UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, francisnansKa unca st. 6 (tiskarna I. liadstr.) Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne . . .	sprejemajo	:	: :
NAROČNIN'.: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogitsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 180: za Nemčijo celo etno K 26-40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K oo .	:.
Posamezne številke po 8 vin.
ZiAKJA lzbaja vsak dan razen nedelje in praznikoi •* •*	ob	pol	11. dopoldne.	\	%
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburpovi ulici štev. 6, II., ii nraduje za stranke od 8. do .2. dopoldne in od 3. do 7. zveča Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslani :::	in	reklame	40	vin.	—	u	, :.uL. oiejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisina se ne sprejemaj«
 ........ Reklamacije lista so poštnine proste.	»
Stev. 459.
V Ljubljani, v petek dne 13. decembra 1912.
Leto II.
Svoji k svojim!
v*»našem javnem življenju ne velja nobena beseda toliko, kakor »Svoji k svojim«. Narodni idealizem in politično prepričanje se meri po praktičnem izvtjanju tega gesla. Buržvazija ie uganila, da je ta melodična fraza krasen pajčolan za pokritje stremljenja po profitu in znala le porabiti jako primerne trenotke, da ji je zapisala na svojo kupčijsko zastavo.
Povedali smo že, da ji ne zamerimo tega; samo da si ne damo razredno materialističnih interesov prodajati za narodni idealizem. Geslo je s trgovskega stališča praktično — to je vse. In to že razumemo, da morajo trgovci biti
—	praktični.
Ampak če je parola »Svoji k svojim« res tako važna, kakor kličejo oni, ki žive od profita, tedaj je čas, da razmislijo stvar tudi oni, ki d ajajo profit. Med njimi so delavci po svojem številu gotovo vredni vpoštevanja. Kar delavec zasluži, odda posredovalcem konsurna, hišnim gospodarjem .trgovcem, gostilničarjem, branjevcem itd. Malokdaj ostane kak vinar v delavski hiši in če ne gre takoj v svet, ga go-lovo pozneje pogoltne doba brezposelnosti, bolezni, oslabelosti. Vse premalo so sc delavci doslej zavedali vpliva, ki ga imajo vsled tega na gospodarsko življenje. A iz buržvaznega sveta doni klic »Svoji k svojim!«.
Dobro! Odgovorite z enakim klicem Vi, ki ©d Vas zahtevajo, da nosite svoj zaslužek »Svojim«. Vabijo Vas k sebi, v svoje prodajalne. gostilne, mesnice, brivnice itd. A po čem jih bodete spoznali?
Pri buržvaziji sc oglašajo, zaslužka pa pričakujejo tudi od Vas kakor od buržvazije. Meščanstvu se priporočajo v meščanskem časopisju; Vas, delavce, smatrajo za rajo, ki ima menda bogvezakaj dolžnost, pomnoževati njih dobiček.
Držite se gesla »Svojim k svojim!« če hočejo zaslužka od Vas, naj pokažejo, da Vas vpoštevajo. Vaše od njihovega različno politično mišljenje ne more biti izgovor. V vsaki liberalni gostilni boste našli »Slovenca«, pri vsakem klerikalnem brivcu »Slovenski Narod«. Trgovec inserira v liberalnem in klerikalnem Časopisju, povrh pa eventualno še v »Laiba-cherici«. Liberalci in klerikalci su mu »svoji«. Vi pa menda ne. Torej se jim ne vsiljujte!
Svoji k svojim!
Če gre delavec v gostilno, se bo prej poučil ali tam lahko čita delavske časopise, če potrebuje obleke, bo v svojem listu pogledal,^ kje je primerna štacuna. Če kupuje delavčeva žena hišne potrebščine, bo v moževem listu poiskala naslove prodajaln.
Pravijo, da se mora geslo »Svoji k svojim izvajati dosledno. Delavci, bodite tudi Vi dosledni! Časopisje Vaših nasprotnikov je močno, ker se smatra v javnih lokalih za dolžnost, naročati ga in ker napolnujejo vsakovrstni kupčevalci in mešetarji cele strani s svojimi inserati. A med denarjem, s katerim se plačujejo, je tudi dobiček, ki jim ga dajete Vi. Izvajajte konsekvence iz tega! Pravijo, da ni prav, hoditi k drugim, kakor k »svojim«. Slušajte jih! Ne hodite k tistim, ki ne marajo za Vas* '““-‘-.v
Naročajte se na Zarjo!
Tržaška deželna konferenca.
(Dalje.)
Agitacijski shodi po okolici, na katerih so se pojasnjevala načela in program socialne demokracije, so bili po večini izredno dobro obiskani. Nekaj shodov je tudi bilo sklicanih, pa se niso mogli vršiti iz različnih vzrokov. Mestni shodi so bili deloma dobro, deloma slabo obiskani. Imeli smo tudi nekaj impozantnih shodov. Med najlepše spada shod na prvega maja, ki se ga je udeležilo nad 3000 oseb. Vseh političnih agitacijskih shodov se je udeležilo nad
18.000	oseb. V korist »Zarje« je priredil polit, odbor veselico pri Sv. Ivanu, ki se je udeležilo 1500 oseb. Tudi se je sklicalo za »Zarjo« nekaj shodov in bodočnost bo pokazala koristi. Za »Zarjo« bi bil politični odbor rad izvršil mnogo več. Toda preobilica dela v političnem in strokovnem kakor tudi v kulturnem gibanju je bila precejšnja ovira pri delu za »Zarjo«. V Trstu je bilo podpisanih tudi čedno število »Zarjinih« obligacij. Za »Zarjo« bo pa treba še mnogo dela. Dolžnost vseh sodrugov je, da vrše za »Zarjo« živahno agitacijo, da so sami nanjo naročeni in da nabirajo zanjo novih naročnikov. Obenem je dolžnost vseh nabirati za naš dnevnik prostovoljne doneske. Pri nobeni priliki se ne sme pozabiti »Zarje«. V zadnjih mesecih se kaže tudi v Trstu za »Zarjo« lep napredek. Množe se čitatelji in naročniki.
Politični odbor je sodeloval in še sodeluje po svojih zastopnikih v skupnem odseku zaradi draginje stanovanj; v odseku vodovodnega vprašanja, v vodstvu hišne administracije novega delavskega doma in gostilne; v odboru majniške slavnosti in v odborih za razne volitve. Ustanovile so se štiri okrajne organizacije, od katerih dve sta pasivni. Pečal se je politični odbor tudi s šolskim zakonom. Udeležil se je manifestacije ob priliki desetletnice tragičnih dogodkov februarja 1902. Na strankin zbor v Ljubljano je poslal Trst 16 delegatov. Zastopan le bil tudi na deželni konferenci v Gorici, na tržaškem strokovnem kongresu in na kongresih posameznih konsumnih, strokovnih in kulturnih organizacij. Imel je politični odbor dve seji z dalmatinskimi sodrugi zaradi tamošnjih razmer, štiri skupne seje z italijanskim političnim odborom, dve z italijansko eksekutivo, štiri z deželnozborskimi poslanci, eno z žensko organizacijo, eno z »Ljudskim odrom«. Politični odbor je dobil 174, razposlal je pa 288 pisem. Tajnik je prepričan, da je izvršil politični odbor mnogo dobrega in koristnega dela. Ako pojde po tej poti naprej, bodo kmalu tudi naši uspehi sijajnejši.
Blagajniško poročilo je podal sodruR Ivan Gruden. Iz njega je razvidno, da je imel politični odbor v tem letu 700 K 61 vin. dohodkov in 700 K 42 vin. stroškov. Inventar je vreden okolo 160 kron. Število članov je močno naraslo zlasti v poznejših mesecih letošnjega poslovanja. Zaključek blagajne zaznamuje 1002 politično organiziranih oseb. Mnogo je nerednih plačnikov. Treba bo drugače organizirati inkasiranje prispevkov. Zaupniki, ki jih bo treba zopet uvesti, bodo k redu mnogo pripomogli.
Poročilo nadzorstva ie podal sodrug Fr. Sešek. Politični odbor je posloval redno in resnično delal, Nadzorstvo je našlo vse v najlep-šem redu. Predlaga odboru absolutorij
Po dolgi razpravi, ki se ie ie udeležilo mnogo sodrugov, je bil podan političnemu odboru absolutorij in sc mu je izrekla zahvala za obolico dobro storjenega dela. (Dalje.)
Vojna nevarnost in ljudska beda.
Avstrijsko narodno gospodarstvo nazaduje vsled vojne nevarnosti že nekaj mesecev. Ljudska beda narašča. Med tem ko je nemška in angleška trgovina v sijajnem razvoju, je pri nas vse obtičalo.
Najbolj sta prizadeti Galicija in Bukovina.
V	vzhodni Galiciji je bila letos zelo slaba letina. Vsled tega niso prizadeti le kmetje, temveč tudi trgovci, od katerih ne morejo kmetje kupovati. Potem so tudi banke omejile kredit. Velike banke morajo imeti za slučaj vojne svoja sredstva pripravljena: za državo, ki bi morala najeti vojno posojilo in za vlagatelje, ki bi dvigali svoje prihranke. Banke dovoljujejo torej trgovcem manjši kredit kakor pa v mirnih časih. Vsled nenadne omejitve kredita je prišlo mnogo trgovcev v konkurz. Trgovci so uničeni, njihovi nastavljenci brezposelni. Pomanjkanje kredita je zadušilo tudi stavbinsko delo. Na tisoče stavbinskih delavcev j,e brezposelnih. Vse te žalostne razmere je pa poostril še strah pred vojno. Na hranilnice so navalili vlagatelji, ljudje, ki so si nekaj kronic v teku let prihranili, so kupovali velike množine živeža. Iz Bukovine prihajajo vesti o izgredih stradajočih ljudi, v Galiciji jih pričakujejo. In v takih resnih časih ne vedo advokati in profesorji, ki zastopajo v državnem zboru uboge rusinske kmete, boljšega, kakor da zahtevajo rusinsko univerzo in za protiuslugo so se prodali z dušo in telesom vladi in krutemu zakonu o vojaški tlaki, ni od njihove strani pretila nikakršna nevarnost.
Ali beda ni omejena le na ti dve deželi naše države. Vsa naša industrija je v kritičnem položaju. Izvoz na Balkan je preprečen, polom trgovine v Galiciji je odvzel zapadnoavstrijski industriji važen notranji trg, pomanjkanje kredita občutijo tudi industrijski podjetniki, iz strahu pred vojno si trgovci ne upajo naročati blaga. Najhujše je prizadeta tekstilna industrija. V se-vernočeških industrijskih okrajih delajo po tkalnicah le po pet dni na teden, v mnogih tudi v teh petih dneh le do štirih popoldne. Predilnice so omejile proizvajanje na eno tretjino prejšnjih izdelkov. A tudi druge industrijske panoge tipe močno, povsod odpuščajo delavce, povsod skrajšujejo šilite. Le tovarne, v katerih izdelujejo potrebščine Za vojaštvo; imajo dera več Rot dovelj. Dolgo bo trajalo, preden se bo industrija povznela zopet na prejšnjo stopnjo.
To so posledice politike slavnih avstrijskih diplomatov, predvsem pa Berchtoldove. Vsa Albanija in še tisto ubogo pristanišče ob Adriji. ki ga Avstrija tako zavida Srbiji, nimajo toliko vrednosti, kolikor se je je v tem času že v Avstriji izgubilo.
Zmagoslavni pohod kolere.
»Frankfurter Zeitung« prinaša poročilo od svc*jega vojnega poročevalca o strahovitem divjanju kolere v turški armadi. Iz poročila posnemamo naslednje zanimivosti:
»Ob našem prihodu v San Stefano nas je silno pretresja beda, povzročena vsled kolere. Več vlakov z bolniki je dospelo. Nesrečniki so polegli na železniški tir, na podzidek, na ceste in na gnojne kupe, ker je bilo na njih vsaj mehko ležišče. Zdaj in zdaj se je zatakalil umirajoči kakor štor s podzidka na cesto. Nihče se ni zmenil zanje. Ječali so in z onemoglim glasom so še klicali »Alah«, a kdo bi jih poslušal?
Vsi smo bili že topi, to veliko umiranje nam n« bilo nič posebnega. Do hotela smo se moraf preriti skozi umirajoče, njihovi modrikasto sivi obrazi so bili brezizrazni. Nekateri so krčevito držali v roki limone, menda edino sredstvo, ki je tukaj uporabljajo proti koleri. Ves zrak je bil napolnjen z bolezenskimi snovmi, zoprno mehak je bil in mislil sem, da bom vsak čas pričel bruhati. V hotelu so bili nastanjeni oficirji od intendance in turški zdravniki.
Mald turški zdravnik, ki je lomil nekoliko nemško, se mi je približal ih prosil če sme prisesti k moji mizi. Nisem mogel zavrniti njegova prošnje, čeprav mi je povedal, da je pravkar! prišel s transportom bolnikov, obolelimi na koleri, iz Hademkeja. To je bil transport, ki sem ga videl na železniškem tiru. Pravil mi je, da si ne more nihče predstavljati, kako grozno da umirajo vojaki v Hademkeju. Turška vlada je napravila to napako, da je poklicala azijske bataljone, ki so prišli iz okuženih vasi in zanesli kolero med armado. Mladi zdravnik je izgledal silno slabo, čeprav je uporabljal vse mogoče varnostne odredbe. Med jedjo je desinficiral žlico, vilice in nož z limonino lupino, vsaki jedi je pridjal limonin sok in vlil v pijačo mlečna kislino. Zmenila sva se, da bova prihodnji dam zopet skupaj obedovala, a zdravnika ni bilo itf dan pozneje sem izvedel, da je tudi njega pobrala kolera. Isti dan sem govori! z mladim; čvrstim turškim oficirjem in ves vesel mi je pran vil, da bo tudi šel vendar še v boj, ki si ga tak« želi in da odpotuje jutri v Hademkcj. Da, prišel je do sovražnika, ne da bi mu bilo treba dolgega potovanja. Vrata bolnišnice so se za njim zaprla.
Nič več nisem mogel zdržati v tem strašnem kraju. Še z dvema drugima poročevalcema, ki sta prišla iz Carigrada, sem odjezdil v Eks-mos, ki še ni bil okužen. Ali kako se je sprem©-, nila cesta! Kjer je še pred nekaj dnevi vladal« živahno, zdravo življenje taborišča, tam ie bil posejan prostor z vsakovrstnimi oblačili. Čuden zrak, ki je vel od taborišča, nam je le prejasn« pravil, kateri sovražnik je povzročil spre-i membo. S temnimi slutnjami smo se bližali na-* šemu kraju. Pred krajem smo ugledali oddelele Rdečega polumeseca. Radovedno in začuden« so nas gledali. Kmalu smo razumeli njihovo zah čudenje. Ves kraj, ki smo ga zapustili pred nekaj dnevi še popolnoma zdravega, je izumit;
Hiše so bile zaprte, okna sn^ta. da ie zrak inifl svobodno pot. Na pokopališču so kopali sanitetni vojaki velike grobove. Ali smo mar mi, ki srno prvi dospeli v ta kraj z bojišča, zanesli v prijazni kraj kal grozne bolezni? Kdo zamorci o tem soditi z gotovostjo? Tihi in zatopljeni VI bridke misli, smo odjezdili nazaj v San Stefano.«
Dosedanji stroški balkanske vojne.
Krvavo klanje na Balkanu ni le zahteval« ogromnih človeških žrtev, temveč tudi neizmerno visoke vsote denarja. Seveda se ne more* natančno povedati koliko je stala vojna, a približni^ računi so pač mogoči.
Crna gora je prva napovedala vojno Turčiji. To je bilo dne 8. oktobra. Devet dni pozneje so napovedale vojno Turčiji še ostale balkaim ske države: Bolgarija. Srbija, Grška.
Dnevni vojni stroški Črne .gore, med katere so ušteti tudi stroški za živež in nnmicijo, zna^ šajo okroglo 100.000 K. Ker ie pa vojna Črne gore s Turčiio pričela 8. oktobra, je Črna Koral
LOVRO KUHAR:
Med nami.
(Dalie.)
«Ravno midva bi bila neumna, zakaj?« je vpraševal tovariš pikro. »Potemtakem sta tudi vidva, ker delata za tako plačilo.«
»A midva morava, domačina sva in oba imava družine. Vidva bi se bila pa lahko izognila.«
In tako smo prišli polagoma v pogovor, povedali smo si imena in postali, če že ne ravno odkritosrčni, pa vsaj prijazni med seboj. Posebno midva, novinca, sva se zbližala drug drugemu. Tovariš mi je zaupal, da je Slovak z Ogrskega, da je oženjen in da je bežal z ženo pred zimo s severa na jug in nastavila sva se skupaj. Loterije res ni nobeden zadel s tem opravilom, trudapolno delo naju je čakalo in plačilo se je obetalo nesramno nizko; ko bi človek mislil le na to, zagnal bi orodje od sebe in se zahvalil mojstru za prijaznost. Midva pa nisva mislila na to — oziroma nisva smela misliti in udala sva se usodi in potrpežljivo rinila samokolnici za tovarišema. Dan se je vlekel in tovariš Slovak je iskal na meglenem nebesnem svodu solnca, da bi mu pokazalo poldan. Prejšnja dva sta povedala, da je opoldne ena ura prosta za južino in težko, težko sva jo pričakovala. Slednjič so se pojavili na dvorišču otroci in žene z različnimi jerbasi in lonci na rokah, vedno več jih je prihajalo in slednjič je zatulila tudi para v grdem, hropečem žvižgu, znamenje, da je poldan. Spustili smo delo iz rok in odšli proti vhodu.
Dvorišče je šumelo. Stroji so začeli teči rahleje, kladiva, in bati so prenehali udarjati in iz barak od vseh strani so se valile množice
okajenih in ožganih delavcev. Pri vhodu so pa stale procesije žen in otrok in jih čakale z južino. Brez miz, brez stolov, a nihče ni mislil na to, vsak je lakotno popadel svoje, počenil na tla, ta in oni se je v silni naglici površno prekrižal, ta in oni zopet ne. Po jedi je postalo živahno; delavci so oživeli, zapalili so si cigarete in so kadili, ali pa žvečili tobak, govorili so križem in smejali v hipnem, razburjenem veselju. Tu in tam je kak par ostajal tih in temen in tak pogovor je bil šepetajoč in mračen. Polagoma so se razšli.
Ko je signal naznanil eno uro, pričetek popoldanskega dela, smo se spet našli pri pesku in nadaljevalo se je isto kot dopoldne, Med delom nas je posetil tudi gospod mojster.
»Ob petih nehajte!« je dejal mrzlo. »Jutri pa začnite ob šestih in sicer vidva, ki sta prišla danes, bodeta spet vozila gramoz iz struge tu sem. Vidva pa!« se je obrnil k onima dvema, »vidva bodeta pa pomagala zidarjem.«
»Dobro! Hvala gospod! Zgodi se . . .«, priklanjali smo se mn, ko je odhajal. Ne vem zakaj, ali resnično je; nizek človek, proletarec, tlačen in preziran, zna biti strašansko potuhnjen. Posluša ukaze višjega, neljube in uničujoče; srce mu stiska sovraštvo in bol, a obraz mu je ra-dostno-prijazen in gori razpoloženega veselja . . . priklanja se in se zahvaljuje gospodu v obraz. V trenotkti pa, ko se ta obrne, se pokaže nižji v pravi luči, jezno bliska z očmi, stiska pesti in pošilja gospoda k vragu. To je hlapčevstvo, naivno in bridko, a razširjeno med množico. To je proletarcu uteha za tiho, udu-šeno jezo. Taki smo tudi mi. Ko je izginil izpred oči, smo onemeli obstali na mestu in Slovak je zažugal s pestjo za njim.
»Ob petih,« je zinil polglasno, »naj končamo. Njemu je lahko, a mi, mi! Slabo plačuje,
pa bi vsaj dalje pustil delati.« Polastila se ga je otožnost in dejal je temno: »Mari bi delal petnajst ur, da bi vsaj kaj zaslužil.«
Tako je!« smo pritrdili vsi enoglasno, »Delali bi!« a da bi bil prej kateri pred mojstrom zinil le besedo in naznanil našo željo, tega bi ne bil tvegal nobeden.
Pa delajmo toliko lenejše ...« je svetoval Slovak vnovič in se .nezaupno ozrl okrog sebe. Neumno bi ne bilo, ali tako na očeh, tako očito postajati nikakor ni kazalo; vedno in vedno so predli mimo gospodje tovarniški uradniki. Izrazil sem tovarišem svoje mnenje.
»To ni nič!« je odločil eden prejšnjih delavcev. »Na to se ni treba ozirati. Mi smo neodvisni od tovarne, ker delamo le za tujo firmo.«
»Dobro!« In iz same kljubovalnosti smo delali počasneje. Temen mrak je zalil tovarniško dvorišče in treba je bilo nehati; ura je bila pet.
»Gremo!« so dejali.oni trije in se odpravljali.
»Da! Ali jaz nimam stanovanja...« sem jim zaupal sramežljivo in stal tiho.
»Stanovanja! Pojdi kar zmenoj!« me je povabil delavec, tisti, ki je dopoldne najbolj pikal. »Imam prazno kamrico in vzamem te vanjo.« Zahvalil sem se mu in šel z njim.
»Fina kamrica, zračna in svetla,« mi je pripovedoval gredoč, »In hrano tudi dobiš pri meni ... dobra hrana — ne rečem dobra, navadna delavska hrana je in plačal boš mesečno štirideset kron za vse skupaj. Kaj?«
»Štirideset kron mesečno,« sem se nasmehnil, »če bom le zaslužil toliko na mesec.«
»Ali se ti zdi predrago?« me je vprašal tovariš boječe.
»Ne, to ne. ampak razmerno z mojim plačilom.«
»Počakaj!« me je potolažil, »kadar se prične
pravo delo. bo po petnajst ur na dnino in tedaf se bo zaslužilo kaj.«
»Mislite? — No potem bom plačeval.« Peljal me je skozi ulico visokih, dolgočasnih delavskih hiš s temnimi, ali slabo razsvetljenimi okni brez zaves in mislil sem, da zavije v katero. Toda hitel je dalje po trgu, mimo gostiln in prodajaln in tam pri zadnjih hišah se je zasukal v ozko stransko ulico, iz katere je smrdelo' po gnoju in po gnilobi. Previdno in tipaje okrog; sebe sva se premikala dalje; tla so bila namreč silno nezanesljiva, jamasta in grudasta in povrhu tema okrog in okrog. Pritipala sva do nizke in razvežne hiše in obstala pred vrati.
»Zdaj sva doma,« je dejal tovariš z glasom, ki se je krasno prilegal okolici. Odrinil je vrata in vstopila sva v temno in globoko vežo in nezdrav, plesnjiv vzduh naju je objel.
»Pazi, da ne boš delal ropota!« mi je šepetal mož na uho, »sicer se vznemiri gospodinja ...« Stisnil sem se k surovemu, mokremu zidu in počasi drsal po vlažnih tleh za tovarišem. Tedaj je vztrepetal skozi temo zagrljen, cvileč glas in neprijetno oživil tišino. Krik se ie nadaljeval in se oglašal v taktu, otročji, tenek in bolesten. Mož pred menoj se je zganil in se vznemiril.
»Ah! se že spet grizeta — kako cvilita.« je zamrmral pred se.
»Kdo?« sem vprašal nervozno in razburjeno.
»Mir — ne vpij...« je zaprosil tovariš. »— Otroka sta... ah, če sliši gospodinja! — Sem!« me je poklical tiho in narahlo stresel ključavnico v vratih. Planil sem v smeri, odkoder je prihajal ropot in ga zgrabil za obleko.
»Dai, odpri, če stanuješ tukaj!« sem silil.
(Dalje.)
'doslej potrošila v vojne svrhe okolo 5 miljonov kron. Koliko je znašala Črnogorska vojna glavnica, ni znano. Znano pa je, da je Črna gora dne 5. novembra izdala zakon, po katerem so Stavljeni v promet državni boni v znesku 2 miljonov kron. Vojna glavnica ni mogla znašati mnogo nad 3 miljone. Orna gora je skoraj gotovo že izčrpala svoja sredstva in bo morala začeti z izdajo novih državnih bonov.
Grška je imela začetkom vojne na razpolago vojno glavnico 57 miljonov kron. Dnevni vojni stroški Grške iznašajo 333.000 K. Od tega odpade na oskrbovanje 134.000 K. Prevozni stroški po kopnem in po morju so uračunjeni v dnevne vojne stroške. Za stroške mornarice še ni podatkov, ali ti iznašajo najmanje 100.000 kron na dan. Samo za mornarico je Grška izdala doslej 20 miljonov kron.
Srbska vojna glavnica je znašala začetkom vojne 140 miljonov dinarjev. Dne 13. oktobra je dovolila srbska narodna skupščina v vojne namene 55 miljonov dinarjev in istočasno je odobrila tudi kredit 21 miljonov dinarjev, ki ga je v mesecu juniju dovolila v vojne svrhe. Dnevni vojni stroški Srbije znašajo l miljon dinarjev, in tako bi izdala Srbija do konca t. m. za vojno 44 miljonov dinarjev. Od vojnega kredita v znesku 55 miljonov ji ostane še 11 miljo-nov dinarjev, in imela bo na razpolago še celo vojno glavnico 140 miljonov. Srbija ima torej še dovolj sredstev za večmesečno vojno.
Bolgarska je imela začetkom meseca oktobra 180 miljonov levov vojne glavnice. Stroški za 17dnevno mobilizacijo so znašali 25 miljonov, za vojno je ostalo samo okolo 150 miljonov levov. Dnevni vojni stroški znašajo 1 miljon
200.000	levov. Vojna glavnica zadošča za 125 rdni, računajoč od 18. oktobra dalje. Ker bolgarska intendanca plačuje dnevno 400.000 levov za rekvizicije z boni, bo zadoščala vojna glavnica za 157 dni. Ako vojna uprava izda do konca t. m. do 50 miljonov levov, ostane Bolgariji za vojevanje še 100 miljonov levov.
Turčiji se godi najslabše: V vojne svrhe je izdala doslej 83 miljonov; dovoljen ji je kredit za tri mesece v znesku 140 miljonov. Od te svote se je moralo pokriti 96 miljonov potom posojila. Ce bi se vojna nadaljevala, bi bila Turčija prisiljena zateči se k novim posojilom.
Ljubljana in Kranjsko.
_— Stavka v papirnici na Vevčah pri Ljubljani. Včeraj se je vršila pred deželnim kot .vzklicnim obrtnim sodiščem v Ljubljani obravnava, pri kateri je tožilo ravnateljstvo tiste delavce, ki stanujejo v tovarniških hišah, zaradi ^praznjenja stanovanj. Predsednik vzklicnega sodišča je prav energično vplival na stranki, da sta se poravnali, in sicer tako, da sme de-Jastvo ostati v tovarniških stanovanjih ne glede »a to, ali gre na delo ali ne, razen osmih profesionistov, ki jih tovarna potrebuje ob montiranju strojev in ki naj vsi nastopijo delo takoj ali vsaj prvi pon del jek ter delajo nepretrgoma, če jih ne zadrži izredna sila, brezplačno ‘do 15. januarja 1913. Ravnateljstvo si pridržuje pravico, da var oseb odslovi, vohče pa sprejme (delavstvo ob starih pogojih takoj nazaj v delo. iTa poravnava je bila potrebna iz praktičnosti, dasi žali delavski čut solidarnosti, zaraditega, ker je pričakovati, da delavstvo in tovarna najdeta v teku meseca, ki ga imata na razpolago, primerno pot, da se stavka konča kolikorle uspešno in častno za delavce, ki tako vztrajno in solidarno nastopajo. Prepričani smo, da je tukaj mogoč sporazum, če le hoče ravnateljstvo, zakaj delavstvo le malenkosti ali pravzaprav ničesar ne zahteva. Ce je pa nekaj, kar ravnateljstvu ne ugaja, kakor daje zastopnik tovarne razumeti, potem naj se sklene pogodba z delavci, da bodo vedeli, kaj je njih pravica in dolžnost. Tvorniški red za dobre razmere v tovarni malokdaj zadostuje. Treba pa je jasnosti v vsakem delovnem razmerju.
—	Obrtno-pospeševalni urad je zopet delil podpore. Čevljarska zadruga v Mirni je dobila
OIOVANNI VERGA:
Sirota.
Dekletce je stopilo v vežo, ovilo svoj predpasnik okrog prsta in dejalo: »Tukaj sem.«
Ker se nihče ni zmenil za njo, je plašno motrila ženske, ki so gnetle testo in nadaljevala: »Dejali so mi, da naj grem k teti Marijani.«
»Pojdi sem, pojdi sem,« jo je poklicala teta Marijana — od ognja, ki se je iz peči razlival po njej, vsa zardela kot črešnja.
»Gotovo so prišli previdet teto Franico, ker so poslali otroka semkaj«, je pripomnila žena S Kozarjevega.
Druga izmed ženskih, ki je tudi gnetla testo, Je zasukala svojo glavo in ne da bi mirovala !8 svojima močnima, preko komolca razgaljenima rokama, je vprašala otroka: »Kako je s itvojo mačeho? Kaj?«
Dekletce, ki žene ni poznalo, jo je plašno pogledalo z velikimi očmi, pobesilo glavico, še tesneje obvilo prst s predpasnikom in zamrmralo s tihim glasom: »V postelji je.«
»Čujte, ljubi Bog jo kliče k sebi!« je dejala Kozarica. »Ali ne slišite plakanja sosed?«
»Kakor hitro bo pečen moj kruli,« je rekla teta Marijana, »grem za trenotek pogledat, če morem kaj pomagati. Rome izgubi svojo desno roko, če mu Bog vzame tudi to ženo.«
»Vsak nima sreče z ženami, kakor nima vsak sreče pri živini- Kolikor si jih pridobi, toliko mu jih odmrje. Le pomislite na Rezuljo!«
»Snoči,« je pristavila Kozarica, «sem srečala Rometa pred njegovim pragom, ko se je pred mrakom Vračal domov in si brisal svoje oči z robcem.«
»Čudovit umetnik je«, je dodala druga ženska, ki je gnetla testo, »v spravljanju svojih jžena na oni svet. V pičlih treh letih je podelal dve hčeri Smolarjevi, drugo za drugo! In ne bo Bolgo, bo uničil tretjo In požrl vse imetje Smolarjevo.«
»A je to dekletce Franičino ali prve žene?«
strojev v vrednosti do 8000 kron; v gotovini 1000 kron v pokritje obresti in 5000 kron posojila- Mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano dobi elektromotor za 2000 kron, ki ga odplača v — desetih letih. Sitarska in žiinarska zadruga v Stražišču pri Kranju dobi 3000 kron podpore, sodarska zadruga v Češnjici pri Selcih dobi strojev za 16.000 kron. Tudi železarska zadruga v Kropi dobi podporo, ko ji bo še dežela dala nekaj tisočakov, da bo več! Tako se je sklenilo v seji dne 10. t. m. Iz tega se vidi, kako se deli klerikalcem podpora. Prošnjo revnih mizarskih delavcev, ki so združeni v »Produktivni zadrugi ljubljanskih mizarjev« so pa lani enostavno zavrnili, češ: ni denarja, ne gre, nimamo. Da — čudna so pota previdnosti politike.	'	'
— Dramtično društvo v Idriji uprizori v soboto zvečer v pivarni pri »Črnem orlu« izvirno noviteto »Katka Poljakova« drama v treh dejanjih, spisal E. Gangl. Začetek točno ob pol 9., konec ob 11. — Vstopnice so v predprodaji v trafiki gdč. Leni Lapajnetove.
— Nesreča na gorenjski železnici. Iz Kranja poročajo, da je prišel v sredo jutranji gorenjski vlak v Kranj z zamudo 23 minut. Zamudo je povzročila nesreča, ki se je pripetila med Škofjo Loko in Kranjem. 'Vozniku se je splašil konj in je dirjal z vozom čez železniški tir ravno, ko je prišel vlak. Strojevodja vlaka ni mogel več ustaviti. Lokomotiva je zagrabila konja in voz. Voz je razbit, konj razmesarjen, voznik, ki je skočil v zadnjem trenutku iz voza, pa je težko poškodovan na glavi.
— Nesreča pri zgradbi belokranjske železnice. Pri zgradbi viadukta čez Krupo pri Gra-dacu je padel s čez 6 m visokega odra delavec Alojz Klepec iz Pokluke pri Vranovičah. rojen leta 1896. Pri tem se je precej poškodoval na levi roki in toži tudi o notranjih bolečinah.
— Meglič obsojen. Ljubljansko deželno sodišče je obsodilo bivšega občinskega svetnika Megliča na tri mesece strogega zapora, v katerega se zaračuna 21 dni, ki jih je že prestal v preiskovalnem zaporu. Meglič je kriv, da ni napovedal konkurza. ko je zašel v nezmožnost, da plača svoje obveznosti. Kriv je tudi ker je knjigovodstvo pomanjkljivo vodil. Nadalje je kriv, ker je prodal zarubljeni oves in ker je in-kasiral najemnino v Šiški in neko izterjano vsoto pri dr. Treotu. Oproščen pa je obtožbe, da je hotel Škrljevo oškodovati za 980 K. Ob-toženčev zagovor, da je bil aktiven, ni bil resničen, ker je bil dejansko pasiven že leta 1909-Proti sodbi je Megličev zagovornik g. Koblar priglasil ničnostno pritožbo.
— Gost iz Aleksandrije. Pred dnevi se je pripeljal v Ljubljano eleganten gospod, ki je pet dni osrečeval naše mesto s svojo navzočnostjo. Predstavljal se je tukajšnjim tvrdkam kot Francoz iz Aleksandrije, gospod Čaram. Ker je v Aleksandriji res tvrdka Čaram & Frere, so mislile tvrdke, da imajo opraviti z uglednim gospodarjem te odlične tvrdke. Po Ljubljani je elegantni gospod kazal oferte iz Zagreba za razna dela pri velikem hotelu v Aleksandriji ter pravil, da bo dela za svoj hotel raje naročil v Ljubljani. Nekateri ljyj)lianski veleobrtniki, oziroma industrialci so te izjave vzeli z velikim veseljem na znanje ter se odličnemu gospodu globoko klanjali. Bili so naravnost navdušeni, kajti pri eni tvrdki je naročil oprave za 60 sob, pri drugi oprave za 100 sob, pri tretji 50 vagonov lesa, pri četrti 250 vrat itd. Zares imenitna kupčija! Posamezne tvrdke so dobile velika naročila za
74.000	K, 120.000 K itd. Naročitelj je oblastno izjavljal, da bo 20 odstotkov takoj plačal, ostanek pa pri prevzetju blaga. Kazal je brzojavko, na kateri je bila podpisana Anglo-banka z Dunaja in ki se je glasila: »Nakazano Vam je 20.000 K-« Ko je s to brzojavko obral svoje večje dobavitelje, ki pa sedaj sramežljivo molče, je prišel tudi k nekemu svojemu »dobavitelju« obrtniku in ga napumpal, naj mu da 250 K za brzojavke in druge izdatke. Ko mu je obrtnik dal 250 K, je fini gospod obrtnika povabil *na obed k »Slonu«. Tu je izvabil odlični dobavitelj iz obrt-
»Iz prvega zakona. Toda tudi drugo ženo je ljubilo, kakor svojo mater; sirota je,uje nečakinja.«
Ko je deklica čula, da govore o njej, je počela v kotičku tiho ihteti in si lehčala svoje težko srce. ki ga je igraje s predpasnikom doslej obvladovala.
»Pojdi sem, pojdi sem,« je ponovila teta Marijana, »pogača je pečena. Ne jokaj, ljubi otrok, mati je že v paradižu.«
Otrok si je otrl solze s sklenjeno roko; med tem je teta Marijana pogledala v peč.
»Uboga Franica!« je dejala soseda, ki je pogledala v vežo. »Ravnokar gredo pogrebci; prav sedai so šli mimo.«
»Sveta Pomočnica, obvari nas pred nesrečo!« so vzkliknile žene in se prekrižale.
Teta Marijana je vzela pogačo iz peči, otresla pepel in jo dala otroku; deklica jo je oprezno vzela v predpasnik in odšla.
»Kam greš?« je klicala teta Marijana za njo. »Ostani tukaj. Doma je dimnikar s črnim svojim obrazom, ki pobira otroke. «
Resno je poslušalo dekletce in odprlo svoje oči- Potem je odvrnilo z otroško potrpežljivostjo: »Nesem jo mamici.«
»Mamice ni več. Ostani tu,« je ponovila ena izmed sosed. »Le pojej svojo pogačo.«
Dekletce se je vse otožno spravilo na najnižjo stopnjico pri izhodu in držalo z obema rokama pogačo, ne da bi jo zavžilo. Ugledavši očeta je veselo poskočilo in mu hitelo nasproti.
Rome je vstopil, ne da bi kaj izpregovoril in se vsedel v kot — roki pobesli, obraz dolg in ustni bledi; od včeraj ni vsled srčne toge ničesar povžil. Gledal je sosede, kakor da bi hotel reči: »Ali nisem pomilovanja vreden?«
Ko je tako sedel s črno ovratnico, so se zbrale žene okrog njega, prekrižale svoje moknate roke in ga soglasno pomilovale.
»Vsa tolažba ne pomaga nič, Marijana!« se je oglasil od časa do časa in zmajeval z glavo. »To je udarec, ki ga ne prebolim! Zenska je bila prav§ svetnica! Še včeraj, ko je bila za smrt
nika še 150 kron, kmalu po bogatem obedu pa izginil iz Ljubljane. Obrtnik se sedaj silno jezi, češ, da je drago plačal obed sebi in sleparju. Koliko je slepar oškodoval druge tvrdke, se še ne ve. ker zelo previdno molče.
— Iz gledališke pisarne. V soboto »Ptičar« za nepar abonente. — V nedeljo popoldne (izven abonementa, za lože nepar) opereta »Boccaccio« in zvečer »Ptičar« za par-abo-nente. — Opera pripravlja operi »Hoffman-nove pripovedke« in »Naskok na mlin«; drama Shakespeareovo burkasto »Komedijo zmešnjav«, Strindbergovega »Upnika«, Courteli-neovega »Neizprosnega stražnika« in »Snubača« (Čehov).
— Dela v strugi Ljubljanice. Pri prisilni delavnici deluje veliki bager; enakomerno se železni koš spušča na tla, zariva v kamenje, gramoz in zemljo in do vrha napolnjen zopet dviga ter izpraznjuje v pripravljene železniške vozove. Ko je cel vlak poln, ga lokomotiva potegne na Kodeljevo, kjer nasipanje zopet vidno napreduje. Pri frančiškanskem mostu sta z od-peljevanjem zemlje zaposleni dve lokomotivi, pri šentpeterskem mostu pa ena. Od frančiškanskega mostu na levi strani je v dolžini 80 m skopan 3 do 4 m širok in istotoliko globok jarek, podprt s kolmi. Kopanje jarka, ki je v zvezi z zgradbo obrežnih zidov, se bo nadaljevalo. Tu je položen sedaj še tretji tir. Od deželne bolnice do Vodmata je struga razstreljena ter bo vse nadaljnje trebljenje opravil bager. Kanal ob Hribarjevi tovarni se odstrani.
— Umrli so v Ljubljani. Sestra Fibmena Eva Stelzer, usmiljenka, 70 let. — Ana Egia, kavarnarjeva vdova, 64 let. — Josip Jankovič, sin železniškega delavca, 22 ur. — Luka Košir, občinski ubožec, 71 let. — Ivana Fatur, bivša delavka, 42 let. — Ivan Wacik, podjetnik, 77 let. — Terezija Mostar, kuharica, 42 let.
— S trebuhom za kruhom. V sredo se je pripeljalo iz Amerike 12 Hrvatov, iz Nemčije pa 40.
— Mestno drsališče pod Tivolijem so otvo-rili včeraj.
— Aretacija. Predvčerajšnjim je orožništvo v Radgoni tukajšnjo policijo brzojavno obvestilo, da je služkinja Filipina Pritekelj, rojena 1887. leta v Ljubljani ter pristojna v Turjak, na sumu, da je tam ukradla zlato žensko uro, srebrno brošo, 5 rjuh in 4 predpasnike ter da bržkone pride v Ljubljano. Policija je osumljenko včeraj izsledila v neki gostilni v Kolodvorski ulici in jo aretirala.
— Smrtna nezgoda. V sredo popoldne se je peljala s kolesljem vdova Frančiška Kramar iz Ljubljane proti domu na Ig. Ravno pred vasjo je pridrvil za njo s par konji Ivan Steblaj, p. d. Krogarjev z Iga. Njegovi konji so se splašili in z vozom zadeli ob koleselj, da se je prevrnil. Frančiška Kramar je padla iz koleseljna, odletela v jarek na led in se ubila.
— Zopet nesreča s samokresom. Na Dru-lovki pri Kranju je krojaški pomočnik svojega tovariša s samokresom dosmrtno ustrelil, ravno ko sta ga pregledovala ali — igrala. Samokres je last gospodarja.
Amerlkanca. Nadstražnik je na južnem kolodvoru prijel tudi Antona Janca, rojenega v Šent Rupertu pri Krškem in Jožefa Sladiča, rojenega leta 1895. ravnotam, katera sta se hotela izseliti v Ameriko ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Oba so izročili deželnemu sodišču.
— Vreča moke je bila v sredo ukradena kmetu, ki jo je bil popustil pred mitnico na Tržaški cesti.	•
— Izgubil je potnik Peter Burger zlat prstan z dvema kamenoma. — Prostak strojnega oddelka Fran Zajc je izgubil bankovec za 10 K.
Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 13. decembra: Specialni večer. 1. Pogled na Los Angelos. (Potovalni film.) 2. Priporočeno pismo. (Komično.) 3. Mali medved. (Velezanl-miv znanstveni posnetek.) 4, Pozabljena cen-timeterska mera. (Velekomično.) 5. I. del: Zgubljeni sin. (Zanimiva drama iz rodbinskega življenja.) 2. minuti odmora. 6. II. del: Zgub-
bolna, je vstala iz postelje, da je nakrmila žre-bička, ki smo ga sedaj odstavili- In ni trpela, da bi klical zdravnika in kupil zdravila, da ne iz-dajem denarja za njo. Take ženske, kakor je lila ta, ne dobim več. Rečem vam! Naj plakam, vzroka imam več kot dovolj!«
In zmajeval je z glavo in izmikal pleča, kakor da bi nosil na njih breme svoje nesreče.
»Nu, drugo ženo dobite lehko,« mu je rekla Kozarica v tolažbo, »samo če hočete.«
»Ne, ne!« je odgovoril Rome in pobesil glavo kakor mezeg. »Take žene, kot je bila ta, ne dobim več. To pot ostanem vdovec! To vam rečem!«
Teta Marijana mu je prestrigla besedo.
»Ne blebetajte neumnosti, to ni prav! Poiskati si morate drugo žensko že zastran male sirote. Kdo naj skrbi zanjo, kedar delate na polju? Ali naj skače po cesti?«
»Poiščite mi ženo, kot je bila ta! Ni se umivala, tla ni onečistila vode; doma je delala bolj. kot vsak delavec; zvesta in vdana, kakor je bila, bi mi ne bila izmeknila niti peščice fižola iz kašče, in nikdar mi ni rekla: Daj! In pri vsem tem. koliko je prinesla seboj v zakon, same stvari, ki so vredne lepega denarja. In vse to moram vrniti, ker ni imela otrok! Ravnokar mi je povedal cerkovnik, ko je prinesel blagoslovljeno vodo- In kako je ljubila dekleta, ki jo je spominjalo na sestro. Tujka, ki bi ne bila nje teta, bi gledala siroto po strani.«
»Če vzamete tretjo hčer Smolarjevo, bi bilo z doto in otrokom vse v najlepšem redu,« je dejala Kozarica.
»Rečem Vam, ne govorite mi o tem, usta imam polna žolča, če se tega domislim.
»Taki pogovori se sedaj ne podado,« je strogo izrekla teta Marijana. »Prigriznite pje kako malenkost, Rome, saj ste čisto onemogli.«
»Ne, ne! je zatrjeval Rome. »Ne govorite mi o jedi; zdi se mi, kot da bi me žganec tiščal v grlu.«	(Konec prih.)
ljeni sin. 7. Napad iz oblakov. (Humoristično.) Samo zvečer. — Jutri v soboto »Katastrofa«. (Senzacijska učinkovitost. Nordiskfilm Co. v. dveh delih.) Pri vseh predstavah. V torek: »Večna priče«. (Senzacijska drama.) Pri vseli predstavah.
Socializem po svetu.
Kakor mi slabotni ljudje, tako se je tudi Socializem ves pošten in pravičen zagledal na svojem potovanju najprej v krasne palače in gradove, v blešč plemstva in vladarjev. Hotel se je torej nastaniti pri njih. Odkazali so mu jako vljudno kotiček za bivanje. Socializem je kmalu opazil, da ga zaničljivo ogledujejo, klateža. Zasmehovali in zasramovali so Socializem glasneje in glasneje, a med seboj so se opravljali in obrekovali, sovražili so se in pobijali, spletkarili drug proti drugemu in poginjali v blatu nemoralnosti.
V	tej družbi je našel Socializem tudi »duhovništvo«. ki je dopovedovalo ljubezen, poštenost, ponižnost in skromnost zatiranemu človeštvu, a samo se vdajalo vsem strastem in nasladam in poveličevalo blešč. Pošteni Socializem vzame svoj klobuček, pa hajdi.
Gre po samotni poti in sreča moža, ženo in par otrok z njima.
Kdo ste. ljudje božji? E, nič nismo, po svetu se potepamo in dela iščemo; če ga nam kdo da, pa delamo, in preganjajo nas, zatirajo, izkoriščajo. sovražijo; to ni pošteno; ali ne bi bilo boljše, če bi vsi ljudje skrbeli v najlepšem brato-ljubju za splošen blagor. Zemlja rodi, delo prinaša sadove, ki jih uživajo drugi — nekateri.
^ Socializem se zamisli. Ta človek je pa drugačen kakor oni, aa, to je delavec; oni so me zasmehovali, ta mož pa čuti prav tako kakor jaz sarn, pošten je kakor jaz, in pravičen. Nato vpraša moža:
Ali je mnogo takih ljudi kakor ste vi? Mož pove Socializmu, da jih je mnogo in da jih jc več in več, ker si oblastni ljudje prilaščajo v svoji krivični sebičnosti vse zemeljske dobrine in hoče peščica veliki del človeštva zasužnjiti, mu vzeti vso svobodo in vse pomočke za živ-Ijenje, da mu jih potem za težko delo milostno deli ali pa ne.
Socializmu ugajajo te odkritosrčne besede.
Tako. tako! Jako prijazna družbica ste, imate tiste nazore kakor jaz. Spoprijateljimo se, jaz iščem strehe, ki je sedaj sicer tudi vi nimate, a če vam bodo veliki gospodje dali delo, se bo že kako dobil tudi boren kotiček za stanovanje. Če me potisnete v najskromnejši kotiček, bom zadovoljen, samo da bom pri vas, ker ste plemeniti in pošteni ljudje. Iskal sem drugod prijateljstva, a sem našel hinavščino in ostudno zahrbtnost, zato sem prišel med vas, med delavce.
Mož ni ugovarjal. Dobil je kmalu delo v tovarni, kjer je bilo mnogo delavcev. Vsi so bili upali, siromašni, a odkritosrčni. Seznanil in spoprijateljil se je mož s tovariši, pripovedoval jim, kako je srečal beden in gladen pošteni Socializem, da stanuje sedaj pri njem, in kako plemenit in pravicoljuben je. Vse delavstvo se je jelo zanimati zanj. videti in slišati so ga hoteli in zrli so mu zaupno v odkritosrčne oči, v pravično lice, se sklepali okolo njega in pričeli uvidevati, kako močni nostajajo, stiskali so pest in pravili: ta pest dela, delo vzdržuje vse, torej ta pest vzdržuje vse.
Tedaj pa, tedaj pride tovarnar in svari pred pritepencem. Pridejo »duhovniki« in svare delavstvo pred Socializmom, pridejo »popje« in napravijo razkol med delavstvom, hujskajo delavca proti delavcu, ne govore o Socializmu, ker ne vedo o njem ničesar, marveč izigravajo osebo proti osebi, delavstvo proti prijateljem Socializma, onečaščajo njih imena, da bi se jim zločesto delo bolje posrečilo. Tako delajo »popje« in skromni Socializem, vsa plemenitost, ki si jo more človek le misliti, se odvrača z gnje-vom od takih nepoštenih bojišč, ker je sam pošten in plemenit. Sveti se jim lice, zlobno lice »popom«, če se jim posreči napraviti razkol med delavstvom v prid svoje sebičnosti in v prid delavstvu sovražnih elementov.
Tako je modroval Socializem in se še huje stisnil v svoj kotiček.
Toda v temnem kotičku je zbiral nove moči; vedel je, da v človeštvu prostaška bojevitost »popov« ne more obroditi sadov, ne more blagodejno vplivati na preporod človeške družbe. Zato je snoval in snoval, spodbujal srca proletarcev in vedril njih duše, da z elementarno silo bruhnejo na dan v obliki plemenite pravičnosti — socializma. Socializem se je stisnil v. zadnji kotiček delavskega srca in nihče ga ne izruje iz njega. Nobeno meščansko rokovnja-štvo. nobena nepoštenost.
Preplemenit je socializem, rda bi ga negovali s čem drugim nego s plemenitostjo in S plemenito obrambo.
Socializem pozna revolucijo, revolucijo V srcih vsega delavstva.
Tako je modroval Socializem hi se ni oziral na dejanja zlih duhov, marveč je delal dalje in dalje, dela še in bo delal — rdokler se uresniči socialistični cilj.
Staj ersko.
— Trbovlje. Sodruge pevce opozarjamo, da se bodo odslej naprej pevske vaje vršile vsako nedeljo; začno se vselej točno ob 3- popoldne. Prva vaja se vrši v nedeljo, dne 15. decembra. Vabimo vse sodruge pevce, naj se pevskih vaj točno in polnoštevilno udeležujejo, ker čaka pevski zbor v kratkem jako važen nastop.
Koroško.
— Smrt voznika. Hlapec nekega posestnika pri Šentpetru pri Celovcu je peljal v sredo popoldne voz gramoza v mesto. Na nekem ovinku se je voz prekucnil in padel na voznika. Ko so prihiteli ljudje na pomoč, je bil voznik že mrtev.
— Poskusen vlom. V prodajalno Zadružne pekarne na Cesarja Josipa trgu v Beljaku sta vlomila dva taova in šiloma odprla blagajno. iToda v trenutku, ko sta hotela pobrati denar, je prišla hišnica, ki je neznana vlomilca prepodila.
— Ne puščajte otrok samtti doma. V okolici Trebna je pustila žena nekega delavca svoje tri otroke, izmed katerih je najstarejši 4 leta star
—	same doma, zaklenjene v sobi in je nesla svojemu možu kosilo. Ko se je vrnila, je našla vse tri otroke v hudem dimu zadušene in mrtve. Dva sta ležala na postelji, eden pa pod po-seljo. Ta žena je izgubila pred nekaj časa že dva otroka vsled nesreče, in sicer ji je eden utonil, drugi pa se do smrti poparil z lugom.
— Zmrznila je. V Libeličah na Sp. Koroškem je 9. t. m. zmrznila. M. Mežnar, posestnica na Oorčeh. Šla je po opravkih v mlin; med potom ji je prišlo slabo, obležala je in zmrznila. Našli so jo šele drugo jutro.
Trst.
— Novoizvoljeni politični odbor ima svojo prvo sejo v soboto dne 14. t. m. ob 8. zvečer. Povabljeni so tudi člani prejšnjega odbora.
— Predavanje. V soboto dne 14. t. m. predava v ) Ljudskem odru« sodrug Franc Skobi o predmetu: Zgodovina strokovnega gibanja v Avstriji. Dolžnost vsakega, ki se resnično zanima za razvoj organizacije in stranke, je, da poseti zanimivo in poučno predavanje. Vstopnina 20 vH.
— Slovenska socialno demokratična ženska organizacija vabi na javen ženski shod, ki bo v nedeljo 15. decembra 1912 ob 4. popoldne v Maganjevi dvorani v Sv. Križu. Dnevni red: Žena in socialna demokracija; poroča sodružica Antonija Gornikova. Delavke, sodružice! Shod je izredne važnosti. Potrebno je, da žena ne ostane tuja modernemu socialnemu gibanju. Potrebno je pa tudi, da žena izve, odkod izvira to gibanje, odkod izvira revščina in izkoriščanje. Zato udeležite se tega shoda, ki ga sklicuje naša ženska organizacija v velikem številu.
— Samomor. 431etni Ivan Pinter, penzio-nist, vratar v ulici Tiziano št. 1, si je predvčerajšnjem pognal kroglo v čelo pred zrcalom. Vzrok samomora je pripisati nevrasteniji, ki je nadlegovala nesrečneža že dolgo časa sem.
— Požar v ladjedelnici pri Sv. Roku v Trstu. V ponedeljek zvečer je izbruhnil ogenj v ladjedelnici. Naenkrat je začela goreti tesarska 'delavnica tako naglo in silno, da so delavci komaj ušli. Zgorela je električna žaga in mnogo lesa. Ogenj se je prijel tudi lesene podstave, na kateri je Lloydov parnik »Marienbad«. Vendar so ogenj pravočasno zadušili, tako, da parnik ni poškodovan. Škoda znaša čez 6000 kron.
— Ponarejale! denarja. V sredo so aretirali v Trstu delavca v tovarni za olje, Poljanca, ki je doma iz Ogrskega. Poljanec je razpečaval ponarejene petkronske tolarje. Policija je uvedla obširno preiskavo in je prišla baje na sled veliki družbi ponarejevalcev in razpečevalcev ponarejenega kovanega denarja.
— Tržaška porota. Delavec v tržaški ladjedelnici Del Tin je živel skupaj s svojo ljubico Luizo Rismondovo. Mož je bil silno ljubosumen r- opravičeno ali neopravičeno ni dognano — in obenem silno sirov. Pretepal in trpinčil je Rismondovo skoro vsak dan, le vsled grožnje, 'da jo umori, če se loči od njega, je ostala Ris-mondova še nadalje pri njem. In zgodilo se je, da je prišel nekega, večera mož zopet pijan domov. Začel je pretepavati Rismondovo in njeno hčerko Bianco, ki ga je prosila za mater. Ris-mondova je Del Tinu zagrozila, da go bo zapustila. To je moža tako razjarilo, da je potegnil nož in zabodel obe v prsa. Rana je bila pri obeh smrtna. Ko sta ležali obe žrtvi v krvi na tleh Jn ječali, je pograbil Del Tin gladilnik in začel tolči rajnici po glavi. Obležali sta obe mrtvi. Del Tin, ki je znan nasilnež in je bil tudi osumljen, da se je udeležil roparskega umora v znani aferi tržaških kočijažev, dejanje prizna. Na pred log njegovega zagovornika sta tržaška psihijatra 'dognala, da je obtoženec duševno manj vreden, hud alkoholik, nerazsoden in ni odgovoren za fcvoje dejanje. To mnenje tržaških psihijatrov pa so zdravniki dunajske fakultete ovrgli. Sodišče je ovrglo tudi predlog zagovornika, da naj se določijo vsled tega nesporazuma novi psihi-jatri. Kot prva priča je bila zaslišana starejša hči in sestra umorjenih, Adela Rismondova, ki je izjavila, da je njena mati nji sama večkrat rekla, kako rada bi zapustila Del Tina, toda ne upa si tega storiti, ker se ga boji in ker ji je že »petovano zagrozil, da Jo v tem slučaju ubije. jObtoženec Je bil obsojen na osem let zapora, Razprava Je trajala dva dni.
Umetnost in književnost.
v, — Zadružni koledar za leto 1913, ki ga je
Izdalo konzumno društvo za Ljubljano in okolico, r. z- z o. z. v Ljubljani, uredil pa sodrug Anton Kristan, ima sledečo vsebino (poleg navadne koledarske): 1. Draginja živil, nje vzroki In obrambna sredstva. 2. Važnost lastne glavnice pri zadrugah. 3. 251etnica graškega konzumnega društva. 4. Slovenski zadrugar, beri! 5. Narobe svet. 6- O celovškem konzumnem društvu. 7. Sodbe odličnih mož o vrednosti konzumnih društev. 8. O tržaških delavskih zadrugah. 9. Razstava nemških konzumnih društev. 10. Stanje zadružništva na Angleškem- — Cena ŠO vinarjev, člani konzumnih društev v Ljubljani, v Idriji in Hrastniku dobe koledar zastonj. %
, 11 ,l—"
Državni zbor.
Dunaj, 12. decembra.
Rodbinske podpore v slučaju mobilizacije.
Poslanska zbornica je danes sprejela zakon, ki ureja rodbinske podpore v slučaju mobilizacije. Po zaslugi socialnih demokratov je tem podporam odvzel značaj miloščine in se je
vladna predloga v marsičem izboljšala, dasi je ministrski predsednik prvotno oblastno in ošabno izjavljal, da korektur ne trpi. Seveda so jako mnogo koristnih socialno demokratičnih izpreminjevalnih predlogov, katere je na današnji seji zastopal sodrug Leuthner. vladni ministrantje odklonili, tako zahteva, da se ne dela razlike med zakonskimi in nezakonskimi otroci, da se zvišajo prispevki, da se vse vloge v zadevi teh podpor oproste poštnine. Celo predlog, da naj, ako pozvanec oboli, teče podpora do njegovega povratka, je propadla z 225 proti 128 glasovi. Med čedno družbo, ki je ubila te koristne predloge, nahajamo poleg nemških nacionalcev in nemških krščanskih so-cialcev tudi naše klerikalce, te velike ljudske prijatelje in vladne obstrukcioniste.
ZAKON O VOJNI TLAKI IN O VOJNIH DAJATVAH V JUSTIČNEM ODSEKU.
Glavno zanimanje se obrača samo po sebi umljivo na justični odsek, ki razpravlja o vojni tlaki in o vojnih dajatvah. Po kuloarjih se raznašajo vesti, da namerava ministrski predsednik razpustiti zbornico vsled češko radikalne obstrukcije v justičnem in vsled slovenske klerikalne obstrukcije v proračunskem odseku. (Vedno jasneje se kaže. da opravljajo klerikalci na Dunaju naročeno delo!)
Stališče socialnih demokratov je v justičnem odseku preciziral sodr. dr. Renner. Dejal je, da je vladna predloga tudi v sedanji popravljeni obliki za soc. dem. nesprejemljiva. Vladne obljube glede izvršilnih podpisov so prinesle nekaj jasnosti, za kar gre hvala odsekovim razpravam. Obstrukcija bi bila vladi močno olajšala stališče, ker bi bila zakon v aajtrši obliki kratkomalo razglasila in uvedla. Delni uspehi, ki smo jih dosegli in ki bi bili še večji, da ne kazi našega dela obstrukcija, so: Zakon velja le za vojne čase In je njegova zloraba v mirnih časih izključena. Drugič dobe delavci v milita-riziranih obratih garantirane mezde. Ampak za nas je zakon še vedno nesprejemljiv, ker je ta zakon zakon prisilnega dela in robote, ogromna nevarnost za vse ljudstvo, ogroženje državljanske svobode.
Vse izpreminjevalne predloge je vladna večina (slovenski klerikalci!) odklonila z 19 proti 9 glasovom.
Ko zaključujem to poročilo, govori praznim stenam češki radikalec Hiibschmann ob-strukcijski govor. Seja bo trajala najbrže čez polnoč.
IZ PRORAČUNSKEGA ODSEKA.
V	proračunskem odseku je govoril danes sodrug dr. Diamand. Vse ga je z največjo pozornostjo poslušalo. Najprej je temeljito obračunal z obstrukcijo jugoslovanskih klerikalcev, ki ne ogroža le parlament v tako važnem času, kakršen je ravno sedaj za vse avstrijsko ljudstvo. temveč onemogočuje tudi kritiko vlade, vlade,' ki se je izkazala čisto nezmožno. Vso državo je pahnila sedanja vlada v skrajno težaven položaj. Med tem ko je narodno gospodarstvo v inozemstvu v najlepšem razvoju, je naše narodno gospodarstvo pred strahotno krizo. Čuvajev sistem je res enak izgubljeni vojni, ali zato se ne sme razbiti parlament. Potem se ostro obrača proti igraniu z vojno nevarnostjo, ki brezvestno razburja javno mnenje in ki izhaja od poročevalskega vodstva zunanjega urada. Na Avstrijskem ni nobene stranke. nobenega sloja, ki bi želel vojno. Tudi ml nočemo vojne, želimo mir in to še posebno na-glašam, da smo v tem edini in složni, ker vem, da bodo skušali med mojo izjavo in izjavo nekaterih moilh tovarišev poiskal nesoglasje. Hočemo mir. ali če bi prišlo do vojne z Rusijo, potem bomo napeli vse sile in obvladala bo nas poljske socialne demokrate le ena misel, da bi bil poražen ruski carizem, ki je krvnik našega šega ljudstva. Dr. Diamand slika potem strašen gospodarski položaj v Galiciji in kaže vso brez-miselnost vladne politike. Opozarja tudi na to, da so naše gospodarske priprave za eventualno vojno silno pomankljive, ker ni niti dovolj premoga preskrbljenega. Poslanec Kolischer zakliče vmes: Dunaj ima le za šest dni premoga.
Zadnje vesti.
Premirje na Balkanu.
PROGRAM NOVEGA VOJNEGA MINISTRA.
Dunaj, 13. decembra. Novi vojni minister Krobatin je rekel včeraj uredniku »N. Wiener Tagblatta«: Nimam nikakršnega novega programa. Vse bo ostalo pri starem, sprememb ne bo.
MIROVNA POGAJANJA.
Dunaj, 13. decembra. V tukajšnjih političnih krogih ne zro z zaupanjem na mirovna pogajanja, ki se bodo pričela prihodnji teden v Londonu. Med Turčijo in Bolgarijo so glede mej taka nepremostljiva nasprotja, da se bodo prej-kone razbila pogajanja in pričele sovražnosti z nova. Bolgari hočejo na vsak način dobiti Odrin. Balkanske države imajo veliko poželenje po miru, Turčija pa se čuti dovelj močno, ker ima še ogromno vojaštva v Mali Aziji za nadaljevanje vojne. A tudi med balkanskimi zavezniki ni složnega mnenja.
Dunaj, 13. decembra. »Politčna konferenca« poroča iz Sofije: Bolgarska vlada je že izgubila upanje, da se bodo mirovna pogajanji kmalu končala in računa z dolgotrajnimi pogajanji. Glede meje osvojenega ozemlja proti jugovzhodu se ne bo Bolgarija odrekla ne Odrinu, ne bojišču pri Bunar Hisarju in Ljule Burgasu. Bolgari hočejo imeti oba bregova reke Marice. Solun in Bitolj tudi ne bi Bolgari radi trajno pustili v nebolgarski posesti.
DANEV V BERLINU.
Berlin, 2. decembra. Danev je dospel semkaj dopoldne in se ob eni odpeljal v London. Konferiral je z bolgarskim poslanikom Gešovem in z državnim tajnikom Kiderlen-Waechterjem
dve uri. Časnikarjem je izjavil Danev, da želi Bolgarija urejene politične in gospodarske razmere na Balkanu. Glede Odrina je izjavil, da bo zadnjo odločitev izrekla mirovna konferenca. Razmere med Bolgarijo in Romanijo da so dobre in da vlada med obema državama popolno soglasje. Glede vojne med Avstrijo in Srbijo je rekel Danev, da veliko pričakuje od konference poslanikov.
hujskanje ogrskega ČASOPISJA
V	ZADEVI KONZULA PROCHASKE.
Budimpešta, 13. decembra. »Pesti Hirlapu« poročajo od zanesljive (?) strani, da bo Avstro-Ogrska zahtevala od srbske vlade zaradi Pro-cliaske sledeča zadoščenja: 1. Ostro kaznovanje krivcev. 2. Kralj Peter naj diplomatičnim potom izreče obžalovanje zaradi žalitev Avstro-Ogrske. 3. Srbski princ mora prositi osebno konzula Prochasko za odpuščanje. 4. Državna blagajna naj izplača letno konzulu Prochaski
70.000	kron. List objavlja notico na glavnem mestu. Obenem se poroča listu iz Dunaja, da se zadeva konzula Prochaske približuje koncu. Ko pride konzul Edi na Dunaj, se objavi podrobnosti te afere.
NASVETI RUSIJE.
Pariz, 13. decembra. »Journalu« poročajo iz Peterburga: Politični in parlamentarni krogi izražajo enoglasno svoje presenečenje nad dejstvom, da Avstro - Ogrska zbira vojaštvo na ruski meji. Minister vnanjih zadev sicer priznava, da je položaj jako nevaren; toda vesti z Dunaja sprejema prav mirno. O vojaških pripravah Avstrije sodijo, da so le sredstvo, ki naj prisili Rusijo, da precizira svoje stališče. Rusija hoče vztrajati na svojem nevtralnem stališču. Rusija bo intervenirala le v slučaju, da bi Avstrija pričela z vojaško akcijo z mornariško demonstracijo pred Dračem, česar pa v Peterburgu živ krst ne verjame. Stališče Srbije odgovarja stališču Rusije. Rusija svetuje Srbiji previdno postopanje.
TAJNA POGODBA MED AVSTRIJO IN ITALIJO GLEDE ALBANIJE.
Belgrad, 13. decembra. Poročilo, ki ga je prinesla »Vossische Zeitung«, da obstoja med Avstrijo in Italijo tajna pogodba glede razdelitve Albanije, je povzročilo velikansko razburjenje. Po tej pogodbi naj baje dobi Avstrija severno, Italija pa južno Albanijo.
TURŠKI DOLGOVI IN UPRAVA V IZGUBLJENIH DEŽELAH.
Rim, 12. decembra. »Messaggero« prinaša sledeče informacije: Med vladami vseh velesil se vrše te dni važni pogovori o vprašanju, kako braniti najuspešnejše inozemske koristi pri turškem javnem dolgu. Kakšne korake je ukreniti glede tega pri balkanskih državah? Kakšne rezerve si morajo pridržati velesile glede tega na-pram zmagovitim državam balkanske federacije. V mnogih krajih Makedonije izterjavajo nove vlade nekatere davke, ki niso bili več last turške vlade, ker jih je izročila porta kot jamstvo za v inozemstvu najeta posojila in jih je in-kasirala porta faktično za inozemske upnike. Zdi se, da so balkanske države gluhe glede zahtev velevlasti. Velesile zahtevajo od balkanskih držav, naj pripoznajo nekatere davke kot neturško last, kot jamstvo od Turčije v inozem-' stvu najetih dolgov, ali pa naj te davke izterjavajo na račun upnikov. Tudi Italija da je prevzela nalogo plačati dolgove turške, ki so obremenjevali dva turška vilajeta v Afriki, katera je Italija okupirala. O tem bo razpravljala konferenca veleposlanikov v Londonu.
GENERAL RENNENKAMPF POVELJNIK VOJAŠTVA NA VZHODNI MEJI.
Kelmorajn, 13. decembra. »Kolnische Zeitung« objavlja brzojavko iz Peterburga, da se mudi pri carju general Rennenkampf. Tej av-dijenci se pripisuje velika važnost. General Rennenkampf dobi najbrže poveljništvo nad vojaštvom na vzhodni meji.
POINCARE IN SRBSKI DELEGATJE.
Pariz, 12. decembra. Včeraj je Poincarfe sprejel srbske delegate in je imel z njimi nad eno uro trajajoč razgovor.
IZMAIL KEMAL IN NJEGOVO POTOVANJE PO EVROPI.
Milan, 12. decembra. »Corriere della Sera« je dobil iz Valone sledečo vest: Predsednik provizorične albanske vlade Izmail Kemal se poda skupno z državnim tajnikom Guracucchijem na potovanje po Evropi. Na pot se podasta baje že v teku osmih dni. Vlada je naročila albanskemu ljudstvu, naj se oboroži, da se prepreči sovražnim četam vstop v Valono.
UPRAVA NOVIH BOLGARSKIH DEŽEL.
Sofija, 12. decembra. Takoj v prvih dneh zasedanja bolgarskega sobranja bo zahteval notranji minister posojilo 1,300.000 frankov za upravo novih bolgarskih dežel v prvem četrtletju 1913.
TURŠKA MORNARICA SE GIBLJE.
Pariz, 12. decembra. Iz Aten poročajo »Information« o dejstvu, da se turška mornarica resnično pripravlja na bitko. Splošno prevladuje v Atenah mnenje, da izzove turško bro-dovje bitko z grškim brodovjem, o katerem je znano, da se nahaja še vedno pred Dardanelami. Pol<*g tega se je tudi izvedelo, da stražita dve turški torpedovki uhod v Dardanele noč in dan. Druge vesti celo trdijo, da se je pomorska bitka že pričela.
NA EGEJSKIH OTOKIH.
Atene, 12. decembra. Prebivalci otočja med otoki Kijos in Lezbos, katerih je vsega skupaj okolo 3000 duš, so najperj ujeli turške oblasti. Nato so naprosili Grke, naj po okupaciji Kijosa okupirajo še njihove otoke. Prebivalci so tudi
nabrali med seboj mnogo denarja in ga poslali grški vladi.
BOJI OKOLO SKADRA MED PREMIRJEM.
Bar, 12. decembra. Včeraj ob 10. dopoldne so začeli Turki bombardirati s topovi črnogorske pozicije na Širočki gori in Obliki. Črnogorsko topničarstvo je na turški napad takoj odgovorilo z vso silo in kmalu prisililo Turke, da so umolknili. Snoči so pa Turki zažgali nekoliko vasic pod Tarabošem z namenom, da bi prisilili Črnogorce na napad. Toda Črnogorci so ostali mirni in niso šli Turkom na led.
VOJAŠKE PRIPRAVE V SRBIJI.
Belgrad, 13. decembra. Vojaške priprave so v polnem tiru. Že dva dni prihajajo nepretrgoma vojaški vlaki. Vojni minister je izredno dolgo konferiral s kraljem; konferenci pripisujejo veliko važnost. V belgrajski trdnjavi so pripravili baje že 80 topov.
KRVAV BOJ S STAVKOKAZI.
Novi Jork, 12.. decembra. Stavkujoči delavci Eriske železnice so streljali pri Edgewa-terju na ladjo, s katero so se pripeljali stavkokazi in stražniki, ki so jih spremljali. Dva uradnika ta bila mrtva, devet-ranjenih.
KUGA.
Verhuc-Udlnsk, 12. decembra. V Transbaj-kalu so umrle tri osebe za kugo. Odredili so vse potrebno, da se kuga ne bo razširila.
V
Žepni koledar za 1913
fe ravnokar izšel.
Naroča se pri zaupnikihin pri upravi „Zarje * v Ljubljani. - Cena 1 K, po pošti 10 vin. več
Novice.
* Iz nižin življenja. Iz Rima poročajo: Strahotno krvavo dejanje se je dogodilo v Turinu.
V napol podrti hiši ob robu mesta je stanoval bivši delavec Baldera z žensko, ki je služila kruh s tem, da je požirala razne ostre predmete in kazala svojo umetnost po sejmih. Pri sebi sta imela pet majnih otrok, ki jih je imel Baldera iz zakona z Rozo Bartolijevo. Prava žena, Roza, je zapustila svojega moža, ker je vsled grozne nezgode bil pohabljen, Baldera, mož orjaške postave, nenavadne moči, je izgubil eno roko pri delu v parnem mlinu. Vzlic temu je dobil po dolgem iskanju zopet delo in sicer v kamnolomu, kjer je pa prišel še ob drugo roko, velika skala mu jo je zdrobila. Tako je postal še ne štiridesetleten mož popoln pohabljenec.
V tej bedi ga je zapustila žena Roza in odšla z ljubimcem, dninarjem Navaachijem. Možu je prepustila vseh pet otrok. Nesrečniku se je pridružila ženska, ki je kazala svojo umetnost po sejmih. On je beračil, ona je nastopala in tako sta živela s petimi otroci v grozni bedi, vedno potujoč iz kraja v kraj. Ali mera njunega trpljenja še ni bila polna. Kamorkoli sta šla, je prišla za njimi Balderova žena s svojim ljubimcem, ki sta vedno zahtevala denar. Žena in njen ljubimec sta tako sovražila Baldera, da sta nek večer, ko se Baldera še ni vrnil, napadla z bodalom njegovo prijateljico in jo umorila. Balde-rov obup, ki je sedaj oropan edinega bitja, k$ je skrbelo zunj, je brezmejen. Morilec je zbežal, Rozo Bartolijevo so aretirali.
* Nečuvena sleparstva uganjajo sedaj židovski agentje v Galiciji z ubogim ljudstvom, ki je bilo tako nespametno, da je dvignilo svoje prihranke iz hranilnic. Židovski agentje hodijo po deželi, sleparijo ljudi z napačnimi poročili in dajo za bankovce po 20 K 13, 14 ali 16 kron, za bankovce po 50 K pa 30 kron. Bankovce po 10 K ti sleparji plačujejo s šestimi kronami. Oblasti so izvršile že več aretacij.
* Namesto poroke smrtna obsodba. V Bald-winu v Michiganu v Ameriki je mlad študent Oskar Auerbach, sin nekega magnata in dedič večmiljonskega premoženja, ustrelil svojega prijatelja Henrika Fischerja. Auerbach je sedel zato na zatožni klopi zaradi zločina umora. Fischer je bil zavarovan na en miljon mark in sodijo splošno, da je Auerbach umoril svojega prijatelja samo zaraditega, da bi se poročil nato z njegovo mlado, krasno vdovo. Sodišče je obsodilo Auerbacha na smrt.
* Pretkan slepar. Na Dunaju je iskal brezposelni L6wy potom inserata v časopisu službe in obljubil onemu, ki mu jo preskrbi 500 K. Oglasil se Je pismeno nekdo s podpisom Heber in mu obljubil dobiti prav dobro službo pri bolniški blagajni. Lowy je bil s tem zadovoljen, a vendar še ni dal denarja. Želel je govoriti tudi z bolniškim zdravnikom, od katerega je pričakoval gotovega sprejema. Tisti Heber, ali pravzaprav Griesser, je šel nato hitro sam k dotič-nemu zdravniku in mu rekel, da je on oskrbnik nekega norca, ki sf domišlja, da ima službo pri bolniški blagajni. Zdravnik pa naj mu reče, da je res tako, ker se bo potem pomiril. Drugi dan je šel Lowy res k zdravniku, ki mu je, misleč, da govori s slaboumnežem. k vsemu pritrdil. Lowy je veselo izplačal nato 500 K svojemu »dobrotniku«, službe pa seveda ni dobil še do danes. Ker je Griesser poskusil še nekega drugega tako spraviti »v službo«, je prišla stvar na dan in policija se Se polastila tega iznajdljivega možakarja.
Iz življenja pustolovca.
(Izpred zadrske porote.)
V	hotel Bristol, ki Je eden izmeči najfinej-finejših in najdražjih hotelov na Dunaju, je prišel elegantno opravljen tujec, mlad gospod, Id se je imenoval lord Hamilton. Najel si je v hotelu krasno stanoyanje in je deponiral pri ho-
telski' "blagajni veliko vsoto denarja. Vse je biio na uslugo bogatemu tujcu. Mož je živel jako udobno, delal je pridno izlete v dunajsko okolico, posebno na Semeringu je bil kmalu dober gost. Noči je izdatno užival na Dunaju, dovolj je, če rečemo, da ga je stala vsaka noč malo premoženje. Seznanil se je ta bogati tujec med drugim tudi z argentinskim generalnim konzulom v Budimpešti, ki mu je končno dal potni list na ime Artur Robinzon Hamilton. S tem potnim listom je mož odpotoval iz Dunaja v Trst, kjer je nadaljeval svoje razkošno živ- • Ijenje.
Burska vojna je zvabila mnogo prostovoljcev mladih fantov, da so se podali v Trans-vaal, da pomagajo Burom v svojem obupnem boju proti Angležom za svojo neodvisnost. Takrat se je odpeljal v Afriko tudi mlad Dalmatinec, lep in podvzeten fant Anton Urlicli. Toda med potjo se je možakar premislil in vstopil je za dobro plačo v angleško armado. Odlikoval sc je na več krajih in dosegel je v angleški armadi dostojanstvo majorja. Kot tak je bil ranjen in v bolnišnici v Kriigersdonu sc je seznanil z nekim smrtno ranjenim Burom, ki mu je pred smrtjo izdal skrivnostni zaklad čistega zlata, zlitega v palice. Ko je srečni major okreval in nesrečni Bur umrl. je vzel major Uriich nekaj zlata iz skrivne zakladnice in šel v Ameriko. Tam je zlato prodal baje neki banki, bilo ga je 120 kilogramov. Iz Amerike se je podal bogat mož v Evropo, kjer pa je izpremenil svoje pravo ime Uriich v ime lord Hamilton, češ da se skrije pred angleškimi oblastmi, ki bi takoj zahtevale zaklad. Obiskal je novopečeni lord Pariz, Madrid, Rim, Berlin. Monakovo, Pelcsfcurg in je prišel končno na Dunaj v hote! Bristol, kar smo v uvodu omenili.
To pripoveduje bogat tujec lord sam v dunajski kavarni v odlični družbi pri bogato obloženi mizi in pri penečem šampanjcu. Vsi občudujejo bogatega in srečnega junaka, mož živi v nebesih in marsikako oko poželjivo gleda na njegovo denarnico. Koliko pa je na tem resnice nam pove obtožnica, zadrskega državnega pravdništva.
Res je, da je šel v tujino za časa burske vojne mlad fant današnji obtoženec Anton Uriich false lord Hamilton. Res je, da je obredel Uriich skoro cel svet, res pa je tudi, da se je razvil v takega goljufa in sleparja, da sc skoro lahko kosa z najbolj prefriganimi in rafiniranimi angleškimi mednarodnimi salonskimi sleparji. Izvrševal pa je ta mož svoje goljufije sledeče:
V neki benečanski livarni si je naročil Ur-lich-palice iz zlata podobne zmesi po 140 lir vredne. Te palice je prodajal za pravo in čisto zlato. Svojo kupčijo je podpiral z žc navedeno bajko o transvaalskem zakladu. Ker je imel mož fin nastop in je znal izborno pripovedovati, se mu je kupčija skoro vedno posrečila. Prodajal je zlato raznim osebam za visoke cene. Palica zlata, ki je njega stala v Benetkah 140 lir, je prodal večkrat za 5000, 6000, tudi 10.000 in 16.000 kron. Bil je pri tem mož tako galanten, da je vračal ljubezen celo neki 70letni bogati ruski grofici, ki se je zaljubila v njega in pri kateri je dobil denarja za svoje zlato, kolikor ga je hotel.
Goljufal je povsod. Kapitan Kosovič v Trstu mu je dal 4000 kron, trgovec Tunica mu je dal 5000 kron in njegov lastni sorodnik profesor Uriich v Zadru mu je tudi dal 5000 K. To so 'seveda samo tri goljufiie, pri katerih so oškodovani domačini. Za koliko je ogoljufal druge se sicer ne ve, biti pa mora precej, kajti on sam prizna, da je zapravil v zadnjih letih več kot en miljon kron.
Zasačili so Urlicha v Zadru. Tam je prosil trgovca Meledo, da naj mu da za eno palico zlata 4000 kron. Denar potrebuje za vožnjo v Marzelj, kjer ga pričakuje njegov prijatelj, ki mu je prinesel iz Afrike zopet 30 palic zlata. Meleda je dal zlato preizkusiti na Dunaju, kjer so dognali, da ni v kovini niti trohice zlata. Sledila je senzacionalna aretacija, preiskava, in Uriich false lord Hamilton sedi sedaj pred zadrsko poroto. Uriich dosledno taji vsako krivdo in pove porotnikom v svojo obrambo že znano bajko o transvaalskem zakladu, ki je vreden baje 12 miljonov funtov sterlingov in o zaljubljeni 701etni ruski grofici Potočki. On trdi, da
je njegovo zlato pravo in da Je tisto palico, ki jo je ponudil Meledi, prodal pozneje v Parizu za 16.000 kron. Pri hišni preiskavi so pač našli 10 zlatu podobnih palic, ki niso bile popolnoma zlate, toda te si je dal baje zanalašč napraviti in jih je rabil za kopelj.
Državni pravdnik je vprašal, ko mu je slepar tako lepo povedal svojo pravljico o umirajočem Buru in velikanskem zakladu, zakaj da je Bur ravno njemu, kot tujcu in sovražniku zaupal tako skrivnost. Uriich je rekel, da Bur ni mogel drugemu povedati, pač na je Bur zahteval, da da Ulrich več miljonov za burske reveže. Urlichov zagovornik je na to rekel: To je bil gotovo zaklad predsednika Kriigerja!
Vse priče so potrdile skoro dobesedno obtožnico in izjavile, da je bilo zlato nepravo. Dunajske priče so med drugim tudi izpovedale, kar še do sedaj ni bilo znano, da je Uriich igral tudi nri dirkah, seveda vedno z izgubo. Pri eni sami dirki je izgubil čez 10.000 kron.
Po precej dolgih govorih državnega pravd-nika in Urlichovesra zagovornika so porotniki potrdili krivdo, nakar je obsodilo sodišče Urlicha na net let težke ječe.
Odgovorni Urednik Fran B a r 11.
Tiska »Uči^Ouli-n Tiskarna« v Ljubljani. Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Poslano.
Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo vpisana zadruga z omejenim poroštvom.
IX. zadružno leto.	6496	članov
Mesečni račun.
Razpečano blago:
Zadružna doba 1911-1912:	1912-1913:
le proti znamkam	skupno
Julij kron 8598977	kron	117834	47
Avgust	.	83176 99	„	122091 91
September	„	93174 89	„	143117 34
Oktober	„	9919041	„	201921*76
November	„	98484 55	„	210498-68
K 460.016 61	K	795 464 16
Od 1. julija do 30. novembra 1912 razdelilo se je podpor v slučajih bolezni ter vdovam in sirotam umrlih članov za 4640 40 kron.
Od 1. julija do 31. novembra 1912 se je izdalo na dividendah 18747 60 K,
Skupna vsota skladišča oblek: od 18. septembra do 30. novembra 1912.
Oddelki:	Konfekcija ...... K	42958' -
„	manifaktura................ 31883 83
*	obuvala.................... 14644 47
„	pokrivala..................  7703-14
K	97189 44
V Trstu, dne 31. novembra 1912.
     ... .. .
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančičkanska ul. 8
•••MMIIMMItMiMlHIIMOMMHI
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice. V
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotipija. m Litografija.
Važno za vsakega delavca!
Izšlo je že vseh 5 zvezkov dela
Temeljna načela socialne — demokracije =
(Erfurtski program)
Napisal Karol Kautskv. — Poslovenil Anton Kristan (1-4) in F. P. (zvezek).
Cena vsem zvezkom K 170. — Posamezni zvezki imajo naslove: I. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin. II. Proletarijat. Cena vin. III. Kapitalistični razred. Cena 30 vin. IV. Država prihodnjosti. Cena 40 vin. V, Razredni boj. Cena 40 vin. Dobi se v vseh knjigarnah kakor tudi v valožbi „ Zarje".
Moderna veda in == socializem s=
Napisal Enrico Fcrri. Poslovenit M. J-č.
To knjigo toplo priporočamo. Cena 1’20 K. Dobi se v vseh knjigarnah in v založbi,Zarje*.
Maksim Gorkij
f*
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
-\A/V"/VV'—
Žepni
koledar
za delavce sploh in prometne uslužbence
za navadno leto 1913.
Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovnc lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — iMnožilna razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni (arlf. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe . Zarje". — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. —
Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za „Zarjo‘. — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. —
Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih bešed. — Napoleon Bonaparfe (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan v letu. — Oglasi.	::
Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival sc bo pri upravi ::	„Zarje*	v Ljubljani po zaupnikih. ::
 gajlcs-----------
C. kr. ^ priv.
občna zavarovalnica.
Assieurazioni Generaliv Trstu
Ustanovljena leta 1831. — Jamstveni zakladi znašajo nad 416 milijonov kron.
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje.
mesena nov. 1912 od januarja 1912
Vložilo se je ponudb za zavarovano vsoto . .
Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . .
Naznanjene škode znašajo
1742 K 16,499.967 51 1561
K 14,826.057 34 K 851.150-60
22353 K 184,610.874-81 19476 K 163,191.351-83 K 9,802.970-61
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin,
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu, Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta,
Blaž, Dunajska cesta.
Ster kovic, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu Subič, Miklošičeva cesta.
Šenk, Resljeva cesta Kanc, Sv. Petra cesta Treo,
K ušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. jRemžgar, Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
Šešark, Selenburgova ulic« Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica Pichler, Kongresni trg. Ušenidnik. dovska ulica. Wisiak, Gospodska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg,
Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta
RAZGLAS.
Članski prispevki in dajatve na podlagi dnevnih mezd, določenih z razpisom mestnega magistrata ljubljanskega z dne 30. januarja 1912. 1. št. 42160.
I.
II.
III.
IV.
V. VI
VII.
VIII. IX.
X.
XI.
XII.
XIII.
XIV.
XV.
XVI.
XVII.
A. Za delojemalce:
Za vajence, praktikante in volonterje........................
Za delojemalce, kojih dnevna mezda ne presega 2 K . 2a delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	do	2	K	30	v
Za delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	30	v	do	2	K
7? delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	60	v	do	2	K
Za delojemalce	z	dne ;.o	mezdo	nad	2	K	90	v	do	3	K
Za delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	3	K	20	v	do	3	K
Za delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	3	K	50	v	do	3	K
Za delojemalce z dnevno mezdo nad 3 K 80 v ... .
60 v 90 v 20 v 50 v 80 v
B. Za delojčmaike:
Za vajenke, praktikantke in volonterke .... Za delojemalke z dnevno mezdo do 1 K 60 v Za delojemalke	z	dnevno	mezdo	nad	1	K	60	v
Za delojemalke	z	dnevne	mezdo	nad	2	K	do	2
Za delojemalke	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	40	v
Z» delojemalke	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	80	v
Za delojemalke	z	dnevno	mezdo	nad	3	K	20	v
Za delojemalke	z	dnevno	mezdo	nad	3	K	60	v
--
:.y
do 2 K . . K 10 v . . do 2 K 80 v do 3 K 20 v do 3 K 60 v
Določena dnevna inezda ~K I v
1
1
2
2
2
3
3
3
4
1
1
2
2
2
3
3
80
20
50
80
10
40
70
80
30
60
40
80
20
60
Tedenski prispevek
delojemalca
~JTTV
delodajalca
_______
6 11 13 15 17 19 21 22 24
5
8
10
12
15
17
19
22
Mesečni prispevek
delojemalca
'K I v
52
94
14
30
46
61
77
92
08
42
68
83
04
25
•IG
66
87
delodajalca
_____ '26 47
57 65 73 82
96
04
21
34
42
52
63
73
83
94
E
OJ
C
3 £
•§ O (N
>
cd ^ C-
_ ca
0 c a,
XJ
- >(/> TO X> C oj
(D u. ^ &
O
E
•a
o
n
OJ
S
ca
03
o C
S. N
<L>
<L>
a
G
>
oj
c
•a
-C
OJ
T3
N
OJ
B
OJ
C
>
OJ
C
wa
n
Ul
OJ
V)
fcuO O
o
T3 t£> O
O« ctJ
cs
£ r?
a) za moške v
il V
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII. IX
X.
‘XI.
XII.
XIII.
XIV.
XV.
XVI. XVII.
mezdni vrsti
Ti nastavki so stopili z dnem 1. marca 1912. 1. v veljavo in ostanejo veljavni, dokler jih ne spremeni obrtna oblast.
Pri preračunanji blagajničnih prispevkov se nedelje ne vpoštevajo in se za celi mesec trajajoče delavsko razmerje šteje povprečno 26 mezdnih dni.
Načelstvo okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.
Bolniščina
(dnevna)
" K
1
1
1
1
1
2
2
2
60
08
32
50
68
86
04
22
40
48
78
96
20
44
68
92
16
Pogrebščina
K
20
36
44
50
56
62
68
74
80
16
26
32
40
48
56
64
72