Štev. 183.
V Ljubljani, torek dne 2. julija 1912.
le
LQ I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izlinja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. mi zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno
K 10'
četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. —
Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se n:	pošilja	upravništvu.	:::
n:	Telefon	številka 118.
•••
©•
: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •• • ••
Posamezna številka 6 vinarjev.
s:	Uredništvo in upravniatvo:	a:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Ih frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust.	—	Za	odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefon	številka 118.	s:
Vabilo oa narožbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem i asu obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse štev lk
„DAN“
velja v Ljubljani na dom dostavljen«
Vse leto	...	K	18—	Četrt leta	...	K	4-50
Pol leta	...	K	9’—	En mesec	. . .	K	1’50
V upravništvu prejeman na mesec K 120.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	...	K	20-—	Četrt leta	...	K	5-—
Pol leta	...	I<	10—	En mesec	...	K	1-70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pr! reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira
tsakestst, feifrjr j/s v poiije 9 pravem času.
Upravništvo ,,DNEVA".
Slovenska zmaga.
Slovenska napredna javnost praznuje te dni svoj veliki^ praznik. Slovensko Sokolstvo je po svojem elanu Vidmarju zadobilo prvenstvo v slovanskem Sokolstvu in zavzelo mesto. ki smo s pravico nanj ponosni.
^ A ta zmaga slovenskega Sokola ni zmagoslavje le slovenskega Sokolstva, slovenske napredne javnosti to je zmaga slovenskega naroda. Slovensko sokolstvo je takorekoč edina organizacija, ki nosi pred svetovno sodišče ime slovenskega naroda, ki mu pribori zmage m imena pred vsem svetom.
A sokolska zmaga v Pragi ima velik pomen tudi za naše domače razmere, ker ona dokazuje, da je boj proti taki organizaciji, kakor je ravno sokolstvo nemogoč, ker ta organizacija stoji na načelnem temelju, ima pod seboj gotove cilje, ki jih doseže gotovo, četudi v najhujšem boju. Slovensko sokolstvo postaja eden najodločnejših faktorjev v slovenskem prosvetnem delu.
S sokolsko idejo se širi narodnostna in napredna ideja v najširše kroge, sokolska ide-la druži vse stanove v krepko vez. ki je ne more raztrgati tudi najsilnejši odpor.
Nasprotniki slovenstva in napredne ideje poznajo dobro to idejo in misel, ki jo ima vršiti sokolstvo v narodu, zato ta boj. zato ta nasprotstva.
A odpor rodi protiodpor. in ravno tu je pokazalo slovensko sokolstvo svojo popolno pravico do obstanka, uveljavilo pa tudi dejstvo. da je sokolstvo najvažnejši faktor v našem narodnem delu.
V	vseh slovenskih obmejnih krajih obstoje ali se snujejo sokolska društva, ki imajo namen buditi narodno zavest, braniti narodno posest. Delavno in samozavestno sokolstvo oseze s svojim delom povsod največje uspe-aT dru^' mladino, ki jo vzgaja za narodno delo. In ta mladina, ki bi mogoče zašla na protmarodna pota in se odtujila svojemu rodu je ponosna, da je član organizacije, ki si je priborila ime pod vsem kulturnim svetom. Zato pa vodijo naši narodni nasprotniki tako oster boj proti sokolstvu, v njem vidijo in to s pravico svojega najnevarnejšega sovražnika,
ker Sokol oklepa v svojih, vrstah zavedne neupogljive delavce na narodnem polju!
Dokaz važne in za Slovenstvo naprecen-ljivc sokolske ideje in misije, pa je tudi boj mednarodnega klerikalizma proti Sokolstvu.
Slovensko sokolstvo so hoteli klerikalci najprej ubiti ali vsaj zaustaviti na poti naprej s časopisnimi napadi, osebnimi očitki! A Sokol se ni brigal na ohlajevanje kužeta. stopal je naprej po poti. ki mu jo je začrtala lastna samozavest. Ko ni šlo z napadi so poskusili s protiorganizacijami. Začeli so ustanavljati takozvana orlovska društva, nekake konkurenčne organizacije. Toda malo je klerikalnih ustanovitev, ki bi se tako ponesrečile, kakor se je ta organizacija. V vsem so kopirali sokolstvo. kopirali uniformo njih organizacijski statut, a vse to delo je bilo le na videz, vilti pa niso mogli svoji organizaciji onega duha, ki polje po žilah slednjega Sokola, klerikalizem ni mogel ti svoji organizaciji podati jasnih ciljev. kakor jih ima sokolstvo in že zategadelj je klerikalna orlovska organizacija mrtvorojeno dete. Primerjati ie treba le priredbe Sokolov in Orlov in vidi se ona globoka razlika, ki ni nikdar nadopolnjiva. teli ciljev Orli ne dosežejo nikdar, ker nad njih razvitkom leži črna pest klerikalizma, ki jim brani vsak svobodni polet.
Ko ni šlo s temi protiorganizacijami so šli klerikalci na drugo pot. poiskali so si drugi način boja. ki pa je seveda dostojen le naših klerikalcev. Videli so. kako vneto in s kakimi idealnim navdušenjem se oklepa slovenska mladina sokolstva, videli so nevarnost, da sokolska ideja iztrga iz njih oči mladino, ki bo sokolsko organizirana spoznalo škodo, kj jo trpi narod vsled premoči klerikalizma! In sedaj je bila njih naloga iztrgati iz sokolskih vrst mladino, zabraniti pot naraščaju v sokolsko telovadnico, ker dobro so vedeli, da se tam ne krepi samo telo. da se vzgaja tam mladina v narodnem duhu! vedeli so. da sokolstvo v telovadnici ne vrši samo telesne vzgoje, da vrši tudi važno prosvetno nalogo narodne pro-buje. In kranjski deželni šolski svet je prepovedal telovadbo naraščaja, pometal je sokolske organizacije iz šolskih telovadnic, ker je mislil na ta način iztrgati mladino in Sokolstvu odvzeti vsak naraščaj.
In kaj je rodil ta klerikalni boj proti So-: kolstvu?
Luksemburg. Turin. Praga! Ta tri mesta so glasni glasniki sokolskega dela. in dokaz odpora proti klerikalizmu- Sokolstvo v svoji protiobrambi ni zašlo na pota klerikalne taktike. ono je šlo svojo pot naprej, delalo je! in v času najhujšega boja v domovini so se vrnili slovenski Sokoli kot zmagovalci iz Luksemburga. Turina in sedaj še iz Prage, z največjim uspehom kar ga je. doseglo sedaj slovensko sokolstvo!
Te zmage slovenskega sokolstva so jasen klic klerikalizmu, da je zastonj njegov boj proti sokolski ideji. Posameznike res ta boj lahko uniči, ali kaj ako izginjajo raz torišče dela posamezne osebe, ko zaživi ideja in misel sok. globoko ukoreninjena, v duši vsakogar, ki čuti narodno!
In nedvomno bodo v zgodovini slovenskega naroda te zmage slovenskega sokolstva neizbrisne! Nikdo ne bo mogel izbrisati globokih sledov, ki so jih začrtale sokolske ideje s svojimi zmagami v slovenski narod!
O ognju se kuje železo, a Slovensko sokolstvo je v boiu s klerikalizmom, v boju za
LISTEK.
CONAN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
(Dalje.)
Izračunal sem, da se premaknemo pri takem tempu zapreženih volov vsako uro za kaki dve milji. Po dveh urah — mes amis, po dveh urah, ki sem jih prebil s skrčenimi udi, dušeč se in napol zastrupljen od škodljivih plinov — je moralo torej ležati odprto ozemlje za nami; bili smo potemtakem na robu gozda in ob znožju hriba. Zdaj sem začel tuhtati, kako naj pridem iz soda. Mislil sem bil že na razne načine in sem jih ravno tehtal drugega proti drugemu, ko se je rešilo to vprašanje samo od sebe na zelo preprost, a tudi nepričakovan način.
Kolesnica se je mahoma ustavila; zaslišal sem vec odurnih glasov. »Kje, kje?« je zaklical nekdo. »Na vasi kolesnici,« je odgovoril drugi »Kdo pa?« krikne tretji. »Francoski oficir; spoznal sem ga po čepici in po škornjih.« Vsa družba je rjula od grohota. »Gledal sem v krčmi skozi okno in sem ga videl ravno, ko je skočil v sod, naglo kakor bikoborec v Sevilli, kadar mu ie bik za petami.« »V katerega pa?« »V tegale,« »dgovori dedec, in res udari s pestjo na tisti naj, kjer je bila moja glava.
Ouelle^situation, messieurs, za moža moje-r.VrnIar . he danes’ po štiridesetih letih, moram
i	n!• se sP°mnim. Zaprt kakor ptica v netki sem moral poslušati surovi grohot teh ir-lovin in misliti zraven tega, da moja misija ni •amo sramotno, nego celo smešno končana. Bla-loslovil bi bil tistega, ki bi bil pognal kroglo ikozi sod m me rešil iz te bede.
Poslušal sem ropot premetavanih sodov, dokicr msla pogledala v mojega dva bradata obraza in dvoje puškinih cevi. Prijeli so me za rokave in me potegnili na beli dan. Čudno me je moralo biti pogledati, ko sem stal v slepeči soln-čni luči, mežikaje z očmi in hlastaje po zraku. Bil sem ves kriv in hrom ,otrplih udov nisem mogel zravnati, in od drož, ki sem ležal v njih, je bil moj plašč napol rdeč kakor suknje angleških vojakov. Ti psi pa so se smejali vse glasneje in glasneje, in ko sem jim hotel izraziti z vedenjem in gestami svoje zaničevanje je bilo čimdalje hujše. Toda celo v teh oteževalnih okolnostih sem se vedel kot ta, ki sem, in ko sem jih fiksiral počasi s svojim pogledom, mi ni mogel nobeden teh grohotačev pogledati v oči.
Ta edini pogled naokoli mi je zadoščal obenem, da sem natanko presodil svoj položaj. Kmetje so me bili izdali guerillski prednji straži. Bilo jih je osem kosmatih dedcev, divje zunanjosti, z velikimi klobuki, suknjami polnimi gumbov in pisanimi pasovi. Vsak je imel puško in par pištol za pasom. Vodja, velik bradač, mi je nastavil puškino cev na uho, dočim so mi ostali preiskali žepe in mi vzeli plašč, pištolo, daljnogled, sabljo in — kar je bilo najhujše — kresilo. Zdelo se je, da sem izgubljen, kakorkoli se obrne stvar, ker nisem imel s čim zapaliti grmade, tudi če bi se mi posrečilo priti do nje.
Osem takih dedcev in trije kmetje, mes amis, jaz pa brez vsakega orožja! Ali je Etienne Gčrard obupal zaradi tega? Ali je izgubil pamet? Oh, vi, gospoda, me poznate predobro; tisti prokleti banditje pa me niso poznali. Nikdar nisem tako napenjal vseh sil duha kakor ravno v tem trenotku, ko se je zdelo vse izgubljeno. Toda s kakšno^ zvijačo sem jim ušel, ugibljete zaman. Poslušajte torej, da sam povem.
Zvlekli so me bili z voza in me preiskali, in
svojo idejo dokazalo svojo moč in zato je vsak boj proti njemu zastonj!
JKo se sedanjih klerikalnih protiorganiza-cij že nikdo več spominjal ne bo, šlo bo slovensko sokolstvo še vedno naprej, do novih zmag. do svojih ciljev!
Stane Vidmar.
Stane Vidmar, ki si je priboril prvenstvo med slovanskimi Sokoli-telovadci je že v otroških letih vstopil v vrste sokolskega naraščaja Bilo je za časa II, slovenskega sokolskega zleta v Ljubljani 1. 1904. ko je Vidmar telovadil pod vodstvom svojega prvega vaditelja br. Bojana Drenika v vrstah šolskega naraščaja. Mali Vidmar si je pridobil že takrat radi svoje pridnosti in ljubeznivosti simpatije svojih vaditeljev. Kaj naglo je napredoval in postal sam predtelovadec.	*
Med Kokoli sc je pa čulo imenovati njegovo ime. ko se je udeležil tekme na V. vse-spkolskem zletu v Pragi leta 1907. Torej ravno pred petimi leti. Vidmar je dosegel med Slovenci v nižjem oddelku prvo mesto. Ta vspeh ga je bodril k nadaljnemu delu. Napredoval je tako vidno, da ga je uvrstila Slovenska Sokolska Zveza med svoje tekmovalce za mednarodno tekmovanje v Luksemburgu 1. 1909. Tu je bil Vidmar v veliki meri deležen častnega uspeha, ki si ga je izvojevala slovenska vrsta.
Leta 1911. je bilo pozvano slovensko sokolstvo na težak boj k mednarod. tekmi v Turinu. Tudi te se je Vidmar udeležil. Povzpel se je na prvo mesto med Slovenci tekmovalci.
Od tedaj je veljal Stane v^mar <■	>;-o
za prvega, najboljšega slovenskega telovadca. Branil se je tega nazivanja* ceš, »saj im. drugi v kratkem prekosili«. A Vidmar je prekosil druge. Doba od 5. do 6. vsesokolskega zleta pomenja za Vidmarja dobo sijajnih uspehov. a pomenja tudi zanj dobo neutrudne sistematične telesne in duševne samovzgoje, dela brez počitka in brez odmora. In pri tean ni delal le zase. delal je tudi za druge, žrtvoval se ie naravnost za druge. Žrtvoval je dneve in dolge večere, žrtvoval ves svoj prosti čas in še več edinole Sokolstvu, v katerem je našel svoj največji ideal kot Slovenec, Slovan in kot človek. Saj je pri nas malo sokolskih vaditeljev. ki bi bili tako priljubljeni kakor je »Stane«.
Mlademu Sokolu zmagovalcu naše iskrene čestitke, njegovemu daljnemu delu in uspehu pa Na zdar!
POL1TISKA KRONIKA.
Bolni mož ob Bosporu. Po. zadnjih poročilih soditi le pribiižnje konec obstanka otomanskega cesarstva v Evropi. Evropski vladarji se sestajajo in dogovarjajo, zunanji ministri konferirajo, a države se oborožujejo kakor. da se pripravlja nova usoda, evropskim narodom. Evropsko mednarodno obzorje je skrajno temno in najvznemirljivejše vesti prihajajo iz Balkana, kjer se maje v temeljih otomansko cesarstvo. Z mladoturško revolucijo se je obračunalo z absolutizmom in vse je računalo na novo dobo naravnega razvitka; ali te nade se niso uresničile, mesto Abdul Hami-dovega režima in absolutizma poedinca zavladal^ je mladoturška oligarhija, enako absolutistična in nasilna nad narodi. Toda prebivalstvo Turčije je duševno v zadnjih letih napre-
dovato tako. da ie postal azijski despotski način vladanja nemogoč. Turčija je država, ki jo tvori mnogo narodnosti; zato mora vlada dati tem narodnostim pravice in pogojev do žčv-ljenja. ali pa mora propasti Turčija sama kot ■ enotna država. In ta kritični moment je nasto- 1 pil sedaj! Svobodne in popolne reformte, to je popolni notranji preporod otomanske care-nine. ali pa propast Turčije, to je nauk tega velikega zgodovinskega trenotka. Iz teh bojev v Turčiji pa morejo črpati tudi druge velesile velik nauk in to-je. da se proti volji naroda ne more in ne da vladati. Nikaka sila nikako \ orožje ne more računati na uspeh ako gre boj; proti narodnostnim idealom, ako se narod upre temu boju. le tam sc mogoči uspehi v polikiti kjer se more ta naslanjati na narod in njega voljo ter koristi.
Volilni boj v Ameriki. Demokratski narodni konvent v Baltimoru še vedno ni prišel dlo j kakega pozitivnega uspeha. Vršilo se je glede nominiranja kandidata že deset glasovanj vsa’ brezuspešna, ker nobeden kandidat ni dosegel potrebne dvetretjinske večine. Najbolje šanse/ ima sedaj še Clark, ki je dobil 556 glasov V; zadnjem glasovanju, kar pa še vedno ni potrebna večina. Sedaj se vrše kompromisna pogajanja.	  _
DOPISI.
Iz Velikih Lašč. V soboto dne 26. junija
m. m. je sprejel občinski zastop Vel. L^šče ljubljanskega škofa, ki je prišel ob 4. uri popoldne sem birmovat. Občinski odbor veliko-laški obstoji iz 6 narodno-naprednihOn 6 kle-| rikalnih odbornikov. Po žrebu je bil županom izvoljen narodno-napredni odbornik g. Josip' Virant. Med liberalnimi zastopniki so bili 4 inl sicer župan, potem g. Josip Hartman. Franc Glavan. Ivan Hočevar. Ali ni to škandal, da napredni odborniki sprejemajo škofa, ki je naj-večji sovražnik vsem naprednim narodnim težnjam in piše rudeče brošure? Samo dya napredna odbornika sta ostala doma. katerim se s tem izreka zaupanje za njuno možatost, na-i sprotno pa gori imenovanim izrekamo s tem nezaupnico in upamo, da bodo izvajali iz tega konsekvence in odložili svoje mandate. Še te-, ga bi se nam manjkalo, da bi naprednjaki, ki smo jim svoj čas zaupali in oddali svoje glasove. v našem imenu oficijelno zastopali naprednjake. in s tem v našem imenu delali klerikalcem štafažo. Neki »Orel« je domov grede rekel: »Al smo neumni, ker gremo škofa čakat«. Ime in priča na razpolago. Neka Marijina devica je domov grede plavi trak raz sebe vzela, ko jo je njena tovarišica slišala ie rekla: Moram trak spraviti, sicer se mi fantje smejejo, č” ' <n lrtmvskn? Sicer bi se lahko še več zanimivih reči povedalo, pa pustimo raje to
c  lic tu pievcc razburili početje ljudij.
ki samo na jeziku nosijo naprednost, v srcu so pa naši nasprotniki. Cas je že. da se_ enkrat ljudem oči odpro in spregledajo, da goje gada na svojih prsih.
DNEVNI PREGLED.
Lampe opravičuje svoje najnovejše de-nuncijantstvo proti prof. Jugu. kateremu je s poslušnostjo barona Schwarza zopet naprtil disciplinarno preiskavo. Lampe hoče opravičiti svoj denuncijantski metje na smešen način, da slika Aškercev pogreb kot svobodomiselno
jaz sem stal še ves polomljen in sključen med njimi. Toda otrplost je že pojemala, in tuhtal sem na vse kriplje, kako bi se jim iztrgal. Brigant-ska straža je stala v tesni soteski. Za njo se je dvigala strma gorska stena, spredaj pa se je zniževalo ozemlje kakor streha proti gozdnati, mnogo sto metrov oddaljeni dolini. Ti falotje bi bili tekli hitreje od mene, navzdol ali navkreber. Obuti so bili v »abarke«, čevlje iz govejega usnja, pritrjene po načinu sandal, tako da so imeli povsod trdno stopinjo. Manj odločen človek bi bil obupal. Toda jaz sem takoj opazil čudno ugodnost, ki mi jo je nudila Fortuna, in sem jo izkoristil. Na robu brega je ležal eden izmed vinskih sodov. Čisto počasi in neopazno se pomaknem proti njemu, nato pa skočim vanj kakor tiger, z nečloveškim skokom in z nogami naprej. Nagel sunek — sod se zvali na stran in po bregu navzdol.
Messieurs, nikdar ne pozabim te strašne vožnje; uh, s kakšnim gromom je šlo navzdol! S komolci in koleni sem se upiral v stene soda, tako da sem tvoril kepo, ki mu je dajala pravo trdnost in ravnotežje. Toda glava je gledala na strani ven, in bil je čudež božji, da si je nisem razbil. Koder je bil svet manj nagnjen, se je valil čisto prenesljivo, na večjih strminah pa je skakal v zrak in treskal ob tla, da so mi pokale kosti. Oh. kako mi je žvižgal veter okoli ušes! Glava se mi je sukala kakor vrtalka, popadala me je slabost in omotica; nazadnje sem bil skoraj že brez zavesti! Nato zaslišim pokanje lomečih se vej: bil sem v grmovju, ki sem ga videl zgoraj globoko pod seboj. Nezadržno je divjala moja kočija dalje, dokler ni priletela ob neko deblo in se razbila. Izkobacal sem se iz kupa dog in obročev. Glava me je bolela na vseh koncih, toda v srcu sem bil vesel in dobre volje, v svesti si junaškega dela, ki sem ga bil opravil; in že sem
videl v mislih plameneti grmado na hribu.
oiaoo im jc mio po strašnem pretresenim skoraj tako mi je bilo pri srcu kakor takrat, ko sem se na morju prvič seznanil z zibljaji, ki povzročajo morsko bolezen. Moral sem posedeti par trenotkov ob razvalinah svojega soda in si podpreti glavo z rokami. Za dolgo počivanje ni bilo časa, kajti že sem slišal zgoraj streljanje — znamenje, da so mi preganjalci za petami. Planil sem tja, kjer je bila goščava najbolj divja, ter bežal in bežal, dokler nisem bil popolnoma upehan. Nato sem se vrgel sopihaje na tla in prisluhnil. Nič se ni genilo. Otresel sem bil sovražnike.
Ko sem prišel do sape, sem naglo nadaljeval svojo pot. Bredel sem v vodi do kolena po par; potokih, ker mi je prišlo na um, da me utegnejo preganjati s psi. Dospevši na prost kraj, kjer sem' se mogel ozreti, sem zapazil v svoje največje veselje, da kljub svoji aventuri nisem zablodil predaleč s poti. Nedaleč od mene je dvigal Pik Merodal svojo golo, drzno glavo izmed hrastovih gozdov, ki so mu pokrivali boke. To pritlikavo hrastje je bilo nadaljevanje grmovja, ki me je zakrivalo takrat, in videlo se mi je, da brez; strahu lahko poizkusim priti na drugo stran. Zavedal sem se seveda, da je vsak človek zoper mene, da nimam nobenega orožja več in da je po tem kraju mnogo ljudi. Videl nisem nikogar, a slišal sem več rezkih žvižgov in enkrat celo strel v daljavi.
Težko je bilo prodirati po goščavi, in zato, sem bil prav vesel, ko sem prišel med višje drevje in našel pred seboj stezico. Razume se, da nisem bil tako neumen, da bi bil hodil po njej; držal sem se le v bližini in ji sledil. Tako sem hodil nekaj časa in sem menil ravno, da sem. na robu gozda, ko zaslišim Čuden glas, podoben ječanju.
(Dalje.)
manifestacijo, katero je pač mogel videti le sani. Prof. Jug je zakrivil le-to. da se je udeležil pogreba, isti zločin udeležbe pri svobodomiselni manifestaciji je potem zakrivil tudi deželni šolski nadzornik g. Hubad, licejski katehet Mlakar, ravnatelji Požar iti Machar in cela vrsta šolnikov! Ali bo Lampe predlagal tudi proti tem ljudem disciplinarno preiskavo in jih Idenunciral kot maniiestante za Svobodno misel naivni Schwarz bo mu gotovo zopet naredil! Ves Lampetov zagovor v »Slovencu« je skrajno jalov. k?r v njem citira program Svobodne misli, s katero na Aškercev pogreb ki ga je vodil katoliški duhovnik, ni imel ni-cesar opraviti. Tako zlobno neumen more biti le Lampe!
Plodovi svobodomiselne vzgoje. Pod tem naslovom je nakopičil v »Slovencu« nekdo celo armado fraz in besedi, tako da so dobile te besede nazadnje obliko uvodnega članka. Misel Ki jo razvija pisec, je tako abdritska in naivna, da spada^ k večjem še v kak list Gostinčarje-vega duševnega obzorja. Vse je tu na enem kupu kultura, umetnost, prešestvo. politika, zenska kiklja (doslcvno po »Slovencu«) klasiki. modernisti in seveda nazadnje tudi svo-bodmiselni učitelji. Glavna napaka moderne vzgoje tiči v logiki Slovenčevega člankarja v dejstvu, da profesor, ki razlaga, oziroma čita .	nc pove. da so bili starorimski
m gr£«i klasiki največji prešestniki in pogani, ker ne povedo, da je večne umotvore staro-klasične dobe proizvela pokvarjena doba nečistosti. Nato govori duhoviti esajist o moderni literaturi slovenski in svetovni in pride do zaključka, da se sploh ne more govoriti o kaki slovenski umetnosti, ker so slovenski umetniki samo bogatujci iti framazoni; čudno le da ni povedal člankar. zakaj se ni med klerikalci dvignila umetnost do one popolne višine. katero pripravlja klerikalna kritika. Ali so na ta način med klerikalnimi pisatelji tudi sami bogatajci. ali pa v klerikalnih vrstah sploh ni ljudi višje duševne potence? Da je je prišel v ta članek tudi Aškerc, je razumljivo samo ob sebi! Po logiškem zaključku tega moža je krivo sedanjih razmer v slovenskem javnem življenju edino le svobodomiselno učiteljstvo! Versko - nravna vzgoja mladine je pa vendarle naloga katehetov, torej zadene te isti očitek! To je logično, veliko bolj nego je Skvenčeva logika. Iz vsega Sloven-cevga članka pa veje abderitsko asketstvo, obup nad dejstvom, da klerikalizem, ki je na Slovenskem v premoči, ni mogel producirati me trajnega, nič znamenitega, da je vse kar more slovenski narod pokazati, rodila in proizvela napredna misel!
Zakaj plačujemo okrajne in okrožne zdravnike? Kakor znano, vzemo doklade za okrajne in okrožne zdravnike lepo vsoto denarja na Kranjskem. Račun zdrave bilance pa tako zahteva, da ima davkoplačevalec vsaj od takih posebnih doklad tudi nekaj dobička. Opravičeno je zahtevati, da občani vsaj v slučajih epidemije vedo, zakaj plačujejo doklade Za zdravnike. Novomeško okolico rada obišče kaka epidemija. Ko je pred leti razsajal nevarni tifus, tedaj smo doživeli slučaje, ko so si zdravniki kar spotoma služili lepe honorarje. Zdaj vladajo po celi novomeški okolici razne otroške epidemične bolezni kot škrlatinka. do-brci. oslovski kašelj itd. Epidemija je zahtevala že več žrtev. Pa kakor gre pod sedanjim šefom novomeške politične oblasti vse no domače. tako gre v slučaju sedaj vladajočih epidemij. Ce bi se bilo takoj izpočetka vse potrebno storilo bolezen zatreti v kalu. ali jo omejiti, se je pustilo, da so se bolezni epidemično širile po celem okraju in danes jo imamo Ž3 tik pred durmi dolenjske metropQle. Kako se celo še sedaj postopa, o tem za danes le en slučaj. Te dni je hodila zdravstvena komisija -po vaseh Drska. Irča vas itd. Pogledalo se pa je le semtert.la v kako hišo, od katere je bilo znano, da so otroci bolni. Drugi dan zboli nekemu delavcu otrok na navadnem krču. V drugem slučaju bi se za to nihče ne zmenih Kai pa so v tem slučaju storili? Kan-dijski župan je ukazal, da se ima ta hiša takoj zapreti, da ne sme noben iz nje vun. ne noter.
. Pustil je pribiti tudi uradni list. da se bo vsakdo te hiše izognil. In to se je zgodlo. ne da bi bil sploh kak zdravnik konstatiral bolezen otrokovo. Ko se je oče. ki mora kot delavec vsak dan sproti zaslužiti živež za svojo družino,
. proti tej odredbi pritožil, mu je župan rekel: Pa pokličite^ zdravnika! Delavec: Kdo ga bo pa plačal? Župan: Seveda Vi! — Dotičen delavec je pri županstvu in glavarstvu vprašal, ali zamore župan, ne da bi bil otroka videl na-mesto izkušenega zdravnika kar tako konstatiral bolezen in na podlagi take »dijagnoze« pustiti hišo zapreti; kdo bo skrbel za družino in bolnega otroka, če bo on kot oče moral bogve kako dolgo doma sedeti.
Gremialna trgovska šola je v nedeljo zaključila letošnjo leto z razstavo šolarskih iz-. delkov in javno skušnjo. Razstava in skušnja sta pokazali naravnost izvrstne učne uspehe, kar dokazuje, da učiteljstvo gremijalne šole vestno opravlja svojo službo in da so si tudi učenci prizadevali, da so napredovali v vsakem oziru. Sola obstoji iz pripravljalnega razreda in treh nadaljevalnih razredov. Vajenci tretjega razreda in pa nekateri vajenci drugega razreda, ki jim poteče do 1. oktobra učna doba. so prejeli odhodna izpričevala, vsi drugi pa letna izpričevala. Šolski obisk se boljša leto za letom, kar dela čast učnim gospodarjem. Letos je bilo povprečno 92% učencev pri pouku navzočih in redni šolski obisk pripomore največ k dobrim učnim uspehom.
Serajevski učiteljiščniki so prišli snoči ob ooldvanajstih iz Trsta v Ljubljano; vodi jih inani pedagoški pisatelj profesor Dvornikovič. panes si ogledajo znamenitosti Ljubljane, ju-sri pa nadaljujejo svoje poučno potovanje. Taka »oučna potovanja prinesejo vsako leto tudi hr-raški učiteljiščniki iz Zagreba, le Slovenci ne videmo tako daleč, da bi zamogli peljati svoje ^■HcihscHjKe če ne že v zlato Prago, pa vsaj
v cesarski Dunaj. Glavno avstrijsko mesto bi moral poznati vsak učitelj in za to bi morala skrbeti država!
Slovenca — umetnika odlikovana na dunajskem konservatoriju. Na dunajskem konservatoriju so se vršile te dni tri javne produkcije gojencev glasbene šole. Pri tretji pro-dukciji 28. junija so nastopili zgolj abituri-jenti in abiturijentinjc. ki niso samo pokazali svojega znanja temveč so tudi medsebojno konkurirali za častna darila, ki jih je dala in določila akademija za najboljše absolvente. Drugo točko sporeda je proizvajal baritonist g. Ivan Levar, ki je znan našemu občinstvu po svojih nastopili na koncertih »Glasbene Matice«. Zapel je z najlepšim uspehom arijo iz Wagnerejeve.opere »Večni mornar«. Po produkciji je prečital ravnatelj konservatoija imena onih. ki jim je priznala akademija državno in akademijsko diplomo, oziroma kako častno darilo. Diplomo »akademijo za glasbo in predstavljajočo umetnost« je dobil pianist g. Anton Trost. Dalje je dobil g. A. Trost »Franc Lis-zovo premijo«, v znesku 200 K, g. Ivan Levar Pa »akademijsko premijo«, tudi v znesku 200 kron. Svojima rojakoma, ki delujeta za čast in slavo našega slovenskega imena, izrekamo svoje najiskrenejše čestitke k dodanašnjim uspehom in jima želimo za bodočnost nadalj-nih uspehov.
Zastopniki ljubljanskih in okoliških sokol-ških društev nam sporočajo, da se skupen ofi-cijalen sprejem iz Prage vračajočega se Sokolstva in zmagovalcev na kolodvoru v Ljubljani žal ne more prirediti, ker se praški izletniki in zlasti zmagovalci ne povrnejo z enini vlakom ampak razkropljeno. O načinu proslave slov. sokolske zmage se javnost pravočasno obvesti.
Umrl je včeraj zvečer v Ljubljani znani narodui trgovec in posestnik g. Fran čuden.
Ivan pl. Hervoič, banski svetnik in načelnik oddelka za nauk in bogočastje, je umrl v soboto popoldne vsled rane. ki jo je zadobil pri atentatu na komisarja Čuvaja. Hervoič je postal čisto slučajno žrtev Jukičevega atentata. Ko sta počila strela proti komisarju, se je ta nagnil nazaj in obe kroglji dobro namerjeni na Čuvaja sta zadeli Hervoiča. Tako je Jukičev atentat zahteval že drugo svojo žrtev, prvi je bil policist, katerega je Jukič ustrelil na begu, drugi pa je sedaj Hervoič. ki je podlegel ranam v starosti šestinštirideset let.
Poslovilni večer režiserja H. Nučiča vrši se. kakor smo že javili, v četrtek dne 4. t. m. Uprizori se znani Giacosin igrokaz »Tristi amori« (I užna ljubav). v katerem igra g. Nučič veleefektno ulogo. Predprodaja vstopnic Se. Yrš'.v E. Sešarkovi trafiki v Šelenburgovi ulici. Ljubljansko gledališko občinstvo se upo-zarja na ta večer, da se zave dolžnosti priznanja, napram dolgoletnemu delavcu na polju slovenske gledališke umetnosti.
Uboj v Ručetni vasi. Kakor se nam iz Belo krajine poroča. so v. Ručetni vasi — tned Semičem in Črnomljem ubili nekega železniškega delavca. Razmeroma k številu j»bo^-jev pri zgradbi drugih železnic se pri zgradbi belokranjske železnice dozdaj še jako malti sliši o raznih nerodnostih nad delavci. Najbolj mirni in lepega vedenja so delavci v novomeškem okraju.
Sv. Petra in Pavla darilo novomeških mesarjev. Novomeški mesarji imajo že staro navado, da svoje potrpežljive odjemalce za vsake praznike presenečijo s kakim posebnim darilom.• To darilo jc navadno vedno eno in isto: zakoljejo bika. To pot so ga plačali po 64 v. a prodajali po 1 K 60 v in 1K 80 v. Ra-čunši vse stroške so imeli tedaj več kot polovico dobička. Tako darilo se izplača. Pod vladnim svetnikom Friedrichom kot ofy-. glavarjem so morali mesarji vsaki mesec glavarstvu javiti cene mesa. Baron Rechbach za take? malenkosti nima časa. kdo bo pa hodil na — lov. Golija Pa študira za policaja za poredne paglavce.
Krasen meteor se je opazoval v noči praznika sv. Petra in Pavla okrog iO. ure na jugo-zapadnem nebu. Meteor je svetil kot velika žareča krtglja in je padal naravnost poševno dozdevno v smeri nad gorovjem, ki se vleče od Straže proti Dobrničam.
Dve žrtvi kačjega pika. Sedaj je nastopila posebno za poljske delavce in za one. ki imajo opraviti s senom, najbolj nevarna doba tako-zvanih gadjih pikov. Vsled vročine se zdaj strupena golazen razpase najrajše po poljih in vrtovih blizo senčnatih reber in gozdov. V bližini Žahne je pred nekaj dnevi — ne gad, ker teh tam ni — modras pičil dve ženski, eno stareišo in eno mlajšo. Dočim se je posrečilo mlajšo ohraniti pri življenju, je starejša že tri ure po piku umrla, lorej bodite previdni!
Nevihte. Na praznik sv. Petra in Pavla, posebno pa v nedeljo popoldne so po Dolenjskem razsajale lokalne nevihte. Zlasti y nedeljo popoldne je bolj na široko divjal hud vi-har. ki je mestoma na poljih vse žito premetal.
Dva živa modrasa je v soboto dopoldne vjel g. Pirc na neki njivi blizo vasi Ušee na vznožju Gorjancev. Strupenjaka sta ležala ob škarpi pod travo zraven ovsa. Kmetje te vasi dobe modras? tudi sredi ujiv med krompirjem in med žitom. Ko ju je potem prinesel v sosedno vas prav blizu Gorjancev, se je ljudem to zdelo tako neverjetno, da so ga iineli za »coprnika« in so ga prosili, nai bi te zverine »panal«. ker je tudi ondi vse polno take golazni. Eden izmed modrasev [e spotoma v vreči poginil, drugi sedaj še živ žaluje po zlati prostosti.
Velik Ciril-Metodov kres se bo žgal. kakor običajno tako tudi letos v četrtek dne 4. julija na posestvu g. F. Babiča na Golovcu. Ker bo zbirka umetalnega ognja res nekaj krasnega smemo upati, da bo na Golovcu toliko zavednega občinstva kakor ga dosedaj še ni bilo. Dohod k kresu je prav lahak, po stezi pri vojaškemu strelišču, katera bo z lampijoni razsvetljena! Po končanem vsporedu prosta zabava in ples v, verandi, na lepem vrtu gostil-
ne Babiča >Srakar« Dolenjska cesUa šj. 10.
V	slučaju slabega vremena se preloži na prihodnji dan. ‘	Narodni	Kurjevaščani.
Pri kopanju utonil. Andrej Priučič se je šel te dni kljub opominom svojih tovarišev kopat v Savo pri Bohinjski Beli. Zašel je na neko globoko mesto. Voda ga je odnesla naprej in konečno potegnila v globočino. Njegovo mrtvo truplo so potegnili šele čez tri ure iz vode.
Ji" Josip Sladek. V Zvirovu pri Pragi je umri češki pesnik Josip Sladek„ profesor angleškega jezika na češki trgovski akademiji in vse-učiliški profesor.
Leopold VVolfling. bivši avstrijski nadvojvoda Leopold Ferdinand, ki se je. kakor znano od svoje prve žene Adainovič ločil in se poročil z neko Berlinko. je sedaj v Curihu vložil ločitveno tožbo zoper drugo ženo. VVolfling odide v kratkem za stalno v Pariz, kjer bo zastavil vse svoje imetje.
Avtomobilska nesreča. V Kronichsfeldu je neki avtomobil povozil orožniškega stražmoj-stra Zuckerla. ki je obležal na mestu mrtev. Potniki so truplo položili na stran ceste in ga zagrnili z rjuho. Državno pravdništvo je proti avtomobilstu vložilo tožbo.
Oblak se je utrgal. Kakor se poroča iz Mehike, se je nad mestom Ganajutro utrgal oblak, ki je povzročil velikanska vpostošenja. Na stotine ljudi je zgubilo svoje življenje. Škoda žnaša okolu pol milijona kron.
Aretjrana tatica. V petek se je 161etna delavka Vida Iiaršič splazila v hišo posestnika Mihaela Zakcvška v Stepanji vasi in mu ukradla srebrno žepno uro. Tatica pa ni imel sreče. Zasačena je bila ravno pri tatvini. Ko je hotela pobegniti, so jo prijeli in izročili orožnikom. Pri njej so našli tudi damsko uro. katero je. kakor je sama izpovedala, ukradla še istega dne v Ljubljani na Poljanski cesti. Ta.tica je tudi praznala. da je meseca februarja t. 1. v hiši v Medvodah ukradla zlato zavratno verižico. gostilničarki Mriji Novak v Mostah pa več kosov perila. Izročili so jo deželnemu sodišču.
Vlomilec. V Prestranku so orožniki te dni aretirali 22!etnega delavca Martina Zormana iz Hrenovic. ker je na sumu. da je spomladi v družbi večin svojih prijateljev v postojnskem in vipavskem okraju izvršil celo vrsto vlomov. Zorman se sedaj nahaja v zaporu v Postojni.
Izgubil se je v soboto od Dunajske ceste po Frančiškanski ulici čezJFrančiškariski most in Francovo nabrežje do Zidovske ulice ključ zaznamovan s štev. 2. Pošten najditelj naj ga blagovili oddati v našem uredništvu.
»Ljubljanska kreditna banka«. V mesecu juniju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 1,730.045 K 63 v. dvignilo pa 1,899.652 K 34 v. Stanje koncem junija 14,913.980 K 44 v.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu juniju 1912 je 122 strank vložilo 40.942 K 44 h, 148 strank dvignilo. 42.994 K 86 h, 1 stranki izplačalo hipotečno posjilo 1400 K. Stanje hranilnih vlog 2,011.186 K 02 h. stanje hipotečnih posojil k,582.003 K 8. li. Denarni promet v mesecu juniju 1912 278.202 K 83 h.
Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši danes od pol 7. do pol 8. ure zvečer pod gradom »Tivoli«.
Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 2.. sredo 3. in četrtek 4. julija 1912: 1. Zurnal Patlie. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji. šport, moda itd. 2. Pustolovec. (Amerikanska drama.) 3. Luka in njegova ljubica (Velekomično.) 4. Fantastična mavrica. (Krasna koiorirana slika z vilami. 5. Zgrešena špekulacija. (Zanimiva učinkovita drama v enem dejanju.) Samo zvečer. 6. Oh. moja podveza. (Krasna veseloigra v barvah.) Danes nastopi g. Modio, pevec in igralec iz Freiburga G. Modic je Ljubljančan in že 18 let v inozemstvu. V petek, dne 5. julija specialni večer »Smrt za tilnikom«. V soboto »Skrivnost žene« (Lukrecija Borgia). Krasna koiorirana drama v dveh dejanjih. 900 m dolg film.
DRUŠTVA.
Aškercev večer. Nar. socialno izobraževalno društvo »Bratstvo« si je nadelo nalogo, da proslavi spomin velikega pesnika Antona Aškerca s slavnostnim Aškerčevim večerom. Vspored tega večera bo najpestrejši, kot prva točka je predavanje o delili pesnika, nato slede deklaincije najizrazitejših Aškerčevih pesmi, vmes pa pevski zbori. Večer konča veličastna živa slika. Slovenska narodna^zlasti pevska društva, ki žele sodelovati v vsporedu. prosimo. da naj prijavijo točko svojega sodelovanja odboru »Bratstva« v Ljubljani »Narodni dom) najkasneje do konca tega tedna, da se sestavi potem točen vspored.
Sobotna veselica pevskega društva »Lj. Zvon« je zadovoljivo in lepo vspela. Koj po četrti uri popoldne je bil prostoren vrt g. Petra Stepica v Šiški domaiega zaseden in kmalu nato je zavladalo živahno razpoloženje. Društvena moški in mešan zbor sta se menjavala s prednašanjem lepih, veselici primernih poljudnih zborov, kojih točnemu proizvajanju so poslušalci burno aplavdirali. Jako je ugajal težek Foersterjev mešan zbor »Naše gore«. Pokrepčal si se lahko pri velikem paviljonu, kjer so narodne gospe in gospice požrtvovalno prodajale pivo, vino. slaščice in cvetke. Povsod je vladala zadovoljnost, le mladi svet je godrnjal, ker se je godec za ples iz neznanega vzroka zakasnil. Treba povedati, da je bila postrežba hvalevredna in da je Stepičeva izborna kapljica zvečer izdatno ptfipiomogila h komičnim prizorom. Bilo je jako prijetno in ker se je »Zvonov« blagajnik venomer smejal, sodimo, da je tudi društvena blagajna imela srečen dan. In to je vendar glavno!
Provincijalni odbor državnega društva orožniških upokojencev za Kranjsko v Ljubljani naznanja, da je v zadnji odborovi seji sklenil, da posreduje v slučaju, da se njega člani pri odboru zglase. za kako službo. Delodajalci in kolegi se prosijo, da se obrnejo na društvenega blagajnika g. Karola Pirmana,
Hrenova ulica št. 11 v Ljubljani, kateri brezplačno posreduje.
Sokolski dom v Litiji je dograjen. Pretečeni teden bila je stavba uradno pregledana in za uporabo sposobno spoznana. Prišel je davno in težko pričakovani čas za javni nastop. kajti že dne 29. junija 1912 vprizoril je društveni dramatični odsek v novi telovadnici prvo igro »Nebesa na zemlji«. Igralo se je prav dobro, zlasti sta ugajala stara teta Kalar in Balon; prostori so bili polni. Celotna stavba vstreza povsem svojemu namenu. O priliki zleta Sokolske župe Ljubljana I. v Litijo-bmar-tno dne^ 21. julija t. I. bo slavnostna otvoritev najmlajšega sokolskega doma in takrat se bo širša javnost prepričala o kakovosti nove za naše kraje prepotrebne zgradbe. Ze sedaj opozarjamo vse narodno misleče na slavnost in prosimo kar najoblinejše udeležbe. Na zdarl'
Vseslovanski sokolski zlet v Pragi.
Praga, dne 30. junija 1912. Tekma društev.
V soboto ob 6. zqutraj se je začela tekma društev. Tekmujejo društva višje in nižje vršite. Tekmuje 370 društev II. vrste Zveze slovanskega sokolstva po 6 tekmovalcev inf 2600 posameznikov torej skupno 4820 borčevi Dobi se lahko 1—10 točk, posameznik dobi lahko 80 točk, društvo 500. V višjem oddelku tekmuje 32 društev. Tekmovalci so razdeljeni v 12 skupin. Doslej so največje uspehe dosegla moštva:	Praga,	Vinogradi,	Slovenai,
Brno. Ne da se še reči. kak bo uspeh — doslej se kaže. da bodo Slovenci drugi. Na vsak način bodo naši Sokoli dosegli v Pragi takih uspehov, da je dolžnost domovine, da jih sprejme kot zmagovalce, ki so pred vsemd tu bivajočimi narodi pridobili domovini častno
ime.	>hjf
Zvečer po javni telovadbi je bila na razstavišču velika mednarodna veselica. Slovenci so se zbrali okoli Vipavske vinarne. Sokoli so dvignili Vidmarja na rame in so ga nosiji mefl navdušenim ploskanjem ljudstva.
t ,
Slovenski časnikarji.
so v soboto zaključili svoje zborovanje. Zvečer so imele banket v Reprezentančnem domu, na katerem je bilo več govorov. Banketa so se udeležili tudi francoski in angleški časnikarji. ki so te dni v večjem številu prišli vi Prago.
Proslava Palackega v češki akademiji.
V soboto ob 11. dopoldne je v deželnetri muzeju zborovala češka akademija v slavnostni seji. k kateri so bili povabljeni zastopniki vseh glavnih slovanskih mest in vseh slovanskih akademij. Slavnostnega zborovanja so se udeležili dež. preds. grof Thun, kardinal Skr-bensky. minister Trnka in naučili minister Hu-ssarek. grof Harrach. praški žup. Groš s svetniki. posl. Kramar, ruski minister Šemjakov, profesorji univerze in tehnike, mnogo učenjakov in pisateljev. Mesto Ljubljana je bila zastopana po svojem županu dr. Ivan Tavčarju, poleg njega so bili prisotni iz Slovencev ravnatelj Ivan Hribar in prof. Ilešič. Zborovanje se je otvorilo s slavnostno kantato, ki jo je pel »Hlahol«. na to je predsednik akademije vitez Randa pozdravil goste. Slavnostni govor je ime! prof. Pekar, ki je v krasnem govoru opisal pomen Palackega. Na to so sledili pozdravi zastopnikov učenih društev. Za francoske kolege je govoril prof. Leger. za jugoslovansko akademijo prof. Manojlovič. za krakovsko univerzo prof. Zoll, za kijevsko univerzo prof. Florinsky, za petrogradsko univerzo prof. Behterjev. za varšavsko univerzo profesor Francev, za moskovsko profesor Kulbakin. za Slovensko Matico prof. Ilešič, za gališko rusko Matico prof. Kostecky, za srbsko akademijo dr. Todorovič, za bolgarsko akademijo prof. Conev. za srbsko Matico dr. Ostojič, za Moravsko Matico dr. Kameniček. Proslava se je končala s petjem lilahola, na kar so si gostje v kočijah in avtomobili ogledali Prago.
Triumfalni pohod sokolstva.
Noč ped velikim sokolskim sprevodom je bija nemirna, preživeli smo jo do jutra in smo se vračali domov, ko se je delal beli dan. Vse je kazalo, da je to noč pred velikim dnem.
Ob šestih zjutraj so nastopili pred deželnim muzejem na Vactavskcm trgn mk&teki trobentači s fanfarami so budili Prago iz spanja. Nebo je bilo mračno, začel je iti dež. Deževni bog je sploh prijatelj sokolstva in mu rad izkaže svojo prijaznost. Toda kdor je zaradi te jutranje mokrote obupal se je prenaglil. Deževni bog je menda le videl, da so praške ulice od prejšnjega dne nekoliko suhe in jih je poškropil. Ob osmih se je dež razgubil in ozračje se ie ohladilo, da je bilo hladno. Sokolske čete so hitele iz svojih prenočišč na Vinograde, kjer je bilo zbirališče. Ulice so se polnile. Kmalu je nastaia povsod velika gnje-ča. Ako pomislite, da je v Pragi pol milijona ljudi in da je prišlo v Prago še nad 100.000. ljudi in da so bili vsi ti ljudje na ulicah, koder, je imel iti sokolski sprevod, potem si morete misliti, koliko je bilo ljudstva. Doma je ostalo le malo ljudij; mnogo hiš so popolnoma zaprli. Ob pol 10. je bilo na Vaclavskem trgu, ki je vendar eden največjih v srednji Evropi tako polno, da smo komaj prišli od našega hotela do muzeja, od koder je bil najlepši pogled. Čudovita ie človeška iznajdljivost. V teh dneh. ko bi bilo komaj, da bi si človek na kak način podaljšal noge. da bi videl čez druge, so si izmislili ljudje razna sredstva. Tako n. pr. so prišli na to. da lahko dobro vidiš, tak sprevod iz množice, ako dvigneš z roko zrcalo nad množice in gledaš vanj. Tam se vse dobro vidi in mnogo ljudij. ki niso dobili vzvišenega mesta, si je s tem pomagalo. Dečki so zlezli
'J>At*RsLo
. lužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi našega iskreno ljubljenega soproga, od,-, fiosno očeta, brata in svaka, gospoda
Franca Čudna
posestnika in trgovca
po	dolgi in mučni poleznir previdenega s svetotajstvi	za	umirajoče, včerai	ob tričetrt
na	7 zvečer v 50. letu njegove starosti.
Pozemski ostanki preblagega pokojnika se bodo	v	sredo, dne 8.	julija t.	h
ob	5. uri popoldne prepeljali iz hiše žalosti Sodnijska	ulica	št. 6 na pokopališče	k
ov. Knzu, kjer se bodo položili v lastno grobnico.
Sv* mase zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah*
Ljubljana, dne 2- julija 1912.
Fran Čuden	Josipina	Čuden	roj-	Rus	Elizabeta	Čudeu
na drevesa in na kandelabre. mnogi so prinesli o seboj pručice in zaboje, na katerih so stali, da so videli čez druge. Okna ob ulicah, kjer de gel sprevod, so bila že davno oddana. Ni bilo luknje, skozi katro bi ne bila gledala člo-ve^lca glava, ljudje so stali na simsih in na strehah. Ob hišah so postavili lestve, na ka-Jere se je nakupičilo cele gruče ljudij. Že ob «evetih so ljudje ustavili vse vozovj^. in so jih (napolnilii. da so bile prave žive kopice. Da. pri jtej priliki je bilo mogoče občudovati, kako ka°S0 Krc včasih na mal prostor. Med .Jocinstvom je bila bratska solidarnost vsak fle rad pomagal drugemu kvišku, seveda, če le m njemu zapiral pogleda. Okna hiš so bila ena-Ka oltarjem. Ko bi pogledali tako okno: v sredi častitljiva glava vrlega Čeha gospo-flarja poleg njega par prijateljevi ki sta ga ize pred meseci naprosila »za okno«, pfotem gospa. par tet. poleg vsega morebiti še tašča in okrog vsega kup otročjih glav. Praviijo, pa je zaradi oken mnogo zamer. Tako so bila vsa polna. In vs?k teh ljudij dr v rokah robec. zastavico ali katkoli. Mislite si cele vrste takih oken in vse roke mahajo, kdor more mahati z obema.
Mnogo nepopisnega je te dni v Pragi — kolstvi ne^°^sei1 133 triumfalni sprevod so-
Sprevod.
Po deveti uri je zavel močan veter in zastave so plapolale visoko v zraku. Vse je čakalo Sprevod se je pomikal z Vinogradov, skozi Sokolsko ulico mimo telovadnice praškega sokola — to je bila nekdaj hiša Fiig-nerja. ki jo je zapustil praškemu sokolu — od tu skozi vrtove ob muzeju na Vaclavski trg
foz! 1 nkofi na Staromestni trg. kjer je bila »roslava sokolstva.
Malo pred deseto uro se je začul navdušen »Na zdar«. ki je odmeval na naš trg z vinogradskih ulic. Že se vidi. kako tam mahajo z robci na strehi, iz oken maha sto rok. »Gredo, gredo...« 2e se kaže prvi voz. Na če sprevoda gredo ruski dijaki, za njimi se fsnkni ,a.ni °d dečkov sokolov oni člani so bll‘ pri Sokolu 50 let. Z oken »ete cvetke na vozove. Vse steguje roke kri ti. Ploska pozdravlja. Zasliši se godba, za
gostie°Panfli?>Vn0Sfni °db.0-r‘ Za odborom slede, Ameriški SrB ?skl gimnastiki, potem ak t™ s ' Za So sIi bolgarski ju-ikinii SnlSrSlovena Hrvata. Srbi. Za slovan-sla ceska sokolska društva
S lezdecev23 S,UČil S,°k0lSka konjenica ‘koH ZZTT- Spre%;od sai” ie bil nekaj veli-^astnega. V sprevodu je šlo nad 30.000 Soko-ov. Sprevod sc je pomikal 2 uri po mestu V
sol s k ih U zasta v° °Š°S ?° *°db
5;. . zastev. Sokoli v osmerostopih. pred
^fna™.ie š.eI naPis. za napisom zastave one •upe skupaj, ob strani so Sokoli nosili z zeti jem obdana imena krajev, v katerih je So-«)1. Navdušenje^.ki je vladalo po ulicah je bilo
stnihPS' t 'iaKU [e im(rla že m,1°So slavno-kSJL,- c * a nekaj takeKa. kakor je bil so-?e m vSTV°^ 0b 50Ietnici sokolstva Praga 'oke n'deJalKamor *eže oko. glava pri glavi, ■oke pri roku vse maha. pozdravlja v šumu nnozic .zgrnejo godbe. Iz oken s streh od povsod sami pozdravni glasovi, dve uri je šumelo ?i.rNesfu'	ie sosecI lv‘orr>aj razumel soseda
M h nZCJu v. Kruce* kUULČijo se. človeku se '• n® bo konca tega viharja. Nebo. samo p v tem trenutku pokazalo svojo radovednost ^azgrmh so se oblaki, solnce je posijalo. In ^?7n°r za*tave- nove vrste se vsipljejo.
im u’ rl ° °?ja v S!)0niiiui d° smrti vsake-nu. Ki ga je videl.
Poklon Sokolstvu.
tre S£'te h ?tC S0J)ril|aiale na staromestni tribuna za !• P staro rad,lto Posebna
5 tL J SIe g0;ste- ki SQ I)rišIi te d»i v
£a mestn' 1 innno so korakale čete mimo one-
češldh ntn er JC, L 1612• bi,° obglavljenih 27 ceskih plemičev, ki so branili svobodo in pra-
Shmi i?6 d01^.vin.e- Vstop na trg je bil dosoljen le povabljenim.
ia	v5f-te S0 Se po vrsti Postavile i
oln sVmii? %°rč'1 VSl^b,;aili ie bil Prostran trg 50ln samih Sokolov. Najjasnejši prizor, ki si
misliti lu je pozdravil sokolstvo •Jfaski župan dr. Gros in predsednik Zveze »tovariškega sokolstva dr. Scheiner. Po pozdravu je zapelo sokolstvo »Hej Slovane« na-,o se je razšlo.
Popoldne je bila zopet javna telovadba,
tl ie istotako krasno uspela kakor prvi dan.
,aval.,Ijndst^a ie bij tak, da so morali s silo
trntfm1' Sy 5(!-000. ^'j, ki niso mogli dobitii »ostora. Zvečer je bila veselica na raxstavi-
Leške dame so priredile s slovanskim klu-,^m castep večer slovanskim gostom na Zobmi. Zvečer so gostje naDolnili vse vrtove U restavracije. Povsod igrajo godiš, lokali so latlaceno polni vse s»fe raduje, vse živi v *Katski radosti Vsak večer je v: gledališču slavnostna predtsava..
Prve lavne telovadbe
~ udeležili knez Thun, minister javnih
Srša7nr*inT!člV. : ,ster Hussarek. deželni
iki župan GaJtf° vsi" nr*	f<0lltr’	pari’
slanri cinrmk praski konzuli; razni po-r u- sta o.?te vfeh sokolskih zvez itd — Kakor se slisj je dobil načelnik nraškeJn so. cola dr. Vam ček križ francoske častne legije..
Odkritje spominka Palackeimi.
Danes ob 11. dopoldne so odkrili spome-tfk Palackemu. Delo umetnika prof. Suchar-la. učenca velikega umetnika Myslbeka. Slavnosti se je udeležil med drugimi tudi namestnik tnez Thun. deželni marSal Lobkowitz. general Koller minister za javna dela Trnka, grof Uam-Martimz. župan mesta Prage dr Groš, •astopnik vseučilišč, političnih strank ter za-itopstvo pariškega muniejpija s predsednikom UallUem nadalje zastopstvo sokolskih društev iz Evrope in Amerike (tudi Slovencii), ra-jfle znanstvene akademije, zlasti petrograška
in praška, astopstva skoro vseh ruskih vseučilišč in raznih drugih kulturnih korporacij. Odkritje je uvedel koral pevskega društva »Hlahol. slavnostni govor je govoril predsednik komiteja za spomenik, deželni poslanec dr. Pinkas. ki je razložil zgodovino postanka spomenika. ter priporočil spomenik primatorju praške občine v varstvo. Župan dr. Groš se je zahvalil, nakar je govoril mladočeški poslanec dr. Kramar o velikem pomenu Palackega v historičnem kulturnem in političnem oziru. Slavnost se je končala zopet s koralom. Popoldne se je vršila zopet javna telovadba na Letni. Pri odkritju spomenika Palackemu je položil ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar krasen venec pred spomenik. Istotako tudi v imenu slovenskega sokolstva brat dr. Oražem. V imenu srbskih guslarjev je zapel pred spomenikom guslar srbsko narodno pesem ter položil pred spomenik namesto venca gusle. Njegova narodna pesem je bila z velikanskim navdušenjem vsprejeta. Spomenik stoji ob Vel-tati pred mostom Palackega. Palacki je vpo-dobljen sedeč na mramornem postavku. Amfi-teatralično za njim se dvigajo alegorične skupine iz brona, ki predstavljajo boj češkega naroda s črnimi silami. V dveh velikih lokih oklepa spomenik kameniti podstavek, na katerega koncih so zojjčt alegorične skupine.
Tekmovanje vrst.
Pri včerajšnjem tekmovanju vrst so dobili prvo darilo Sokoli z Vinogradov! drugo Sokoli iz Brna. tretje Sokoli iz Prage in četrto Sokoli iz Pretrograda.
OBNOVLJENI SEPTEMBERSKI PROCESI.
V	četrtek, ob 9. url dopoldne se prične pred ljubljanskim deželnim sodiščem št. 79 glavna razprava zoper g. Adolfa Ribnikarja, bivšega deželnega poslanca In tržnega nadzornika v Ljubljani radi septemberskih dogodkov 1. 19? J vsled ovadbe deželnega odbornika Latnpeta.' Pri razprav? bo zaslišanih 26 prič in se bo razprava gotovo vršila cel dan.
Strašna katastrofa zrakoplova „Schwaben“.
30 oseb lahko. 7 težko ranjenih.
Zeppelinovi zrakoplovi, ki so podobni velikanskim zračnim ladjam, nimajo sreče. Eden za drugim postane žrtev viharjev. Sedaj je uničen že deveti. Zrakoplov »Schwaben« ki se je v petek dvignil v Frankfurtu ob Menil in odplul proti letalnemu polju v Dilsseldorfu je zadela v trenutku, ko se je spustil na zemljo velikanska katastrofa. Zrakoplov je popol-noma zgorel. oZa vse zrakoplove Zeppelino-vega sistema je tipično, da. jih ravno koncem voženj, ko se spuščajo na tla. zadene kata-stroiiu že celih sedem let se dogaja katastrofa za katastrofo in vedno bolj postaja jasno, da v principu »lažji kot zrak« letalni problem ne bo našel izhoda.
Polet zrakoplova se je ves čas od Frank-lurta do Diisseldorfa imenitno posrečil. Ko je zrakoplov prišel že popolnoma v bližino, je nenaoma nastal velih vihar. Vsled tega zrakoplova niso hoteli takoj spraviti v hangar, ker so se bali. da se pri tej priliki, kakor vedno, ne zgodi kaka nesreča. Zato so ga hoteli pritrditi pred hangarjem. Vihar je postajal vedno hujši. Dvignil je konečno zrakoplov v zrak in ga zopet vrgel ob tla. Tu se polomi ogrodje in plinove zaloge se izpraznijo z neznansko hitrostjo.
Iz neznanih vzrokov je plin eksplodiral in zrakoplov je bil ^ trenotku v plamenu. Kup pepela je ostal od kolosa na pogorišču. Pri eksploziji je bilo 30 oseb lahko. 7 pa težko ranjenih.
Usoda Zeppelinovlh zrakoplovov.
Zrakoplov »Schv/aben« je sedaj že deveti »Zeppelin«, ki se je ponesrečil.
»Zeppelin I.« je bil 128 m dolg. imel je 14 metrov v premeru in 11.300 kubikmetrov plina. Ponesrečil se je 1. 1900.
»Zeppelin H.« je zgorel I. 1905. Bil je istotako 128 metrov dolg.
»Zeppelin IV.« je nastopil svojo prvo pot
1.	1908. Imel je 136 m dolžine in 13 metrov premera. Dne 4. avgusta ga je vihar pri Ech-terdingu uničil.
»Zeppelin V.« je imel enake dimenzije kot njegov prednik. Dne 25. aprila 1910 je pri Weilburgu zgorel.
»Zeppelin VIL«, dolg 146 metrov. 14 metrov širok je zgorel dne 28. junija v Tevtobur-škem lesu.
»Zeppelin VI.«. ki je bil dolg 144 m in imel 16.000 kubičnih metrov plina je poginil decembra meseca !. 1910.
»Zeppelin Vlil.« je postal žrtev viharja dne 16. maja 1911 in sicer v Diisseldorfu. Sedaj je zadela katastrofa še zrakoplov »Schwaben«. Nemčija torej s svojimi »Zeppelini«. ki stanejo milijone denarja torej nima sreče.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
SMRT AVSTRIJSKEGA POLJEDELSKEGA MINISTRA DR. BRAFA.
Praga. 1. julija. Danes popoldne je umrl na svojem posestvu poleg Prage avstrijski minister poljedelstva dr. Albin Braf. — Dr. Braf je bil profesor na češki tehniki v Pragi za narodno ekonomijo. Odtod je prišel v Bienerthov kabinet kot poljedelski minister. Po Biener-thovem padcu je Braf zopet prevzel profesuro, cesar ffa je poklical v gosposko zbornico. Ko je konstituiral Stiirgkh svoj sedanji kabinet, je vodil dolga pogajanja z Brafom. da bi ta prevzel v novem kabinetu poljedelski portfelj. Toda Braf je bil že takrat bolan in se je zdravil v Lovrani. Na prigovarjanje čeških politikov se je pustil pregovoriti in ie sprejel portfelj. Bil je izboren strokovnjak v svojem re-sortu.
t DR. MILOVAN MILOVANOVIČ — UMRL.
Beigrad. 1. julija. Po kratki bolezni Je umrl srbski ministrski predsednik in minister zunanjih zadev dr. Milovan Milovanovič. Pokojnik je bil izvanreden diplomat, ki je tekom svojega poslovanja kot minister zunanjih zadev znal in vedel dvigniti ugled srbske kraljevine. Odločilno ulogo je igral v času avstrijsko srbskega konflikta in ob njegovi diplomatski zmožnosti se ie bilo zahvaliti, da se je konflikt končal mirnim potom! Cilj njegove mirovne politike ie bil kar najbolje razmerje Srbije z avstro - ogrsko monarhijo. Pa tudi v notranji politiki je igral Milovanovič važno ulogo kot voditelj staroradikalne stranke. Skoro nenadomestna je izguba srbskega naroda, ki ga je zadela s smrtjo tega odličnega diplomata in politika.	__________
DRŽAVNI ZBOR.
Ptinaj. I. julija. Radi bojnega razpoloženja v vrstah nemških radikalcev je bila današnja seja državne zbornice prav kratka. Zbornica je prešla v speciclno debato o proračunskem provizoriju. nakar ie bila seja zaključena. Ex lex stanje, ki traja v Avstriji od današnjega dneva dalje bo trajalo tri dni. ker v tem času upa vlada doseči pomirjenje radikalcev.. Po šestem juliju se zasedanje parlamenta odgodi do jeseni. Do tega časa pa se izvrši tudi rekonstrukcija kabineta.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarnee.
'Mali oglasi.
Dobro ohranjeno pohištvo event. kompletna oprava za samsko spalno sobo se kupi. Ponudbe pod »Pohištvo« poštno ležeče Ljub-’ Ijana.	447—1<!
„DAN“ se prodaja
1. V Gorici: Karol Schmelzer. južni kolodvor.
Ter. Leban, Corso Verdi 20.
Jan. Sardagna. Gosposka ul. 9. i U. Likar, državni kolodvor.
2. V Kranju: Adamič. Glavni trg;
iRant;
Šifrer na kolodvoru.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
Na Bledu: Pretnar in A. V/olfling.
V Bohinjski Bistrici: M. Grobotek.
V Radovljici: Oton Homan.
V Škofji Loki: M. Žigon.
V Idriji: tiskarnar Sax.
V Cerknici: K. Werli.
Na Rakeku: A. DomicelJ. |
V Gor. Logatcu: Josip Rus.
V Postojni: I. Marinču-
V Št. Petru na Krasu- K Sehmelzen,
V Noveui Mestu: Josip Kos. -**'
V Opaup: A. lomašič. !
V Reki: J. Trbojevič. /
V Divači: K. Schmelzer. i
V Komnu: A. Komel.
V Nabrežini: K. Schmelzer.
Na Zidanem mostu: M. Peterman.
V Celju: Zvezna trgovina.
V Mariboru: Vilko Weixl.
UMUUUUUUU
,JDan
„Dan“
„Dan“
„Dan“
^Dan“
„Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najhrformativnejši slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki »haja tudi ob nedeljih in praznikih.
je najodločnejši neodvisni ju* tranjf list.
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vina je v, s pošto mesečno le K 1*70. je raziirjen v najširših ljudskih slojih, ker
žita in je zato oglaševanje v nj'
vsakdo rad uspešno
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjlž-:::	nlcam	:::
po vsebini In opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana
2	K 60 vin., s poštnino :::	26	vinarjev	več.	:::
Naroča se v Učiteljski tiskarni' v Ljubljani.
soproga.
Prvi slov. pogrebni zavod Jos. Turk.
Lampetova deželna mesnica.
u
Klerikalna človekoljubnost!
Naročajte in kupujte
„DAN“
Pridobivajte novih naročnikov!
Posamezne številke samo po 6 vin.
Kako vzgaja Krek naše ljudstvo*
Celo noč odprto
Celo noč
\odprt°
Tom™: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. R“&SJ*
Stritar jeva, ulica. (štev. 8, (lastna, hiša)
Podružnico v Spijeta, Celovca, Trstu, Sarajevu, Gorici, Olju in agencija v Gradežu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
4H0
2 0
Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina “!
Učenka
l dobrim spričevalom se takoj sprejme v modno trgovino v Ljubljani.
Ponudbe pod »Prihodnjost 1912*, požtno ležeče, Ljubljana.
Simon Praprotnik
stavbeni in pohištveni mizar V Ljubljani, Jenkova ulica št. 7.
priporoča p. n. odjemalcem (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo
mar za led
v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd.	218
Cene najnižje.	Postrežba	točna.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Ivan Mohorič
krojač, Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vse.b vrst preoblečenih gumbov.	412
„DAN“
se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
Bežim
i
f u«
da kupim „ Slovenski Ilustrovani Tednik*, ki priobčuje tako zanimive slike in lepe romane, da brez njega več biti ne morem.
V		V.
	i 	1	£
	Knjigoveznica	
	A. Feldstein	
	v Ljubljani	
	Radeckega cesta 12	
	se najtopleje priporoča.	
V	&	&
„Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
naznanja
okasijsko prodajo
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami.
IMIII • IIIIIIIIIIV
v Ljubljani
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
a *
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski.
Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
D O
Mestna hraiiln i ca ljubljanska
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 3.
Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa koncem leta 1911: 614’5 milijon6v kron.
Stanje hranilnih vlog nad 42,0()0.000 K. Rezervni zaklad nad 1,300.000 K.
Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po
4 n
brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojini premoženjem in z vso davčno močjo.
Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada.
Izključena je vsaka Spekulacija in izguba vloženega denarja.
Posoja na zemljišča in poslopja proti 5°/o obrestim in najmanj V*0/« amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
d_orr^a.če Ih-ra/n Llr^Ilre-
Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.