Í^oIpŤ Gorenjski časnik od leta 1947 pRVI PREDHODNIK TEDNIK coftek^ec lETA 1900 TOREK, 28. APRILA 2009 Leto LXII. št. 33, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija VolČiak Časopis izhaja os torkih in oa petkih n^kíada: 22.000 izvodov www, GORE N ISIIGL^S.S I Iskali bodo tržiški Občina Tržič bo za prodajo gradu Neuhaus pooblastila nepremičninsko družbo. Izklicna cena bo 720 tisoč evrov. Stojan Saje je bila do leta 2004 enota tr- vede mednarodno promocijo ....................................... žiškega vrtca, je Občina Tr- za prodajo gradu in opravi Tržič • TrSšfci grad Neuhaus žič. Sama je že od leta 2007 ožji izbor potencialnih kup- ima bogato zgodovino. Prvi nameravala prodati grad, a ni cev. Iskala bo investitorje, ki grad na hribu nad starim našla kupca. bi razvijali turizem, zdrav- mestnim jedrom je nastal že "Grad Neuhaus, ki propada stveno ali izobraževalno de- javnost. Postopek prodaje mora končati do konca leta v 14. stoletju. Leta 1811 ga je vrsto let, je eden od neizkoriS- uničil požar, maršal Jožef čenih turističnih potencialov Radetzky pa je dal zgraditi v občini Tržič. S prodajo bo 2009," je pojasnila občinske novo gosposko stavbo. Po- nepremičnina pridobla no- mu svetu podsekretarka za zneje so v njej živeli lastniki vega lastnika, ki bo stavtx) ob- razvoj Mojca Aljančič. Župan Bombažne predilnice in tkal- novil. Zaradi situacije na trgu Borut Sajovic je dejal, da bo nice Tržič. Po vojni odvzeto nepremičnin smo se odločili, premoženje lea Gassnerja je da za posredovanje pri proda- izklicna cena za grad 720 tisoč evrov. Občina Tilič mora v postopku denacionalizacije ji najamemo specializirano dati pet tisoč evrov za stroške promodje, posrednik pa bo dobil tri odstotke dosežene želei dobiti njegov posvoje- družbo. V postopku oddaje nec iz Frandje. Vrnitev v na- javnœa naročila smo izbrali ravi je sodišče zavrnilo, saj družbo S-invest iz Ljubijane. prodajne cene. Svetniki so se gre za zaščiten kulturni spo- Siednja se bo s pc^odbc zave- strinjali s tako prodajo gradu, menik. Lastnica stavbe, kjer zala, da do konca avgusta iz- da ne bi propadal naprej. Grad Neuhaus je zaradi lege nad mestnim jedrom zanimiv za turizem Predsednik države na pasli nu Zadnjo predstavo Škofjeloškega pasijona 2009 si je ogledal predsednik republike Danilo Turk s soprogo Dakica Zavrl Žlebir Sko^a Loka • Predsednik dr* Žave Danilo Tiiik je bil namreč tudi predsednik častnega odbora letošnje izvedbe Škofjeloškega pasijona. Po predstavi se je srečal z vodstvom škofjeloške občine, z režiserjem pasijona Borutom Garmerjem in nekaterimi vodji ^alsldh skupin. O svojih vtisih ob ogledu tega dogodka je za Gorenjski glas povedal: "Gre za veličastno predstavo, na kateri je sodelovalo izjemno veliko ljudi. Predsednik države Danilo Turk sî je z zanimanjem ogledal Škofjeloški pasljon. ki so vanjo vložili veliko dela, prizadevanja in znanja z veli- nost o trpljenju in novem nega izročila, saj gre tudi za 2015) sta se udeležila tudi ev-kim spoštovanjem do tradici- življenju presega verski ok- najzgodnejše dramsko delo ropska poslanca Lojze Peterle in Ljudmila Novak, na Zadnje pasijonske predsta- sprejem z igralci pa je prišel je. Škofjeloški pasijon irmogi vir. Dobro je. da Škofjeloški na Slovenskem." ljudje sprejemajo kot del svo- pasijon gojimo kot pomem- je vere, a njegova sporočil- ben del slovenskega kiJtur- ve (naslednja bo spet leta :udi nadškof Alojzij Uran. Izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. www.gbkr.st Gorenjska ^^ Banka Krvavec med najboljšimi evropskimi smučišči Stojan Saiï njena priznanja so že 15. leto ..............................................................................zapored podelili najboljšim Krvavec - Smučišči Krvavec evropskim smučiščem iz in Golte sta prejšnji teden Švice, Italije, Avstrije in Slo- prejeli mednarodno prizna- venije. Smučišče Krvavec je nje skiarea test, ki ga pode- prejelo priznanje kot zmago- Ijuje mednarodna komisija, valeč testa 08/09 ^ kategoriji sestavljena iz 220 anonim- urejenosti smučarskih prog, nih strokovnih ocenjevalcev posebno priznanje skiarea z različnim predznanjem, test za tehniko umetnega za- Komisija ocenjuje urejenost, sneževanja Ln priznanje za prijaznost, dodatno ponudbo kakovost imietnega zasneže- smxičišč, pa tudi inovadje in vanja. Na Krvavcu bo smuka izboljšave na področju teh- možna še od 30. aprila do 3. nične opremljenosti. Ome- maja, 33 AKTUALNO Spodbuditi občutek solidarnosti Franc Koiif Iz Mavčič, nekdanje direktor carinike uprave, je izvoljen za novega predsednika f^deČega križa Slo* i/enlje. Uspeha družbe ne moremo seltevati le z ekonomskimi kazalci, pač pa tudi z dejanji solidarnosti, je dejal po izvolitvi. CORENjSKA Komisija je delala zaman člani civilne iniciative s Suhe se čuti* jo ogolju ane, ker občina ni upo§teva< la niti enega njihovega predloga za potek poljanske obvoznice čez vo vas, upgStevano pa nI niti delo lani ustanovljene komisije za usklajevanje interesom prî gradnji obvoznice. EKONOMIJA Iskratel stopa na gbbalni ti^ Zaradi izrednega posablanja razmer na vzhodnoevropskih trgih so tudi v Iskratelu začeli odpuščati zaposlene. O ukrepih v zaostrenih irinih razmerah v pogovoru z glavnim direktorjem Andrejem Polencem. 17 KMETIJSTVO Opazovali bodo pot sulca Ribiška družina Visoko-Corenja vas bo v sodelovanju z Zavodom za ribi* itvo sledila sulcem v Poljan3ki Sori. Pri vlaganju v reko so uporabili si* stem CPS, s pomočjo vsajenih čipov pa bodo ribe vseskozi nadzirali. VREME Danes bo Močno in àezemo, v sredo in četrtek pa spremenljivo oblačno z občasninú padavinami, večinoma plohami 7 h jutri: ^jremen^ivo célačno co o \£> M LTî ro r- i wr i i 2 POLITIK dan ica. zavrl@g-glas. si LjuegANA jeseni brezplačno cepljenje proti HPV Minister za zdravje Borut Miklavčič je že pred časom sporočil, da bo cepljenje proti humanemu virusu papiloma (HPV) za $esto§olke že v prihodnjem Šolskem letu brezplačno. Financirano bo iz prihrankov, ki sta jih ministrstvo in zavod zb zdravstveno zavarovanje dosegla v pogajanjih za cene nekaterih zdravil. Ta prihranek bo blizu pet milijon evrov. Vrednost cepljenja ocenjujejo na približno 1,5 milijona evrov letno, odvisno pa bo tudi od števila deklic, ki se bodo odločile za cepljenje. Okužba z virusom HPV je ena naj pogostejši I* spolno prenosljivih okužb, desetina teh pa lahko vodi v razvoj raka materničnega vratu. Slednji je po pogostosti na šestem mestu med vsemi raki, za katerimi zbolijo ženske v Sloveniji. Po podatkih ministrstva za zdravje je v letu 2006 za rakom te vrste zbolelo 153 žensk, umrlo pa 39. Cepljenje, ki bi preprečilo takšne posledice, so uvedle že Številne države, med njimi tudi 14 iz Evropske unije. D. Ž. Alternativni program SDS zoper krizo Nezadovoljni z vladnimi ukrepi zoper krizo, so v stranki SDS predlagali alternativne ukrepe. Omenimo le nekatere: znižanje stopenj davkov na dohodek pravnih oseb, zvišanje olajšave za investicije in raziskave ter razvoj, skrajšanje roka za vračilo ODV-ja, znižanje trošarin za pogonska goriva, oprostitev plačila prispevkov, ki jih krije delodajalec za novo zaposlene in za sa-mozaposlitve za dve leti, ničelno davčno osnovo za novonastala podjetja z vsaj enim zaposlenim in za samostojne podjetnike, oprostitev plačila za dohodke iz prijavljenih inovacij ter mlade raziskovalce, uvedbo nakupovalnih socialrtih kartic. Na novo naj se oblikujejo merila za pridobitev subvencij in drugih državnih pomoči. Prazna vladna stanovanja naj se oddajo neprofitno v na^em mladim družinam, v državni upravi naj se zmanjša število delovnih mest, poslovanje pa optimizira z uporabo nove tehnologije. Stroški za avtorske pogodbe in študentsko delo naj se zmanjšajo za polovico, za proračunske uporabnike za 30 odstotkov, notarske tarife naj se znižajo za petino. Banka Slovenije naj oceni zdravje slovenskega finančnega sistema In o tem poroča vladi, ugotovi naj tudi, ali je potrebna ustanovitev slabe banke. Subvencionira naj tudi obrestne mere. D. Ž. Bohinjska Bela Prikaz vojaške vaje na Bohinjski Beli Prejšnji teden je na Bohinjski Beli potekala vojaška vaja, na kateri je Slovenska vojska udeležencem rednega letnega delovnega srečanja, ki poteka v organizaciji zveze Nato na Bledu, predstavila aktivnosti svoje gorske šole. Dogodek predstavlja eno pomembnejših partnerskih aktivnosti zveze Nato v letu 2009. D. Ž. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas < Avtokarto prejme DAMJAN KOGOVŠEK iz Mojstrane. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Nagradna igra: na izlet z Gorenjskim glasom in Merčatorjem Vse, ki sodelujete v nagradni igri in zbirate zaporedne števil* ke od 1 do 4, obveščamo, da se igra približuje koncu. Začela se je februarja, ko je bila v prilogah Gorenjskega glasa: Kranjskem glasu, jeseniških in Deželnih novicah in Kranj-čanki, na celostranskem Mercatorjevem oglasu objavljena številka 1. Maja pa boste v teh edicijah lahko izrezali še zadnjo, številko 4. Zaželeno je, da na kartonček nalepite števil* ke v isti ban/i. V drugi polovici maja boste v izbranih Merca-torjevih prodajalnah: Savski otok, Primskovo, Lesce in Jesenice poiskali nabiralnike, kamor boste izpolnjene in pole-pljene kartončke lahko oddali (kartončke prav tako najdete v omenjenih prodajalnah, povprašajte na informacijah). V začetku junija bomo izžrebali kar 48 srečnežev, ki bodo z nami odšli na izlet- O poteku in izidu žrebanja boste obveščeni v Glasu in prilogah. Se namig: Deželne novice vam bodo maja prinesle številko 3, Kranjčanka pa številki 3 in 4. Želimo vam veliko sreče pri žrebu, izlet bo zagotovo nepozaben! Več o nagradni igri si lahko pieberete na vAvw.gorenjskiglas.si. Kriza čas za nove Za mesto v evropskem parlamentu se bo znova potegovala tudi Ljudmila Novak, članica skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov. Mateja Rant Kranj - Ljudmila Novak se je za ponovno kandidaturo odločila, ker je prepričana, da bo tako lahko uspešno unovčila vse izkušnje, ki jih je pridobila z dosedanjim delom v evropskem parlamentu. Slovenske interese v evropskem parlamentu zagovarja v okviru največje poslanske skupi» ne Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov. izkušnje bi želeli uporabiti tudi v prihodnjem mandatu, saj je to delo zelo zapleteno in bi to kazalo izkoristiti." Volitve v evropski parlament je tudi pri nas zazna* movala izredno nizka volilna udeležba, saj se je volitev pred petimi leti udeležilo zgolj 2S odstotkov volilnih upravičencev. Kako bi na volitve pritegnili več l$uđi? "Pri tem so lahko zelo po- Ljudmila Novak /f«»; ma doh membni državljanski forumi Med najbolj izpostavljeni- in prisotnost lokalnih medi- ment oziroma kot poročeval- valide, kjer smo vso zakono- mi temami ta čas je gotovo jev na njih, saj lahko doseže- ci v senci - za svojo politično dajo spremljali s stališča laž- gospodarska kriza. Kako vi jo veliko ljudi na posamez- skupino. Takrat je naš vpliv jega dostopa za invalide, in v gledate na to krizo? Vsak glas na evropskih volitvah naj bi bil tudi ^as za raznolikost. Kaj je lahko naš prispevek k skupni evropski politikih "V Evropi smo majhna, a uspešna država - primerjajo nas z Luksemburgom. Izkazali smo se ob predsedovanju Evropski uniji, prevzemu evra, pa tudi kot vez med zahodom in jugom, saj ležimo na stičišču različnih kultur. Slovenske poslance so dojema]] kot aktivno skupino - smo majhni, a vidni in prepoznavni vsak na svojem področju." "Kriza je lahko tudi čas za nove pri3ožnosti - opustitev ti- nem območju. Tudi evropski pri dokumentu odločilen, skupini za družine." poslanci si prizadevamo, da Sama sem bila glavna porobi predstavili konkretne pro- čevalka pri treh takšnih do- Na zadnjih evropskih volit- stega, česar doslej nismo de-jekte oziroma rezultate, ki kumentih, in sicer za Euro- vah je vaša stranka dosega lali dobro, in iskanje novih smo jih dosegli v času naše- pass, zagotavljanje kakovosti presenetljiv uspeh. Kaj pri- priložnosti razvoja. Tu po- ga dela, in njihov vpliv na v visokem šolstvu in vseživ- čakujete od letošnjih voli- udarjam zlasti pomen izobra» življenje državljanov. Gre za Ijenjsko izobraževanje. Kot lev, sploh glede na to, da se ževanja, ki lahko prispeva k pozitivne stvari, ki jih čuti- poročevalka v send sem so- na zadnjih parlamentarnih odpravljanju brezposelnosti, mo, a se ne zavedamo, da za delovala še pri številnih dru- volitvah stranka NSi ni uvr- Pri odpravljanju strukturne brezposelnosti bi morali izkoristiti tudi evropski socialni sklad- Obenem mora človek tem stojijo odločitve evrop- gih dokumentih s področja stila v državni zbor? skesa parlamenta." izobraževanja, pri čemer ima "Ponosni smo na rezultat. vsak poslanec tudi možnost ki smo ga dosegli na evrop- Kakšno vl^o imate sloven- podajati amandmaje na po- skih volitvah, in tudi tokrat tudi sam nekaj nare«^ti za iz-ski poslanci pri sooblikova« točila. Kot posameznik tako pričakujemo dober rezultat, boljšanje socialnega statusa. nju evropske politike? lahko narediš zelo veliko. So- Imamo najboljšo listo z dve- država pa mora na področju "Poslanci lahko vplivamo delovala sem tudi v skupini ma izkušenima evropskima davčne zakonodaje ustvariti na zakonodajo Se posebno za manjšine, kjer sem opoza- poslancema, evropske izkuš- možnosti za gospodarstvo. V takrat, ko nastopamo kot po- cjala predvsem na težave na- nje imajo tudi drugi kandi- gospodarstvu pa si želim več ročevalci za določen doku- ših manjšin, v skupini za in- dati z naše liste. Dosedanje etičnega delovanja." Podpirajo gradnjo Vasi brez ovir Matevž Pintar hitrost na glavni cesti skozi Cerklje sploh ne zdi problematična, 3 odstotki pa se niso mogli odločiti za nobe- Skoraj dve tretjini vpraša- odstotka sta ostala neoprede- nega od navedenih ukrepov. nih podpira gradnjo naselja iiena. Dobra tretjina sodelu- Z brezplačnimi izvodi Go- V naši današnji anketi je Vas brez ovir v takem obse- jočih meni, da bi za limirja- renjskega glasa smo nagradi- sodelovalo 530 prebivalcev gu, kot je načrtovan, 27 od- nje hitrosti na glavni cesti li 177 anketirancev. Zanima- Cerkelj, ki smo jim zastavili stotkov gradnjo podpira in skozi Cerklje morali postavi- lo nas bo tudi vaše mnenje o dve vprašanji. V Šmartnem hkrati meni, da bi bil dovolj ti fizične ovire oz. "ležeče po- časopisu, zato vas v prihod- samo dom starejših občanot^' licaje", slaba tretjina predla- njih dneh znova pokličemo. pet odstotkov gradnjo podpi- ga pogostejše radarske kon- Lahko nas pokličete tudi rejših občanov, varovanimi ra, vendar na drugi lokaciji v trole In 15 odstotkov meni, da sami, v Klicnem studiu sle- načrtujejo gradnjo naselja Vas brez ovir 2 domom sta- stanovanji in rehabilitacij skim centrom. občini Cerklje; dva odstotka bi bilo v Cerkljah treba zgra- pih smo dose^jivi na številki gradnji nasprotujeta in dva diti krožišče. 15 odstotkom se 04/517 00 00. v Šmvtnem na£rtu|^ sndnjo nasc^ Vas braz ovir z OMnon^star^lh občanov, varmanmii rbnovinji m KhabiMtad^skim centrom. Ali načrtovani pfoiek! podpirat«? Podpiram v Uic«fii ot>s«gu. kotft ntiricvan $4% Podpiram, ampak na drugi Ipugji v občini CertJ^ 5% Ht vem 2% Cndnit ne podpiram 2% Podpiram^ vernJar bi dovolj samo dom starefiih občanov iy% N-SIO Kaj bi po vaiem rnr>eflju morali storiti za u miránie hitrosti na gbvnt cesti skozi Cericte Postavili fbiin« ovire • 'iftiefe policaje' Ne vem 1% Ceri^jah na} tfftáijo kfoiiić« 15% Hitrost «ploh ni pr(^>}cmal^na Potrebrx se pogoslejie tii^nkt bontfok 31% N-530 i ik/ i á KTU ^LNO info@g'ëas.si 3 Spodbuditi občutel< solidarnosti Za novega predsednika Rdečega križa Slovenije je bil izvoljen Franc Košir^ ki ga je predlagalo območno združenje Rdečega križa Kranj. Matî/a Rant "Uspeh družbe se ne more seštevati samo z ekonomskimi kazaJd, ampak ga množimo z dejanji solidarnosti/' je izvolitvi za novega predsednika Rdečega Križa Slovenije (RKS) dejal Franc Košir, nekdanji dolgoletni generalni direktor republiške carinske uprave. Na tem mestu bo zamenjal Boruta Miklav-áča, ministra za zdravje. Za kandidaturo, je pojasnil Košir» se je odločil na podlagi povabila kranjskega območnega združenja Rdečega kri« ža. "Odločil sem se, ker imam zdaj dovolj časa, pa tudi dovolj moči, tako da upam, da bom kos vsem nalogam, Id so pred mano." Zaveda se namreč, da je vodenje Rdečega križa prevzel v težavnih časih finančne in gospodarske krize, ko bo treba še bolj računati na solidarnost ljudi. "Vse težje je dobiti sredstva, po drugi strani pa je vse več ljudi na P^nc Košir/T^n^oon robu preživetja^ Zato bo naša ni minimalni materialni pogoji za njihovo delo. S pristojnim ministrstvom bodo nadaljevali tudi usklajevanja glede zakona o Rde* čem križu, pri čemer Košir računa tudi na pomoč strokovne javnosti. "Zelo po* mebno je z zakonom urediti financiranje Rdečega križa, ki mora ostati samostojna, neodvisna in enotna organizacija." Želel bi si tudi, da bi imel Rdeči križ status, kot ga ima v nekaterih zahodnoevropskih državah, kjer so bližje državni organizaciji. Pri nas, opozarja Košir, pa je kot društvo izenačen z drugimi humanitarnimi organizacij a-mi. Obenem se bodo zavze« mali za spremembo zakonodaje na področju dohodnine in davka na dodano vrednost "Neumno je, da se plačuje ,davek na človekoljubnost. Podjetja podarijo hrano, mi pa od tega plačamo davek," se zdi nerazumno Koširju. Ob vsem tem, zagotavlja Košir, ne bodo pozabili na krvodajalstvo in prvo po- prva naloga pomagátí tem čaka trdo delo, a takih težkih nji, ki jih je v Sloveniji 56. moč. "Obstajajo pobude, da ljudem, pri čemer želimo situacij sem že navajen. spodbuditi še večjo solidar- Tako kot sem bil 55 let s sr- nost tako med posamezniki cem in dušo na carinski "Medsebojno sodelovanje bi zlasti najbolj zvestim krvo- zagotavlja stoodstoten uspeh dajalcem zagotovili določene vsaki organizaciji/ ie prepri- ugodnosti, tudi v smislu, da kot tudi s strani podjetij in upravi, bom zdaj dal vse od čan Košir. Zato naj bi ob- jim takoj ponudimo pomoč, države," je razložil Franc Ko- sebe tudi pri Rdečem križu." močnim organizacijam za- če bi se znašli v stiski." Pri šir. V tem času, je še dejal, bi potrebovali tudi več prosto- Velik poudarek bo namenil odnosom med vodstvom gotovili več strokovne pomo- prvi pomoči pa naj bi dvigni-či, obenem pa morajo biti po li raven strokovnosti in kako- voljcev. "Brez dvoma me RKS in območnimi združe- Koširjevih besedah izpobaje- vosti njihovih storitev. člana uprave prek 60 prijav Ali se Skimarju obetajo boljši časi, Stojan Nikolić, predsednik nadzornega sveta, ne ve. Boštjan Bogatai jali javnost in delavce Elana, ...................................... sedaj pa Nikolič sporoča, da Begunje - Lani je Skimar z so vse pogodbe sporazumno zimskim in letnim progra- prekinjene in poplačane. Za mom ustvaril približno 12 vse skupaj so (s plačili za lani) milijonov evrov konsolidira- odšteli 250 tisoč evrov. ne izgube. "Z letom 2008 nikakor nismo zadovoljni, hipoteke medtem ko rezultati prvih scenarijev treh mesecev - v luči gospo- darske krize • kažejo boljšo Glede napovedanih hipo-sliko. Rezultati so nekoliko tekamih tožb prvi nadzornik Skimarjâ meni, da so polovične možnosti za izbris: slabši kot v istem obdobju lani, vendar boljši od priča- kovanj," je po četrtkovi seji "Će bi stečaj Elana vodili po nadzornega sveta povedal sedanjem zakonu, se o hipo- njen predsednik Stojan Ni* količ. tekah ne bi več pogovarjali, zakaj so te ostale na podjetju Na mednarodni razpis za tudi po stečaju, pa ni jasno dva člana nove uprave, ki jo nikomur." Obstaja več sce- Stojan Níkolič: "Prekinili smo sporne svetovalne pogodbe vodi Robert Ferk, so nadzor- narijev izida stečaja (zaklju- m jin poplačali." /fo» c^rard nild prejeli prek šestdeset pri- ček do poletja) in tožb bank jav, od tega 41 za Elan Mari- (napovedane za jesen), med enkrat toliko in uresničili na« sti, medtem ko imajo sana- ne, 13 za Elan Ski in sedem njimi tudi vstop bank v last- črt." V zimskem programu djski program Skimarja že v splošnih. Nadzorni svet jih ništvo Skimarja. Elan Ski pa je na začetku leta rokah in ga bodo obravnavali tokrat ni obravnaval, za prvo Elanu Marin letos kaže bo- zaradi dobre zime dobro ka- na pnhodnji seii 19. maja. selekcijo bodo najeli zunanjo Ije od pričakovanj, pravi Ni* zalo, v zadnjem mesecu pa Ali program prestrukturira* pomoč. Pomoč in svetovanje količ: "Do danes so zbrali 60 so naročila pojenjala. Nad- nja predvideva nova odpu- odvetnikov ter njihovi astro- naročil, v prihodnjih štirih zomiki so zato prosili upravo ščanja, predsednik Stojan nomski zneski so lani razbur- mesecih bi lahko prodali še za pregled bodočih aktivno- Nikolič rd znal odgovoriti. Prvi regresi izplačani Medtem ko se prve gospodarske družbe regres že izplačale, v drugih o višini ter Izplačilu še razmišljajo. Bošttan Bogataj vrednosti 980 evrov. "Prvi ....................................... del smo izplačali aprila, dru- Kranj • V kolikšni meri se bo gega pa konec leta. Letos poslabšanje gospodarske smo 24. aprila izplačali re- moči letos odražalo pri izpla- gres v višini 665 evrov v go- âlu regresa? "V skladu z Do- tovini na zaposlenega, s či- govorom o ukrepih na po- mer v celoti izpolnjujemo dročju plač v javnem sektor- obveznosti iz kolektivne po- ju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009-2010, Jd je bil podpisan 24. februarja letos, se regres za letni dopust v godbe, dodatna izplačila pa so odvisna od uspešnosti poslovanja," pojasnjujejo v M erkurj u. V skupini Jelovica, ki izde- letu 2009 izplača v višini luje modeme energetsko 672'"evrov, kar je enak zne- varčne hiše, okna in vrata, bodo tudi letos vsem zaposlenim izplačali regres. sek kot lani," nam je na vprašanje, kdaj in v kakšni višini bodo v javnem sektor- "Predvidoma bomo regres ju izplačali regres, odgovoril Miran Koren z ministrstva izplačali v treh obrokih, skupna višina izplačila pa bo za javno upravo. Višina re- tako kot v preteklih letih od- gresa je enaka za vse zapo- visna od doseženih poslov« slene v javnem sektorju, iz- nih reziJtatov," je na vpraša- plačilo pa mora bili po zako- nje o lelošnjeiu regresu punu izvedeno do i. julija, vedal Gregor Benčina, pred- Predvidoma naj bi ga izpla- sednik upravnega odbora Je- čali 5. maja. lovice. Iz Poslovne skupine Iz Aerodroma Ljubljana, Sava, ki jo vodi predsednik predsednik uprave je Zmago uprave Janez Bohorič, so Skobir, so sporočili, da so re- nam sporočili: "Višine in da- gres izplačali 21. aprila, in si- tuma izplačila regresa za leto cer po enakem modelu kot 2009 še nimamo določene- lani, torej "v višini 70 odstot- ga. V letu 2008 smo v druž- kov povprečne plače zaposle- bah gumarstva in Savi, d. d.. v Republiki Sloveniji v izplačali regres višini predpreteklem mcsccu". 2a- 9^8,33 cvra bruto." Tudi v posleni, ki imap pravico do Slovenski industriji jekla, ka- celotnega letnega dopusta, mor spada tudi jeseniški Ac« so prejeli regres v višini 967 roni, vodi pa ga Tibor Ši- evrov bruto. V Merkurju, ki monJca, so sporočili, da "se ga vodi Bine Kordež, so lani vodst\o glede izplačila regre-izplačah regres v skupni sa še ni opredelilo". A Gorenjski Glas OOCOVORNA UREDNICA Marija Vd^ak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir UREDNIŠTVO NOVINARjl-UREDNIK): Bo^an Bogntoj, Alenki Brun, Igor Kav6Č, Suzâna P. Kovadč, Urša Petemd, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilms Stanovnik, Simon Šubic Cwto Zaplotnik. Danica Za^ Žlebir, Šte^n Žargi; stalni soddavd; Marjana Ahačč, Maja Bertoncelj, Matjaž Cœgon^ Ana Hartman, Jože KoŠnjelc, Milena Mikiaváč, Miha Na^ič, jasna Patadin, Marjeta Smoinikar, AnaVoiČjak OB U KOVNA ZASNOVA ]emej Strftar, HovarStritar d. 0.0. TEHNIČNI UREDNIK Grega m FOTOGRAFIJA Tina Doki, Cor^zó Kavdč LEKTORICA Matj^ Vozlič VOD)A OGLASNEGA TRŽENJA Mat«áŽvižaí GORENJSKI GLAS (ISSN 03$2.6666) je regisUirani blapvn» in storitvena znarrka pod P^^ Uradu RS 2a Imelelrtuaino lastnino. Usiarovnelj In izdajateJj; Cor«njslc glas, d.0.0.. Krani / Oirektonca: Marija Veljak / Naskv: Slelvelsova c^ta 4, 4000 Kranj / Iti: 04/2014200, ^a$,si; rraki oglasi In osmrtnice; tel,: 04/201 4247 / Delovni od ponedeljka do feirtka neprekinjeno cd 8. do uce, petek od 8. de 16, ure, sobote, nedelje In praznik) zaprto. / Cor«njskl |« pofiednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 Izvodov / Redne pHloge. Meja Corenlska, Letopi» Corenjskd (enkrat letno) In devet lokalnih prilog / Trsk- Druck Carirthla CmbN & CoKC, St. Veil/Clan (St. Vid na CfinI}, Avstrija / Naročnina; tel.: 04/201 42 4' / Cens irvodí: 1JJ EUR, letna na« rozina: 140.^0 CUA; Redni pfaùilkl imajo 10% popusta, polletni 20% popusta, letni 2$% popJSta; v cene je vračunan DDV po stopnji %; nar^nlns ^ upolteva od tekoče itevil« ke časopisa do pisne^ pnkićca, ki velja od žačetka nasMn|ega obračunskega obdobja / 0eia»n« storitve: po ceniku; ogJasno ti^enfe: tel.: 04/ 201 42 48. U i) 4 GORENJSKA info@g-^as.si KRATKE NOVICE Jesenice V treh letih trikrat več ločeno zbranih odpadkov V zadnjih treh letih se je količina ločeno zbranih odpadkov občini Jesenice povečala kar za trikrat. Še leta 2005 so ločeno zbrali 138 ton papirja, lani že 443 ton. Leta 2003 so zbrali tudi dobrih 74 ton stekla, lani že 162 ton, količina ločeno zbranih plastenk se je povečala s 13,3 na 48,3 tone, pločevink pa s 4J na 17,6 tone. Skupaj so tako občani Jesenic lani ločeno zbrali 671 ton odpadkov (še leta 2005 230 ton). Kot ugotavljajo v javnem komunalnem podjetju Jeko-ln, je ozaveščenost občanov vse večja, k večji količini ločeno zbranih odpadkov pa je prispevalo tudi lansko odprtje zbirnega centra na Jesenicah. V podjetju so napravili tudi primerjavo s sosednjima občinama, ki kaže, da na Jesenicah ločeno zberejo 47 kilogramov odpadkov na prebivalca, v sosednji Kranjski Gori dobrih 25 kilogramov, v Radovljici pa dobrih 56 kilogramov. U. P. Tfižič Nova urednica glasila Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Trž^ jure Meglič je obvestil občinski svet, da so na izredni seji marca obravnavali odstopni izjavi odgovorne urednice glasila Tržičan in njenega pomočnika. Zvonka Pretnar in Vito Primožič sta po sklepu občinskega sveta prevzela dolžnosti marca 2007, štiriletni mandat seda- njega uredniškega odbora pa se izteče novembra letos. Komisija je pozvala politične stranke in liste ter društva, naj predlagajo svoje kandidate. Dobila je tri predloge za uredni* ka In dva predloga za pomočnika. Odločila se je, da predlaga za odgovorno urednico Kristino KavČiČ iz Doline, ki je kot študentka slavistike in anglistike poldrugo leto sodelovala pri lektoriranju Člankov za glasilo. Predlagala je še, naj bo njena pomočnica Petra Hladnik iz Bistrice, ki deluje v uredniškem odboru osem let. Občinski svet se je strinjal, da obe prevzameta zaupani dolžnosti do izteka mandata sedanjemu uredniškemu odboru glasila Tržičan. S. S. Žirovnica V Završnici našli tudi kosovne odpadke Minuli petek in soboto so v vaseh pod Stolom izpeljali tradicionalno čistilno akcijo ob svetovnem dnevu Zemlje, ki jo pripravlja Občina Žirovnica. Udeležba je bila podobna kot v pretekiih letih. Vaški odbori Breznica, Moste, Selo, Zabrez-niča, Žirovnica in Smokuč so čistili vasi z okolicami, v Smo-kuču so na pomoč priskočili tudi domači gasilci in člani agrarne skupnosti. Po številu sodelujočih so posebej izstopali na Selu in Březnici, je pojasnila občinska uslužbenka Helena Čadež. V akcijo so se vključila tudi nekatera društva; Člani Kolesarskega kluba Završnica so očistili območje od Vrbe proti golfskemj igrišču, číani TVO Partizan In Lovske družine Stol pa so se odpravili v Završnico: prvi so pobirali smeti v smeri proti Zelenici, drugi pa proti Va I vazo rje vem u domu. Skrb zbuja dejstvo, da so letos v Završnici, kl velja za enega od biserov žirovniške občine, v primerjavi s pretekli- mi leti našli precej več odpadkov, med njimi tudi kosovnih. V prihajajočih dneh se bodo čistilni akciji pridružili še brez« niški skavti ter Društvo prijateljev mladine Žirovnica, planinsko društvo pa jo namerava Izpeljati poleti. A. H. ra DOV l) ica Počitniške aktivnosti v knjižnici Knjižnica A. T. Linharta Radovljica tudi v času prvomajskih počitnic pripravlja program dejavnosti za mlade. Ti se bodo od danes, 28. aprila, pa do četrtka lahko preizkusili v nekaterih za nas nekoliko manj običajnih ameriških športih, kot sta baseball in ultimate frizbee, zraven pa se bodo zabavali z različnimi družabnimi igrami, kot so Amazonka, Risk in Katanci ter ročnimi deli. Dejavnosti se vsak dan ob pričenjajo 1 k uri pred knjižnico v Radovljici. M. A. RAOOvyrcA Ne strinjajo se 2 lokacijo Takole so stanovalci Gorenjske ceste v Radovljici v sredo, na svetovni dan zemlje, spet opozorili na svoje nestrinjanje nad lokacijo ekološkega otoka v neposredni bližini vhoda v večstanovanjsko in poslovno stavbo. Da bi zbirališče odpadkov prestavili drugan, si - neuspešno • prizadevajo že nekaj let. M. A. zamudo v Gorjah so minuli konec tedna že i8. leto po vrsti pripravili jurjev semenj. Mateta Rant Gorje • S prireditvijo Jurjev semenj, ki se odvija pod pokroviteljstvom gorjanske občine in tamkajšnjega športnega društva, želijo obogatiti športno, kulturno in turistično ponudbo v kiajiL Obenem na ta način zbirajo taài sredstva za 31 mladih gorjanskih športnikov. V Gorjanskem domu si jc bilo mogoče od petka do nedelje ogledati razstavo rokodelskih izdelkov. Ob ponudbi na stojnicah so v soboto pripravili tudi pomladni kros, v nedeljo pa je šel skozi Zgornje Gorje že tradicionalen farjev sprevod konjenikov in kočij ter gorjanske godbe in narodnih noš. Na čelu sprevoda je seveda ^ Gorjah so v nedeljo pripravili že tradicionalen jurjev sprevod konjenikov In kočij. prijahal sv. Jurij na rjavem konju. "Bolj bi se sicer spodobilo, da bi bil na belem, a smo se čilu naj bi bil to izgubljeni Pe- runov sin, ki ima vsako leto lo osemdeset konj, kar je pre- dane na kužno malokrvnost cej manj kot ponavadi. Lani konj, zaradi česar je bila na odloČili, da ga samo zato ne nai<^o ozeleniti naravo. "No,, jih je recimo sodelovalo kar prireditvi prisotna tudi in- bomobarvaii," se je pošalil po- letos je očitno nekoliko v za- 150. Razlog je bil verjetno tudi špektorica republiške veteri- vezovalec prireditve in pojas- mudi, saj je okrog nas zeleno to, da so se letos lahko v spre- narske uprave. Primer te bo- nil, da ima sv. Jurij izvor v po- že najmanj 14 dni," V Jurje- vod vključUe le živali, ki so en- lezni so namreč pred časom ganskem božanstva Po izro- vem sprevodu se je predstavi- kratna leto sereološko pregle- odkrili tudi na Gorenjskem. Vodovod in kanalizacija naprej Občina Tržič nadaljuje obnovo primarnega vodovoda in gradnjo kanalizacije, Za letošnja dela 13,2 milijona evrov. Stojan Saje kov te vsote, država pa slabih gradbišč hkrati. Letošnja telekomunikacijske vode. ....................................... 30 odstotkov. Zaradi poveča- dela, ki so se začela konec Obsežna so dela na levem Tržič -so se v Tržiču lo- nih stroškov je morala obči- marca, potekajo na štirih ob- bregu Tržiške Bistrice. Vo- tili uresničitve projekta Od- na letos dopolniti proračun močjih. Sredi maja bo kon- dovod obnavljajo med Za« vajanje in čiščenje odpadnih in v njem zagotoviti kar 13,2 Čana obnova vodovoda na drago in Bregom, Križami in voda ter oskrba s pitno vodo, milijona evrov za nadaljeva- trasi Črni gozd-Podljubelj- Sebenjami ter od Preske do ki ga je finančno podprl Ko- nje del Do konca leta 2010 Čegeljše. Po izdelavi hišnih Pristave. Gradili bodo tudi hezijsld sklad EU. Gre za bo obnovila 34 kilometrov enega najobsežnejših projektov v občini doslej, saj je primarnega vodovodnega omrežja, zgradila 124 kilo- priključkov bodo jimija asfaltirali cesto na tem odseku. kanalizacijo Žiganja vas- Sebenj e-Retnie ter obnovili V Bistrici so doslej zgradili druge napeljave in cesto na njegova skupna vrednost metra manjkajoče kanaliza- približno štiristo metrov ka- posameznih odsekih. Gradi-ocenjena na 24,7 milijona dje in postavila centralno či- nalizadje. Zajeli bodo odpla« ti so začeli kanalizadjo v vasi evrov. Ob prijavi na razpis so stilno napravo na Brezovem, ke iz starega dela vasi in na- Zvirče, ki bo dolga 4700 me- stroške ocenili le na 18,8 mi Obsežnost projekta potrju lijona evTov, zato jim bo Ev- je podatek, da bo v posamez- sel j a Pod gradom, obenem obnovili sekundami vodo- trov. Jxmija je predviden začetek gradnje čistilne napra« ropa vrnila dobrih 60 odstot- nih obdobjih v občini do 25 vod in napeljali plinovod ter ve. Na izbirnem tekmovanju v Kočevju se je desetčlanska ekipa članic B prostovoljnega gasilskega društva Begunje kot edina gorenjska ekipa uvrstila na gasilsko olimpijado, ki bo julija na Češkem. Na izbirnem tekmovanju v Kočevju sta sodelovali še dve gorenjski ekipi - članska A*ekipa iz PGD Hlebce in članska B-ekipa iz PCD Žiri. Kot je dejal predsednik društva Janez Gašper)n, se bodo begunjske gasilke olimpijade tokrat udeležile prvič po dvanajstih letih. M. A. Radovl)ica Učenci in slikarji na likovnem srečanju na Linhartovem trgu Učenci Osnovne šole Orehek iz Kranja in mlâdostniki iz CUbV Matevža Langusa bodo prihodnji četrtek, 7. maja, skupaj s slikarji iz Radovljice in Kranja ustvarjali na starem mestnem jedru Radovljicp. Častno pokroviteljstvo projekta, imenovanega Čopkovi zakladi, je prevzela soproga predsednika države Barbara Miklič Turk, finančno pa ga podpira Lions kiub Bled. Kot je povedala direktorica CUDV Tea Beton, druženje mladostnikov s posebnimi potrebami iz CUDV Matevža Langusa iz Radovljice In učenci Osnovne šole Orehek Kranj poteka že vrsto let. "V tem času smo ugotovili, da je to izjemno dobra priložnost za spoznavanje in razumevanje drugačnosti, ob tem pa tudi možnost vključevanja oseb z motnjami v razvoju v vsakdanje življe* nje." V začetku junija bodo pripravili dobrodelno prireditev, na kateri bodo izdelke prodali, Izkupiček pa bodo namenili osebam s posebnimi potrebami - v CUDV Radovljica za nakup igral, v Osnovni šoii Orehek pa za nakup dviž* ne ploščadi. M. A. GORENJSKA 5 v Senčurjani se dobro počutijo Na slavnostni akademiji ob prazniku občine Šenčur je župan Miro Koželj dejal, da se petnajstletni razvoj opazi tudi v življenju in počutju občanov. Simon Šuđic Šenčur - "Naša občina je v petnajstih letih, odkar so nastale nove občine, zaživela in neprestano raste, saj smo v tem času smo marsikaj postorili. To se vidi že na prvi pogled, to se v življenju in počutju občanov. Razliko v razvoju najbolj opadju tujd, ki večkrat obiščejo naše kraje, sami tega napredka ne za« znavamo v enaki meri, saj vsak dan opazujemo, kaj se dela," je šenčuiski župan Miro Kozdj poudaril na petkovi slavnostni akademiji, š osrednji prireditvi ob letoš- "" tu i L) njem občinskem prazniku, go leto poteka gradnja fekal- občanov, ki se jim ob tej pri- srebrni plaketi je-župan poki ga v Šenčurju praznujejo ne in meteome kanalizacije iožnosti zahvaljujem za delo delil Alojzu Lumpretu iz Tr- 23. aprila, na dan sv, Jurija. ter obnova vodovoda in va* in sodelovanje," je Še dejal boj, Dragu Vrtaču z Visoke- lani so začeli izvajati tri ških ulic, v Šenčurju pa bodo župan, preden je podelil le- ga, bronaste plakete pa sole-velike investicijske projekte, do jeseni končali širitev ma- tošnja občinska priznanja, tos prejeli Janez Frantar z je pojasnil Koželj. V Voklem tičnega vrta. Najvišji zlati plaketi sta pre- Visokega, Roman Pintar iz so začeli graditi športno-kul- "Vseh nalog občina ne bi jela Janko Golorej iz Voklega Šenčurja in Stane Gašperlin tumi dom, v Vogljah že dni- mogU izpolniti brez pomoči in Miha Koželj z' Olševka, iz Šenčurja (na sliki). Komisija je delala zaman Člani Civilne iniciativa Suha se čutijo izigrane, ker ni bil upoštevan noben njihov predlog pri gradnji poljanske obvoznice, enake občutke pa ima tudi član županove komisije Franci Feltrin. Dakica Zavri Žlebir ohranili pa bi tudi zaščiteno na direkcijo, kjer so zagoto-Španovo kmetijo, last Jožeta vili, da takšna rešitev ni ovi- Škofia Loka • Civilna inidati- Hartmana. va ne nasprotuje gradnji pol- Lani juiija so na izredn janske obvoznice, temveč seji občinskega sveta usta zgolj krožišču v vasi Suha, ki novili posebno komisijo za bo razdelilo vas na pol in uskladitev interesov pr ogrozilo zaščiteno španovo gradnji poljanske obvozni kmetijo. To so nuvinarjeni ce, ki je po Številiiili sesUii ponovili dani Civilne inida- kih jeseni že dosegla po tive Suha Janez Radelj, Zala memben dogovor. Njen 2006), čemu bi si sicer toli ra, le na občini naj se sami zmenijo o tem. Kot je dejal Feltrin, pa je bil ves trud komisije očitno zaman. Prepri» Čani so bili namreč, da je ustavljen postopek razlastitve ^oper gospodaija Španove kmetije (poteka že od leta Kemperle in Frand Feltrin, . član je tudi Franci Feltrin, ki ko prizadevali v pogovorih z razočarani nad tem, da načr- je povedal, da je občina na lastniki zemljišč in naročali tovalci poljanske obvoznice osnovi dogovora naročila nove idejne rešitve! Tako pa ni60 upoštevali njihovih nove idejne zasnove. Če bi je župan dosegel razlastitev, predlogov za spremembo se investitorja (poleg občine poljanska obvoznica pa bo projekta. Najbolj vztrajno tudi Direkcija RS za ceste) zgrajena po prvotnih načr« ves čas zahtevajo spremem- odpovedala krožišču, tudi tih, torej s krožiščem na bo v zvezi z načrtovanim Jože Hartman ne bi več na- Suhi. Kaj namerava civUna krožiščem skozi Suho: na- sprotoval gradnji. Komisija, inidativastoriti sedaj? Pravi- mesto tega naj bi obvoznico do predora speljali po via- ki je delala devet mesecev in na dveh ducatih sestankov jo. da ne nameravajo mirovati, niti za ceno daljše usta» duktu, s čimer bi zagotovili usklajevala interese v zvezi z vitve.pri gradnji obvoznice, večjo poplavno varnost vasi, obvoznico, se je obmiia tudi Na ministrstvi za okolje in za promet bodo naslovili pritožbe zaradi kršitve postopka pri izdaji gradbenih dovoljenj in tudi sicer ubrali vsa pravna sredstva, če bo treba prav do evropskega sodišča. O napakah, Id se dogajajo ob načrtovani gradnji, bodo obvestili tudi direkcijo za ceste. Ob tem vendarle še verjamejo, da bo poljanska obvoznica zgrajena do leta 2012, kot obljublja župan. Lahko bi bila zgrajena že prej, če bi imel župan posluh za njiho-Člani civilne iniciative (od leve): ]anez Radelj, Zala ve zahteve, dodajajo sogovor- Kemperle în Franci Feltrin 1 Poio c©ř«ó »uvcu niki. Cer k l) e Ravnatelj naj bo domačin Občinski svetniki v Cerkljah so v sredo spregovorili tudi o imenovanju novega ravna» telja Osnovne šole Davorina Jenka. Na javni razpis se je javilo osem kandidatk in (ândidatov, med njimi tudi sedanji ravnatelj Bogdan Sušnik. Svet šole bo novega ravnatelja izbiral 4. maja, zato so bili občinski svetniki soglasni, da svetu šole dajo priporočilo^ naj za ravnateljico izglasuje Damijane Bo* žič Močnik iz Cerkelj (sedaj profesorica glasbene vzgoje na OŠ Matije Čopa v Kra» nju), ker bo po njihovem mnenju od vseh kandidatov najbolje opravljala ravnateljsko funkcijo. Poleg njene strokovnosti in ponujenega programa je pri Božič Moč- nikovi ključna prednost pred drugimi kandidati dejstvo, da je domačinka. "Zadnj čas je, da imamo na šol spet ravnatelja, ki je domačin," je tako dejal župan Franc Čebulj, ki se s sedanjim ravnateljem Sušnikom - prihaja iz Šenčurja - ni najbolje razumel, Tudi občinsk svetniki menijo, da mora ravnatelj znati v delo šole vključiti tudi lokalno okolje, pomemben pa mu mora biti tudi enak vrednostni sistem, kot ga imajo v Cerkljah. V kolektivu šole je sicer največ podpore prejel Kranjčan Drago Zalar, učitelj zgodovine na OŠ Tržič. S. Š. WWW.CORENlSKlGLAS.St Kran) Staro kolo - novi smisel! Kranjski skavti vsako leto ob dnevu Zemlje organizirajo okoljsko akcijo, s katero želijo opozoriti na naš odnos do okolja, letos posebno pozornost namenjajo onesnaževanju s prometom, saj danes avto za marsikoga pomeni edini način prevoza, ki pa hkrati tudi najbolj obremenjuje okolje. Zakaj ne bi večkrat sedli na kolo in se po opravkih odpravili na okolju bolj prijazen način? Skavti in Klub študentov Kranj bodo z letošnjo akcijo Staro kolo • novi smisel! spodbujali k večji uporabi kolesa v vsakdanjem življenju. Aprila (kot so že marca) zbirajo rabljena kolesa in jih popravljajo, da bodo spet lahko služila svojemu namenu, Na Tednu mladih jim bodo na delavnici barvanja koles vrnili privlačen videz in jih 10. maja prodajali na dražbi. Izkupiček bo namenjen Zavodu Korak .(Zavod za varstvo in rehabilitacijo oseb po poškodbi glave). Janez Ciperlct skavtski voditelj in organizator akcije, ob tem dodaja: "S tem bomo naredili veliko dobrega za okolje, lastno zdravje in denarnico." Več informacij o projektu dobite na http://kranji.skavt.net/. D. O. kflanj Odličen odziv na Glasov likovni natečaj A Zanimiv in zabaven je bil četrtkov popoldan v večnamenskem prostoru Gorenjskega glasa v družbi otrok, ki so narisali risbe za Glasov likovni natečaj na temo Močvirje. Prejeli smo veliko risbic. Temo za natečaj smo na§li v otroški knjižici Hlaček Pacek in Umita Mica, Mala črna pošast, ki sta jo ob tej priložnosti predstavila avtor Boštjan Belovič Beilo in ilustratorka Eva Serpan Sitar. Na natečaju so sodelovale Osnovni šoli (OŠ) Simona jenka Kranj in Preska, Podružnični šoli (PŠ)' Duplje in Bukovica ter vrtec Čenča Kranj. Žirija, ki je imela zares težko nalogo, je izbrala tri najlepše oziroma najbolj izvirne risbice mladih ustvarjalcev. Najbolj so jih prepričale risbe Ane Šmid Iz vrtca Čenča Kranj, drugošolca jake Florjančiča iz OŠ Simona Jenka Kranj in četrtošolke Špele Ravnik iz PŠ Duplje, ki so za darilo dobili knjigo Hlaček Pacek in Umita Mica, Mala črna pošast, tega darila pa se je razveselilo še nekaj otrokf ki so se opogumili in zapeli pesmico ali povedali zgodbico. Program sta popestrili Zala julija Kavčič, ki je na violino zaigrala slovensko ljudsko Lepá Anka kolo vodi, in Ana Kova-čič z branjem x>dlomkov iz omenjene knjige. S. K. LEKARNA V BOROVLJAH 'i LEKARNA ADLERAPOTHEKE MAG. PHARM. JUTTA ROSIAN BOROVLJE - FERLACH, Hauptplatz 16 tel, 0043/4227/2225, faks 0043/4227/2572 er@apothekeferlacř www Naročila za zdravila sprejemamo tudi po telefonu in faksu! Zdravila iz NEMČIJE vam bomo preskrbeli v roku enega dneva! BACHOVI CVETNI PRIPRAVKI cvetno zdravljenje SCHOSSLERJEVE SOU solna terapija (Dr.Wilhelni Schiissler) POKLIČITE NAS, GOVORIMO SLOVENSKO! «••« »:::: « •• luAl :: vilma.stanovnik(^s-àas.si •• •• •• •• •• Nov pokal za mlade kolesarje Mai a Bertcncelt kolesarsko tekmovanje mla- ....................................... dih," je na predstavitvi pove- Celovec • V soboto se je z dir» ckl Tomaž Poljanec iz Kole« ko v Wolsbergu na avstrijskem Koroškem začel novo- sarske zveze Slovenije. Idejo za ustanovitev pokala so to- ustanovljeni kolesarski mla- krat dali Avstrijci, da je dobra dinskj pokal cestnih dirk Alpe- priložnost za mlade kolesarje, Adria za kategorije deđd, mlaj- se je strinjal tudi Franc Hva- mladinci in mladina. V ko- sti, direktor KK Sava Kranj: ledarju je trinajst dirk, dve bo- "Na dirkah bo večja konku- sta tudi v Sloveniji: 17. maja na renca. Dirke bodo Veliko bolj Ptuju in 31. maja v Kranju. Po- taktične, boij zanimive, tudi kal so pretekli torek predstavili za gledalce. Bistvo je, da.se v Celovcu. Poleg predstavni« mladi kolesarji že v mlajših kov Kolesarske zveze Slovenije kategorijah srečajo z vrstniki so bili prisotni še predstavniki iz drugih držav." Mladi Sav- kolesarskih zvez avstrijske Ko- čani so doslej na dirke izven roške in štajerske ter Furlani- meja hodili predvsem v îtali- je-Julijske krajine. jo, kjer so bili konkurenčni. GeTDnn Rupert Tschernko iz kolesarke zveze avstrijske Štajerske, Hans Enzi iz koroške zveze, Aldo Segale iz Vidma in Tomaž Poljanec iz Kolesarske zveze Slovenije so si segli v roke po predstavitvi novoustanovljenega mladinskega pokala Alpe-Adria. "Veseli smo, da je tudi Slo- In kaj je pokazala prva dirka pokala Alpe-Adria? Mladi slovenski kolesarji so konkurenčni, tudi Savčani, W pa tokrat niso imeli dovoli sreče in veni j 3 postala del pokala Alpe-Adria, ki bo prispeval k razvoju kolesarstva, predvsem med mladino. Skozi šport, skozi kolesarstvo bodo se jim v nobeni kat^oriji ni mladi spoznavali tudi nove uspelo uvrstiti na stopničke, dežele in nove prijatelje, seve- "Na dirki mislim, da ni bilo da pa je pomembno predvsem to, da se bodo r^a dirkah niti ene ekipe iz Italije, Avstrijci pa v mlajših kategori-primerjali z vrstniki iz dru^ jah niso konkurenčni." je de- držav. Upamo, da bo ta pokal jal Matjaž Zevnik, trener deč« prerasel v lepo mednarodno kov pri Savi. Dala trideset točk Maja Bertonceit 'Agresivna obramba, igra na ...................................... nož je vedno kljijč do zmage. Krar>j - Kapetanka košarkaric Keœpt je torej: pametno igrati Triglava je Ljubljančanka Mojca MarkoviČ, izkušena igralka, ki je v svoji karieri za- v napadu in agresivno v obrambi. Možnosti vedno so." MarkoviČeva je sicer pred menjala že kar nekaj sloven- letošnjo sezono v Tri^v pri-skih klubov. Je tudi stalna ila iz ekipe Krajské Gore, ig-članica slovenske reprezen- rala pa je tudi že v Celju. "Ko tance. Na obeh polfinalnih tekmah s košarkaricami Mer- smo se pogovarjali, so v Triglavu pokazali interes, da naredijo korak višje. To je zelo kurja iz Celja je bila na igriš- perspektivna mlada eldpa. S ču vseh 40 minut na prvi tek- Špelo Eržen sva se odločili, da mi je nasprotnicam dala kar pomagava, da tudi mlajše ob JO točk, največ na eni tekmi v nama napredujejo. Kolikor tej sezoni, in bila najbolj za- sem videla v tej sezoni, ima služna za presenetljivo zma- ekipa zelo velik potencial in go, na drugi tekmi je v statisti« mislim, da bo Triglav v pri- ko dodala deset točk. Njen re- hodnosti še posegal po viso-cept za današnjo odločilno kih mestih," je povedala 30- tretjo polfinalno tekmo pa je: letna Ljubljančanka, Več športnih novic in rezultati na : vsaj snežilo v nedeljo se je med drobnimi kapljami dežja končala jubilejna prvomajska veslaška regata, ki je v petdesetih ponovitvah doživela že marsikaj. Vilma Stanovnik Bled . "Na letošnji regati smo imeli res srečo z vreme« nom, čeprav vedno ni bilo tako. Ker je v teh dneh okoli prvega maja pogosto velika sprememba vremena, so tekmovalci doživljali celo, da so pred tekmo motali čistiti sneg • iz čolnov," je ob zaključku letošnje prvomajske regate povedal predsednik Veslaškega kluba Bled Peter Faj&r, ki je spomnil tudi na čase, ko je imela prvomajska regata močno mednarodno udeležbo. Zadnja leta pa ima pred« vsem pomembno vlogo kot tekmovanje, ki trenerjem slu- Tako z nastopi v dvojcih kot v četvercu, kjer so zasluženo slavili, so bili zadovoljni člani ži za primerjavo in sestavo re- našega olimpijskega četverca, brata Miha in Tomaž Pirih (ob strani) ter Rok Rozman prezentary^nih posadk. Zato in Rok Kolander (na sredini), ki 50 edina že določena posadka na$e reprezentance za si jo jeSekako pazljivo ogledal novo sezono. / f««; «nk« suiov« izkušeni trener in predsednik trenerske komisije pri Vesla- leta/ je ocenil Miloš Janša in gati v Essnu v Nemčiji, Iqer se kom in Janezom Zupanom ški zvezi Slovenije Miloš fan- povedal, da se je že pred ča- bodo kandidati za reprezen- tudi v dvojem četvercu. "Z naša. "Glavni kandidati za sesta- som odločil, da reprezentanca tanco znova najprej merili v stopi ta konec tedna sem pov-vo članske reprezentance so ne potuje na prvo tekmo sve- manjših, nato pa v večjih Čol- prečno zadovoljen, bilo je ne-tako v včeraj v sldfu oziroma tovnega pokala v Španijo, nih. Dva od pomembnih da- kaj bolje kot prejšnji teden v dvojcih kot danes v večjih po- bodo pa zato več pozornosti nov ekipe bosta zagotovo bra- Zagrebu, vendar pa je zagoto-sadkah nastopili dobro oziro- posvetili treningu. Med dru- ta Luka in Jan Špik, ki sta na vo še rezerva, predvsem glede ma na ravni, Jd obeta za razvoj gim tudi treningu za osme- nedeljski tekmi v dvojnem tehnike, Z bratom se dobro sezone. To velja za Iztoka rec, ki naj bi ga sestavili že le- dvojcu ugnala vse teianece ujameva, zagotovo pa bo mo- Čopa, za Luka Špika, za oba tos iii nadgrajevali v prihod- (tudi Iztoka Čopa iri Janeza goče še marsikaj izboljšati," je dvojca brez knnarja, pa tudi njih letih. Zupana, ki sta sestavljala dru- povedal Luka Špik, ki je sicer nekaj mlajših veslačev, ki so v Tako bo prva večja preiz- gouvrščeni dvojec), najboljša v skifu v soboto zaostal za povprečju za najboljšimi za- kušnja za naŠe veslače spet pa sta bila skupaj z veslačema zmagovalcem Iztokom Čo- ostajali manj kot prejšnja sredi maja na mednarodni re- Arga iz Izole Andražem Kre- pom. Gorenjski finale bi bil krasen Košarkarice Kranjske Gore bodu danes dobile tekmice v velikem finalu ženske košarkarske lige. Lahko Triglavanke še enkrat presenetijo aktualne državne prvakinje iz Celjai ) Mata Bertoncelî Kranj • V soboto sta bili v i. SKL za ženske drugi polfinal-ni srečanji. Z drugo zmago nad ekipo A) M Maribor so se v finale že uvrstile košarkarice HIT-a Kranjske Gore, drugega finalista pa bo dala današnja tretja polflnalna tekma med Triglavom in Merkurjem iz Celja. Kranjčanke so namreč na prvi tekmi v gosteh presenetljivo prema- gale držáMie prvakinje (76 : 8i), ki pa so v soboto v dvorani na Planini izid v zmagah izenačile na 1:1 (56:78). Današnja tekma bo znova v Ce- Košarkarice Triglava s trenerjem Slavkom Tadičem pravijo, da zmaga nad Celjankami ni bode lju. "Po znwgi na prvi tekmi, ki zame ni bila senzadja, saj nepremagljivih ekip ni, smo igro svojih igralk: 'Odigrale ti. A kot pravijo, žoga je okro- tošnja sezona je tudi dobra bili seveda zelo veseli. Vedeli so malce slabše v obrambi gla in lahko se zgodi marši- popotnica za naprej." Vodi pa smo. da je Celje kvalitet- kotvCelju, sopaCeljanketo- kaj» tudi gorenjski finale. "Fi- ekipo, ki veliko obeta. "Letoš- nejša ekipa, fizično močne j- teat igrale veliko bolje kot na nale Kranjske Gore in Trigla- nja ekipa je zelo posrečeno ša, kar se je danes tudi poka- prvi tekmi. Izkoristile so svo- va bi bil krasen, a mislim, da selekcionirana. Imamo dve, zalo. Upam, da bomo tudi jo kvaliteto." je za to še malo prezgodaj/ tri starejše igralke in vrsto tretjo tekmo odigrali dobro Da bi kranjskim ko§ari puščajo tak sistem." Kljub socialno naravnanemu proračunu, v katerem so krepko povišali sredstva za socialne programe, in splošni gospodarski krizi, je odpuščanje v Svilanitu presenetilo tudi kamniškega žu- zaposlitve. V teh dneh pričakujemo Še prijavo delavcev Svilanita, s katerimi smo že vzpostavili stik. Drugega večjega odpuščanja trenutno nimamo napovedanega, vendar so razmere na trgu dokaj nestabilne, tako da ni nič dokončnega, " je povedala vodja Urada za delo BCam-nik Karmen Potočnik. paketov s hrano v minulih cem. Slabšanje razmer na tednih priskočili na pomoč, trgih je povzročilo tudi pre- Odziv je bil namreč večji kot v preteklih letih. pana: "leseni niti sluití ms- Meismu križu pomagajo mo da b. se lahko zgodilo posamezniki •kaj takega. Menim, da gre za načrtno igro vodstva, kar dokazujejo tudi številni klici in anonimna pisma razočaranih občanov, ki se v teh Skladno z brezposelnostjo večje število pomoči potrebnih beležijo tudi na kamni* škem Rdečem križu. "V ob- V livarni Cimos Titan ne bodo odpuščali Kljub težki situaciji Svilani-tovih delavcev pa večjih težav z odpuščanjem v prihod-njih mesecih v Kamniku ni pričakovati. Kot je povedal župan Tone Smolnikar, gre večjim kamniškim podjetjem, kot so Calcit, Meso Kamnik, Menina in Eta, dobro, že napovedane napovedi o odpuščanju pa so omili- kinitev pogodbe za nedoločen Čas Šestim, zaposlenim iz poslovnega razloga. Dodatno odpuščanje naprej pa ni predvideno," so sporo61i s koprskega Cimo sa. Kakorkoli, župan, ki je prevzel vlogo koordinatorja med socialnimi ustanovami, ni pretirano optimističen. Tako kot humanitarne institucije, center za socialno delo in urad za delo, tudi občina prave težave s porastom pomoči potrebnih pričakuje šele prihodnje leto. 5vi I an K Titan PODjernišTvoinnance torek, 28. aprUa 2000 11 PlAČE Izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. wwwgbkr.si Gorenjska^ Banka v aivisie državi Uganete, v kateri občini izplačujejo najvišjo povprečno plačo v državi; morebiti v Ljubljani, Lukovici, Celju, Kopru, Celju ali morda v Kranju? Verjeli ali ne, v nobeni od nažtetih. Najvišja povprečna plača (1.853,89 evra bruto) je bila januarja izplačana v občini Cerklje na Gorenjskem. Simon Šubic proračun polni le z dohodni- Cerklje, ki so bile še pred močju Letališča Jožeta Pu6 no občanov, ne pa tudi od Na območju občine Cerklje zaposlenih na našem ob- na Gorenjskem v povprečju Izplačujejo najvišje plače v državi, je izračunal državni statistični urad. Po podatkih za januar 2009 je tako povprečna plača, ki so jc izplačala podjetja ,s sedežem v občini Cerklje, znašala 1.855,89 evra bruto oziroma 1.144,37 evra neto. V naši prestolnici, na primer, kjer je po splošnem prepričanju dobro plačanih delovnih mest največ na kupu. je januarja povprečna bruto pla« ča znašala 1.708,59 evra (1.070,57 evra neto), v novomeški občini, kjer imajo Krko in Revoz, pa recimo 1.640,08 evra bruto (1.053,78 evra neto). '"Najbolj smo ponosni na to, da nas po vsej Sloveniji obravnavajo kot najbogatejše, čeprav sodimo med revnejše občine," je cerkljanski župan Franc Čebuij ironično odgovoril na vprašanje, ali je občina Cerklje najbogatejša slovenska občina. "Res so pri nas izplačane povprečno najvišje plače v Sloveniji, vendar take plače prejemajo zaposleni na našem območju, ki pa večinoma niso naši občani. Kot močju ali pa iz obdavčitve podjetij, ki tu poslujejo. Zaradi visokih plač. Čeprav ne ostanejo v Cerkljah, ima občina samo škodo, saj je zaradi njih prikrajšana pri državnem sofinanciranju občinskih investicij," je Čebulj nadaljeval v resnejšem tonu. Da občina Cerklje ne sodi med bogate občine, pripoveduje njen župan, pove že podatek, da med letom ne zbere niti toliko lastnih sredstev, da bi zadostila primerni porabi na prebivalca (glavarini), ki }0 vsako leto izračunajo v Ljubljani. Za letos primerna 'letna poraba na prebivalca znaša dobra 602 evra, kar pomeni, da bi se moralo ob 6.835 občanih v letošnji občinski proračun nateči 4.080.752 evrov, po zadnjih izračunih pa bodo letos uspeli zbrati 3.749.940 evrov dohodnine in drugih prihodkov, ki občini pripadajo na podlagi zakonov in odlokov. Občina Cerklje bo torej izplačani najvišji povprečni plači navkljub iz državnega proraču- petimi leti prepoznane kot občina s strukturnimi problemi (na Gorenjskem Se občini Jesenice zaradi visoke stopnje nezaposlenosti in Gorenja vas-Poljane kot občina z velikim deležem kmečkega prebivalstva), bodo namreč letos na podlagi rika Ljubljana. '*Na letališču je 72 re^striranih podjetij, težko pa je določiti, katera najbolj dvigujejo višino pov» prečne plače. Večji problem nastane, ker se bosta na brniško letališče preselili še Kontrola zračnega prometa in Adria Airways, zaradi ka- o < o Đ Franc Čebut), župan občine Cerklje na Gorenjskem: "Po vsej Sloveniji posluáamo pripombe» da je nam v Cerkljah lahko, ko pa še dodatno dvignila. Tedaj ne bo več možnosti, da nas po tem kriteriju še kdaj kdo ujame. A občinski proračun cd letališča aH pa smučišča Krvavec nima skorajda nobene koristi, vanj se steče le nadomestilo za stavbno 23. člena zakona o financira- terih se bo povpre^a plača letališče in smučišče Krvavec. A od njiju prejmemo samo nadomestilo za stavbno zemljišče. Res so pri nas izplačane povprečno najvišje plače v državi, a podatek velja na zaposlenega in ne na občana, katerega dohodnina polni občinski proračun. Zaradi visokih plač ima tako občina prej škodo kot zemljišče, ' razmišlja Ce- korist, saj je zaradi njih prikrajšana pri Čeirav smo pričakovali, da àiiaynem sofinanciranju občinskih investicij." precejšen delež k visoki povprečni plači v CerkJjah prispevajo plače v družbi Aerodrom Ljubljana s sedežem na Zgornjem Brniku, pa so nam od tam posredovali podatek, da je bila marca njihova povprečna bruto piača "samo" 1.599 evrov. Najvišjo prejema predsednik uprave Zmago Skobir, in sicer 10.000 evrov bruto, kar neto znese pribl. 4.600 evrov. V družbi je trenutno zaposlenih nju» občin deležne samo 145.171 evrov državnega sofinanciranja, kot spodbudo za občinske investicije. "Občina Bohinj bo na primer prejela 425 tisoč evrov, Gorenja vas-Poljane pa 560 tisoč evrov. Če bi bile pri nas plače kot v Bohinju, bi verjetno prejeli pol milijona evrov. Takšno nepravičnost pa je povzročila bivša vlada, ki je med kazalnike razvitosti občin vključila tudi bruto dodano vrednost gospodarskih družb na zaposlenega v posamezni občini, kar nima nobene zveze s prej omenjeno glavarino," je nezadovoljen Čebulj.. Višino povprečne plače, izplačane na območju občine Cerklje, generira jo predvsem plače v dejavnosti promet in skladiščenje, kjer je na prejela 330.812 evrov fi- januarja povprečna bruto 436 ljudi, od tega jih 68 živi v nančne izravnave. "To pomeni, da smo celo finančno plača znašala kar 2.259,99 (1.354,76 evra neto). Večina občini Cerklje, je sporočila Briata Zoreč, vodja korpora- sami veste, pa se občinski podhranjeni," pravi Čebulj. te dejavnosti se odvija na ob- tivnega komuniciranja. Povprečne mesečne plače, januar 2009 Bruto (eur) Neto (eur) SLOVENIJA 1.416,40 9^7.15 Cerklje na Gorenjskem i.853r89 1.144,37 Ljub jana 1.708,59 1.070,57 v Do pri Ljubljani 1.661.39 . 1,025,42 £ 1 Novo mesto 1.640,08 1.053,78 v jesenice 1.339,28 878,37 a & et Kranj 1.441,00 938,00 1 Radovljica 1.25231 829,71 S 'O Škof] a Loka 1.267,22 833.71 Tržič ^.123.97 753,98 U > Stečajev bi moralo biti še več ^ .0. stran Čez čas je možno z reo^ani-zacijo, dokapitalizacijo in prek prisilne poravnave ter dogovora rned vsemi vpletenimi ohraniti marsikatero delovno mesto," pojasni Jan. Kot smo zapisali zgoraj, postopki lahko trajajo več let. Zgodb Tekstilindusa in Elana v stečaju se marsikdo niti ne spomni več, stečajni upravitelj Vel j ko Jan pa meni, da tako dolgotrajnih postopkov ne bo več: 'Razlogi za dolgoletne postopke so biJi včasih zaradi neurejenih zemljiško knjižnih razmer in denacionalizacije, torej postopkov zunaj stečajnega postopka, vendar so na njega zelo vplivali." Tako so imela podjetja v stečaju lahko v lasti veliko zemljišč, vendar ne vpisanih v zemljiško knjigo, saj je bilo vse družbena lastnina. Danes ima večina podjetij tovrstne Vetjko Jan Veljko Jan ugotavlja, da bo letos stečajnih postopkov več: "Lani nisem dobil nobenega stečaja, vodil sem le eno starejšo prisilno poravnavo, le- los pa so mi biii dodeljem že trije stečaji. Menim, da bo letos vsaj dvakrat več stečajev kot lani," pove sogovornik. Povečanje Števila postopkov zaradi insolventnosti bo več zadeve urejene, denacionali- tudi zaradi uvedbe osebnih zacija je pri koncu, zato teh postopkov, katerih urejanje se je lahko vleklo več let, ni več veliko. stečajev. Te lahko sproži fizična oseba ali njen upnik, ko î^ ta trajno ne more več porav« navati obveznosti. Po novem, t. i. insolvenčnem zakonu morajo biti vsi postopki v zvezi s sodnimi postopki stečajev» prisihiih poravnav ali likvidacije objavljenih na inter-netnih straneh AJPES (www.ajpes.si)» zavihek eObjave sodnih zadev. Izbrali smo nekaj najbolj znanih primerov z Okrožnega sodišča v Kranju (nekateri postopki imajo že dolgo brado): Planika Kranj (stečaj)» Pekama Orehek (stečaj). Gorenjska obrtna zadruga Kranj (likvidacija), PMT Klima Commerce (prisihia poravnava), Gradbinec (stečaj), Air Sierra (stečaj), Ekospekter (stečaj), Tekstilindus Kranj, Ekoterm Jesenice (stečaj), Združena lesna industrija Tržič (stečaj), Iskra Terminali (stečaj), A Trade Begunje (likvidacija), Elan (stečaj), Interplast Radovljica (stečaj), Alpmetal Selca (stečaj)... um KOLESARJENJE PD SLOVENIJI_ Bomj ' NOVA GORICA • POSTOJNA - KRANJ. 27. • 30. AVOUSTZOOS www.rekreatunsi žadnjirok prijave na kvalHikaciie: 15. maj 2009! Gorenjski Glas %J Sn^BPM 5ÍMEC 2008 60H9W MERKUfi B»ND ofMetJB ro aiMMâ fit f^Movlporv KMTOkAAflJA i t I > i i I i u PODTEITE Izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. www.gbkr.sj Goreniska^^ Banka Pogovor: Aleš Dolenc, direktor M Sora Žiri motivirani Žirovska delniška družba M Sora je pred tremi letí nastala iz zadruge. Že takrat so s klasičnimi dejavnostmi kmetijske zadruge ustvarili zgolj osern odstotkov prometa^ vse drugo je šlo na račun prodaje stavbnega okovja, prodajaln z mežanrm blagom, žaganja lesa in proizvodnje oken. Boštjan Bogataj v pogovoru z direktorjem Ale§em Dolencem, ki vodi kolektiv s 147 sodelavci, so nas zanimali vzroki za preoblikovanje podjetja in poslovanje v času svetovne gospodarske krize. AJi poznate še kak primer, da bi se zadruga preoblikovala v delniško družbo? posebnost. Ko bi pristojni vedeli, da so v sosednji Italiji številni hoteli organizirani v zadruge, da smo sodobno lakirnico kupili od zadruge 2 več kot tisoč zaposlenimi m več kot sto milijonov evrov prometa! Pri nas pa zadruge tlačijo le v kmetijstvo, Iz te predpostavke nastaja kup napačnih zaključkov, ki so v škodo zadrugam in tudi državi. Naša naloga ni, da bi spreminjali slovensko zakonodajo in ozaveščaii slovensko javnost, ampak moramo živeti in preživeti." Ste se kljub temu v zadnjih fr^h letih zAradf novi» organizira nos ri hitreje razvijali? "V teh letih smo bili uspešni, vendar tega dejstva ne morem enačiti s tipom organiziranosti. To bi bilo nerealno. Drži pa. da je način lastninjenja, ko smo k vpisu delnic povabile vse za- dnižnike in zaposlene pod enakopravnimi pogoji, na začetku smo se dogovorili, da ne bo nobenih končen- nje slovenske javnosti, v ka- tracij lastništva in tudi, da tero lahko štejemo politiko, nihče zunaj kroga zadružnikov nima pravice do nakupa delnic, pomenil izreden motivacijski premik za za- "Ne, smo posebni, vendar smo bili tudi prej kot zadruga posebni. V Sloveniji velja, da se zadruge ukvarjajo predvsem s kmetijskimi dejavnostmi, v naši zadrugi pa je ta predstavljala zgolj osem odstotkov vseh prihodkov, drugo ustvarimo v trgovini, veleprodaji, žagarski dejavnosti in proizvodnji oken. Organizacija zadruge nam iz različnih razlogov ni ustrezala, zato smo iskali boljše variante." V kakšnem smislu? Imate sedaj več možnosti za razvoj? "Razlogov je l>ilo več. Eden glavnih je bilo nerazumeva- rinskih družb. V obeh primerih ima pravico odločanja o sprejemu novega člana upravni odbor zadruge." Kako občutite gospodarsko krizo v M Sori? "Kriza se pozna. Imamo precej različnih dejavnostih, zato se na različnih področjih različno. Najprej smo občutili finančno krizo, ko je kazalo, da bo zelo težko obnoviti ali pridobiti kratkoročne kredite za ftnandranje zalc^. To je sedaj mimo, kriza se kaže v realnem sektorju. Najbolj nas je udarilo na žagarskem programu, ki je vezan na gradbeno industrijo, Negativni lanski trendi, predvsem cenovno razmerje med nakupno vrednostjo hlodov in žaganim lesom, so se v začetku tega leta popravili, saj je z upadom povpraševanja padla tudi cena hlodovine. Še vedno pa je razmerje neugodno in razmere težke." Aleš Dolenc Ali je na drugih pr(^ramih bolje? "V vsej družbi se pozna plačilna kriza. Kupd naâih kupcev so gradbena podjetja, ki "Ob silnem i govorjenju o krizi in stiski brezposelnih, pretiranega navdušenja za delo nismo opazili. V vso javnost in medije, kaj zadruga je. Pri nas se zadrugo in zadružništvo enači samo in Izključno s kmetijstvom. Zakaj je tako, ne vem, vendar je to tradicionalno razmišljanje v naši javnosti zelo zakoreninjeno. Pred kratkim je Državni svet dal veto na zakon o garancijskih shemi in kreditih SID banke, s^dj zadruge ne bi mogle koristiti tega ukrepa za lajšanje gospodarske krize. Na ta način so svetniki le povedali, da zadruge so enakopraven ekonomski subjekt. Trenutno pišem tudi prijavo na razvojni razpis. na katerega se kot zadruga ne bi mogli prijaviti." Pa čeprav bi pn vas tudi kot ne plačujejo redno, posJedič- OKO ICI je no je tudi nam obseg zapadlih faktur precej porasel. poslene. Od tedaj naprej se Malce je padla tudi prodaja. bolj zavedajo, da delajo za svoje podjetje. Efekt je sicer težko izmeriti, vendar je preoblikovanje zagotovo pozitivno vplivalo na poslovanje. Tudi sodelovanje na Na oknih prodaja in proizvodnja nista padli, zahvaljujoč velikim investicijam in marketingu v prejšnjih letih, Brez investicij v nove tehnologije, izboljšave in inovacije zaradi odpuščanj velik jok in stok, pa ^ V II nic. razpisih je povsem drugače. bi bil položaj proizvodnje pa čeprav gie zn iiepoUebiio oken zelo podoben žagi," razlikovanje, kot smo ugotovili že prej." Vam zaradi nove organizi* ranosti uspe dobití tudi tako prestižne posle, kot je bila oprema Hotela Palace v Portorožu? "Dobili smo jo zaradi kvalitetnih oken. Kaj bi bilo, če bi bilo ... Drži le, da nam zadruga opravljali popolno* delniška družba ni nikoli ma enake delavnosti? škodila, delovanje kot za- "Tako je. Našo odločitev za druga pa je." delniško družbo pred tremi leti je spet pospešila možnost prijave na razpis za opremo nove proizvodnje oken. Na koncu smo jo sicer naredili brez pomoči države, saj je bila vloga zavrnjena z zgolj enim stavkom, nihče je ni niti pregledal, le zapisali so, da zadruga ni upravičena do razpisanega denarja. To je naša državna Povedali ste, da imate zaprt lastniški krog. Kakšen pogoj mora izpolniti morebitni novi lastziik? "Pogoj za vstop v lastniško strukturo M Sora je, da postaneš dan zadruge. To si lahko na dva načina, ali prodajaš Torej odpuščanj, skrajševanj delovnega časa in podobnih ukrepov v M Sori ne bo? "V začetku novembra, ko se je najavila kriza, smo sprejeli prve ukrepe. Ustavili smo investicije, znižali smo zaloge, omejili smo vsakršno zapravljanje oziroma odliv denarja iz družbe, saj smo vedeli, da kdor bo imel denar, bo močnejši. Istočasno smo mtenzi-virali komercialo, zato naš padec pri stavbnem okovju in oknih ni velik. Vsi zaposleni so se odrekli trinajsti plaâ in nagradam, ki smo jih v prejšnjih letih dosledno delili. Naš sistem plač je tak, da med letom delimo manjše osnove, ki jih nadgradimo s trinajsto plačo. Temu smo se lani kmetijske proizvode preko odrekli, čeprav bi nam pošlo- ; 'i f moremo najprej deliti dobič« ke, čez mesece pa delavske knjižice. Bilo bi neodgovorno. Skupščini bomo tudi predlagali, nadzorni svet pa se je že strinjal, da letos tudi dividend ne bomo delili. Za- nosti. Zaposlujemo zato, ker smo imeli letne pogodbe za delo z delavci iz tujine, iz držav nekdanje Jugoslavije. Teh zaradi krize nismo obnovili, sedaj pa nam manjkajo. Menili smo, da jih ne bi kli- radi krize promet po nekate- cali nazaj iz Makedonije in rih enotah pada, kriza se Čuti tudi v prodajalnah, v plačah pa je tudi visok delež variabilnega dela (na uspešnost) so plače začele padati, V nasled- Bosne, ampak bi glede na situacijo privabili domadne." Ste zadovoljni z ukrepi dr« žave, ste pričakovali veČ? njih treh mesecih, kolikor "Ukrepi so bili za mnoga lahko vidimo naprej, drugih ukrepov ne bo." Tudi ' odpuščan j ali skrajše- * vanja delovnega Časa? "Ne. Konec prejšnjega leta smo sicer prekinili nekaj pogodb o delu, nekaj delavcem nismo podaljšali pogodbe za določen čas, V zadnjem mesecu smo celo za» poslovali in še iščemo sode-iavcc za pomoč v mizarstvu in gradbenem centru." V času krize in množičnih odpuščanj? "Ob silnem govorjenju o krizi in stiski brezposelnih, pretiranega navdušenja za delo nismo opazili. V okolici je zaradi odpuščanj velik jok in stok, pa nič. Iz škofjeloškega LTH smo dobili ie eno, neustrezno viogo za za« podjetja dobra, država se trudi na tem področju, kaj lahko dejansko nar^, pa je vprašanje. Sicer pa je vse preveč kupčkanja denarja, vsi ti razpisi so preveč birokratski, morda bi bilo boljše, da bi podjetjem le pustili denar z investicijskimi olajšavami. Podjetja najbolj vedo, kako s svojim težko prisluženim de- naijem. Mi imamo investicijske načrte, ki bi jih ob olajšavah aktivirali, tako pa bomo pač počakali. To bi dalo delo tudi gradbenim podjetjem, tako pa denar razdeljuje politika. Razvojne spodbude so sicer prave, vendar bi morali več denarja pustiti gospodarstvu- Moti me tudi, da se po- itika vse preveč ukvarja sama s sabo, z javnim sektorjem, s pravióiimi delitvami, univerzalnim temeljnim do- poslitev. To nam je nerazu- hodkom in podobno, prema- mijivo, očitno večina rajši čaka na odpravnino in pod- lo pa se govori o dodani vrednosti, veiji ustvari alnosti. poro, kot pa, da bi sami po- večji prodaji. Težišče razprav skrbeli za svojo prihodnost. Brezposelnim gre v Sloveniji še predobro. Morda komu delam krivico s pavšalno izjavo, vendar v mnogih primerih žal drži." zadruge ali pa si zaposlen v M Sori ali eni od njenih hče- vanje to omogočalo, vendar si tega nismo dovolili, saj ne Ali lahko rečemo, da gre vaše podjetje že iz krize? "Trudimo se po najboljših močeh, da omilimo posledice in izkoristimo tudi prilož- se preveč odmika od gospodarstva. Če ne bo nič dehti, bo to povsem odveč. Stiske so za neiatere zares hude in jim je treba pomagati, pozablja pa se na ustvarjanje. Veliko zaposlenih se marsičemu odreka, trdo in pošteno dela za skromne plače, na drugi stiani pa bi nekateri kar delili in delili. Kdo bo to ustvaril?" Bančnik Izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. www.Qbkr.si Gorenjska^ Banka Pogovor: mag. Tilen Zugwitz, izvršni direktor za trženje v Gorenjski banki Več kot zanimanja za po bank za "V vsakem obdobju je po nekaterih storitvah večje povpraševanje, po drugih pa manjše. Trenutno dajejo banke večji poudarek depozitom kot posojilom." Cveto Zaplotnik v poslovni javnosti vedo o vas bol) malo. Se lahko na kratko predstavite^ "Po rodu sem Gorenjec, rojen na fesenicah, kjer sem tudi končal gimnazijo. Študiral sem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani • finančna smer, diplomiral in se nato kot pripravnik zaposlil v Gorenjski banki. Ker sem želel strokovno znanje §e nadgradili, sem se odločil za redni podiplomski študij MBA. Po končanem študiju sem imel kar nekaj priložnosti za zaposlitev, želel sem se preskusiti na področju investicijskega bančništva in sem se odloďJ za Potezo. Po treh letih sem se vrnil v Gorenjsko banko. " te ne pomagajo, da bi v dolo- zadnjem letu enako kot drugi čeni situadji ravnal pravilno, vzajemlii skladi zaradi zniža* Pomembno je, da se iz vsake izkušnje neicaj naučiš in si jo za vedno zapomniš. Še pomembnejša pa je sposobnost, da znaš vsako izkušnjo umestiti v celoten mozaik dojemanja sveta oziroma okolice in uporabno vrednost izkušenj uporabiti tudi pri prihodnjih odločitvah." nja vrednosti delnic na borzah izkazal za neuspešnega. Naša politika je še naprej ostati tradicionalna banka, ki trži klasične bančne produkte, manj pa produkte s področja investicijskega bančniš* tva, kjer tudi doslej nismo imeli silne želje po razvoju," V katerih dejavnostih je posojilni "krC"-največji? "Največji je v panogah, ki so se v recesiji tudi znašle v največjih težavah • v tekstil- "Čeprav je banka konzerva- ni, lesni, avtomobilski, pre- Ali je bančno okolje primerno za mladega človeka, pol* nega elana. idej. ustvarjalno sti ...> tivna institucija, kjer ni prostora za eksperimente, ampak za trezne, premišljene odločitve, pa hkrati omogoča tudi ustvarjalno delo in je sprejemljiva za nove ide- Zakaj prav v Gorenjsko ban« je, načine, poti ..." ko? Na Gorenjskem je bilo že takrat veliko dru^ bank... )e ob recesiji v gospodarstvu in omajanem nezaupanju na kapitalskem trgu težko tržiti bančne storitve? "Banka ponuja na trgu paleto storitev in v vsakem obdo- "Finance so me že od nekdaj zanimale, to je bU tudi glavni razlog za zaposlitev v banki. Že takiat, ko sem se odločal o svoji poklicni karieri, je Gorenjska banka kot osrednja finančna ustanova na Gorenjskem slovela po trdnosti in zanesljivosti. Ko sem mi je poudarek bank na trženju ponudila priložnost za zapo- depozitov in manj na posoji- delovalni industriji... V preteklosti so si v teh podjetjih lahko zagotavljali likvidnost z najemanjem posojil, zdaj se ne zadolžujejo, ampak iščejo notranje rezerve, izboljšujejo upravljanje z obratnim kapitalom ..." Koliko je kriza dejanska in koliko posledica splošne ne< gotovosti? Zdi se, da z naložbami čakajo tudi tisti, ki ne občutijo posledic krize in bi lahko investirali. povpraševanje, po drugih pa "Zagotovo so tudi primeri, ko manjše. Trenutno je večji imajo podjetja denar za nalož- bju je po nekaterih večje be, j>a ne investirajo. Takšno ravnanje je lažje razumljivo, siitev v njej, nisem veliko razmišljal. Kot začetniku mi je banka ponudila strokovno znanje in mi tudi omogočila napredovanje." Napredovali ste hitro, pri 33 letih'Sie izvršni direktor za trženje... "Za uspeh je potrebno dvoje: po eni strani sposobnosti in po drugi strani želja, oboje pa mora biti usUajeno, Kar počnem v življenju, poskušam delati stoodstotno. Očitno so to opazili tudi drugi in mL zaupali vodenje sektorja za trženje. Ob napornem, zahtevnem delu se sicer sprašuješ, zakaj si ti tisti, ki opravljaš to delo in zakaj ga ne kdo drug. A Če si samozavesten in imaš občutek, da si naredil v^e, kar si lahko v danem trenutku, po- lih, poleg tega pa se še več če vemo, da so se v spreme- pozomosti namenja preverjanju bonitete komitentov." njenih razmerah, predvsem ob manjšem povpraševanju na trgu, spremenile tudi kalje med bankami največja kuladje. Marsikateri projekt. konkurenca za depozite? "Vsekakor! Se pred letom ali dvema je bilo veČje povpraševanje po posojilih, tudi ponudba je bila večja. Zdaj so banke pri kreditiranju bolj selektivne in bolj strogo kot nekdaj ocenjujejo rizike. Gorenjska banka je bila že v preteklosti glede tega bolj konzervativna in se ni spuščala v zelo rizične zadeve." Id je še pred letom dni zagotavljal primemo donosnost oz. vračilo vložka, zdaj tega več ne zagotavlja in ga je glede profitabilnosti treba presojati na novo. Ob negotovosti je težko oceniti, kakšno bo povpraševanje v prihodnje. Predpostavke, ki so ključne za oceno projekta, so zdaj še bolj ne- Vaše magistrsko delo nosi naslov Politika dividend v Sloveniji. Kako bo kriza vplivala na to politiko? bodo lažje ocenie pričakova Je banka tudi v kriznih časih no uspešnost projekta." uspešna pri trženju svojih produktov? "Pri trženju produktov za pravne osebe zadržujemo dosežene pozicije. Ker ne vemo, ali je dno krize že do- gotove kot v preteklosti, zato "Na to vprašanje m možno podjetja čakajo na čase, ko dati univerzalnega odgovora. Ne verjamem, da bi bili lastniki tolerantni in bi se odpovedali dividendi. Uspešna podjetja jo bodo še vediio izplačevala, verjetno pa nekatera ne bodo mc^a veČ izplačati tako visoke, kot so jo v pre- je kriza zdaj že najgloblja ali je lahko še hujša? Tega ne ve nihče, ne bi pa si upal trditi, da smo že na naj-nižji točki, Če bi nekdo pred tem dobiš odgovore tudi na seženo oz. kaj nas še čaka, dvema letoma napovedal se- takšna vprašanja." Verjetno sle eden mlajših ali celo najmlajši bančnik, ki ga je katerakoli banka v Slove> ni j i doslej predlagala za člana uprave. Kako si to razlagate? "Seveda sem na to ponosen, vendar pa mislim, da niso pomembna samo leta in izkušnje, ampak še marsikaj drugega. Nekdo ima lahko veliko let delovnih izkušeni, pa mu smo pri svoji politiki zelo konzervativni. Čeprav imamo v primerjavi z drugimi teklih letih. Manj uspešna podjetja pa te možnosti niti ne řyxlo imeh. " danji potek dogodkov, mu ru» hče ne bi verjel. Ko se je kriza začela, smo mislili, da bo le bankami nekaj več rezerve, nekoliko slabše, nihče pa ni ne bi bilo pametno, da bi bili verjel, da bo tako huda. V zad» "Prostega časa je čez teden Za konec: kaj počnete v prostem času...? bolj agresivni in da bi naredili napako, za katero nam bi bilo potlej žal." Tržite tudi NFD-jeve vzajemne sklade... "Gorenjska banka nima lastnih vzajemnih skladov, trži le NFD-jcve. Ta produkt se je v njem letu in pol smo že večkrat slišali, češ - zdaj smo pa na najnižji točki in se bo krivulja obrnila navzgor, pa se to ni zgodilo. V nekaterih sektorjih se resda kažejo znaki okrevanja, vendar pa je v tem trenutku težko oceniti, ali je bolj malo, nekaj več ga je ob koncu tedna, ob praznikih. med dopiistom... Namenjam ga predvsem družini • imam dva majhna otroka • pa tudi športu. V mladosti sem se aktivno ukvarjal s športom?zato mi športne aktivnosti še da- «o O « o o 6 ê Mag. TOen Zugwitz z Bleda se je v Gorenjski banki prvič zaposlil spomladi leta 2000. Poldrugo leto kasneje je odšel na redni magistrski študij, v letu 2002 se je zaposlil v Potezi, kjer se je ukvarjal z analizami in podjetniškim svetovanjem. V letu 2005 se je vrnil v Gorenjsko banko, kjer je bil najprej namestnik vodje sektorja trženja in nato vodja sektorja. Od lansk^ decembra je izvršni direktor za trženje, ki pokriva področje poslovanja s jetji, marketinga in odnosov z javnostmi. Nadzorni svet banke ga je julija lani imenoval za člana uprave, Banka Slovenije pa mu doslej za to še ni podelila licence. iim to že dolgoročni trend rasti." nes veliko pomenijo.' ^ . 1 ' J . IT Finančni trg Izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. www.gbkrsl Gorenjska^ Banka J viino Delnice so že podcenjene Nekatere slovenske delnice so že podcenjene, v njihovo ceno je "vračunan" strah, da je lahko še slabše. Delničarji, ki so v krizi utrpeli velike izgube, so otopeli. Cveto Zaplotnik Andrej Kocič, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav: "V krizi se najbolj bojim brezposelnosti, ker to povzroča socialne in psihološke probleme, ima lahko politične posledice in vodi v destniktiv^ nost. V takšnih razmerah je treba uvesd pozitivne socialne ukrepe, pomagati ljudem v stild in preprečevati, da razvoj dogodkov ne bi šel v negativ» no smer. Kriza je v veliki meri psihološka, treba jo je prikazovati realno, ne pa v javnosti ustvarjati še bolj negativne slike, kot je dejanska. Brez veze je jamrati ... Nekateri se bodo v krizi zelo dobro znašli, večina povprečno, nekateri pa zelo slabo." "Ne špekulirajte, investirajte pravilno - naložbene priložnosti v kriznih časih" je bila rdeča nit lett^jega že petnajstega fínančn^ sejma Kapital, na katerem niso veliko govorili o Istrabenzu, milijonskih nagradah in stečajih, ampak predvsem o prihodnosti, Id je po mnenju Srečka Plrto>ila, glavnega organizatorja sejma in urednika revije Kapital» pomembnejša od afei in raznih finančnih "telenovel". Obiskovalci so si za pet evrov (toliko je bila vstopnina) lahko ogledali ponudbo finančnih storitev iz predavanjem, posvetovanjem, pogovorom,... Upad naložbenih življenjskih zavarovanj Za uvod v sejem je bil pogovor z aktualnim naslovom Kako bo slovenski finančni trg preživel teizne čase, Andrej Ko- dč, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, je ugotavljal, da je kriza vplivala na zavarovalništvo z nekaterimi neposrednimi vplivi pa tudi s posrednimi, dolgoročnimi. Neposredno se vpliv krize odraža v vrednotenju naložb. Zavarovalnice so močni naložbeniki, vendar zaradi predpisanih za- Na sejmu Kapital je sodelovala tudi CBD Gorenjska borznoposredniška družba, ki je obiskovalcem predstavila novost • finančni portal za aktivne vlagatelje FINport, naložbene priložnosti, globalne vplive na lokalne trge, spletni trgovalni sistem CBD On-line za trgovanje na Ljubljanski borzi in E^rade trcovalni sistem za trgovanje v tujini, ifoio cociazokavcic rektorica GBD Skupine, ugotavlja, da je upad prihodkov znaten, zato so že znižali plače in za določeno število tudi število zaposlenih. V preteklosti so jim prihodld od borzno posredniških provizij zadoščali za plače, zdaj niso dovolj. Precejšen del prihodka ustvarijo tudi Z upravljanjem premoženja. vendar so se pri strankah, boljši, vse storimo za to, da mostitev krize, v kateri se, jim bodo stranke zadovoljne z je zelo zmanjšal prihodek od nami, ponudimo jim proizvo- borznega posredništva. V bo- konskih omejitev pri naložbah P^ .katerih je biJl^ donos ne- Ani Klemenčič, izvršna direktorica GBD Skupi- niso špekulativni investitorji, ampak konzervativni, ki jim je bolj kot donosnost pomembna varnost, likvidnost in sol- gativen, temu dohodku odpovedali, dokler ne bo vrednost premoženja na izhodiščni vrednosti- "To smo storili zato, de in storitve, kot jih rabijo po cenovno konkurenčnih pogo jih. To je boljša pot, kot da bi kupovali druge borzne hiše, saj za to nima nihče presežne likvidnosti." Kar zadeva reguladjo oz. pravno vamost, jo rabi predvsem mali delničar. Ko vstopi na trg, pričakuje, da bo dobil relevantne informacije, na podlagi ka* terih se bo lahko odločal. "Zdi se mi, da v Sloveniji ni niko- venski vlagatelji, ki so v krizi rzni hiši so pred sedmimi leti prvič pripravili Slovensko varčevalno košarico in z njo opozorili javnost na podcenjene slovenske delnice. Ker so pre pričani, da so delnice spet pod cenjene, so pripravili novo var Čevalno ko^rico z delnicami dvanajstih podjetij, ki so tre nutno najboljše naložbene pri ložnosti na slovenskem trgu "Problem je v tem, ker so slo- yçj^^j^Qg^ Mp^ vrednotenju na- ^ stranke vedo, da smo z nji- mur mar za male debiičarje. utrpeli velike izgube, čisto oto- I novanj pa tudi avtomobilov. "Čeprav v Zavarovalnici Triglav doslej ni bilo večjih finančnih pretresov, si ne dela» mo nobenih iJuzij: obdobje, ki je pred nami, bo naporno. Sproti bomo morali spremljati razmere na trgu in izpolnjevanje načrtov, delati tisto, kar znamo, delati dobro, in se vzdržati kakšnih bolj tveganih potez," je dejal Kodč in dodal, ^ , - ^ 1 • .1 I da so vTrislavu zaradi krize že Bogdan Pušnik, predsednik uprave borznoposre- ^^^^ ^j^iev m evropske dniške hiše MedvešekPušnik: "Kako bo finančni trge, zaenkrat pa ne razmišlja- trg videt! čez eno leto? Finančnih posrednikov bo P o zmanjševanju števila za evrov zmanjšanja vrednosti oz. odpisov, kar je tudi vplivalo na poslovni rezultat/' je dejal Kodč in poudaril, da se kriza odraža tudi v zmanjšanju naložbenih življenjskih zavarovanj. Upad nadomeščajo na drugih zavarovalrJh področjih. Ker ljudje želijo v laiznih kot pravijo," je dejala Klemen-6čeva in dodala, àa bo storitev upravljanja premoženja v prihodnje postala še pomembnejša, saj bo laiku vedno težje najti primeme naložbe Računajo, da bodo del upada dohodka od provizij nadomestili z novimi dejavnostmi, lako so ne: "Koliko pa je investitorjev, ki ukrepajo v kri- bžb ki smo ga napravili po ^^ ^ ^^ ^^ institucije, ki bi morale skrbeti peU. " je dejal Pušnik in dodaj, Zi>! V GBD več kot 90 odstotkov od 16.500 komi- ■ priporočilih Banke Slovenije, Jn oz. so donosi bo^^^^ ^ to svojega dda niso opnvi. da po I™ vedno pnde obdo- ^ ^ J . . ^ .1 / .1 smo imeli lani za ;omiliiorov koi^P^^^Jo, )e dqala Klemen- le dobro, zato je tudi veiiko ne- b)erasti. tentov v zadnjem letu ni storilo nič: to pomeni, „ ^^ da niso Qe prodajali in ne kupovali, ker jih je strah. Ti ljudje trpijo s svojo naložbo in čakajo na boljše čase," zaupanje. Ljudje imajo denar, a neupaio investirati na borzo. V preteklosti smo vse prevečkrat videli, kako so vodilni tudi iz pomembnih družb borzne kotadje A zavajali javnost, " je dejala KJemenđČeva in dodala, da je to, kdaj se bo začel po- ______že razvili finančni portal za ak- večevati obseg prometa na ^ih'z^jšlti tie^je, zava^ vlagatelje FINport, ki je borzi, odvisno od več dejavni- rovanje pa je eden od načinov ^ ^ ^ kov. najprej od razmer na Šir- za to. je več zavarovanj hiš, sta- ^ ^^^ zanimanja. Neka) §em območju. "Na borzi se prihodkov pričakujejo rudi od kapitalskih dobičkov, saj dobri uspejo kaj zaslužiti tudi na krajši rok in na t^ih. ki so lik-vidnejši od našega," je dejala Klemenčičeva. manj in pri strožkih bodo bol) racionalni, za slo* venske vlagatelje pa upam, da jih bo čim več izkoristilo priložnosti na fínančnem trgu, ki se jim ponujajo. Zdaj je čas, da del svojih prihrankov preusmerijo v-naložbe. Verjamem, da bo leto 2010 za finančne posrednike in investitorje bolj optimistično." t FoTo: Coft*2D Mvćii poslenih in o skrajševanju delovnega časa. Finančnim laikom bo vse težje V sedanji krizi so doslej bolj kot zavarovalnice "krvavele'' borzno posredniške družbe. Ani Klemenčič, izvršna di- Mali delničarji rabijo boljšo zaščito B o kriza spodbudila združeva- nje borzno posredniških družb? Ani KlemenČiČ odgovarja: "GBD ima trenutno 16.500 strank s premoženjem, ki je večje od vrednosti vseh slovenskih vzajemnih skladov, zato ne vidim razloga, da bi se zaradi stroškovne učinkovitosti morali na silo združevati. Če se bo katera od borznoposredniških'hiš odloČila, da se ne bo več ukvarjala z borznim posr^ovanjem, potem bodo stranke same prišle. Naše načelo je: bodimo naj- preobrat zgodi v trenutku, prodajalci pesimisti lahko v eni sekundi postanejo optimisti, človek temu skorajda ne more verjetije dejala in poudarila, da so delnice trenutno v Sloveniji podcenjene, ker je v ceni "vračunan" tudi strah pred tem, da je lahko še slabše. Pri tem se ji zdi pomembno, da uprave družb pripeljejo podjetja s čim manj "žrtev" iz posojila le v primerih, ko ni krize in zagotovijo uspešno nobenega tveganja, da sposo- Banke so postale previdne Dr. Dušan Zbašnik iz Eko* nomsko-poslovne fakultete Maribor je dejal, da so povsem "udarili mimo" tisti, ki so govorili, da se bo kriza Slovenije komaj dotaknila. Slovenija občuti krizo in dosti hudega bo Še prišlo. Pomembno je, da dr» žava v takšnih razmerah ohrani stabilnost finančnega sistem in da iz krize ne bo izšla s prevelikim dolgom, ki ga polem dvajset let ne bo mogla odplačati. Po Zbašnikovem mnenju se najslabše odločitve vedno sprejemajo v dobrih časih- V razmerah, ko smo priče grožnjam finančnemu siste» mu, so vse banke, tudi naše, stale previdne in odobravaj o ii» poslovanj e. Vlagatelji so otopeli Bogdan Pušnik, predsednik uprave borznoposredniške hiše MedvešekPušnik, je dejal, da so kot pomemben lastnik Ljubljanske borze s prodajo ddnic Dunajski borzi izboljšali bilance, zato so tudi nekoliko kasneje kot dru^ začeli z bolj drastičnimi ukrepi za pre- jenega denarja ne bi dobile nazaj. Banke so zdaj takšne, kot bi morale biti že prej, problem pa je v tem, ker marsikatero podjetje, k) izpolnjuje vse parametre iz poslovnega načrta in si zasiuži posojilo, posojila za proizvodnjo ne dobi ali ga ne dobi pravočasno. Nekatera podjetja že v preteklosti ne bi smela dobivati posojil in bodo v krizi potegnila krajši konec. Naložbe Izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. www.Qbkr.si CorenjskA^ Banka Pasti ani a na borzo Brez občutne spremembe delniških tečajev če je bilo še pred dvemd letoma najpogostejše vprašanje vlagateljev na borzo,« katera naložba je najbolj donosna, zadnji dve leti sprašujejo kdaj bo nehalo padati? Boštjan Bogataj "Nihče ne more odgovoriti, kaj se bo zgodilo na borzi do konca leta, saj so kratkoročni borzni dogodld nenapovedlji-vi," je na letošnjem sejmu Kapital povedal Robert iOein. dienst, predsednik uprave NLB skladi, ob svojem predavanju 2 naslovom Najveće napake vlagateljev pri naložbah v (klnice m vzajemne sklade - Kako reogircfi v kriznih Časih. Še dve leti nazaj smo pisali o ietu evforije, ko so tudi Slo- ^j^^oja. še nekaj let nazaj šo Letna rast okoli pet odstotkov "Že maja leta 2007 sem opozarjal, da bo balon počil, vendar mi ni nihče verjel. Motil sem evforiio, investitorji za nasprotna mnenja niso bili duvzetni," je pojasnjeval predsednik uprave in nadaljeval v letu 2009: "Danes je povsem drugače. Čas je za vame naložbe. Zakaj §ele sedaj?" Dolgoročno lahko vlagatelj od delnic pričakuje od pet do šest odstotkov letnega venci začeli izredno agresivno investirati na borzo, in vlagatelji znali povedati: "Sem nezahteven, ftičakujem le sklade. "Svoje so dodali tudi ^o-odstotni donos." mediji, pisali zelo optimistično, tiste, ki smo opozarjali na pregrevanje borze pa tudi se- suvali. Značilno za vlagatelje je bilo, da so zbirali le pozitiv« ne informacije, danes pa, nasprotno, izbirajo zgolj negativne," je povedal Kleindicnst. Naložbe slovenskih vlagateljev so bile dizne, agresivne, vsakdo je pričakoval visoke donose. Medtem ko za (večino) Američanov in Evropejcev velja,da vlagajo na razvite in razmeroma vame trge, so Slovend vlagali na trge v razvoju (Kitajska, Indonezija, Turâja,...), obrobne trge, ka- Zgodovina kaže, da so v preteklem stoletju (z eno veliko, svetovno gospodarsko krizo in dvema svetovnima vojnama) delnice rasle 2,5 do 7,6 odstotka na leto. Predavatelj je menil, da ni nujno, da bo to stoletje enako, obstaja pa veliko možnosti, da bo. "Zagotovo pa novi svet prinaša višjo donosnost. Prej je bila to Amerika, danes Kitajska, In- Robert Klemdienst nost na koncu višja ali nižja/' dogajanj/' pravi Kleindienst je dejal predsednik uprave NLB skladov. Priporoča, da Opozarja tudi na zavajanje prodajalcev finančnih pro- dija," trdi. Ali jc pet odstotkov investitorji v delnice vložijo duktov, saj lahko ta napačno dovolj? V primerjavi z drugi« mi naložbami največ, hkrati pa je največje rudi tveganje. petino privarčevanega denarja, mladim, ki so ga poslušali, da naj gredo čim hitreje na mor spada tudi slovenski (sla- ^e pozabite na temeljne ^ih jim je ntzložU, da se bodo ba likvidnost), in tudi na posebno skupino trgov, kjer ne poznajo ne pravne varnosti ne likvidnosti • v Srbijo, Ma- rezerve predstavi ali izpusti določeno informacijo o produktu, zato lahko investitorji najbolj za-borzo in izgubijo svojih prvih upajo tistim, ki ponujajo več tisoč evrov. Ob debelih pogle- različnih produktov - delnice, sklade, življenjsko zavarovanje. depozit,... Vsak si bo moral najti lasten recept, koliko bo vlagal v delnice, sklade, ko- tako najhitreje naučili zakonitosti trga. "Zaupajte sebi, posvetujte se "Z delnicami varčujemo vsaj deset let, ko lahko vsakdo realno pričakuje povišanje s svetovalci, napovedim borz- liko v nepremičnine, obvezni kedonijo, BIH. Zanimivo, kar vrednosti premoženja za 70 nih strategov pa ni zaupati, ce, v temeljne rezerve (šest do polovica investicij iz Slovenije odstotkov. Seveda pa obstaja saj nihče ne more v celoti pra- je šJa na slednje trge. tveganje, da bo dejanska vred- vilno napovedati prihodnjih 24-mesečni proračun za stroške, za preživetje). 7\l'{ ji/i J>{l I C / ŽE ÏZSLA'- éit 4 'i .1 1 MONOGRAFIJA rorriWil » 27 «' n • Si. SlldfH -12 à } 1 « Matevž Lenarčič ic v troi» :: J aka 3c5r2c1i)o SO nopisoli Janc< Bi.'jak iti 15 vthun>kil" sTTíknvns.-íkí-s • kOt o i>iii i!" M- mednarodni projekt, »^ciii. ni-i Di^'dit-r.'.."sitic vvTirj. / •« . i' • --vcimj^ t.'^krcjTOri ÇI..«"jlt jfri» r; i, ^ ( >, t. ^rr. .k ? i t. cjciofřx Alpo in bitjema .vzà^'r Monako, Francijo, Italijo, Švi6O 5.52 -42,50 Pivovarna Laško 4474 42,26 •5.54 Sava Kranj 231.20 239.91 + 3.77 Nova KB M 8,68 8.99 + 3.57 Zavarovalnica Triglav 14.08 15.79 + 12,14 Pozavarovalnica Sava 9>88 9,6c ) - 2,83 58/ 20 3.545.96 3.566,22 + 0.57 S8/ TOP &50.07 + 0.53 Nižje obrestne mere za bančne depozite Cveto Zaplotnik Evropska centralna banka (ECB) je v začetku aprila znižala ključno obrestno mero za območje evra na 1,25 odstotka, kar je najnižja stopnja obrestne mere v nekaj več kot desetletni zgodovini ECB. Od lanskega oktobra do letošnjega aprila se je znižala že za tri odstotne točke, nekateri pa napovedujejo, da utegne do poletja še nekoliko pasti. Vezava evrov za čas: Znižanje evropske obrestne mere vpliva tudi na obrestno mero pri bančnih depozitih. Med bankami so glede višine obrestne mere precejšnje razlike, to kaže tudi naša razpredelnica, kjer prikazujemo le nespremenljive (fiksne) obrestne mere. Večina bank poleg teh ponuja Še depozite s spremenljivo obrestno mero, večinoma vezano na referenčno obrestno mero Euri- bor. Nespremenljiva obrestna mera: do 30 dni od 0,3 % do 2,2 % od 31 do 90 dni od 1,2% do 2,7% od 91 do 180 dni od 1,6 % do 3>2% od i8i do 365 dni od 1,95 % do 3,9 % nad eno leto od 2,os % do 5,0 % Olajšali bodo izdajanje hipotekamih obveznic Cveto Zaplotnik Kranj • Pred več kot tremi leti sprejeti zakon o hipotekami in komunalni obveznici doslej v praksi še ni zaživel, zato so na ministrstvu za finance pripravili spremembe zakona, ki jih bo na eni od prihodnjih sej obravnavala tudi vlada. S spremembami zakona naj bi bankam olajšali izdajanje cenovno ugodnejše in tudi bolj dolgoročno, Institucionalni investitorji {zavarovalnice, pokojninski skladi... bodo s tem dobili možnost, da bodo svoje premoženje vlagali v dolgoročne in vame finančne instrumente. Eder. od razlogov, da sedanji zakon ni zaživel v praksi, so tudi visoki stroški vrednotenja nepremičnin. Predlagane spremembe zakona omo- hipotekamih in komunal- gočajo bankam, da za dolo« nih obveznic, banke pa bi dtevvrednosti stanovanjske denar, zbran s prodajo obveznic, namenile za stanovanjsko financiranje, ki bo zaradi manjših tveganj in cenejših virov lahko postalo nepremičnine lahko uporabijo tudi posplošeno tržno vrednost, ugotovljeno na podlagi množičnega vredno» ten j a nepremičnin. J Gorenjska čebelica Frizerji osemdeset let Daljnega leta 1928 je Ivan Rakovec začel s frizersko obrtjo na jesenicah, družinsko tradicijo pa danes nadaljuje vnukinja Petra z možem Matjažem. Urša Peternel ponosna, da k njima prihaja- ^^^^^^^^^^^^^^^^ jo cele družine, od babic do 'Novi frizerski salon za majhnih otrok. Imata veliko stalnih strank, in to kljub velikemu Številu frizerfev, ki delajo na Jesenicah in v oko-lid. Opažata pa, da frizerjem in tudi ostalim storitvenim obrtem današnji časi niso najbolj naklonjeni. "Morda imamo mi to prednost, da je naš lokal vpeljan, da imamo tradicijo, veliko stalnih strank, hkrati pa se seveda trudimo, da sledimo trendom, nenehno se izobražujeva in se trudiva za kakovost," dodajata sogovornika. Za- dame in gospode z najmodernejšimi električnimi aparati. Za točno in solidno postrežbo po želji cenjenih gostov jamči In se priporoča Rakove Ivan," piše na vizitki iz leta 1928, s katero se je predstavljal frizerski mojster Ivan Rakovec 2 Jesenic. Bil je eden prvih jeseniških lasničarjev in frizerjev, Id je frizerski salon vodil skupaj z ženo Jože-fo. Rakovčevo obrt je v šestdesetih letih prevzel Ivanov sin Janez z ženo Ivanko, da- Petra in Matjaž Bavdek (Foro AN^eubovcc nes pa ga vodi Ivanova vnuki- dnja leta delata sama, med- nja Petra 2 možem Matja- tem ko so bili v preteklosti žem, torej že tretfa generacija. "Zame je bilo samoumevno, da bom frj2erka, saj sem že kot čisto majhna hodila v salon in govorila, da bom tudi jaz frizerka," pripoveduje Petra, ki se je nato tudi zares izšolala za frizerko In ta- koj začela deiati v domačem s ai onu. V frizerski šoli v Ljubljani je spoznala tudi pri njih vedno zaposleni tudi drugi frizerji. In kaj je tisto, zaradi česar vztrajata v frizerskem poklicu? Kot odgovarjata, imata rada delo z ljudmi. poklic je kreativen, dinamičen, hkrai pa se jima zdi, da je nenehen izziv zadovoljiti stranke. Pa načrtujeta, da bosta hčerki nadaljevali dol* goletno družinsko tradicijo? Kakšna je trenutna moda pričesk? Petra in Matjaž pravita, da so se vrnile geometrične linije, fhifhiji» paži, asimetrija, medtem ko se je resasto striženje za nekaj časa očitno umaknilo. Modeme so vse dolžine, od kratkih d|o dolgih ter bolj naravne barve. moža Matjaža, ki je vrsto let Jddl v Napt{nJ. Ppr^ * > Atm.$éi vni Mibft.^ Pričakujemo vas v modernem Hipermarketu in v športnem centru Intersport. Delovni čas od ponedeljka do 9obot9 od SrOO do 20:00 ure od 3:00 do 13:00 ure pelek. 1. maj: ZAPRTO sobota. 2. maj: od 8:00 do 13:00 ure nedelja 3. maj: od 6:00 do 13;00 ura y let najboljši soscćl Hipermarket ške in otroke, najboJj pa sta skega frizerskega salona!" Živite s Piko Mercator C«ntor SkoTJa lok«, Kidričeva ufica 436, ŠKOřia Loka pf«nij|8 otvofllev. Vsem kupcem, kj bcftt» na flam 30^4^009 v Hipermark^Jo in Iniersportu opravili nakup % kartico Ue^cator Pjka, pcdariir ďvakrat tolike pik, kot Gi jih$ic«r prsjelr gface oa vreonosr rukupd. Nahug^ s kartico Mrcator Pika lil đoioćđno itaviio zbranih p^ vam lahko v doroťonom DonUttn^m obdobju onneaaio dodaini 3 do ^'ođatotrii popust na vso ponudbo» tor Pika Zbirtju Upt traiutkt EKONOMIJ / sUfa n.zargi (§}g'glas,s i 17 Iskratel stopa na Krizo na vzhodnih trgih skušajo ublažiti s ponudbo financiranja, na globalni trg pa stopajo s posredno prodajo. Brez odpuščanj žal ne gre, čakajo na umik Siemensa. ŠTÍFAN ŽARGI Kranj • Že pred tednom dni smo objavili vest o tem, da bodo morali zaradi izrednega poslabšanja razmer na vzhodnoevropskih trgih tudi v Iskiatelu začeti odpuščati zaposlene. Tokrat objavljamo pogovor z glavnim direk- toijem Andrejem Polencem» ki se je medtem vrnil s službene poti. Pred dvema letoma, ko smo se zadnjič pogovarjali z vami, je bil v ospredju velik tehnološki preskok, ki ga je napravila družba Iskratel. Danes so v ospredju zaostrene tržne razmere. "Res je žal tako. V dveh letih nam je v Iskraielu resnično uspelo napraviti ogromen tehnološki preskok, ko smo 2 novim znanjem razvili povsem novo generacijo produktov, ki sloni na tehnologiji IP (intemetni protokol Za koliko so upadli vzhodni V katerih delih družbe bo« vanje in dopolnjevanje zna Andrei Polenec / foio; tm oom - op. p.), morda danes bolj znana kot tehnologija za širokopasovni dostop. Bili sta to dve leti intenzivnih via* gani, ki nam bodo prav goto- tr^, ki so za Iskratel najpomembnejših "Znano je, da je kiiza kar dvakrat bolj prizadela vzhodne države kot zahod. Če naŠi nja. Odločitve o tem, v katero smer nadaljevati razvoj, ste odpuščali in ali z odpra- vnînamî> "Mislim, da bo odpuščanje so danes postale še bistveno v vseh delih in službah. Pri zahtevnejše kot nekdaj, na« tem bomo korekbu ter sod- pake pa usodnejše. Vseka- vo pcmagak prebroditi kri- kolegi na zahodu ugotavljajo alno občutljivi in odpuščeni kor bomo nadaljevali politi- zo. Pomembno je, da ohra- upad med 15 in 20 odstotki, bodo dobili odpravnine po ko stimuliranja znanja in nimo zdrava razvojna jedra, je upad na vzhodnih trgih internem pravilniku, ki pred- uspehov." videva višje odpravnine, kot so po kolektivni pogodbi." , na kateri bomo lah- med 40 in 50 odstotki." ko juTi Še bolj pognali razvoj. Kaš delež vlaganj v raz- Napovedali ste stroge optí- voj je še vedno zo odstoten, mizacijske ukrepe. Katere? Kaj pa ukrepi nad črto? konkretno lani smo ob pro- "Lahko bi govorili o ukre- " Kriza ne bo pomenila no- Je kaj novega na področju lastniških razmerij In v odnosu do Siemensa? "Formalno v lastniških metu 144 milijonov evrov pih nad in pod Črto. Ukrepi benega mrtvila v procesih, odnosih ni sprememb. Sie- vložili v razvoj 28 milijonov pod črto so ukrepi krčenja in Pri razvojnem ćelu zaklju- mens je postal popolnoma evrov. Začeli smo tudi Čistiti optimizadj stroškov na vseh čujemo nov pogled na strate- le finančni lastnik in ni več paleto produktov in se možnih področjih - od naba- gijo razvoja firme, novo ge- strateškega partnerst\'a. Ne usmerili na tiste ključne, za ve. procesa» logistike, trans- neracijo produktov za širo- prinaša več kvalitete, ki jo je katere ocenjujemo, da so porta, poto\anj, do marketin- kopasovni dostop in krmilje- Lmel kot partner s produkti najbolj perspektivni." Sldh aktivnosti. Masa plač pri nje z večjimi zmogljivostmi,, ob vstopu v letu 1989, zato nas predstavlja okoli 35 od- učinkovitostjo 1er novimi je logično, da se umakne. Kako se odzivate na težave stotkov vseh stroškov, zato funkcionalnostmi. Še bolje Lani je nenadoma in na hi« na trgu? "Na tržni strani seveda še smo seveda morali poseči po želimo organizirati marke- tro tudi umaknil razvojna raznih dodatkih, v soglasju s ting, prodajo in tehnično dela iz Iskratela, na katerih bolj intenzivno obdelujemo sindikatom smo zmanjšali podporo, iščemo nove mož- je delalo kar 185 naših raz- kupce, ne samo s kontakti, plače za deset odstotkov, pri nosti za financiranje kupcev, vojnikov, zato je bil to za pač pa bogatenjem ponudbe tudi z raznimi oblikami fi- Čemer skrajševanje delovne- Organiziramo nov oddelek nas kar velik problem, celo ga časa pri nas ne pride v poš- za posredno prodajo prek šok. Delno nam jih je uspe- nanciranja. Potrebe se niso tev. Uporabljamo tudi institut specializiranih hiš, s kate- lo prezaposliti, del vzrokov zmanjšale, naši partnerji Čakanja, koriščenja dopustov rim želimo priti na nove za sedanje krčenje zaposle- občutijo posledice finančne krize. Vrednost delnic na in prenosov delovnega časa v trge. Naši produkti so sposo- nih pa izvira tudi iz tega. okvirih, ki jih dopuš^ zakon, bni za globalni trg. Spod- Pogodba s Siemensom se vzhodu je ponekpd padla Pravzainstitutčakanja, ki pri budni signali prihajajo iz izteče leta 2014, dejstvo pa tudi za več kot 70 odstotkov, nas ni urejen, pričakujemo, Nemčije, Nizozemske, Ar- s tem pa so se zmanjšale da ga bo vlada uredila po Nemožnosti zavarovanja kredi- du Italije, kar je tudi napove- gentine in Egipta; zmanjšati želimo odvisnost od vzhod- tov in banke so začele zahte- dano v tretjem svežnju proti- nih trgov." vati le njihovo vračanje, kriznih ulaepov. Naši partnerji - telekomi so Na koncu pride žal Še Vaša družba je znana po iz- prisiljeni varčevati, to pa po- ukrep zmanjšanja števila za- jemno visoki izobrazbeni je, da se je Siemens že pred tremi leti odrekel telekomunikacijskim dejavnostim, jih prenesel na Nokio in odpustil precejšnje Število delavcev. Potekajo razgovori v tri- meni zmanjšanje ali celo poslenih. Od skupno 1300 strukturi. Kako bo vplivalo kotniku Gorenjska banka - prekinitev investiranja. Zato zaposlenih v Islaatelu doma krčenje kadra na lo? je ustavitev investidj v naši panogi lahko radikalna. in v tujini za zdaj ugotavlja- "Res imamo, Če seštejemo Islaatel - Siemens in upam. da bo do umika Siemensa mo, da naj bi zmanjšali za od vse, ki imajo višjo, visoko iz- čim prej prišlo. Potrdim lah- Osnovne storitve zagotavlja« osemdeset do sto v tujini in obrazbo in še magistre ter ko, da ima Gorenjska banka jo, razvoj brez hujših posle- doma za 153. V časih krize je doktorje znanosti, 75 odstot- do Iskratela pozitiven odnos, die odložijo. K sreči smo se pač treba bolj strogo gledati kov visoko izobraženih ljudi, zavedajo se pomena razvoja te nevarnosti zavedali in na produktivnost in u6nko- Ta struktura se bo ohranila, in socialne odgovornosti. skrbdi za takšno kapitalsko vitost, saj se zavedamo, da ni Kvalitemo znanje je seveda Iskanje novega partnerstva strukturo, da lahko krizo večje socialne varnosti, kot je največja dobrinain še naprej pa je do izstopa Siemensa prebrodimo. " uspešno podjetje!" bomo veliko vlagjdi v vzdrže- blokirano.' Na Jesenicah odprli Hypo Alpe-Adria-Bank v novi bančni poslovalnici na Delavski i na Jesenicah ponujajo bančne storitve in zavarovanja ter posredujejo pri nakupu vrednostnih papirjev. Urša Pffernil povedal, da prostori nove po- ....................................... slovalnice merijo 285 kva- jesenice • V pritličju novega dratnih metrov, v njej pa so poslovno-stanovanjskega ob- štirje zaposleni. Poslujejo jdcta Rondo na Delavski ulici tako s fizičnimi osebami, to 1 na Jesenicah so prejšnji če- je občani, kot tudi z malimi trtek tudi iiradno odprli po- podjetji oziroma samostojni-slovalnico Hypo Alpe-Adria- mi podjetniki. Poleg bančnih Bank, d. d- Poslovalnica sodi storitev prodajajo tudi zava-pod okrilje skupine Hypo rovanja in posredujejo pri Group Alpe Adria, Id je v Slo- nakupu vrednostnih papir-veniji prisotna petnajst let in jev, stranke pa pri njih lahko ima odprtih že osemnajst dobijo tudi informacije o li-poslovalnic. Kot je ob odprtju zinških storitvah. Posebnost dejal đan uprave Hypo Alpe- banke je v tem, je dejal Su-Adria Bank Urban Golob, kič, da vse stranke obravna-banka uspešno posluje in če- vajo individualno, storitve pa prav lansko leto ni bilo eno prilagodijo njihovim potre-najlažjih, so odprli štiri nove bam in zmožnostim. Pred poslovalnice, čisti dobiček pa vhodom v novo bančno poje bil le nekaj manjši od re- slovalnico je strankam na vo-kordnega iz leta 2007. Golob Ijo tudi bankomat. Na sloves-je napovedal nadaljnji razvoj nosti ob uradnem odprtju banke, k čemur naj bi pripo- poslovalnice so podarili ček v mogla tudi lanska dokapitali- vrednosti dva tisoč evrov zacija banke. Vodja jeseniške Zvezi društev prijateljev mla-poslovalnice Branko SuJdč je dine Jesenice. Novo poslovalnico sta slovesno odprla župan Občine Jesenice Tomaž Tem Mencinger in član uprave Hypo Alpe« Adria Bank Urban Golob. Za delnice NKMB predlog 0,20 evra dividende Matjaž Greoorič Maribor - Nadzorni svet Nove KBM je na redni seji obravnaval in potrdil letno poročilo Nove KBM d. d. ir Skupine Nova KBM. Nad- sveta, V času svojega delovanja je stalno spremljal vprašanje primernega zavarovanja kreditov in tudi odobrenih kreditov za menedžer-ske odkupe. Od uprave ves čas tudi zahteva ustrezno zomiká so obravnavali pred- skrbnost glede zavarovanj log uporabe bilančnega do- teh kreditov. Sodelovanje z bička za leto 2008 in spreje- upravo je ustrezno in deluje li predlog uprave o izplačilu v skladu s sprejetimi poslov- dividend delničarjem Nove nimi načrti. KBM v višini 0,20 EUR na V začetku letošnjega leta je delnico. V skladu z dnev- nadzorni svet sprejel sklep, nim redom je nadzorni svet da se izvede izredna revizija obravnaval še preostalo gra- danih kreditov za menedžer- divo za skupščino delničar- gkc odkupe in tudi revizija jev Nove KBM. Nadzorni izplačanih nagrad za člane svet Nove KBM je tudi spo» uprave v letih 2006» 2007 in ročil, da v času sedanjega 2008. Sprejel je tudi sklepe o mandata tem ni odobri! ozi- temeljitem pregledu pošlo- roma dal soglasja k nobene- vanja in odobravanja posojil mu posojilu za menedžer- na drugih področjih. Rezul- ski odkup podjetij, kar tudi tati teh pregledov bodo ob- ni v pristojnosti nadzornega javljeni v letnem poročilu. f ft à i » « ¥ i8 KMETIJSTVO cuetc ^aplot nifc (g/g-glas.si LjUBgANA Nova območja z omejenimi možnostmi Evropska komisija je kmetijskim ministrom držav članic pr* vič predstavila predlog novih kriterijev za določitev območij z omejenimi možnostmi za kmetovanje (OMD). Ta območja naj bf se po novem oblikovala na podlagi biofizikalnih lastnosti tal in podnebja. V Sloveniji je v teh območjih kar dobrih 86 odstotkov površin države oziroma 74 odstotkov vseh kmetijskih zemljrSč v uporabi, kar Slovenijo uvršča med driave z največjim deležem kmetijskih zemljišč v območjih 2 omejenimi možnostmi. V ukrep plačila za OMD je vključenih dobrih 49 tisoč kmetijskih gospodarstev/plačila pa se dodelijo za 330 tisoč hektarjev kmetijskih površin v uporabi. Temu je namenjenih skupno 43 milijonov evrov, povprečno plačilo na hektar pa znaša dobrih 130 evrov. Na drugih OMD kmetuje dobrih 3.100 kmetijskih gospodarstev na približno 23 tisoč hektarjev kmetijskih površin. M» C. L|ubl}ana Dodatni denar za zatiranje varoze Vlada je v okviru letošnjih ukrepov za področje čebelarstva namenila dodatni denar za zatiranje varoze. Celotna količi» na potrebnih zdravil namreč stane 678 tisoč evrov^ kar je približno 280 tisoč evrov več, kot je bilo načrtovano. V postopku javnega naročila je bil izbran dobavitelj zdravil, ki se je kot edini prijavil na razpis ter ponudil ceno, višjo od načrtovane. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ga je kljub temu izbralo, saj je ocenilo, da je izvedba programa enotnega zatiranja varoze zaradi izjemno slabih razmer v čebelarstvu {izgube čebel) v nacionalnem interesu. C Z. UVBLIANA Ječmenov listni ožig (z Kmetijskega ir^štituta Slovenije sporočajo, da je ozimni ječmen v fazi kolenčenja. Opazne so precejšnje razlike v zdravstvenem stanju posevkov, V nekaterih se pojavljajo močne okužbe listov z ječmenovim listnim ožigom, sedanje spremenljivo vreme in pogoste padavine pa omogočajo hitro š/r/enje okuib. Pridelovalcem svetujejo pregledovanje posevkov in škropljenje okuženih njiv z enim izmed pripravkom kot so archer top, amistar extra, artea plus, folicur EW 250, opus team, falcon EC 460, sphere 535 SC in podobni. M. C. Prisluhnile nam -polepšali vam bomo dan. T"; 91,0 MHz uiuiiif.potepuh.com Q^bena šola Radovljrcd OBVESTILO O SPREJEMNIH PREIZKUSIH ZA ŠOLSKO LETO 2009/2010 Glasbena šola Radovljica obvešča, da bo potekal vpis novih učenčev za so^sKo leto 200d/2010 od ponedeljka, 4. maja 2009, do petka, 15. maja 2009. VpISete se iahko v tajništvu Glasbene šole Radovljica« Linhartov trg 1, Radovljica, vsak dan od S. do 14. ure, v torek cel dan. Sprejemni preizkusi za novo vpisane učence bodo po razporedu potekali v petek, 29. maja, in soboto. 30. maja 2009. Razpored sprejemnih preizkusov bo objavljen na oglasnih deskah in spletni strani sole po 25. maju 2009. Vpisovali bomo v naslednje oddelke: PIHALA: prečna in kljunasta fíavta, klarinet in saksofon. oboa TROBILA: trobenta, rog. pozavna, bariton in luba GODALA: violina, viota, violončelo in kontrabas KLAVIR, ORGLE, PETJE, TOLKALA, HARMONIKA, KITARA in HARFA. Število učencev je omejeno. V predšolsko glasbeno vzgojo bomo vpisovali otroke, rojene v letu 2004, vgfasbeno pripravnico pa otroke, rojene v letu 2003. Vabljenkl J bodo Ribiška družina Visoko-Corenja vas bo v sodelovanju z Zavodom za ribištvo RS sledila sulcem v Poljanski Sori. Bo^an Bogataj delimo še z ribiškima dru- ienih čipov pa bodo ribe morali sporočiti mere ....................................... žinama Sora • Škofja Loka lahko vseskozi nadzirali. V označenega sidca," pojasni Visoko - "Od Zavoda za n- in Žiri," nam je o projektu, reki je sicer veliko sulcev, gospodar. Pričakuje, da bištvo smo kupili 50 sul- ki so ga začeli izvajati tudi metrskih, ki pa so, po bodo ugotovi!! življenjsko cev, opremljenih s čipom» prejšnji teden povedal Ja-s pomočjo katerih jim nez Demšar, gospodar Ri- besedah Demšarja, tudi velika vaba za krivolovce. pot sulca, čeprav vedo, da gre običajno po vodi nav- bomo lahko sledili, opazo- biške družine Visoko- "Čipi v tokrat spuščenih zgor - k ástejšim izvirom. vali njihovo migracijo ter Gorenja vas. sulcih so tudi nekakšna Pri projektu, ki naj bi trajal tudi prirast v celotnem po- Pri vlaganju sulca v Po« past za krivolovce, naši čla- več let, je sodeloval tudi rečju Poljanske Sore, ki so Ijansko Soro so uporabili jo v upravljavskem smislu GPS sistem, s pomočjo vsá- ni in turistični ribiči pa bodo ob morebitnem ulovu Matej Rihtaršič, čuvaj domače ribiške družine. janež Demlar, gospodar Ribiške družine Visoko-Corenja vas, ob vlaganju s čipom označenih sulcev/^oM.corudKav^e Kako občina deli pomoči kmetom Bralec iz občine Ško^a Loka nam je sporočil» da občina na nenavaden način deli pomoči kmetom. Danica Zavrl Žlekir za 61 tisoč evrov sredstev, namenjajo pa jih za: naložbe pa ta ukrep izvajajo mladi kmetje v obdobju prvih pet- dneh, kar kaže na veliko zanimanje kmetov in upravi- $koQa Loka - Razpis je bil po v kmetijska gospodarstva ih let od vzpostavitve kmetij- čenost izvajanja tega ukre- pa, še dodajajo na občini Ško^a Loka. Za druge ukre- njegovih besedah "odprť' en za primarno proizvodnjo skega gospodarstva, se lahko sam dan. Zvečer je bil objav- (ukrep 1), pomoč za zaokro« pomoč poveča za desetino. Ijen na spletni strani, zjutraj žitev zemljišč (ukrep 2), za- Komisija za kmetijstvo in pe je v tem času prispela le pa so že delili denar, trdi, da gotavljanje tehnične podpo- gozdarstvo je s sklepom do- ena vloga. Komisija ie prvo vnaprej določenim prosilcem. Kak§no pojasnilo ima i la to občina? re v primarnem kmetijstvu (ukrep 3) in naložbe za ločila, da podpore za leti odpiranje vlog že izpeljala. 2008 in 2009, glede na raz- Popolnih je bilo 27 vlog, raz- opravljanje dopoliiibie de- poíožl j i va s redstva, tako zna- pisana sredstva za ta ukrep Občine sredstva za pomoč javnosti na lanetijah (ukrep šajo: za nakup mehanizacije pa so zadoščala za prvopri» upravičencem lahko dodelju- 4). Največji delež razpisanih 25 odstotkov, za druge inve- spelih 16 vlog. V javnem jejo samo na podlagi javnega sredstev je bil namenjen za stidje 30 odstotkov oziroma razpisu obstaja tudi mož- razpisa in predhodno spreje- prvi ukrep, in sicer 46 tisoč za območja z omejenimi de- nost prerazporeditve sred- tega pravilnika, ki ga potrdi evrov, se pravi četrtina vseh javniki 40 odstotkov. Vloge stev. Če bo za posamezen Ministrstvo za kmetijstvo, razpisanih sredstev. Najvišja se odobrijo po vrstnem redu ukrep prispelo manjše Stevi- gozdarstvo in prehrano. Raz- vrednost pomoči za omenje- prispelosti vlog, do porabe lo vlog, kot je razpisanih pis Občine Skofja Loka je bil ni ukrep je že v pravilniku sredstev. Razpis je bil objav- sredstev, se prosta sredstva objavljen na spletni strani opredeljena tako, da lahko Ijen 4. marca in bo odprt do lahko prerazporedijo tudi občine in na krajevno običa- znaša največ do polovico jen način, so nam odgovorili upravičenih stroškov 1. junija (za ukrepa 1 in 4) in na druge ukrepe znotraj ob- na do 29. septembra za druge javljenega javnega razpisa, na občini. Postopek javnega kmetijskih območjih z ome- ukrepe (ukrep 2 in 3). Naslednji odpiranji bosta 4. razpisa vodi komisija za jenimi dejavniki in do 40 Na razpis jc do 28. marca junija in 1. oktobra letos, so kmetijstvo in'gozdarstvo, odstotkov upravičenih stro- za ukrep 1 oddalo vloge 28 nam povedaH na občini Skupno je bilo razpisanih škov za druga območja. Če kmetij, večina že v prvih Skofia Lolca. ¥ I 4 i k « I '.nfo@g-glas.si 19 do vitamina Zgodaj spomladi, ko še ni solate in sočivja^ je drobnjak odličen pomočnik do vitaminov, zlasti do vitamina C, Sicer ne slovi po veliki zdravilni vrednosti, a nekaj zdravju koristnih moči kljub temu premore. Bolj kot v ljudski medicini je doma v kuhinji. Mnogi si brez njega ne predstavljajo solate» juh, kruhovih cmokov ... Pavia Kliner Snitlih Drobnjak (Allium schoe loniku na okenski polici. Lahko ga tudi zamrzujemo ali suSimo, vendar zlasti posušeni listi izgubijo precej arome. Drobnjakova stebla noprasum) je po priljublje- ^ nos ti začimb z domačega vrta takoj za peterŠiljem. Po- nih vrečkah v hladilnik, kjer ostane sočen do sedem dni nekod na Slovenskem diob- ^li pa narezani drobnjak za- njaku pogovorno pravijo mrzneme v kockah. tudi šnitlah» šnitlih (po nemški besedi Schnittlauch), šin* Proti siabokrvnosti tele, §intiah ali čebulček. In vetrovom Drobnjak naj bi izviral iz Kanade in Sibirije, uspeva pa Drobnjak sodi v rod lukov povsod v zmerno toplem in je sorodnik česna, čebule, podnebju. Stari Kiujd so ga por^ in šalotke. Oster vonj uporabljali že pred 4000 drobnjaka in drugih čebulnic leti. Rimljane je navduševala posledica eteričnega olja. v zelena drobnjakova omaka. katerem je veliko žvepla, ki so jo dodajali k mesu in klavna sestavina eteričnega jajčnim jedem. Kaiel Veliki olja čebulnic, torej tudi drob- naj bi ukazal gojenje drob- "jaka, je alidn, ki je znan po nfaka na vrtovih. Svež, zamrznjen, posušen svojem protiglivičnem delovanju. Čebulnice delujejo tudi protivnetno, pospešujejo izločanje vode iz telesa, po- spešujeio prebavo, razkužuje Drobnjak ima tanke okro- prebavila, zboijšujejo tek, od- gle temno zelene liste in živo pravljajo vetrove in čistijo kri. rdeče cvetove, združene v V ljudskem zdravilstvu upo- Drobnjak je sorodnik česna in čebule, okrogle kobule na koncu rabijajo drobnjak za zdravlje-dolgega stebla. Zraste največ do dvajset centimetrov. nje slabokrvnosti otrok in kom. ter ržen kruh. Opoza- drobnjakovi štruklji. Odlično odraslih. Komur primanjku- rjali pa so tudi, da preveč se izkaže tudi v skutnem na- Drobnjak je bogat z vitami- je vitaminov, naj pogosto in drobnjaka iahko škodi, zato mazu in za pripravo zelišč- noma C in B2, kalcijem, na- rad uživa drobnjak. Menijo, z njim ne smemo pretirava- nega masla. Toplim jedem trijem, fosforjem in žele- da ima celo to moč, da znižu- ti. Navadno uporabljamo na- ga dodamo na koncu pripra- zom. Zaradi obilice vitamina je krvni tlak. C so ga včasih uporabljali mornarji v boju proti skor- Spomladanska večerja sekljan svež drobnjak, skate- ve, hladnim pa na začetku. rim izboljšamo okus sola- da se oblikuje polna aroma. butu. Drobnjak uporabljamo svež, saj se dragoceni vitamini in minerali med kuha- tam, hladnim omakam, prelivom, jajčnim jedem ... Po- Drobnjak je ena izmed sestavin čislane francoske ze- NaŠi predniki so si spo- gosto ga dodajamo tudi v liŠČne mešanice "fmes her-mladi pogosto privoščili ve- juhe, enolončnice, mesne bes", v kateri mu družbo de- njem uničijo. Priročno je, da čerjo v obliki skute, pomeša-ga imamo kar v cvetličnem ne s smetano in drobnja- nadeve in maso za pripravo kruhovih cmokov. Slastni so lajo Še peteršilj, pehtran in krebuljica. KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Neddja - Kosilo: cvetačna juha. nadeta plščančja bedra, mas-len kfompjr, glavnata solata z jajcem in lečo, marmornati kolač; Večerja: narastek iz rezancev in skute, marelični kompot. Ponedeljek - Kosilo: ričet z zelenjavo in govedino, palačinke z limonovim sokom in sladkorjem, sadni sok; Večerja: zeíj- nata solata s krompirjem in naribanim korenjem, mlada goveja jetra, opražena na čebuli. Torek - Kosilo: telečje srce v omaki, polenta s parmezanom, zelena solata 5 fižolom in jajcem; Večerja: krompirjev narastek s skuto, jogurt ali bela kava. Sreda • Kosilo: fižolova enolončnica z rezanci in kranjsko klobaso, rožičev narastek, kompot iz suhega sadja; Večerja: zelena solata s krompirjem, tuna iz konzen/e, zrnat kruh. Četrtek - Kosilo: juha iz gomoljne zelene, makaronovo meso, rdeča pesa v solati; Večerja: zeljnata solata s krompirjem, hrenovke na žaru, čebulni kruh. Petek - Kosilo: kremna juha iz kopriv s kislo smetano, postr-• vi po tržaSko, krompir v koscih, berivka s fižolom in rukolo, sadna kupa; Večera: ocvrte miške, bela kava. Sobota • Kosilo: goveji golaž, kruhovi cmoki, glavnata solata s lečo in drobnjakom, sadni biskvit; Večerja: beluši s pršu-tom, kuhanimi jajci, oljkami, oljčnim oljèm in balzamičnim kisom, čebulni kruh. Narastek iz rezancev in skute Sestavine: 22 dog moke, 1 jajce, slan krop, 5 dag masla, 2 rumenjaka, sneg iz 2 beljakov, 20 dag skute, ščep soli, 1 dl smetane, maščoba za pekač. Iz'moke, jajca in vode naredimo testo za rezance, ga tanko razvaljamo, malce posuSimo in razrežemo na rezance; skuhamo jih v slanem^kropu. Kuhane odcedimo in prelijemo z mrzlo vodo. (Seveda lahko jed pripravimo iz kupljenih rezancev.) Posebej penasto umešamo zmehčano surovo maslo z rumenjaki, nato dodamo osoljeno přetlačeno skuto, smetano, odcejene rezance, trd sneg, po potrebi §e malce dosoiimo in rahlo premešamo. Zmes stresemo v pomaščen pekač in spečemo. Pa $c to: namesto skute lahko za narastek uporabimo 15 dag mesnate prekajene slanine, narezane na kocke in opražene na čebuli. Zelo dobro!! Narastek z rožiči Potrebujemo: po i jogurtov lonček rožičeve moke, bele moke in olja, po pol joguftovega lončka sladkorja, rozin in mleka, 2 jogurtová lončka naribanih jabolk. 4 jajca; Za kakavov preliv pa potrebujemo: 15 dag sladkorja v prahu, 4 žlice kakava, 4 žlice raztopljene margarine ali maslo, 6 žlic vroče vode. Vse sestavine za testo zmešamo, nazadnje primešamo Še sneg iz beljakov. Pečemo v pomaSČenem pekaču približno 30 minut pri i8o stopinjah Celzija în Še vroče polijemo s ka* kavovim prelivom, ki ga naredimo :ako, da gladko zmešamo vse sestavine. Kura na opravku 93 V RAKOVIH KLEŠČAH Marieta Smolnikar Zdrav Človek ima tisoč raz- njegovega junaka: "Biti ali m Torek, 21. aprila Učnih želja, bolan eno samo: biti, tc je zdaj vprašanje?" Pri ozdraveti. Kdo Je to misel prvi tem je bistveno, da sem se od-izrekd, ne vem, vsekakor drži. govor na to vprašanje odiočila samopotegavšána. Morala bi se pa najkasneje, če nekoliko dramatiziram, pet mi- se na tega "vraga" navadila. Pridem kar vmes. Med dvema Ups. Tole je bila pa dcbra nut čez deveto, kar je v primerja- terapijama. Moram pa pnzr\a- vi z dvanajsto uro, kot mije do ti, da sploh nisem pogledala. Petek, 10. aprila prepustiti Najvišjemu dobre- Trdno sem sklenila, da ne zdaj uspdo priti na enoumo ke- kdaj ste me naroČili. In sem m u. Vsemogočnemu. Stvarni- bom veČ zam ujala na predpri • moterapijo, pravzaprav spodbu- meni niČ teb i nič pač p riŠla. ku oziroma Bogu, kot imagi- pravo na kemoterapijo, kar se mi dennapredek. Tako, za vsak primer. Da česa Razmišljanje o preobrazbi namemu bitje, ki je ustvaril j^» pnznam, do zdaj kron\čno Kakor koli že, tokrat se koli- ne zamudim. Upam, da se mi Nebo in Zemljo in ima za sle- ponavljalo. Se pravi, zamujala kor toliko pravočasno javim v nebo v četrtek zgodilo ravno hemo živo bitje izdelan načrt ^ «« odvzem krvi in druge po- sprejemni pisarni oddelka 200, obratno. Namreč tako, da bom do zadnje podrobnosti in v ka^ trehne prevede in pr^vrke moje sestra pa me debelo pogleda in pozabila priti." Še na svidenje, "svojega " raka na pljučih ne terega brezpogojno in iskreno telesne priprav^enosti za nadalj- vproài: "ja, kaj pa vi tukaj?" si rečeva in se vrnem, od koder svojega življenjskega sloga (žal, po sili razmer) sem takole končala. Kar se mene tiče. dojemam kot bolezen. Se najmanj smrtnOp pač pa kot živ- veruj em. Verujem, da mi pot, ki me njo obdelavo, če se tako izrazim, juz, pa: "Kako, kaj? Nu kemo- ^m prišla. Domov. Kjer me ne ^^jo nič manj zabodeno, kot 50 me na Golniku. Delno mije skl^, da upoštemm terapijo sem prišla. " Sestra se Ijenjsko preizkušnjo, ki jo bom pelje k zdravju, kaže Sveti duh. priporođjivo uro, uspeh uresniâ- zdi nekoliko zmedena, pogleda ali ne bom prestala; pač v nuZ' Tudi zdravnike in vse, ki skrbi- i^/ deipo ne. Odvisno pač, kako v "naročniško" knjigq in reče: Se pač zgodi, potolažim samo niri slavnega britanskega dra- jo za moje zdravje, mi jt na âovek na stvari ^eda. Na odd^- "Saj je sploh nimate danes, am- sebe. in si dodam: aha, takole pot pripeljal On. Tako vwj ve- 200 sem se danes uspela javi- pak v četrtek. " Spet jaz: "No, ta torej zgieda, ko gredo kure po matika Wilîiama Shakespeara in znamenitem vzkliku rujem m venamem sama ti naiarJco pet minut čez deseto, je pa lepa. Zdaj vidite, kako sem opravkih. ( Se nadaljuje.) I à à i i 20 i nfo ® g'glas. 5( Računalnik in jaz (št. 144) Uporaba posi vama Robert CuřnN omrežje in dostop do inter- ....................................... neta nujnost. Tehnologije so Elektronsko poslovanje je že tako široko uporabljene, med podjetji bistveno bolj da so poslale del vsakodnev-razširjeno, kot pa je to primer nega poslovanja. Računalni- pri posameznikih. Kar precej Ške tehnologije in storitve se postopkov in komunikacije vedno več uporabljajo za za- med podjetji poteka na elek- golavljanje storite, vedno bolj tronskl način, pri tem pa je opazna pojava pa sta tudi njihova uporaba zapovedána "outsourcing" in e-posred- m nujna. Za primer lahko ništvo. Podjetja iz vseh sek- vzamemo oddajo zaključnih torjev pripisujejo informadj- finančnih ter poslovnih poro- sko komunikacijski tehnolo- čil podjetij, ki jih morajo vsa giji močan vpliv na poslova- podjetja na Davčno upravo RS oddati do konca marca za nje. Podje:ja iz kemične, gumarske in plastične industii- pretekb leto. Oddaja le-teh je je izjemno dobro uporabljajo mogoča zgolj in samo preko elektronskih komunikacij, te tehnologije in e-poslova-nje na vseh poslovnih podro- oddaja v papirni verziji ni več čjih. Še posebej opazno je mogoča. Na ta način se zelo menjanje klasičnih papirna- zmanjSa možnost napak tih postopkov z elektronski- pri pretipkavanju podatkov, mi. V transportnem oziroma Mnogo bolj pa so ti podatki in logističnem sektorju je tudi natančni, saj informacij- opazen digitalni razkorak ski sistemi sprotno kontroli- med manjšimi in večjimi rajo podatke in njihovo podjetji, v industriji železa ustreznost ter opozarjajo in pa je opazen vpliv računalni- svetujejo uporabniku, da jih ške tehnologije na učinkovi- pravilno popravi. Tako pride- tost, manj pa na področju mo do koristi na obeh stra- neh. Podjetja oddajo pravilne prodaje in drugih transakcij. E-trgovina nudi možnost podatke, prenos teh je hitrej- vstopa na mednarodni trg Si in Davčna uprava ne rabi tudi manjšim in manj uve» še enkrat prepisovati poda- Ijavljenim podjetjem, ki tako tkov, prav tako pa ima tudi ta- postajajo boli konkurenčna. koj na voljo ustrezne poda- Pri primerjavah evropske- tke. Poleg poslovanja z drla» ga in ameriškega e-poslova« vo pa podjetja veliko elektron- nja lahko ugotovimo, da ima sko poslujejo tudi med seboj, evropski sektor kemije, gu« Izmenjava dokumentov, ra- marske industrije in plastike čuni, dobavnice, pogodbe, manjšo stopnjo e-prodaje, vse lahko potuje po elektron- saj ta v Evropi znaša 42 od- ski poti. E-poslovanje je po- stotkov, na drugi strani stalo samoumevno in nepogrešljivo pri medsebojnih pošlo vniř. odnosih in procesih. Osnovna informacijsko komunikacijska infrastruk- Atlantika pa 60 odstotkov. Omenjeni evropski sektor pa se je z 38 odstotki, na področju notranjega e-poslovanj a izkazal bolje od ameriškega. tura, kot so preprosta raču- kjer je ta odstotek le 28. nalniška omrežja in dostop E-posIovanje je v času in» do intemeta, je sedaj dostop- temeta in širokopasovnih na praktično vsem podjet- povezav priložnost za vsa jem, v vseh gospodarskih pa- podjetja. Trg postaja vedno nogah. Tehnologije so danes bolj globalen, meja ni več, tako Široko in pogosto upo- prav tako pa je komunikacija rabljene, da so postale nepo- tako hitrejša» poslovanje pa grešljive v poslovnih proce» bolj transparentno in obvlad- slh. Vse večjo vlogo ima tudi Ijivo. Informatizacija notra« e-poslovanje. E-poslovanje pa ni sestavljeno le iz sistemov in tehnologije, temveč njih poslovnih procesov in elektronska komunikacija navzven ts'orita celovit infor- tudi iz optimalnega upravlja- macijski sistem, ki prinaša nja razmerij med potrošniki, naročniki in poslovnimi vrsto prednosti, seveda pa tudi nevarnosti. Če bi bilo partnerji, kar je še zlasti po- vse odvisno le od računalni« membno v konkurenčnem kov, ljudi skorajda več ne po- globalnem okolju. trebujema Mar res? Seveda Za večino podjetij iz vseh ne, računalniki so le naš so-sektorjev sta računalniško potnik- ^tfc ^gfcr jHÉřdei. d^c , r^cTMsCMn«« Gorenjska 96 MHz RADIO Z A RAD0V6DN Če$nova juha s škampi narezan paradižnik, škam-pove repke ter zalijte z vi- Boris Bergakf Za 4 osebe potrebujemo: 5 Premešajte, postopo-dag masla, 3 dag moke. 8 stro- ^ zalivajte z juho in dušite. kov česna. 1 I mesne juhe ali dokler riž ne vpije vse tekoči-vode. 1 dl sladke smetane. 10 „g. Primešajte peteršilj. škampov, Skampi s krompir- P^™^^«" i" jem, pašteta iz Škampov in Škampi so morsld raki, \q sendvič s Skampi. Skratka, s kov, sol in seseklja n peteriilj. ter popoprajte po okusu. Od Na stopljenem maslu pre- stavite, pustite stati nekaj sodijo med n^bolj priljublje- škampi je moč početi skoraj pražite moko. Preden poru- minut in postrezite. ne morske jedi in jih lovijo vse. povsod po svetu. Ločimo na stotine različnih vrst, vendar golata s škampi jih v grobem delimo v dve meni, dodajte na kolobarje n areran ši, zalijte z ribjo j^oho ali vodo. Juho dobro prevrite, jo Ribji file s škampi Za 4 osebe potrebujemo: 8 skupini: na to-Dlovodne in na Za 2 osebi potrebujemo: i nalijte s sladko smetano in jo poljubnih ribjih filejev težkih hlad no vodne'Staro pravilo avokado, jo dag očiščenih posolite. Škampove repke po w dag, lo dag očiščenih pravi, da so škampi iz bolj Škampovih repkov, lo dag me- solite in jih v ponvi z malce škampovih repkov, 6 žlic olj- hladnih voda manjši, a bolj šanih kdČkov, 2 paradižnika, "^^sla na hitro popedte. • čnega olja. t manjšo čebulo, 2 mesnati, glede na veliko šte- i papriko, sok ene limone, sol, I^o razdelite po krožnikih stroka česna, 2 velika paradiž- vilo vrst pa so raznovrstni tudi glede svojih barv. Lahko so rdečkasti do svetlo rjavi, roza, močno rdeči, sivo-beli ali sivo-zeleni ali rumeni. sveže mlet poper, cljčno olje in balzam ični kis. Očiščene škan:90ve repke na hitro opedte na oljčnem ^ ji^^j^pj » X \ 9 t é M in jo potresite s škampovimi nika, idi suhega bekgci vina, 2 repki ter s sesekljanim peter- žlico pinjol, 2 žlico zlatih ro šiljem. zin, 1 žlico sesekljanega peter-šilja in sol. Na oljčnem oljuprepražite sesekljano čebulo in strt če- Nekateri med njimi imajo ^ P^^^e, da se ohladi- lahko na svojem oklepu tudi Medtem olupite in na re- Za 4 osebe potrebujemo: 2 sen. Dodajte na manjše koc- nekakšne vzorce. Pri prodaj« ^^^ narežite avokado in ga čebulo, 2 žlici oljčnega dja, 20 ke narezana paradižnika in dag riža za rižote, 1 paradiž- zalijte z belim vinom. Pokrij- ni klasifikadji se deHjo glede pokapljajte z limonovim so- na .svojo velikost in pravilo Dodate na kocke nare- je, da škampom z velikostjo ^ paradižnika, papriko in raste tudi cena. pri čemer oprane kalčke. Vse skupa j po moramo vedeti, da je končni ^^usu začinite z oijčnim oi- dag očiščenih Škan iov, 7 di suhi^ be^ di zelenjavne juhe dag masla, i das n te, dušite 10 minut, dodajte ribje file je, škampove repke, solite, potresite z rozinami, pin jolami in sesek] j ani m izkoristek mesa pri kuhanih balzamičnim kisom, banegfi parmezana, soi, sveže peteršiijem ter pokrito duši« škampih od polovice do treh poprom ter preme- mleti poper in 1 žlico težega te 10 minut. Dušene fileje ^ previdno vzemite iz posode, oljčnem oljuprepražite jih porazdelite na krožnike, četrtin skupne teže škampa. Na tako pripravljeno sesekljaneffi peUršilj Škampi so na voljo skozi vse solato naložite še ohlajene letne čase. Na trgu boste na- škampove repke ter takoj pošli vse vrste škampov z okle- strezite. pom ali brez, surove ali kuhane, sveže ali zamrznjene. Ko kupujete sveže, morajo dišati po morju, izogibajte se tistih, pri katerih zaznate vonj po amoniaku. Skuhani pa morajo biti na pogled polni in mesnati. Preden shranite sveže škampe, jih splak- nite z mrzlo vodo in osušite. Neprodušno zaprite in jih pustite v hladilniku za največ dva dni, skuhane lahko tam pustite do tri dni. Izogibajte pa se Škampov, ki so zamrznjeni že več kot tri mesece. Škampe lahko pečemo na žaru, jih kuhamo, pečemo, dušimo ali pražimo. Lahko mariniramo surove, jih cvremo, napravimo v bu- zari, v brodetu, rižoti, potem jetu še škampova juha, omaka iz škampov, solata iz Dodajte riž prelijte z nastaio omako ter primešajte na kocke postrezite. Spoznala sta se na veselici Francka In Janez Potočnik iz Crngroba sta se prejšnjo soboto zlato poročila. « * « * • Boštjan Bogataj so jima domači pred hišo ............postavili mlaje, kjer sta mo- Crngrob - Francka in |anez rala pred poročno mašo v Potočnik sta se prejšnjo so- Marijini cerkvi v Cmgrobu boto znova, zlato zaobljubila pred šrango pokazati znanje in s tem potrdila 50 let skup- domačih opravil. Obred je nega življenja.« Spoznala sta opravil župnik Alojz Snoj, se pred 51 leti na ribiški vese- ki je somaševal z njunim iid v Škofji Loki, 11. aprila pa nečakom Marjanom Potoč- sta zaobljubila v Stari Loki. nikom. Po maši je sledila V zakonu so se jima rodila pogostitev ob zvcidh tambu» Štirje otroci - Silva, Mija, Jani in Simona. V današnjih dneh se zelo veselita obiska ric, harmonike in kitare, nadaljevali pa so v bližnjem gostišču Pri Markotu. Zani- sedmih vnukov in šestih mivo je. da imajo na naslo-pravnikov, pnprave na zlato vu, kjer zlatoporočenca biva-poroko pa so se začele že v ta danes. Gorenjski glas na- Francka in janež Potočnik iz Crngroba sta svojo ljubezen začetku, januarja. V soboto ročen že približno 60 let. potrdila z zlato poroko, /fom g k. I V i i » GORENJSKA 21 Uspešne kranjske mažoretke Suzana P. KovačiČ so bile uspešne v twirlingu v ..............................................................................disciplini freestyle: v paru sta Kranj • V športiii dvoraiii Eko- nastopili kadctinji Klara Per- nomske gimnazije v Kranju dan in Kaja Sekne in dosegli je prejšnjo soboto in nedeljo tretje mesto. V paru sta nasto-potekalo IX- Odprto diiavno pili tudi seniorki Ingrid Če-prvenstvo Mažoretne in twir- mas in Tanja Tutkř in osvojili ling zveze Slovenije. Tekmo- drugo mesto, prav tako drugo vanje je organiziral Mažoretni mesto je dosega skupina sein twirling klub Kranj, udele- niork Ingrid Cemas, Nu^ žilo se ga je enaindvajset sku- Kalan, Ur§ka Novak. Maia pin oziroma več kot osemsto Pučko, Tjaša Romun, Nina Tekmovalna disciplina je bila tudi parada. Na sliki nastop kranjskih mažoretk, najmlajša je štiriletna Ajda Zajec. I nastopajočih iz vse Slovenije. Šmid in Tanja Tutič. Kranj- "Organizacije smo se lotili iz čanke so prejele èe pet brona- dveh razlogov: takšnega tek- stih plaket za t i. osnovni ko- movanja še ni bilo v Kranju, rak, ekipa iz Komende pa 8 poleg tega naš klub v letoš- zlatih, 9- srebrnih, 14 brona- njçm letu praznuje desetlet- stih plaket. Na koncu dvo- nico obstoja," je povedal pred- dnevnega tekmovanja so pre- sednik kluba Bo)an Šmid. dali zastavo Mažoretne in članice Mažoretnega in twirling zveze Slovenije na- twirling klub Kranj, ki jih tre- slednjemu organizatorju dr- nira Tanja Pelak, so osvojile žavnega prvenstva, občini Le-kar nekaj medalj» predvsem nart. Medvode Tudi gorenjski gasilci na olimpijado Na gasilsko olimpijado so se prvič uvrstile mladinke iz PCD Zbilje, društva, ki spada pod Gasilsko zvezo Medvode. / p»» j»»'"'«» ^»'«f V Kočevju je potekalo izbirno gasilsko tekmovanje za nastop na gasilski ofimpijadi, ki bo od 21. do 26. julija letos potekala v Ostravi na Češkem. Tam bo Slovenijo v različnih kategorijah zastopalo 15 ekip, od tega deset članskih, tri ženske in dve mladinski. Na olimpijado so se uvrstile tudi ekipe PGO Zbilje (mladinke) iz Gasilske zveze Medvode, PGD Begunje (članice B) iz GZ Občine Radovljica, PGD Topole (člani 8) iz GZ Mengeš in PGD Dob (člani A) Iz GZ Domžale. M. B. Tržič Zaprta cesta proti Žiganji vasi Z Občine Tržič so sporočili, da bo zaradi obnove vodovoda ta teden veljala popolna zapora občinske ceste od križišča za Breg proti Žiganji vasi (do transformatorske postaje). A. H. Pozornost dediščini čipk Klekljarsko društvo Cvetke Žiri, ki praznuje pet let delovanja, je v petek odprio tretje slovenske klekljarske dneve. Polona Miakar Baldasin ŽIri - Letošnja rdeča nit slovenskih klekljarskih dnevov je žirovska stara dediščina klekljanih čipk. V Galeriji DPD Svoboda so danice dru« štva Cvetke prikazale izdelke zadnjega leta, ki 50 jih klekljali (tako ženske kot mošld) po starih vzordh babic in dedkov. Kot samostojna avtorica se letos predstflvlj^i KriscHn» S]ahe • Unca, ki pravi, da je v otroštvu veliko WeMjala, potem pa je to dejavnost zaradi družinskih obveznosti prekinila: "S klek- Ijanjem se ponovno intenzivneje ukvarjam po upoioDjitvi, tokrat pa razstavljam izdelke zadnjih desetih let." Neja Istenič je predstavila mojstrsko delo - slovesno obleko za družico, v kateri se je Na odprtju so Cvetke pode- sprehodila njena sestrična Ana Covekar» ki ji je služila kot model. / fow; p^i©«» M\ik»( lile priznanja sedmim dekletom iz Osnovne šole 2iri, ki so mami pa sva jih spravili v pra- joče sekcije Marjetica iz Cerk- dne pa se bodo v klekijanju ri- Clpkarsko šolo nepretrgoma vo obliko. Naklekljala sem nega. Na obdni je na ogled bic in rogljičkov pomerili obiskovale vseh devet let Šola- tudi del rogljička, vse skupaj nja. Predstavila se je tudi 14- pa smo izdelovale skoraj pol tudi razstava starih, originalnih muštrov - ročno narisanih odrasli. Vsekakor gre za poseben izziv, saj je klekljanje ri- letna Neja Istenič, ki je s po- leta/ je povedala ob predsta- papircev, v Galeriji A. Primo- bic in širokega risa žirovska močjo računalniško izrisane- vi^ vrhunskega izdelka. žič pa je na ogled dediščina posebnost, ki jo obvlada le ga vzorca, izkušene klekljarice V prostorih občine razstav- klekljane čipke. Letošnja zanj- peščica najbolj izurjenih klek- in šivilje izdelala slovesno ob- Ija še Čipkarska šola Žiri, mivost bo zagotovo šaljivo l}aricinklekljarjev,zadnjaleta leko za dnižico. "Najprej sem Barvrwprepieiarye pa je naslov otroško Hekljarsko tekmova- pa tudi vse bolj iskana vred-računalniško izrisala vzorce, z razstavljenih izdelkov gostu- nje v nedeljo dopoldne, popol- nost vseh 6pk. Okusi podeželja îasna paiadin udarkom na kulinariki. Z de- ..............................................................................lavnicami bodo zajeli vse štiri Zgornje Palovče • V Budnar- letne čase, vanje pa se bodo jevi muzejski hiši v Zgornjih obiskovalci lahko aktivno PalovČah nad Kamnikom so vključil. Predstavili bodo pra- začeli izvajati projekt Okusi znJ< kolin, peko kruha, veJi- slovenskega podeželja, s kate- konočni čas, gregorjevo in z rim so uspeli na razpisu LAS njim povezane medene izdel- Srce Slovenije. "Gre za dvelet- ke, zeliščarstvo, sirarstvo in ni projekt, v okviru katerega mlečne izdelke ter martinova- bomo pripravili osem deiav- nje," je povedala Alenka Hri« nic in dc^odkov, ki bodo ve- bar, predsednica Turističnega zani na stare ljudske običaje društva Kamn'k, ki upravlja slovenskega podeželja s po- Budnarievo hiŠo. Številne dobrote slovenske kulinarike v Budnarjevi hiši Še vedno pripravijo tudi v črni kuhinji. Jazbec na sodišču Krishna Dželilović vič, prvi igralec narodnega ..............................................................................^edališča iz Banjaluke. Pred- Kranj • Srbsko kulturno dru- stava je bila v stražiški dvora- štvo Petar Kočič iz Kranja je ni predvsem zato. ker dništvo pred nedavnim v kulturnem vedno uporablja kulturni domu v StražišČu uprizorilo dom za različne prireditve, gledališko igro z naslovom "Tu imamo kulturne priredit- Jazbec na sodišča Igro so na ve in zabave. Dobro sodeluje- oder postavili dani dramske mo tudi s krajevno skupnost-sekdje društva, v Kranju pa je bila predstavljena premiemo. Igro je napisal Petar Koâc, po Društvo je bilo ustanovljeno jo," je povedal predsednik društva Ned jel j ko Marič. katerem se imenuje društvo, režiral pa jo je Boško Djurdje- novembra 2007. Od takrat so razvili več sekdj. f . . 'IJ V . ' > Predstava jazbec na sodišču je požela velik uspeh v StražišČu. 1 Foto: Matic Zermjn ZOPET V TRZIC PO CEVUE - RAZPRODAJA ZALOG V TRGOVINI M STYLE STYLS Trgovino Detelj v Irïilïi I 9 i á i i KAŽIPOT, OGLASI info(S}g-glas.si M ^ o/ za vezavo od 12 do 24 mes«<€v za vezavo od 24 do 36 mesecev ib ve2«ivo nad 36 mesecev yiWi^ mteVđ SI depozit PROBANKA f\nun^}}a rkupina 89.8 91.1 96.3 Go re nj ski p rij a telj RADIO SORA Radio Sora d. o. o.. Kapucinski trg 4220 ékoQa Loka, t€l.: 04/506 50 50, íax: 04/506 50 60, ^mail' infodradiosora. si Predence, d. o. o., Ovorsla vas 37a, 4275 Branje na Gorenjskem Razpis za delovno mesto: vodja trženja in marketinga (ž/m) OPIS DELA Samostojno tfženje storitev: hotelske namestitvene kipacrtete in integn-fant tiinstični produkti na slovensicem in tujem trgu Trierje incentive in seminarskih programov pretežno na sbvenskem trgu Izdelava trženjskih în marketinških načrtov, cen'rkov. mafketinikíh vse-bin, paketrw ponudbe Dodajanje vsebirw na spletno stran Razvoj novih produktov oz. stontev LASTNOSTI KANDIDATA: Znanje in izkušnje s področja trženja in marketinga v hotelski dejavnosti Aktivno znan}e slovensky« angleškega Pogovorno znanje italijanskega /nemSkega j^ika Obvladovanje d^a 7 računalnikom Pozr^vanje vsaj er>ega rezeMei}Uin;?Tr(bd)1iGOixeiCenAMl^ iaponudb v njbfii:ř UmfHu^u lANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA, TEL: 04/S3 15 249. Izleti: MEDŽUGOR|E:a. 5. • 10. MADŽARSKE TOPLICE: 30. 4. - 3. 5.; zi. ^ • 24. zS. • 31. 29. 6. -4. 7.; TRST: 12. 5.; PEL|E$AC 10. 6. • 17. COU OTOK: T8. 5.; BANOVCI: 24. S^; BERNARDIN: 17. S« • 20. y, KOPALNI BERNARDIN: 4.5. Obvestila ó dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. praznične prireditve Kresovanja jesenke - Kinološko društvo Jesenice vabi ha kresovanje, ki bo v četrtek, 30. aprila, z začetkom ob 18. uri na poligonu KI- nološkega društva (Dlejska Dobrava 160). Za dobro razpo* loženje bo skrbel ansambel Triglavski muzikantje, za obiskovalce so pripravili tudi srečelov. Tradicionalno srečanje na Šobcu Radovljica • Občina Radovljica vabi za 1. maj • praznik dela na tradicionalno srečanje na Šubcu, ki se bo začelo ob 14. uri. Na predvečer praznika, 30. aprila zvečer, bodo zagoreli kresovi na tradicionalnih krajih. izleti Turni smuk s tritisočakov Kranj * Planinsko društvo Iskra Kranj vabi svoje člane in druge ljubitelje visokogorskih turnih smukov na smučanje s tritisočakov v skupini Ortlerja (Južna Tirolska). Odhod s kombijem ali minibusom izpred hotela Creina bo v petek> maja, ob 11. url. Izlet je namenjen kondicijsko in tehnično dobro pripravljenim turnim smučarjem. Sestanek z udeleženci bo v torek, 21. aprila, ob 18. uri v pisarni društva na Laborah v Kranju (Iskratel, vhod pri stranskem vratarju). Informacije in prijave z akontacijo pri vodnikih: Uroš 040/255 163, prelovsek@gmail.com; Breda 051/397 040, bredapi rc (g) gm a II .co m S kolesom v naravo Žabnica • Društvo upokojencev Žabnica vabi na krajše nezahtevne kolesarske izlete vsak ponedeljek od maja do septembra 2009 po bližnji okolici do 30 km. Prvič se boste zbrali pred centralnim spomenikom v Žabnici 4. maja ob uri in se peljali na relaciji Žabnica-Breg-Praše-Mavčiče-Žabnica. Makedonske gore Kranj • Planinsko društvo Iskra Kranj kot vsako leto tudi letos prireja osrednji dnjštveni planinski izlet. Letos boste obiskali makedonske,gore in sicer od 22. julija do 1. avgusta. Odhod s posebnim as^obusom izpred Creine v Kranju bo v sredo, 22. julija, ob 18. uri. Prijave z vplačilom Niko Ugri* ca, tel. 041/734 049; pisarna društva (nova lokacija), Iskra-tel, vhod na škofjeloški strani pri ambulanti, ob sredah med 17. in 18. uro. Dodatne Informacije boste dobili ob prijavi. Po Koželjev! poti ob Kamniški Bistrici Šenčur - Turistično društvo Šenčur v nedeljo, 3. maja, vabi na pohod Po Koželjevi poti ob Kamniški Bistrici. Skupne zmerne hoje bo okoli 4 ure. Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred pošte Šenčur. Informacije in prijave zbira do četrtka, 30. aprila, Franci Erzin, tel. 041/875-812. Dopustovanje v hotelu Delfin Kokrica • Društvo upokojencev Ko kri ca obvešča članice In člane, da je na voljo Še r^ekaj prostih mest za dopustovanje v hotelu Delfin v Izoli in sicer od 4. do 11. junija. Zainteresirane vabijo, da se v torek, 28. aprila, med 11. in 12. uro ja* vijov pisarni društva v Domu krajanov na Kokrici in ob pri* javi vplačajo akontacijo. Clobasnica - Juna gora âkoQa Loka - Društvo upokojencev Škof|a loka vabi na izlet Clobasnica • Juna gora [Podjuna • Avstrija) in sicer v sredo, 13. maja. Odhod bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsako sredo in petek od 9. do 11. ure do zasedbe avtobusa. obvestila Ustvarjalna delavnica jesenke * Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice bo jutri, v sredo, 29. aprila, ustvarjalna delavnica Pisani metulji od 16. do 17.30. razstave Razstava keramičnih figuric Trenta - Triglavski narodni park vabi na odprtje razstave keramičnih figuric Ladine Korbar z naslovom V glini predstavljena oblačila naših prednikov v soboto, z. maja 2009, ob 18. uri, v Informacijskem središču TNP Dom Trenta. MojeDeloxom Izberi prihodnost MOJ6 DELO, îpleint marketing, do.o.. Podutilka 92, 1000 Ljubljana. Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 -500) NA: wwvi/.mojedelo.com, info^mojedelo.com Sv«tQvatoc/ka za cbiatenja In prodajatec/ka (Kranj, LiuO^na. Celje, Manbof) Od handidatm pnćakujemo: kooćano poklicno ali sfodnto sok>, kdmunikativnosl, veselje do dela s strankâ/ni in nadpovprečno zavzetost za dek>, timskdga duha, z2ŽĚtene so izkušnje pri prodaji. Sportm BJed, d. d.. Alpska ceđa 43.4248 Lesce, prifMZMmodoOe.OS. 2009. Vdčnawbvw.niojedek>,com. Vddja fikJadidća m/i (Žeja pn Komer>dt} Pričakujemo; vsaj srednješolsko izobrazbo ustrezne smeri, delovne izkjjinle na pcOročju «Ktadiičenia. dobro poznanje dela z ra6unafniosb pri delu. Ponujamo v^ redr>o zaposlitev z dobrim plâôllom, delov mladem tn dinamičnem koleWvu ter nagrajevanje ob dobro opravljenem delu. Dilex, d. o. o., Žejo pri Komendi 110, t218 Komenda, prijave zbiramo do 10. 05. 200d. Već na v^M.moiedeto.com. Otgar^Uetof 90stiftske9a poslovenfa m/2 (Kranj) Op«; organzaclia in izvajanje kontrote enotnega gostinskega poslovanja družOe. lâiemo, zaHjućena Vt. - V. stopnja strokovne izobrazbe gostinske ^i druge ustr^a srrterf; 3-5 (et delovnřh izKuèenj na področju voder^ poslov v gostinstvu; KoonfK nsciiske In organizadiske sposoboosb, Dobro znanle uporabe racunainika; tzpit ki znanje HACCP^; IzpH iz vars^^ pri delu. Reina. d. d.. Savska loka 1. 4000 Krai^, p((jav« zbiramo do 20. 05. 2009. Več na vvmv. mofedeO.com. Kuher v Marche bistromu VokJo m/i Vodiirio podjelie v Skss^nv na področju avtocestne gostinske ponudbe vabi K sode-lo^: kuharla v Marche bistroju VokSo m/t 00 kandidatov pnčakujomo (V. stopr^ BObrazbe ustrezne smeri. dekMie izkušnje pn pripravi hrane, sposobnost samosto-jr^3gainttm5»'«gadeld,vosnišK( (2^ in lasten prevoz. Nudimo dhamično tn razgibano de^o» odEčne delovne pogoie. Marche gostinstvo, d.o.o..Nciran|skdoeeta71,1370 Lo9«Rfi, r*ijBv« Thlramo do 17. M. P009 Već na wwbv mc^eOelo com Vodja stre^ m/2 (Krerjl 0o>5' zagotav^anje učinkovitost] postrežbe gostcv ft skrb za njiriovo zadovoljstvo; or* gsn^ija In vodenje delovnega procesa na nKc|u strežbe. Iščemo: V / (V. stopnje zobrazDe gostinske smen: 2'6 let delovnih izkušenj ne področju voder^ strezt>e: vc.com. Kuhar m/ž (Krani) Opis: "samostojna priprava obrc^«]v {malic) v skladu s količir^mi normaDvi in a (a carte; fkarocanje in prevzem žMI iz skJadièca, kontrola roka trajanja živil; skrtt za tehnično in higieni stanje v kuMnf, skiaOno s sprejetimi MACCP nečeC. Piičdku- jemo* IV. stopnjastrokcM^e izobrazbe gostinske smeri-kuhar; Sletdelosníiízkuser^ all V. stopnja izobrazbe gostinske smeri • kuhar, Reina, d. d., Savska k^ 1, 4000 Kranj, prijave zbiramo dc 20. 05. 2009. Ved na www.mojedelo.com. Razvijalca strojne oprerrve m/2 (Lesce) * Od vas pričaki^emo: dobn) pcznsvonje dstenxv za doto v realnem času, Oobiu po- iraarfe pmgramsi^ orod^ Basic, 0/0+-*-, samoinciatMKtst. odgovornost pn delu W) konvnikac^ske sposobnosti. Pr90no$tí predstau1ja)o: ízkuánje pri razvoju vogmrreks oceme na mitocyrocesociih, poznavanje J2M€ in ir)dustrjskih kornjnikaciiskih pro- tokdov, dokonćdnaVi, ak Vi i. stopnjs izd^razbe. Soh«faLynx, d. d., Tehnotcékj park 21,1000 UuC^fana, prij»« zbirarDO do Oa. 05.2009. Več na www,moiedelo com Vodja kuhinje m/l (Kran^ Gore) Kot vodilno podjetje na področju turizme in hotelirstva v občini Kranjska Gora, vas vabimo, da postanete član naše^ kolektiva in se nam pr>dn/zite na deiovr>em mes* tuVodjekMije m/2. Pričakujem? kandidate, ki so ze^ni rKM>) izzk^ in ki bodo skupaj 2 nami začrtali pot uspeha, kar bo na podlagi ććbrln delovnih naziitalov tuđ ustrezno nagrajerw. Hit Mpinea, d. d.. Borotfžka cesta 99, 4260 Kranjska 3ora. prijav« zbiramo do 03. 05. 2009. Vdčnawww.mojedeto.com, Varnostnik m/2 {Žrri) Na območju Žirov boste varovaJj objekte. Pričakujemo: & mesecev delovnih izki^j; zakjjuceno srednjekdsko (zcdsražev^ije, opravljeno r^adonalno pokk?x) kvolifikscijo za. varnostnik / vamostnca. Nuďimo; delo za nedoločen čas; dvo ali več izmensko Oek). ISS Facdíty Sen.ices. d. o. o.. Ptujska c. 95, 2000 Mar1t>or, prija« zbkamodo 20. 05. 2009. Večnawvuw.mc^elo.com. Sodelavec v slu2t^ računovodstvo m/2 {âho^ Loka} Odvasse zaht&«eVII. ali VI. stopojoizobrazt« ekonomske smeri, dobro poznavarv je finančne, računovodske in davčne zakonodaje, poznavanje dela z računalnikom, netancfiost, doslednost, dobre organizacitske in korrnjniKacijSke sposobno^. Nud» mo pnjstno In stabilno delovno okolje, odlične možnosti za srokovnl in osebni r^zvc^, SGP Tehn3<. d. d.. Stara cesta 2, 4220 Ško^ Loka, pnjave zbiramo do 20. 05. 2009. Več na www,motedelo,cofn. Izkuèen slaičićar in pomožni alaič^r m/2 {KFWJ> Isčen^ tako izKudenegs, samosb^iegaaláéčičana kot siasd^^ Opf^i^ se vsa dela, od priprav« in edda/e piškotov In tort, kol tudi česčenje. Pričakujemo mar^vost, pric^iost In (znajd|vcsL Njdimo re^w delcvno razmeri», dobre dalOwne poge- i» in delo v doocfdar^skem času. Sl^čičastvo M,M. Marto Zom^an s.p., SntecMâka cesta 21,4000 Kia^, prlfro zbiraino do 20.05. 2009. Več na www.nvfSdeb.com. Asistent strokovnemu sodelavcu • back offtce m/ž{Kran]j Za Ljspeéno svetovano podjetje iz Kranja iščemo dinamično, fleksibilno, zanesijKo, natančno, komunikativno in visoko moti^rano osebo, ki je pnpravljena na nove izzive. Agencija M Servis, kadrovske storitve, d..o. o., Sbvenski trg 8.4000 Kranj. prijave igramo do 20.05. 2009 na Mvw.mciedelo.com. I 4 4 k i MALI OGLASI, ZAHVALE I nfo ® g-gias. si 23 Mali oglasi tei.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e*maíl: maliogld$í@g-gias.si Mdle ogidse sprejemdno; za objavo v petek ' v sredo do 1B.30 in za objavo v torek do petka do 14.001 Delavni gs: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od d. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM DVOSOBNO stanovanje, terasa 20 v Strun>anju ob solinah, prevzem takci. ft 041/366-993 9tx>žižt CDOAM SOBE. sůmďcm oseC>am ali delavceiri. za zâà^no tvvaije. tt 070/S6&^1 7 >30M3 KiKERN NEPREMIČNIN E Maistrov tr% m, 4000 Knn) Td 04/202 13 $3,20225 66 CSM 051A207001 Em^if HIŠE PAODAM ENOSTANOVANJSKO hi&o v Ćifča^, ob QOZÚV. v^. 200 m2. na parceli 400 m2, zgrajena do lil. PGO. IP 03l/67S-4e4 POSESTI PRODAM NEZAZlOUrVO, rBvno panxfo. tlOO m2, oD potoku, asfaltiran dostop ob r>o- veni nase^ Vkmase. Loka. cena 65 EUR. O 041 /366-993 acM&M J U R TAN /URTAN, r(«pr9mknine. d. o. o. PE Cankarjeva ulio o^ (staro-mMtno jedro), 4000 Kranj, tel.: 04/236'92-i4, mobi; 041/4^1'S;? e-poSU: lnfbi^jur>ta n.s i MAJAM EM ZEMUO v oKoliCi 051/692-610 Cerkelj, O fOCKtO POSLOVNI PROSTORI ODDAM PRIMSKOVO • trçovsKâ cona, oddamo poslovni prostor. 200 ali 400 rn2 za trgovir^o aJi storrNeno dejavnost, o 041/647-509 POSLOVNE prostore na območju bivše intex, vel od 200 do 1300 cena 2.95 EUR/m2. « 041/426- 89Ô 9002?» NAJAMEM SKLADIŠČE ali garažo na območju občine CerKlje. pcn^sire n^manj 4x5 m. suho in dostopno s traktorjefn, It 041 /461 -664 ITD NEPREMIČNINE, d.0.0. MAISTROVTRC 7, 4000 KRANj T6L: 04/2}-$l020, 041/755.296, 040/204-661, 041/900-009 itd.nepmnkniri«9sk>l.net www.Kd-plus^l GARAŽE ÔDDAM CARAŽO v LoHi, Groharjevo nas.. 16 m2, za daljâe obdobje, O 070/82S-240 Mos^es MOTORNA vozila AVTOMOBILI PAODAM F\ftT Dno. 1.99, « 031 /507-296 vxntro OPCLMeHva 1.7 dizel. I, 06veb-ne barve, dotxo ohranjen, 9 031/337-397 MOTORNA KOLESA PRODAM KITAJSKI skuter 2 večjimi kofesi 50 ccm, étiritaktni. primeren za starej, new, ft 040/262-465 »ooiSM Bfil^v Pr^fitelriik 4209 NkM« PC KuhiiM té tU 29, 4203 Ntit^ • izposnr sistemi ^n katalizatorji • amorti2er|i m v^moti. hitn 8ervi$ » ^vtooDtikA 1er vse za podvozje {»vore, đusikO J > »pocvmaiike m platišča T: 04 25 76 062 wvMV.aagaMar.Sf AVTODELI IN OPREMA PRODAM KROMIRANA platišča za Udo nivs aii Suzuki vitara. ugodno, v 031/262- 043 S0Q7US TEHNIKA PRODAM SATELITSKO anteno, ugodno, tr 031/641-410 Mosen STROJI IN ORODJA PRODAM KONDENZACUSKO suiilnico Zâ lea. tř 041 /966-977 «o:«2i GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM NOVE marmome Okenske pc«cerazfod^ Anam, ugodno, tr 031 /267-^ BUKOVEgoH, «040/640-711 mu? KUPIM ODER, delovni, manjši, sestavljiv, prevozni. delovne vié. do 6 m, al. ali kovin-siú. 9 04/5:^18-610 9003«?« KURIVO PRODAM DRVA metrska ali razžagana« možna dostava, v 041/716-019 9ooto^ DRVA, akcijske cene» bukev, gaber, hrast ali meiana, možna dostava, nt DRVA bukova n nrastova, metrska razžagana, možna tudi dostava, 9 041/639-348_ftoog&a? SUHA bukova drva z dostavo, 9 040/699-919 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PODARIM PREOSOBNO omaro« 9 04/2CMS2-234 ooo»32 GLASBILA KUPIM RABLJEN ptanino, tr Dina -217, MÛI677 SPORT, REKREACIJA PRODAM OTROŠKO kolo Rog. 20 eolska ko sa, 6 prestav, o 041/609-712 »oo^e^s TURIZEM OOOAMO apartmaje in sobe s soup>a* bo kuhlrje in kopednice« primerne za dru* žírte z majhnimi otroki. Hiàa je ru plaa tr 003d&^8/92-30^Ô2 ooome MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKUUSnČNI ptegledi za očala'in tontaKr tne leče. Popust za upokojence m âtudente ob rtíw očaj. Opè« Aie'<âafYira 01^ c^Kran], tr04/2S^12d PRODAM PRENOSNI sistem Aeroplus-a; vsebuje: dvoliiersko jeklenko, varčevalec, torbo m voziček, nerabljen, kupljen maiaOd, O 04/51-20-833 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM LABRADORCE z rodovnikom, odličnih in delovnih Maršev, 9 041/657-175, 041/697-173 800»?a KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM ROTACUSKO kcdTKX) i UT165. ni dvtg. 9 031/572^9 SAMONAKLAOALKOSIP Senator 22-9 PRO. silazna, na 9 nožev, z vso opremo, fř041/952-564 booîsm SILAŽNO nsKJadaïKo Mengele dupe«* 330, 21 nožev, zeto dobn? ohranjena, ft 031/367-397 trx^í TROSILEC hlevskega gno^a SIP Orion 60 l+fflO. nov nerabljen., ugodno, 9 051/377-«i9 TO?«i5 KUPIM TRAKTOR Univerzál a 041/680664 i Store. 9 X)Cm)7 TRAKTOR 051 /639-777 n ali Ursus. 9 KJOÍéiň PRIDELKI PRODAM JEDILNI Kmmpr, 0041/5840489»26^ KROMPIR za seme, sorta bela rosa in marabel. 9 031/311*924 momi« KVALITETNO seno in otavo ter Koše in koiare. 9 04/51-46-708. 041/ 743-547 9002599 VINO cviček, kakovosten, možna dostava, 9 041/385-493 VZREJNE ŽIVALI_ PRODAM_ 2 ČB BIKCA, stara en teden, 9 040/301-064 BELE piščance za dopitanje, Stano-nlk. Log 9, Sko^a Loka, 9 04/51-66-546,041/694-265 «c-usifl ČB BIKCA 041/254-711 3 ledne, V MĎ?SÚ7 ČB BIKCA. 9 10 dni, ugodno. S<»2S13 ČB TELIČKO staro 1 teden, Jugovic, 2abn(ca61, 9 041/370-911 mvsm DVA BIKCA, stara en teden, pame CB in SL, 9 031 /356-669 9002s<4 ENOLETNE kokoéi nes nice, 9 90D2adû JAGNJETAzâ zakol. 9 041/673-163 B002614 JAHALNO kobilo. Staro 11 let. cena po dogovonj, O 041/203-518 MOMr« TEUCO Staro 6 mesecev, LS pasme. 9 031/653-175 dtn?»7 TRI enfiS , cKe 3 mesece osemenjeni, ,«051/87«37 ®0?9C0 TRI TELIČKE simentalke, stare od deset dni do troh mesecev. 9 031/652-702 »002«12 KUPIH BIKCA simentalca od 200 do 350 kg težkega, «041/641-635 ZAPOSLITVE (m/ž) HUDIM HONORARNO rapnslimn kiihlrtlftko pomočnico 2 íz3 vanje zdr^ija Oglejte ^ www.sinkopa.si. SinkDOâ. d.0.0 . Žirovnica 67. Žin>inica, 9 041/793^67 ecwaae le IŠČEMO pomoč v pisarni znanje nemSkega in ter delo z računalnikom. d.0.0.. Jezeraka c. 62 b. Kokaš. 0OOm2 KLJUČAVNIČARJA - vanlca, hcraramo ali recïio zapceimo, Kozjna Kranj, d.0.0.. PW tane^SKiart,«041/652-265 «œwd TAKOJ zaposhro terja/ko z ekušr^anv. ZapoEAw za po)n aii ďc^san deicvij čas, Fenkreg^, d.0.0.. 12, Kranj, 9 031 '365040 âûffian ASTERIKS SENČILA Rozman F^, s. p„ Senično 7. Knže. tel.: 59-55-170. 041/733-709: žaiLizle, ro\oi\. fotete, ta-melne zavese, plise zavese, komamiki, markize. vMMv.astdiltia.net POiAOAM keramične ploèoce, Lum- pert Manan s.p.. Srode Loka. «041/705-197 11 90û?408 POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREDITI D010 lET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS» TER UPOKOJENCE, do 50 % obr., obvezfîosti niso ovîra. Tudi krediti nâ osnovŤ vozHa In leaslngl. Molnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec sfMlinska 22,2000 Maribor, 02/252.4^26,041/750560 BELJENJE in glajenje notrafijih prostorov, premazi oken in vrat, odstranjevanje lapet, dekorativni omeb in oplesk), ani> glrvični premazi Pavec tvtri s.p.. Pod-brezie 179, NakJo, «03l/3d-2&09 STORITVE DELAMO vsa zijarska de^a. notran;e omete In faaade z našim ali vašim mat& rialom. Arjaniti, d.0.0., Žabnioa 47. Žab-nka, « 041/286-473, 041/Ô76<366 KOSOSd FLORIJANI, d.0.0., C. na Brdo 41, Kranj izvaja vsa cfadbena dela od temeljev do strehe, adaptacije, ometi, omet fasad, kamnite škarpe, tlakovanje dvorišč, « 041/557-671 6Ù0236Q GRADBENO PODJETJE KRANJ, d.0.0. Zupanova 6. Šenčur Izvaja v^ çradbena deia, rtotranje omete, vse vrste fasad, adaptacije, novogradnje, kavarne di.'orišč. kvabtetno, hitro in poceni, 9 051/354-039 »x?i8s PREVZAMEM vsa zidarsko-tasaders-ka dela z naifm ali vašim mate^lom. Alu1oskiQeor^!es.p.,AJpskacesta 13» Bled.« 031/624-914 »02292 TESNJENJE OKEN fN VRAT uvozena tesnila, do 30 % prihranka pn ogrevanju. Prepiha >n prahu ni v«č) Zmanean hn^. 10 let garancije. B£ & MA. d.0.0.. €ks> leneva 6. Kamnik, « 01/80-15-057. I&ČEM IŠČEM pomoč pri urejanju okolice hiše in vrta, mlajši upokojer^, na Bledu. « 041/620-169 9002427 NUOIM AOAPTAOlJE, ti^u^rddiijtr crd teiMuljd dO 3trehe. Notranje ometa, fasade. kajnnKe škarpe, urejar>e in tlakovanje dvonsč, z našim ali vašim materialom, SGPBytyqid.n.o.. StruževoSa, Kranj. « 041 /222-741 IZDELAVA podstrešnih starKJvanj in Otonov« stard*) etano^j. M 6 V Wačnlk in partner d.n.o , âinkcwTum 23. Vodice. « 031/206-724 ZASEBNI STIKI USPEŠEN moški z otrokom iéče punco, iahko brez službe in stanovanja. « 031 /607-376 »O?MI ŽENiTNA posredovalnica Zaupanja ima tradicijo, čez 1500 oglasov In ogromno raznovrstnih ponudD.. « 031/606-496 Moeuo ACMFTACUE, vtsa grMfdra dela, notrar^ on^ete, fasade, asaptaoje. tiaKMr9e dvo- nSča, ograje, kamnite sKarpe in dmníke, Kvetetno. hiro m poceni, SQP Beni d.0.0., Struževo 7. t^l, « 041/561-836 IZVAJAMO sanâcîre dimr^kov. vrtanje, zkiava. montaža nmh, popravila slaríh, n(jdirr>o dmne oNoge. dimne kape. Novak & Cc, d.n.o., Uubljanska 69, Dom-« 031/422-600 9oo?«4i RAZNO PRODAM ASFALTIRANJE. Oako^je dvorac, do-vc£ pctt, partvisč. poiag. robnikov, pratnân ptoà^, izd. betonskih in kamnitih škarp» AdDAC &Co,đ.n,o,. JetQsôKDi«a 10, Karr^ ňtk. « 01/83^4-614,041/680-751 «001382 KITANJE, brušenje, beljenje in giaje-nje sten in siropov, M&VVrtačnikin partner d.n.o., šinkov Turn 23, Vodn ce, 031/206-724 MOTOR, Sachs, star denar, plug, prano, late, ooazne, «041/949-139 900?62â POCINKANO mrežo Zâ ograjo in ovčje kože. « 040/931-350 OD TEMELJEV dO strehe, notranje omete, vse vrste fasad, ákarpe ter tlakovanje dvonšč. kvalitetno, nitro In poceni. Arbaj, d.o.^., Zg. Bela 24. Preddvor, « 041/241-149 900Í979 Srce tvojt več ne bije, bolečin več ne trpii. Dom je prazen in otožen, ker tebe v njem več ni. ZAHVALA V 55. letu starosti nas je zapustil dragi brat in stric Franc Miklavčič Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijatd-jem in znancem za izrečena sožaJja. darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen pi^ebni obred in pogrebni službi Hipnos, pevcem, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji pod. Žalujoči: sestre Milka, Marinka in Francka z dmžinami Ddânica, Zabrekve, april 2009 v domu našem je praznina, v srcih bolečina. Zbogom žena, mama, ostajaš nam edina. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame Ivanke Filipič Borovnakove mame iz Žirovskega Vrhá se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom» prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in sveće. Zahvaljujemo se tudi župniku za lepo opravljen obred, gospe Minki za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in podjelu H^ nos za vso pomoč. Še enkrat hvaJa vsem, ki ste jo pospremiH na njeni zadnji poti in nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: mož Tone, hčerki Marija in Olga ter sin Ivan z družinami Žirovski Vrh, april aooo Zdaj se qfočy izmučeno srce, zdaj se spočyte, zddane roke. Zaprite se uln^ene oCi. Le moja drobna luâca Še /S. MoWiíí OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 90. letu starosti zapustila draga mami. babica, sestra» tašča in teta Ivanka Bernard - StaŠa roj. Kâdn udeleženka NOB 1942-1945 iz Kranja. Cesta Franca Rozmana Staneta 2 Pogreb bo v torek, 28. aprila 2009, ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. Žaia bo na dan pogreba od 9. ure dalje v poslovilni vežid na tamkajšnjem pokop^'š6j. Zahvaljujemo se za skrbno nego o^îebju Doma upokojencev v Kranju, zlasti na oddelku 400. Žalujoči: hčerka Zoja, vnuk Sašo, brat Franci, sestra Milka» zet Janez in ost^o sorodstvo. Kranj, Zvirče, Poljanska dolina, 22. aprila 2009 I i % i 24 infoígfg-éas.si Anketa Vreme ni ovira Mateja Rant Pohoda tovarištva in spominov po Ud in borštu, ki so ga pripravili že i6. leto, se je kljub slabemu vremenu letos udeležila množica pohodni-kov. Podali so se na sedem ali enajst kilometrov dolgo pot po gozdu, pri ćemer rekreacijo večina Še vedno združi tudi s počastitvijo dneva upora proti okupatorju. Clementina Zaplotnik» Predoslje: Na pohod grem zaradi zgo- lovine, rekreacije in druže* nja. Izpustila sem ga le eno eto» tudi dež me ne ustavi, ^onavadi sem šla skupaj s ;ranjskimi upokojenci." Olga Prestor, Cegelnica: "Današnji praznik mi veliko pomeni. Ta pohod je tradicija, obenem pa lep sprehod po našem gozdu. Od vremena bo odvisno, ali bomo prehodili krajšo ali daljšo pot." Andrej Umnik, firitof: "S edem kilometrskega pohoda se bom udeležil v okviru Šolskih obveznosti, saj tako lahko pridobim dodatne ure za športno vzgojo. To je tudi priložnost za druženje s prijatelji." Franci Potočar, jesenice: "Danes sem drugič tukaj» in sicer gremo na pohod v okviru društva ledvičnih bolnikov Gorenjske. Seveda se ob tem spominjamo tudi naše preteklosti« kar se mi zdi pozitivno." Franc Šilar, Kokrica: "Deset let sem vodil ta po- hod, potem pa mi je pona- gajalo zdravje in se ga zdaj udeležujem zaradi rekreacije. Pn/lč nas je bilo na pohodu 35, zdaj pa je to postalo množično." /fow;T.n4 0©w ni od muh Aprilsko sredo v Glasovi Hiši kulture smo z gostom Janezom juvanom posvetili izidu njegove knjige pesmi in fotografij Sto muh v glavi. pma puh ar icejžar Kranj « Z zanimivim sogovornikom smo odprii Števil« na aktualna vprašanja, ki se še posebej porajajo v teh ànéh knjige» za povrh pa je bila sreda tudi dan zemlje. Dve zanimivi iztočnid za li« terami večer in življenjska vprašanja... Janez Juvan }e svojo mladost preživel na Gorenj» skem. Rojen je bil nû Bregu ob Savi, za njegovo življenjsko usmeritev v Študij slavistike in v izražanje s poezijo in fotografijo pa so bila v veliki meri odločilna leta na kranjski gimnaziji. V tem času je napisal svojo prvo pe- Knjiga Sto muh v glavi je izšta po zaslugi Petra Virnika iz Založbe Narava» simpatično pa jo sem in se priključil skupini i« oblikoval Kranjčan Pavel Rakovec. / Tin. ook\ mladih ustvarjalcev, ki so svoja dela objavljali v reviji tudi mednarodnih razstavah obstaie tam, v družbi nevsak- življenje, skopo v besedah in Mlada pota, leta 19Ć5 pa je in imel 21 samostojnih raz- danjih pogledov skozi foto- torej tudi v mislih, lahko bo- svoje prvo pesniško otxiobje stav. kronaj z izidom zbirke Po- grafsko lečo, na prijetno šele- gato. srečno življenje • življe-Knjiga Janeza Juvana se za- steâh listih knjižice, voljne, nje. k: ni od muh? In vse pre-topljeni mesec. Službena pot čne s pomenljivima vrstica- da jih prebiramo. Kajti brati večkrat ob pojavih, ki nas moga je odnesla v ČGP Delo, ma: 'To glavi mi roji sto je treba, veliko tn dobro. Naj- tijo, ne spregovorimo odrešil-kjer se je kot korektor, lektor muh. Pikajo àiuse, mene bolj ga skrbi, da postaja jezik ne besede. in redaktor vsakodnevno sre- morijo." Ali kot nam je za- mlajših generadj vse bolj si V družbi z zanimivim go- čeval s tisoči bolj in manj po- upal v pogovoru - življenje ni romašen; mladi sicer berejo stom občutljivega peresa in srečenih besedil - morda prav lahko in človek ni konstanta. in si pišejo, a vprašanje kaj pogleda Janezom iuvanom zato v teh letih ni več pesnil, Vsi nosimo v sebi nešteto prevladuje rumeni tisk in nismo molčaii skoraj dve pri-ampak je prevladala ljubezen misli, ki nas glodajo, vsi se sporočila, okleščena na nekaj jetni uri. In smo se razšli z do fotografije. V Delu se je namreč oblikovala močna spreminjamo in skupaj z slengovskih besed, v katerih občutkom topline v mislih, nami vse naše muhe, naši je povsem vseeno, ali gre za Kajti vsi stari pr^ovori ne dr- skupina fotografov, pred tem motivi in naš odnos do sebe slovenski, angleški ali kakšno žijo • molk ni zlato. Ali kot je pa ga je zaznamovalo Že so- in sveta. Ce bi napisane pes- drug izraz. Če ob tem dodam zapisal v svoji knjigi: "Na sto- delovanje z izjemnim kranj- mi vzel v roke kasneje, bi jih še misel Toneta Pavčka, da je lu sedim in gJedam ogenj, skim foto klubom Janez Pu- nedvomno popravljal. Zato je jezik orodje naših misli, se kako gine. Odenem se v har. Sodeloval je na kar 175 prav, da so natisnjene in so skupaj lahko vprašamo, ali je molk, pa me še bolj zebe," vremenska napoved v torek bo oblačno In deževno, v sredo tn četrtek pa spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, večinoma plohami. : SREDA TOREK Q 8/14°c i y/is'^c AS ^k^fti Ut$4 Zè mmc'oiofii}^ ČETRTEK 6/1 9 CehMC ys/i-c Mursl» iftOJ-c - O ^ âff I 0 20/10*0 O Reka le/K'C Kranj Poziv delodajalcem za vpis v štipendijsko shemo Regionalna razvojna agencija Gorenjske (BSC Kranj) je objavila javni poziv delodajalcem k oddaji vlog za izbor v enotno regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Gorenjske za šolsko/študijsko leto 2009/2010. Na osnovi izbora delodâjal* cev .In njihovih potreb po kadru bo štipenditor, Regionalna razvojna agencija Gorenjske (BSC Kranj), predvidoma jeseni objavil javni razpis štipendij za šolsko/študijsko leto 2009/20Î0. Delodajalec po zaključenem javnem razpisu štipendij izbere štipendista, ki ga bo štipendiral, in kar je najpomembnejše. po koncu šolanja tudi zaposlil. Višina kadrovske štipendije je določena z zakonom o štipendiranju, izbrani delodajalec pa mora zagotoviti polovico dodeljene štipendije. )avni poziv je odprt do 8. junija. B. B. Domžale Ob prazniku podelili občinska priznanja V občini Domžale so pred kratkim praznovali. Župan Toni Dragar je na osrednji slovesnosti v kulturnem domu podelil priznanja. Zlato plaketo je prejel Mihael Starbek za lju* biteljsko delo na področju kulture, srebrno plaketo so ob 40«letnici delovanja podelili FKVK Mavrica Radomlje, Boru» tu Perici)] za delo v planinskem društvu In {anezu Vasletu za dolgoletno skrb za zdravje otrok. Med prejemnike bronastih plaket so se zapisali Franc Gotar, Brigita Hrovat, Marija Nahtigal, Območna obrtno podjetniška zbornica Domžale in Edi Seme, nagrade Občine Domžale pa so prejeli Saša Farič, Ladina Korbar, skupina prostovoljk za izdelavo Unicefovih punfl< pri društvu Lipa, Turistično-kulturno društvo Rova in Božidar Zupančič. ). P. Mladoporočenci v Kranju sta se 28. marca poročila Matjaž Šrpec in Vesna jur- javčič, 18. aprila Boštjan Perne in Rebeka Novakovičter Dra-giša Džakula in Bosiljka Šartč, 22. aprila pa Aleksander jakov- Ijevič in jagoda Lukić, jure Kern in Alenka Jarc ter Andrej Škufca in Maja Begelj. V Tržiču sta se 22. aprila poročila Nace Valjavec in Manca Bohinc. Mladoporočencem čestitamo in jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. Novorojenčki Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 40 prebival» cev. V Kranju se je rodilo 27 otrok, od tega 9 dečkov in i8 deklic Najtežja je btl deklica, ki je tehtala 4130 gramov, najlažjemu, ki je bil deček, pa se je kazalec na tehtnici ustavil pri sS^o gramih. Na Jesenicah je prvič zajokalo 7 dečkov ;n 6 deklic. Najlažja je bila deklica, ki je tehtala 2810 gramov, najtežja pa je bila tudi deklica s 3960 grami porodne teže. ppf ÍM 1^0,Ç .«10 ^ 97^ MH / RADIO KRANJ d.o.o. ' SMafjevs ul. 6. KRANJ Tťl BfON: (CM) I04) 291