so v klubu občinskega sveta napregli par mož, da so v seji župana »interpelirali«, ko bodo pa volitve pri kraju, bodo pa zopet ljudi za norca imeli in ošabno nanje zrli. Most na Opekarsko cesto (!) je zopet na vrsti, cerkev na Barju (!) tudi in kaj še vse! Tudi magistratnim uradnikom bodo zjednačili plače, doklade in pokojninska leta, ker se boje napetih strun. Koliko je liberalna stranka mož beseda, pa vsak otrok ve. Same sladke, zoprne fraze so jo!
lj Mestno drsališče. Dne 6. t. m. otvo-rilo se je mestno drsališče pod Tivolijem. Cene za drsanje ostale so iste, kakor lani in znašajo: 1. Sezonska (letna) karta 9 K za osebo. 2. Sezonska karta za družino dveh ali več oseb po 6 K za osebo. 3. Sezonska karta za dijake 6 K. 4. Sezonska karta za gledalce in spremljevalke (gard-ne dame) 2 K. 5. Visokošolci in častniki, ki so v Ljubljani začasno na dopustu, plačajo po 4 K za sezono. 6. Duplikat vsake sezonske karte stane 1 K. 7. Dnevne karte stanejo 60 vin., kadar svira godba 80 vin. 8. Dnevne karte za dijake, ki se izkažejo z legitimacijo šolskega vodstva, stanejo 20 vin. 9. Od omaric za shranjevanje drsalnic v garderobnem paviljonu se plača 60 vin. za sezono. Letne vstopnice so dobivajo pri mestni blagajnici in pri hišniku na drsališču, dnevne vstopnice pa pri blagajnici na drsališču.
lj Za red v Kolodvorskih ulicah. Po
vseh mestih čakajo pred kolodvorom na-jemščki z in brez omnibusov, postreščki in prevozniki, ter dostojno obračajo pozor tujcev nase. Tudi pred ljubljanskim južnim kolodvorom je isto. Poleg že navedenih oseb pa zahajajo še odposlanci raznih obrtnih podjetij. Le-te osebe v Ljubljano došle tujce na tak način vabijo v svoja podjetja, da se tujci vseh slojev faktično zgražajo nad temi razmerami in da je do-šlo magistratu glede tega že nebroj pritožb. Z ozirom na javni red in mir in z ozirom na dober glas in korist celega mesta, je izdal mestni magistrat, da se odpravijo tozadevni nedostatki, sledečo odredbo: »Z ozirom na mnogoštevilne pritožbe, da se tujci in potniki, osobito tako-zvani Amerikanci, pred kolodvorom in v Kolodvorskih ulicah po odposlancih, od-nosno zastopnikih raznih obrtnih podjetij nadlegujejo in pregovarjajo na način, ki nasprotuje policijskim naredbam, dalje z ozirom na to, da je utemeljenost teh pritožb bila po tuuradnih poizvedbah popolnoma dognana, konečno z ozirom na okol-nost, da slede temu početju ne samo prepiri in burni prizori, ampak večkrat tudi izgredi, nad katerimi se občinstvo izpod-tika, ie podpisani mestni magistrat primo-ran v svrho vzdrževanja javnega miru in reda na temelju cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854., drž. zak. št. 16, in § 70. občinskega reda za mesto Ljubljano, z dne 5. avgusta 1887. prepovedati nadlegovanje ali pregovarjanje skraja omenjenih oseb na ulici. Mestna straža ima naročilo, strogo paziti na to, da se ta prepoved ne krši in mora vsacega, ki bi jo prelomil, brez prizanašanja ovaditi, nakar se bode proti ovajenim osebam v smislu zgoraj navedene cesarske naredbe kazensko postopalo.«
lj Češkemu kružku. Danes v četrtek bomo imeli češčino že od pol 7 do pol 8., blagovolite se ure polnoštevilno udeležiti.
Ij Umrli so: Atia Gerdadolnik, mizarjeva hči, 5 mesecev. Cesta v mestni log 5. V bolnici: Matej Stibil, mizar. 62 let; An-i ton Garbajs, gostač, 74 let.
Ij Semeni in cene goveje živine. Dne 8.
t. m. je bilo na tedenski sejni prignanih 281 volov, 157 krav in telet, skupaj 438 glav. — Kupčija je bila prav dobra, ker so prišli po govejo živino Moravci. — Cene goveji živini so bile 58 h do 64 h kilogram živa vaga.
lj Imenovan je računski asistent gosp. Ivan Bonač v Gradcu za računskega asistenta pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Računski asistent g. Fran Poljanec je iz Ljubljane prestavljen k računskemu oddelku finanč. ravnateljstva v Gradcu.
lj Dovažanje ledu se je te dni pričelo s Kerna in dveh drugih prostorov. Plošče so povprečno 6 do 8 cm. debele. Nesnažen led se ne sme v ledenice dovažati.
Ij I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima svoj občni zbor v petek, dne 24. januarja in ne 10., kakor je bilo včeraj naznanjeno.
lj Upravni odbor »Zveze slovenskih pevskih društev« sc je v svoji 1. seji konstituiral takole: predsednik: g. dr. Vladimir Ravnihar, zvezni pevovodja: g. Matej Hubad, zveznega pevovodje namestnik: g. Lavoslav Pahor (izvoljeni kot taki na skupščini), podpredsednik: g. Andrej Rape; tajnik: g. Dragotin Šcbenik, tajnika namestnik: g. Ivan Kocmur; blagajnik: g. Ivan Dražil; blagajnika namestnik: g. Ign, Novak; upravitelj evidence slovenskih pevskih društev: g. Slavoj Lebar; njega namestnik: g. Rado Šturm; odbornik: g. Ivan Zirkelbach.
Ij Za 40letno zvesto službovanje je dobil častno svetinjo g. Tomaž Rihteršič, mizarski pomočnik pri tvrdki Mathian.
lj Iz Amerike. Včeraj se je pripeljalo iz Amerike 20 Slovencev in 60 Hrvatov.
Ij Izgubila je kontoristka gdčna. Marija Plehanova črno denarnico s srednjo svoto denarja. Neki gospod je izgubil zlat obesek.
Ij Razpis služb na magistratu. Pri magistratu deželnega stolnega mesta Ljubljane izpraznjena je služba II. mestnega komisarja s prejemki IV. činovnega razreda magistratnih uradnikov, to je z letno plačo 2800 K, z dejal-nostno doklado 500 K in s pravico do štirih v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K, eventualno služba magistratnega koncipista s prejemki V. činovnega razreda, to je z letno plačo 2200 K, z dejalnostno doklado 400 K in s pravico do štirih petletnic po 200 K; eventualno služba magistratnega konceptnega praktikanta z letnim adjutom 1200 K.
Razne stvari.
Zblaznela — morilka. »Corrieie della Sera« poroča, da se je v ženskem oddelku norišnice v Turinu izvršil 6. januarja grozovit krvav čin. Neko norico so oblekli v prisilni jopič ter jo privezali na posteljo. Posrečilo pa se ji je, vezi pregrizniti in se tako oprostiti. Odtrgala je od postelje nogo in letela v sosednjo sobo. Tukaj je ležala neka druga norica, ravnotako v prisilnem jopiču na postelji. Udarila je s posteljno nogo po glavi nesrečnice, ki se ni mogla čisto nič braniti, s toliko močjo, da ji je popolnoma razbila glavo in da je kmalu umrla. Le z veliko težavo so končno besnečo žensko ukrotili. V truplu so spoznali 40-letno Antonijo Glaedner, ki je bila hišni gost tempelhofskega polja in je tam v cunjah in slami prenočevala. I3re-bivalstvo v Berolinu je vsled tega novega umora zelo razburjeno.
Demonstrujoči potniki. V Parizu je imelo vsled mraza mnogo lokalnih vlakov znatne zamude. Vsled tega je približno 3000 potnikov na kolodvoru demonstriralo. Razbili so več šip in klopi. Aretirali so radi tega več oseb.
Čuden samoumor. Pretečeni petek se je ustrelila v Berolinu v svojem stanovanju tele-fonistinja Lujiza Grossmann. Bila je lepa 21-letna deklica. Ko so vrata s silo odprli, se je nudil prisotnim veličasten prizor. Vsa soba je bila z velikim številom sveč svečano razsvetljena in okrašena s svežimi cvetlicami. Na divanu je pa ležala mrtva deklica. Kot vzrok samoumora sc navaja nesrečna ljubezen.
Posebne vrste stava. V Londonu bi moral po neki stavi nastopiti neki mož z železno masko potovanje okoli sveta. Preživljati bi se moral s prodajo fotografij in različnih letakov ter se povrhu še zavezati, da se na svojem potovanju oženi. Čudnega sanjača so pa še pred nastopom potovanja zaprli radi prodaje fotografij in letakov brez oblastvenega dovoljenja ter je vsled tega zgubil stavo. Baje se gre za vsoto 100.000 K.
Norec ubijalec. V turinski norišnici je pregrizel neki norec prisilno jopico in ubil nekega drugega norca.
Žalostni konec katoliškega duhovnlka-od-padnika. Usmrtil se je 36ietni železniški uradnik Grassler, bivši katoliški duhovnik.
Telefonska in nrzolavna porodit.
JEZIKOVNO VPRAŠANJE NA ČEŠKEM.
Praga, 9. januarja. Češki listi poročajo, da je neki češki odvetnik od hebskega sodišča dobil na češko vlogo češki odgovor s češkim službenim pečatom.
HRVAŠKI BAN ZAPRISEŽEN.
Dunaj, 9. januarja. Cesar je zaprisegel hrvaškega bana barona Raucha.
AVDIJENCE IN KONFERENCE.
Dunaj, 9. januarja. Wekerle se je tu posvetoval z ministrskim predsednikom baronom Beckom. Obenem je cesar sprejel v posebni avdijenci vojnega ministra Schonaicha.
ITALIJA.
Rim, 9. januarja. »Tribuna« dementuje vest, da se italijanski vladi mudi z volitvami. Vlada nasproti volitvam sploh nobenega stališča ne bo zavzela in ne bo protežirala nobene stranke.
ATENTAT NA VOJNEGA MINISTRA.
London, 9. januarja. Iz Rio de Janeiro se poroča, da se je poizkusil atentat na brazili-janskega vojnega ministra. Minister je nepoškodovan. Več oseb so zaprli. Atentat pohaja iz splošne nevolje proti načrtu vlade, uvesti splošno brambovsko dolžnost.
JAPONSKA IN AMERIKA.
Pariz, 9. januarja. Tukajšnji poslanik je izjavil, da o konfliktu med Japonsko in Ameriko ni govora.
ŽITNE CENE. Budimpešta 9. januarja.
Pšenica za april......
Pšenica za oktober.....
Rž za april........
Koruza za maj.......
Oves za april.......
Efektiv: vzdržno.
12 67 1036 11-29 7 11 822
Žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, sošolcem, prjateljem in znancem, da je moj ljubljeni brat, prečastiti gospod
Janez Žužek
bivši misijonar in dekan v Ameriki
po dolgotrajni bolezni, previden s sv. zakramenti, dne 8. prosinca v starosti 70 let mirno v Gospodu zaspal.
Truplo rajnkega gospoda se bo blagoslovilo v župni cerkvi sv. Marjete v soboto 11. prosinca ob pol 9. uri dopoldne In potem prepeljalo na pokopališče v Velike Lašče,
Priporočam rajnkega v molitev tn blag spomin.
Venci se na željo rajnkega popolnoma odklanjajo.
Vodice, dne 8. prosinca 1908.
Simon Žužek, župnik
Cand. iur
samostojen koncipist, išče službe v odvetniški, notarski ali kakšni drugi pisarni. Mnogoletna praksa. Stenograf v slovenskem, nemškem, srbohrv. jeziku. Zmožen italijanščine v jeziku in pismu. Ponudbe na upravništvo tega lista pod „C". 34 3-i
ŽivinozdrovniK Adolf Ribnlbar
je prevzel v Ljubljani	i
, vodstvo bolnice za živino."
kjer ordinlra ob delavnikih od 9-n. ure dopoldne.
Zmožna
Dsao
prodajalko
z« konfekcij«*
se takoj sprejme pri 20 3 3
Anton Schuster=ju, Ljubljana.
ccaa
DSZ)
Zahtevajte zastonj
)■ franko mol veliki. bogato iluslrov.nl glavni cenik z nad 3000 slikami vseh vrel aikelnaatih, srebrnih In zlatih ur, kakor tudi vseh vrat aolidnib zlatnin In srebrnin, god-benega orodja, jeklenega In usnjalega blaga po Izvirnih lovarniiklb cenah
Nikel remont, uri......K V—
Svlc. Izvir „Roskopf" pat. ura . ,, S — registr, „Adler Roskopl.", nikel remont a aiilro.......„ T'—
Ooldln rem ura ..Luna", kolesje z
dvojnim plaščem......„ 8'50
arebr. rem. uri „Olorla" . . . „ 8'40
„ „ „ dvojni plaiC.....13 50
„ oklep, verllica z rinčlco n« pero in karab., 15 gr teika . . „ 280 ra ta Tula nikel urt cllind. z „Luna" kolesjem . . „ 10 50 tira a k.kavlco K 8 50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K3 — Jvarcvaldska ura K 2 80. Za vsako uro 3lelno pismeno |amatvol «■» Nlkak risikol Zamena dovoljena, ali denar naza|l =»
i Prva tovarna za ure Hanns Konrad, d, in kr. dvorni zaloinlk v Mostu (BrGx) 654, Čeiko.	2316 1-4
EJBJBJEJOOEIOBJOOBJOBIEJB)
i D* E. GflLLATIfl I
| ordiniro zopet no Poljanski cesti 0 | 39 it. 22 od 1-3 ure pop. 3-2 g
(5)raic)®ic)(at5)lEQ<5](5)®iai3]Qi5)
ooooooooooooooco o o o o o o
o %
o o o o o o o o o o o o o
Vsak dan sveže
pustne krofe
priporoča
J. Zalaznik
Stari trg štev. 21.
090000000000
Zahvala.
Povodom predaje svoje trgovine mojemu dolgoletnemu zvestemu sotrudniku gospodu Ivanu Krivicu se čutim prijetno dolžnega izreči tem potom svojim p. n. odjemalcem za skoro v 35 letni dobi obilno mi izkazano zaupanje najtoplejšo zahvalo.
Ljubljana v januvarju 1908.
Z velespoštovanjem
M. E. Supan.
Priporočilo.

Oziraje se na zgorajšnje vrstice si dovoljujem tem potom javiti, da sem prevzel
špecerijsko trgovino od g. M. E. Supan-a
in jo bodem nadalje vodil pod tvrdko
J. Krivic.
Na podlagi več nego 19 letnega sodelovanja v tej trgovini in tu pridobljenih izkušenj se čutim sposobnega, v vsakem oziru vstrezati željam svojih cenjenih odjemalcev in prosim, da se mi dobrotno nakloni enako zaupanje, kot jo je uživala dosedanja tvrdka.
Ljubljana v januarja 1908.
Velespošto vanj em
J. Krivic, Dunajska c. 4.
Podružnica i v Splietu. i
Dalalftka glavnioa •
i i K S.OOO.OOO. i i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
sprejema vloge na vložne knjižice in na iiro-račun proti	loobrestim.
Vloge na tekoči račun, koje ostanejo vsaj 60 dni naložene, obrestuje proti 8dnevni odpovedi s
»CS- 5°|0.
Rentni davek od vlog na knjižioe plača banka aama.
Podružnic« i v Celovcu, i
■ Rezervni fond * i i i K SOO.OOO, i i i
I
I
•tajalnlcaa
u •< r u t o h c •
Orab.a IS, Mala ilraa, Maal. allc. 17,	bat,
naca a a
IMttl Up	_
(Titan hi Liker««.
Mtnjilai«* na Dunaja
I Vallaellt it, II Tlbaralraaat 4, III Ua(argaaat 77 (».gal Kanovega), in. L»-venga.M 17, IV Vltdatr Haaplstra... 12, V Sebdnbrann.ritra... M t, TI &ajapea4«rfcr*tr. M, VII. Marlablltralratat 7« VIII lerehenltldtr.lra.se 132, IX Altrralnaat » K. Pe»arll«a«l'.a.. no XVIII. Vlkrlar.r.tra... N, VIK natillnptr Ha.pt.tr IJ, >IX Haa»'etra>.t M.
Kanjalnlftna delniška družba
46 160 163

MERCUR"
Dunaj, L, Wollzeil3e m
Ako tftpftftl « 20.00« 000. ftei««*' s**Ud * 8.500.000
NaJJtulantnojai
mr nakup in prodaja
vuh vrat rent, driavnih papirjev, akcij, prioritet, UHtavnic, srečk, devic, valut in denarja.
&tr Kamenjava in eskomptiranje
Uftrabanih «ant*vnlc In obligacij »reCk in kuponov