Aplikacija Primorski mobile sedaj na razpolago tudi za telefone z operacijskim sistemom Android Snamijo izGooglove I ^ Google pfay spletne trgovine! - KONCERT DALMATINSKE GLASBE Primorski Št. 132 (20.760) leto LXIX. Oprostite Grki, zmotili smo se Dušan Udovič Nejeverno sem se zazrl v včerajšnjo agencijsko vest, ki je bila jasno napisana, črno na belem in je za trenutek izzvenela kot zapoznela prvoaprilska šala: Mednarodni denarni sklad (IMF) priznava, da je skupaj z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko z napačnimi odločitvami prisilil Grčijo k drakonskim varčevalnim ukrepom in bistveno poslabšal njen položaj! Neverjetno. Danes ima že skoraj vsak vsaj približno predstavo o tem, kaj je IMF. Najbolj pogosta ljudska interpretacija je, da je sklad eden od članov sedaj že razvpite »trojke» (IMF, EK in ECB), ki grozi finančno manj »krepostnim« evropskim državam, da bo prej ali slej potrkala na njihova vrata, zato da poskrbi za red in disciplino. S posojili in receptom skrajno restriktivnih ukrepov, kajpak. S tako grožnjo in strahom pred izgubo finančne suverenosti se je pred dnevi soočila tudi Slovenija, a je vendarle dobila odlog in domačo nalogo, leto ali dve časa, da sama poskusi najti pot za sanacijo gospodarstva. Včerajšnja zelo nenavadna avtokritika IMF glede Grčije ima grenak priokus. Trojka je z vsilitvijo skrajne varčevalne politike pahnila državo v bedo in obup, iz katerega se še vrsto let ne bo pobrala. Živo imam pred očmi žalostne televizijske posnetke razjarjenih grških množic, grozljive scene samoseži-gov, dramatičnih reakcij na brezupen položaj. In sedaj posutje IMF s pepelom, nekako v stilu »Oprostite Grki, zmotili smo se«. Tragedija, ki se sprevrača v farso, ko smo že pri Grčiji. Zanimive so reakcije drugih dveh komponent »trojke« na avtokritiko IMF. Medtem ko Evropska komisija ostro zavrača trditev, da so bile pri »reševanju« Grčije narejene napake, je predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi kot običajno umirjeno realističen, ko ocenjuje, da bo treba ugotovitve IMF upoštevati. Avtokritika IMF glede Grčije vsekakor prinaša pomembno novost, kajti doslej nobena ključna institucija ni tako očitno postavila v dvom učinkovitosti politike strogega zategovanja pasu, pri kateri od državnikov najbolj krčevito vztraja Merklova. Vprašanje je tudi, če bo »trojka« po tem sta-Iišču lahko še ostala to, kar je bila doslej. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 [ fli /yl šepet ulice Montecchi 9771124666007 2 Petek, 7. junija 2013 ALPE-JADRAN / slovenija - Predsednik uprave banke za Delo Medja: Dokapitalizacija NLB bo ključni mejnik LJUBLJANA - Dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke (NLB) v predvideni višini 367 milijonov evrov bo po besedah predsednika uprave banke Janka Medje ključni mejnik v prenovi NLB. Medja je v pogovoru za Delo zato izrazil upanje, da bo torkova skupščina največje slovenske banke minila brez zapletov, dokapitalizacijo pa naj bi izpeljali na začetku poletja. Medja je v pogovoru za Delovo video rubriko GospodarsTVo pojasnil, da banka novo kapitalsko krepitev potrebuje zato, ker je v preteklih 10 letih sprejela vrsto slabih odločitev in ima zaradi tega v svoji bilanci številna slaba posojila. Poleg tega so se zahtevane stopnje kapitalske ustreznosti v tem obdobju kot posledica naukov iz svetovne finančne krize občutno povišale. NLB sicer izvaja temeljito preobrazbo, ki naj bi banki zagotovila vzdržno dolgoročno prihodnost brez potrebe po dodatnih državnih pomočeh. Aktivnosti banke je Medja razdelil na tri veje. Prva je razčiščevanje slabega portfelja vključno z dokapitalizacijo in pridobivanjem zelene luči Evropske komisije za vse potrebne ukrepe državne podpore pri stabilizaciji razmer v banki. Zagotovil je, da v NLB na tem zelo aktivno delajo, in izrazil zadovoljstvo nad doseženim napredkom. Ponovil je tudi, da so v banki oblikovali posebno področje za nestrateško premoženje. Del tega premoženja je predviden tudi za prenos na slabo banko, drugje pa bodo rešitve iskali sami s strankami. Evropska komisija je ob začetku prenašanja sredstev na slabo banko priporočila tudi neodvisen pregled port- felja treh bank v pretežni ali delni lasti države. Zahteva po neodvisnem pregledu se zdi Medji zelo logična in tudi pričakovana. Drugi vidik preobrazbe banke je po njegovih pojasnilih razčiščevanje razlogov za dejanja v preteklosti. Čeprav o tem v banki neradi govorijo v javnosti, Medja pravi, da na vseh področjih čistijo tudi za nazaj, s tem pa polagajo temelje za zaupanje za prihodnost. Tretja razsežnost preobrazbe banke pa so ukrepi v smeri, da NLB spet postane »konkurenčna in odzivna« bančna ustanova. Prepričan je, da ima NLB zelo zdrave temelje, zato se mora biti sposobna zelo hitro odzvati na potrebe strank in jim ponujati takšne storitve, da se bodo po krizi spet postavili trdno na noge. Medja se je dotaknil tudi odnosov med NLB in kadrovsko agencijo Korn-Ferry, ki jih proučuje tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Spomnil je, da je bil trenutni nadzorni svet ob imenovanju sredi lanskega leta soočen z zelo kritičnim položajem tako glede stabilnosti vodstva banke kot glede vse slabših poslovnih rezultatov. Nadzorniki so se zato odločil, da je treba iskanje nove uprave začeti »s popolno neodvisnostjo od interesov in lobijev« ter s poudarkom na strokovnosti in nepristranskosti. S tem ciljem so se odločil za sodelovanje z omenjeno agencijo. Medja se je ogradil "od zavajanj in neresnic v določenih medijih". Povedal je, da mu je nadzorni svet ponudbo za prevzem funkcije predsednika uprave dal precej pred začetkom sodelovanja z agencijo, a je ni takoj sprejel in je o njej razmišljal nekaj tednov. Namigovanja, da je bilo kar Predsednik uprave NLB Janko Medja koli narobe z njegove strani ali s strani nadzornikov, so zato »zlonamerna in napačna«, je bil jasen. Priznava pa, da lahko javnost vedno presoja strošek sodelovanja z »eno najbolj uglednih svetovnih kadrovskih agencij«. Kot državljan pa se sprašuje drugače: »Koliko se izplača plačati, da se v NLB preneha politično kadrovanje in kadrovanje s strani interesnih lobijev?« Prepričan je, da so strokovni in samozavestni ljudje najboljša obramba pred kakršnimi koli škodljivimi vplivi in mrežami. Glede sestave uprave zagovarja mešanico domačega in tujega znanja. (STA) luka koper - Lani 1. pristanišče za Avstrijo Radi pa bi povečali delež na nemškem trgu V Munchnu skušajo pridobiti nove nemške partnerje KOPER - Avstrijski časopis Verkehr je tudi letos objavil seznam pristanišč, preko katerih poteka največ prekomorske-ga prometa za Avstrijo. Koper je s 30 odstotnim deležem v skupni tonaži med sedmimi pristanišči ponovno zasedel prvo mesto, na vrhu lestvice je tudi pri količini izvoženega blaga. Avstrija je že tradicionalno najpomembnejše tranzitno tržišče koprskega pristanišča in je s tretjinskim deležem izenačeno s slovenskim tržiščem. Blago za ali iz Avstrije pretovarjajo v Kopru praktično na vseh terminalih, največ pa je razsutih in tekočih tovorov ter kontejnerjev, skozi Luko Koper pa je lani šlo skupno preko 5 milijonov ton blaga v izvozu oziroma izvozu za Avstrijo. Luka Koper pa si utrjuje položaj tudi na drugih evropskih tržiščih. Pri pretovoru kontejnerjev je že nekaj let zapored najpomembnejše pristanišče za Madžarsko in s 120.000 kontejnerskimi enotami, kolikor jih je v letu 2012 šlo skozi Koper, beležijo največji tržni delež v tem segmentu. Tretje največje tržišče, kjer vztrajno povečujejo svoj delež pa je Slovaška; njihova avtomobilska in jeklarska industrija je hkrati velik uvoznik in izvoznik surovin in končnih izdelkov, predvsem avtomobilov. V zadnjih letih si v Kopru močno prizadevajo za povečanje deleža na nemškem oz. bavarskem tržišču, za katerega danes ustvarijo le 2% pretovora. Tu je velik potencial v avtomobilski industriji, je pa konkurenca severnih pristanišč zelo močna, predvsem na račun dobrih železniških povezav. Tudi zaradi tega se v teh dneh mudijo v Munchnu, kjer poteka logistični sejem Transport & Logistic. Ta je s svojimi 2.000 razstavljavci daleč največji tovrstni dogodek v Evropi. Včeraj je Luka Koper za partnerje pripravila sprejem, predsednik uprave Bojan Brank pa je goste seznanil z novostmi in projekti, ki trenutno potekajo. hrvaška v eu - Sklep slovenske vlade Prehodno obdobje za hrvaške delavce LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj potrdila predlog zakona o uveljavitvi dveletnega prehodnega obdobja za zaposlovanje in delo državljanov Hrvaške v Sloveniji po hrvaškem vstopu v EU. V skladu s predlogom se bodo državljani Hrvaške po vstopu v EU v Sloveniji še dve leti zaposlovali, tako kot doslej in delali pod pogoji, ki veljajo za državljane držav, ki niso članice EU, torej na podlagi delovnih dovoljenj. Po besedah ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak se je vlada za ta ukrep odločila zaradi zaostrenega gospodarskega položaja ter visoke brezposelnosti doma in pri sosedih. Samo na mejnem območju med državama je namreč okoli 100.000 brezposelnih Hrvatov, je dodala. S tem bo vlada dala prednost zaposlovanju slovenskih državljanov. Kopač Mrakova je opozorila še, da tovrsten ukrep ne predstavlja kakšne posebne novosti. O tem namreč razmišljajo tudi države, kot sta Avstrija in Nemčija, kjer je brezposelnost bistveno nižja kot v Sloveniji, je spomnila. Ker gre za »razumen ukrep«, povračilnih ukrepov Hrvaške ne pričakuje. V tej luči je izpostavila še, da število delovnih dovoljenj za tujce v Sloveniji upada, v njihovi strukturi pa se zvišuje prav število dovoljenj hrvaških državljanov - trenutno jih je prek 5000. Na hrvaškem ministrstvu za delo so doslej poudarjali, da se članicam EU ni treba bati velikega pritiska hrvaških delavcev, ker je resničen interes Hrvatov za delo v tujini v okvirih evropskega povprečja - na migracije je pripravljenega 2,5 odstotka prebivalstva. Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva v Celju praznovalo 20 let obstoja CELJE - Društvo slovensko-hrva-škega prijateljstva (DSHP) je včeraj v Celju praznovalo 20 let obstoja. Ob tej priložnosti je predsednik društva Božo Dimnik povedal, da sta bili Slovenija in Hrvaška kot samostojni državi s strani mednarodne politike priznani v paketu. To dejstvo je po njegovi oceni zgodovinska obveza, da državi sodelujeta in prijateljujeta. Ko so se leta 1991 po osamosvojitvi začeli pogovori o priznanju Slovenije in Hrvaške, je bila po Dimnikovih besedah za mednarodno politiko sprejemljiva edino hkratna samostojnost obeh držav, ne samo zgolj ene. »Ker je bila želja obeh držav po osamosvojitvi tako močna, smo jo samo zato oboji tudi dobili,« pravi Dimnik, ki je bil eden izmed glavnih pobudnikov za ustanovitev DSHP. Zbrane so na slovesnosti pozdravili tudi nekdanji predsednik Republike Hrvaške Stipe Mesic, nekdanji hrvaški minister za notranje zadeve Josip Boljkovac in slovenski evropski poslanec Ivo Vajgl. Vsi so v svojih nagovorih izrazili ogromen pomen, ki ga je društvo imelo za medsebojne odnose obeh držav in pozitiven vpliv v časih, ko je bilo to najbolj potrebno. SDS po obsodbi Janše povečala članstvo LJUBLJANA - Stranka SDS v zadnjem času, še posebej pa od sredine obsodbe predsednika Janeza Janše, beleži veliko pristopov. Podpor, ki jih prejemajo na stranko in tiste, ki jih prejema Janša osebno, »pa je na stotine«, so sporočili iz SDS. Njihovi vidni predstavniki in nekateri analitiki so sicer že v sredo ocenili, da bo obsodba prispevala h krepitvi stranke. Janšo je v sredo pred sodno palačo podprlo več sto podpornikov, že pred dnevi pa se je na družbenem omrežju Facebook oblikovala tudi skupina »Zgodovina se ponavlja... Ne dovolimo!«, ki podpira nekdanjega premiera.Za danes skupina napoveduje prižiganje sveč in polaganje rož pred sodišči v Sloveniji, saj je, kot navajajo, umrla pravna država. Udeležbo je na spletnem omrežju za zdaj potrdilo okoli 400 ljudi. Podobno so pred nekaterimi sodišči sveče prižgali že v sredo in včeraj. primorski dnevnik - Aplikacija za najbolj razširjeni operacijski sistem Primorski na Androidu TRST - Aplikacija Primorski mobile je od tega tedna brezplačno dostopna tudi s telefonskim operacijskim sistemom Android. To je najbolj razširjeni sistem mobilne telefonije, ki ga uporabljajo tako nizkocenovni kot visokokakovostni telefoni. Aplikacijo so prilagodili tudi starejšim verzijam tega sistema - od verzije 2.3 naprej. Za uporabnike Appleovih pametnih telefonov pa je Primorski dnevnik poskrbel že pred časom. »To novost smo sprva hoteli uvesti kmalu po predstavitvi aplikacije za i-Phone, žal pa nam je kriza prekrižala račune. Kljub temu, da se težave na dnevniku še niso končale, nam je le uspelo narediti ta korak. Prvi vtisi so pozitivni, aplikacijo je snelo že precej ljudi,« pravi stavec, tehnik in »steber« Primorskega dnevnika Marko Hussu. Aplikacija za sistem Android je dodatna storitev za bralce, ki imajo s telefonom takojšen dostop do zadnjih novic, a je tudi investicija v zvestobo bralstva in krepitev blagovne znamke. Brezplačna aplikacija, ki jo snamemo v Googleovi spletni trgovini Play Store (če v iskalnik vtipkamo besedo »primorski«, se aplikacija prikaže na prvem mestu), nam ponuja sveže novice in druge vsebine s spletne strani www.primorski.eu. Tekst lahko povečamo, novico pa delimo na raznih socialnih omrežjih. Na vrhu so razne sekcije in tudi novice Slovenske tiskovne agencije. PDF verzije tiskanega časopisa ni: dostop do nje je mogoč na spletni strani Primorskega dnevnika (za naročnike) in preko aplikacije za tablične računalnike i-Pad (tudi v slednji bo PDF verzija v prihodnje samo za naročnike). Poleg tega imamo na voljo izbor zadnjih fotogalerij in funkcijo JazReporter, ki omogoča bralcem, da tudi sami postanejo re-porterji. S to funkcijo lahko slikamo, na kratko opišemo fotografijo in jo po elektronski pošti pri priči pošljemo v uredništvo Primorskega dnevnika. (af) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 7. junija 2013 3 ljubljana - Pavšič in Štoka pri predsednici slovenske vlade pred njenim obiskom v Rimu Bratuškova zagotovila, da bo Letto opozorila na probleme manjšine Na rimskem srečanju naj bi na delu pogovorov sodelovali tudi obe manjšini LJUBLJANA - Predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek je včeraj skupaj z ministrico za Slovence po svetu in v zamejstvu Tino Komel in generalnim konzulom Republike Slovenije v Trstu Dimitrijem Ruplom sprejela predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudija Pav-šiča oziroma Draga Štoko. Do srečanja je prišlo pred bližnjim obiskom Bratuškove pri italijanskem kolegu Enricu Letti.Pred-sednika krovnih organizacij sta zato tudi izpostavila predvsem zadeve, ki so vezane na obisk v Rimu. Predsednik SKGZ je poudaril, da je treba izboljševanje splošnega vzdušja izkoristiti tudi v bilateralnih odnosih. V tem smislu je pomembno, da Slovenija ustvari kontinuirano komunikacijo s Furlanijo Julijsko krajino, saj je nova večina v FJK zainteresirana za tesnejše odnose s Slovenijo, poleg tega pa ima tudi veliko bolj pozitiven odnos do manjšine, kot ga je imela prejšnja večina. Kar zadeva specifične manjšinske probleme, je Pavšič v zvezi s financiranjem manjšine poudaril, da je treba najti sistemsko rešitev, saj je nedopustno, da se Slovenci v Italiji iz leta v leto soočajo s težavami na tem področju. Ob tem je še dejal, da je zdaj treba najti tudi rešitev, da se Primorskemu dnevniku zagotovijo sredstva za nadaljnji razvoj, še posebej zato, ker bo na tem področju prišlo do spremembe zakonodaje. Pavšič je predsednico še seznanil, da se pripravlja nov zakon o slovenskem šolstvu v Italiji, pri čemer je opozoril, da se sicer povečuje število učencev, da pa pada raven znanja slovenščine. Zato je treba temu problemu posvetiti posebno pozornost, kot je treba posebej obravnavati dvojezično šolstvo na Videmskem. Odprt ostaja tudi problem zajamčenega zastopstva Slovencev v italijanskem parlamentu, je pa o vseh omenjenih problemih že potekala diskusija na vladnem omizju, ki bi ga bilo zato treba čim prej sklicati. Bratuškova je Štoki in Pavšiču zagotovila, da bo na vse te probleme opozorila tudi Enrica Letto in se tudi zavzela, da italijanska vlada omizje skliče še pred poletnimi počitnicami. Kot bistven element za učinkovito varstvo pravic manjšine je predsednica slovenske vlade izpostavila sodelo- Rudi Pavšič in Drago Štoka sta pred njenim obiskom v Rimu predsednico slovenske vlade seznanila z najbolj perečimi problemi, ki zadevajo Slovence v Italiji vanje in dialog, tako na državni kot meddržavni ravni. Pri tem je posebej poudarila pomen čezmejnega regionalnega sodelovanja, kjer obstaja veliko projektov, ki lahko prinesejo pomembno dodano vrednost tudi za slovensko manjšino v Italiji. V zvezi s srečanjem z Letto 12. ju- (} i tr*\ M nija v Rimu je treba še povedati, da naj bi v okviru pogovorov uradno sodelovali tudi predstavniki slovenske in italijanske manjšine. Slovence v Italiji bosta zastopala Pavšič, Štoka in poslanka Tamara Blažina, italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški pa Maurizio Tremul, Fu- rio Radin in Roberto Battelli. Ob robu včerajšnjega srečanja pa je Pavšič Bratuškovo tudi opozoril na možnost, da naj bi v okviru predvidene sanacije NLB zaprli podružnico na Opčinah in dejal, da bi bil to precejšen udarec tudi za manjšino. (rg) Dekleti še v skupnosti TRST - Petnajstletni dekleti, ki sta se sami obtožili uboja upokojenca Mir-ca Sacherja, bosta še mesec dni v priporu v zaščiteni skupnosti za mladoletne. Tako je včeraj odločila preiskovalna sodnica na tržaškem sodišču za mladoletne Laura Raddino. Priporni nalog bi zapadel 8. junija, sodnica pa je ukrep podaljšala do 8. julija. Za podaljšanje je zaprosila državna tožilka Chiara Degrassi, ki vodi preiskavo in potrebuje še nekaj časa, ker čaka na sodnomedicinsko poročilo in na rezultate genotipskega testa na bioloških sledeh, ki so jih v dneh po tragičnem 7. aprilu našli na oblekah pokojnika. Obsodbe zaradi psovk VIDEM - Leta 2009 so se starši zaradi nerodnega parkiranja sprli pred videmsko osnovno šolo, med prepirom pa so letele rasistične psovke proti 42-letni državljanki Angole, ki že dolgo živi v Italiji. Pred šolo je prišlo še do pljuvanja, udarjanja s pestmi in grizenja. Videmsko sodišče je zaradi žaljenja in povzročitve poškodb obsodilo 55-letno mater in 36-letno hčer iz Vidma (na 2 meseca in 20 dni oz. 4 mesece in 5 dni zapora) ter tretjo osebo, ki je Angolki grozila (30 evrov kazni). Vse tri so italijanske državljanke. poslanska zbornica - Podtajnik Rossi Doria odgovoril na Blažinino poslansko vprašanje Kdaj slovenski digitalni učbeniki? V šolskem letu 2014-15 naj bi večino papirnatih učbenikov zamenjali spletni - Kdo bo poskrbel za učbenike, ki jih uporabljajo v slovenskih šolah? RIM - Ministrstvo za izobraževanje, univerzo in raziskovanje bo razmislilo, ali bi bilo primerno spodbuditi založnike in izobraževalne ustanove, naj poskrbijo tudi za digitalne učbenike v manjšinskih jezikih. Nekako tako je podtajnik na omenjenem ministrstvu Marco Rossi Doria med sredinim zasedanjem poslanske komisije za kulturo, znanost in izobrazbo zagotovil poslanki Tamari Blažina, ki je na to temo 16. aprila vložila uradno poslansko vprašanje. Nekoliko bolj natančno: podtajnik je poudaril, da so se s pripravljanjem in tiskanjem učbenikov v manjšinskih jezikih doslej ukvarjali na krajevni ravni, to je v deželah, kjer živijo priznane manjšinske skupnosti. Ministrski dekreti se teh specifik niso dotikali, zato naj ne bi čudilo, da tudi v dekretu 209/2013, ki v šolskem letu 201415 uvaja digitalne učbenike, manjšinske šole niso omenjene. Podtajnik Rossi gitalnih učbenikov, ki jih uporabljajo učenci in dijaki šol uradno priznanih manjšin. Poslanka Demokratske stranke je ljubljana - Predstavitev knjige Zvestoba vrednotam-Podoba Dušana Černeta Slovenstvo, krščanstvo, demokracija Knjigo je izdal Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta v sodelovanju z založbo Mladika bila s podtajnikovim pojasnilom le delno zadovoljna, saj meni, da tovrstno »pozabljanje« na slovenske, nemške, francoske in ostale manjšinske šole diskri-minira te šole, saj jih postavlja v podrejen položaj in izloča iz novih organizacijskih procesov, ki skušajo modernizirati in informatizirati italijanski šolski sistem. Podobno je bilo z dekretom 95/2012, ki uvaja spletno vpisovanje v šolsko leto 2013-14 in iz katerega so manjšinske šole izključene. Podtajnik Rossi Doria se je v svojem odgovoru dotaknil tudi tega aspekta in zagotovil, da ne izključuje možnosti, da bi v prihodnje spletno vpisovanje razširili tudi na manjšinske šole. Tamara Blažina priznava, da se šolsko ministrstvo sooča z objektivnimi težavami, saj bi moralo celoten informacijski sistem prilagoditi manjšinskim šolam. Prehod s papirnatih na digitalne učbenike bodo v glavnem financirali italijanski založniki, ki lahko na Apeninskem polotoku računajo na več milijonov uporabnikov. Učbenike za slovenske šole pa tiskajo v Sloveniji ali zanje poskrbi deželni šolski urad; poskrbeti tudi za njihovo digitalno verzijo je vse prej kot enostavno. Morda bi lahko začeli z učbeniki za italijanski jezik, ki imajo širši krog odjemalcev, meni poslanka. (pd) LJUBLJANA - Včeraj so v konferenčni dvorani Študijskega centra za narodno spravo predstavili knjigo Zvestoba vrednotam- Podoba Dušana Čer-neta in po njem poimenovanih pobud, ki jo je izdal Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček v sodelovanju z založbo Mladika. Delo so predstavili urednik Ivo Jevnikar in soavtorji Ana Marija Prijatelj, Saša Martelanc ter Marjan Pertot. Prisotne sta nagovorila Renato Podbersič iz Študijskega centra za narodno spravo in Rafko Dolhar, predsednik Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta. Urednik knjige Ivo Jevnikar je v predstavitvi poudaril, da delo prinaša poglobljen, pogosto na dokumentarnem gradivu, podprt vpogled v delo in življenje Dušana Černeta. Jevnikar in soavtorji so v dobro uro trajajoči predstavitvi spregovorili o Černetovem obdobju v »stari Avstriji«, obdobju rev- Na sedežu Študijskega centra za narodno spravo v Ljubljani so včeraj predstavili knjigo o Dušanu Černetu roša ščine in aleksandrink, fašističnega nasilja in tigrovskega upora, katerega del je bila tudi družina Černe. Izpostavili so čas emigracije v Jugoslavijo, vojne in revolucije, pojav »goriške sredine«, partizanov, četnikov in domobrancev ter povojno obnavljanje kulturnega in političnega življenja na Goriškem. V sklepnem delu so izpostavili še njegovo preselitev v Trst, delo na Radiu ter njegovo vlogo v samostojnem političnem gibanju, ki je dosegla vrh v času, ko je z drugimi tržaškimi javnimi delavci postavljal temelje današnji stranki Slovenska skupnost. Saša Martelnc je podrobno predstavil delovanje in strukturo Sklada Dušana Černeta, ljubljanski publiki pa je predstavil še posnetek intervjuja iz leta 1972, v katerem Černe govori o letih, ki jih je kot taboriščnik preživel v zloglasnem koncentracijskem taborišču Gonars. Marjan Pertot je podrobno pojasnil delovanje Knjižnice Dušana Černeta ter slovenski tisk, izdan v zamejstvu in zdomstvu, katerega hrani prav omenjena knjižnica. Ana Marija Prijatelj je ob koncu izpostavila še svoj odnos do družine in strica Dušana Černeta, predstavitev pa se je sklenila z ugotovitvijo, da je bil Dušan Čer-ne človek, ki je bil vseskozi zavezan vrednotam slovenstva, krščanstva in demokracije. RoŠa »Poletni fotoutrip« se vrača med bralce. Dajte duška svoji fantaziji in fotografski žilici. Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali povežite se na našo spletno stran in nam posvetite enega svojih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. m Pojdite torej na počitnice s Primorskim! / TRST Petek, 7. junija 2013 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu gospodarstvo - Zaskrbljenost CGIL zaradi zaposlitvene krize na Tržaškem Zahtevajo podaljšanje dopolnilne blagajne Samo par dni po opozorilu deželnih tajništev sindikatov CGIL, CISL in UIL o resnosti gospodarske krize v Furlaniji Julijski krajini s padcem proizvodnje in bruto domačega proizvoda ter z vzponom števila ur dopolnilne blagajne, je včeraj prišlo do novega opozorila, tokrat glede gospodarske, socialne in zaposlitvene krize, ki jo doživlja tržaško gospodarstvo. Na to je v sporočilu za javnost opozorilo tržaško pokrajinsko tajništvo sindikata CGIL, ki se je zaustavilo predvsem pri področju zaposlovanja, kjer bodo številni delavci obrtniških podjetij, katerim so na podlagi lanskega decembrskega deželnega dogovora podaljšali obdobje dopolnilne blagajne za 1038 ur, kmalu dosegli to število. Poleg tega delavci niso še prejeli doklade, ki jo predvideva dopolnilna blagajna, to pa zato, ker niso še porazdelili rednih državnih finančnih prispevkov, poleg tega se v deželnih uradih nahaja skoraj 1200 odločb, ki čakajo na odobritev, znaten del katerih zadeva ravno tržaške delavce. Pokrajinsko tajništvo CGIL izraža zaskrbljenost tudi glede organizacijskega položaja pokojninskega zavoda INPS v Trstu, ki tudi v slučaju odobritve vseh odločb ne bi bil v stanju hitro izplačati delavcev. Poleg tega obrtni sektor čaka na pojasnila v zvezi z možnostjo koriščenja zamrznitve, ki jo predvideva zakon št. 185 iz leta 2008 in bi v pozitivnem primeru prinesel dodatnih 90 dni, preden bi delavce začeli odpuščati. Zato je treba skupaj s pristojnim deželnim odborništvom nujno ponovno izpogajati dodatne ure dopolnilne blagajne in povečati število le-teh, da se omogoči dodatno kritje delavcem, saj če ne pride do hitrih in konkretnih sprememb, pri sindikatu predvidevajo vrsto odpuščanj že pred jesenjo. Po podatkih CGIL so od začetka Zaposlitvena kriza je na Tržaškem močno občutena (na arhivskem posnetku delavci na gradbišču) kroma leta do zdaj na teritorialni direkciji za delo v skladu z izvajanjem zakona Fornero o individualnih odpuščanjih obravnavali vsaj 180 primerov odpustitve delavcev iz objektivnih upravičenih razlogov. Pri sindikatu menijo, da številni delavci ne prejemajo plače redno: po mnenju CGIL gre za delavce prav tistih podjetij, ki ne izplačujejo redno sindikalnih odtegljajev, pri čemer naj bi šlo trenutno za trideset odstotkov vseh podjetij na Tržaškem. Iz tega izhaja nuja po aktiviranju razvejanih ukrepov za oživitev gospodarstva, prav tako je zelo nujno, da družine delavcev dobijo denar, ki bi ponovno omogočil potrošnjo, ki bi pospešila ponovni zagon industrije. Nekateri od teh ukrepov so prisotni tudi v načrtu za delo, ki ga je CGIL predstavila na vsedržavni, deželni in pokrajinski ravni, piše še v tiskovnem sporočilu. univerza - Volitve novega rektorja Maurizio Fermeglio novi rektor univerze Včeraj je na Univerzi v Trstu potekal drugi krog volitev za določitev novega rektorja tržaškega vseučilišča, ki bo nasledil Francesca Peronija. Po prvem krogu, ki je potekal 30. maja in na katerem so se pomerili štirje kandidati, je tokrat 1569 upravičencev moralo izbirati med dvema najbolje uvrščenima kandidatoma iz prvega kroga: inženirjem Mauriziom Fermeglio ter dekanjo Visoke šole modernih jezikov za prevajalce in tolmače Lorenzo Re-ga, ki je bila v mandatu bivšega rektorja Peronija tudi zadolžena za študentsko problematiko, usposabljanje in mednarodno mobilnost (ostala dva kandidata sta bila zgodovinar Guido Abbattista in bivši dekan Fakultete za izobraževalne vede Giuseppe Battelli). Novi rektor je Maurizio Fermeglia, ki je prejel 388 glasov (54%), Lorenza Rega pa jih je dobila 333 (46%) Glasovanje je potekalo od 9. do 19. ure na treh voliščih, svoj glas pa je oddalo 1168 upravičencev oz. 74,44 odstotka. Ples, petje in razstava na Ricmanjskem festivalu SKD Slavec Ricmanje - Log vabi danes ob 14.30 v društvene prostore na 13. Ricmanjski festival in odprtje razstave ročnih in likovnih izdelkov. V prireditveni dvorani bo zaživel tradicionalni pevsko-plesni festival, na katerem se bodo v vlogi voditeljev, pevcev in plesalcev predstavili malčki otroškega vrtca Palčica iz Ricmanj. V galeriji Babna hiša bo sledilo odprtje razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki so jih otroci pridno ustvarjali čez celo šolsko leto. Toplo vabljeni! Ostrouška o »žalostnem« zelenju pri Sv. Andreju Rajonski svetnik Severne lige Adriano Ostrouška v pisnem vprašanju opozarja predsednika 4. rajonskega sveta na slabo stanje vseh zelenih površin na območjih Drevoreda Gessi, Trga sv. Andreja in okolice. Domačini se pritožujejo, ker nihče ne vzdržuje zelenic, potrebno bi bilo pokositi travo in postriči grmovje. Na zelenih površinah se kopičijo smeti in pasji iztrebki, pri igralih pa je trava že zelo visoka, navaja Ostrouška. Skratka še en znak o slabih razmerah v občini in še posebno v občinski blagajni. »Nadzvočni« ducati V okviru prometnih nadzornih dejavnosti, ki jih je tržaška občinska policija ta teden izvajala na najnevarnejših prometnicah v Trstu, si je naslov najmanj discipliniranega voznika priboril 35-letni motorist z začetnicama S. N. S svojim motornim kolesom ducati 1200 je na odseku Ulice Flavia, kjer velja hitrostna omejitev 50 kilometrov na uro, vozil 131 km/h. Plačati bo moral 821 evrov globe, odbili pa so mu 10 vozniških točk ter mu odvzeli vozniško dovoljenje. Drugih pet voznikov bo plačalo po 527 evrov globe in izgubilo šest vozniških točk, ker so presegli hitrostno omejitev za več kot 40 km/h, redno kazen zaradi prekomerne hitrosti (168 evrov in tri odbite točke) so redarji naložili 29 osebam. Kontrole so izvajali v ulicah Flavia, Forlanini in Marchesetti, v Miramarskem drevoredu in na nekdanji Trbiški cesti. zgodovinski odsek nšk - Tiskovno sporočilo sindikalne zveze USB Arhiv naj bo dostopen Tudi namigovanja na koflikt interesov - Predsednica Martina Strain: Delamo z veliko vnemo Po sredinem sestanku njene pokrajinske konfederalne koordinacije, je včeraj Temeljna sindikalna zveza USB poslala medijem tiskovno sporočilo, v katerem ostro obsoja obnašanje upraviteljev Narodne in študijske knjižnice. Upravni odbor, ki mu predseduje Martina Strain, je kot znano že marca iz varnostnih razlogov zaprl Odsek za zgodovino v Ulici Petronio, prejšnji teden pa odpustil še zadnjega zaposlenega in Odsek spremenil v »nenadzorovano skladišče nedostopnega gradiva«. Bolj kot o odpustu njihovega delegata pa je v sindikalnem sporočilu govor o veliki škodi, ki jo zaprtje arhiva povzroča. USB je trdno prepričana, da predstavlja arhiv Odseka za zgodovino bogastvo neizmerljive vrednosti, ki ga je treba zaščititi pred vsakim poskusom obubožanja. Koordinacija USB se popolnoma strinja s stališči nekaterih političnih predstavnikov in kulturnih delavcev, ki so bili kritični do odločitev upravnega odbora »in bo najodločneje nastopila proti popolnoma zgrešenim in škodljivim ukrepom UO«. Spodbudila naj bi tudi nastop ljudi, predstavnikov kul- turne srenje ter političnih in institucionalnih predstavnikov na krajevni, deželni, državni in mednarodni ravni, da bi zaščitila kulturno dediščino, »ki je, in mora ostati, na razpolago celotni skupnosti«. Sindikat USB v svojem tiskovnem sporočilu namiguje tudi na »možne konflikte interesov«, ki naj bi izvirali iz dejstva, da so nekateri člani upravnega odbora istočasno člani »managementa finančnih družb, ki unovčujejo del javnih sredstev, namenjenih NŠK«. Predsednica upravnega odbora NŠK Martina Strain ni želela komentirati tiskovnega sporočila USB, ker ni podrobno informirana z njegovo vsebino. Dejala je le, da se ji zdijo omenjena stališča na meji to-žljivega. Z njimi se bo zato ukvarjal njen odvetnik, ona pa se raje posveča reševanju bogastva, ki ga hranijo nedostopni prostori zgodovinskega odseka. »Delamo z veliko vnemo, da bi bilo gradivo kmalu dostopno javnosti.« V zelo kratkem času naj bi začeli gradivo seliti v prostore v Ulici Mon-tecchi, vrstijo se sestanki »za ponovno ovrednotenje odseka« in razgovori z možnimi partnerji: že danes naj bi se tako upravitelji knjižnice sestali z vodstvom Slovenskega raziskovalnega inštituta in ZRS SA-ZU, da bi preučili možne oblike sodelovanja. (pd) nagrada nadja maganja V ponedeljek podelitev gospe Angelci Klanšek V spomin na prof. Nadjo Maganjo Jevnikar (Trst, 9. septembra 1951 - Re-pentabor, 8. februarja 2006) in v želji, da bi krepili smisel za vrednote, ki so odlikovale njeno življenje, so Skupnost sv. Egidija za Furlanijo Julijsko krajino, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenska zamejska skavtska organizacija in Nadjina družina ustanovili Nagrado Nadja Maganja, ki jo vsako leto podeljuje poseben odbor. Kot smo že poročali, je letos odbor soglasno sklenil, da nagrado prejme gospa Angelca Klanšek iz Buenos Airesa. Zaradi prisotnosti nagrajenke bo podelitev potekala v ponedeljek, 10. junija, ob 20.30 na sedežu Društva slovenskih izobražencev v Trstu. O nagrajenki, ki že šestdeset let vodi sobotno šolo slovenskega jezika San Justo v Buenos Airesu in je še vedno izjemno aktivna na kulturno-pro-svetnem področju slovenske skupnosti v Argentini, bo spregovorila Mirjam Jereb Batagelj iz Ljubljane, kulturni program pa bo oblikoval bas-baritonist Marko Fink, ki ga bo na klavir spremljala prof. Jana Zupančič. Kiparka Zal-ka Arnšek, ki vsako leto izdela kip za nagrajenko, je letos oblikovala posebno skulpturo in jo bo tudi predstavila. Ob koncu večera bo spregovorila tudi gospa Klanšek. / TRST Petek, 7. junija 2013 5 tržaška knjigarna - Predstavili novo pesniško zbirko Aceta Mermolje V pesniških Okruških tudi o krizi, ki »grize hrano z moje mize« Pesnik se sooča s padanjem ustvarjalnosti - Zbirka je izšla pri Založništvu tržaškega tiska Okruški so za Aceta Mermoljo majhni delci ometa, ki padajo s stene stare hiše na pločnik in za katere se ljudje največkrat ne zmenijo. Okruški so za Aceta Mermoljo tudi koščki kože, ki se odlepijo vsakič, ko napiše pesem. Kajti pesnjenje je lahko tudi mučno, zlasti, ko se začne avtor soočati s padanjem ustvarjalnosti, z vsakodnevno borbo zmorem/ne zmorem. Sodeč po Okruških, ki so pravkar izšli pri Založništvu tržaškega tiska, je naposled prevladal »zmorem«. V Tržaški knjigarni so včeraj predstavili osmo pesniško zbirko v Ljubljani rojenega in na Padričah živečega Aceta Mer-molje. Kot je v pogovoru z urednico Martino Kafol dejal avtor, je v Okruških zbral pesniške utrinke, refleksije, razglednice ...ki največkrat niso veseli. Kot ni vesel ta vsakdan: dovolj je stopiti do bližnje pasaže Fe-nice, v kateri so pred kratkim zaprli istoimensko knjigarno, da se človek prepriča, da »okruški« niso samo osebni, ampak tudi družbeni, politični, je opozoril Mermolja. Zato ne čudi, da je kriza prodrla tudi v njegove verze, da nosi zadnje od šestih poglavij zbirke naslov Wall Street, posamezne pesmi pa Kriza, Evro, Bankovci in Milijarder, »ki bi rabil tudi v našem prostoru,« kot je pripomnil pesnik: kriza, ki »grize hrano z moje mize«, je kajpak prizadela tudi svet, v katerem Mermolja živi. Avtor, ki nerad razlaga svoje pesmi, ampak o svojem ustvarjanju najraje spregovori z verzi, je številnim prisotnim prebral bogat izbor. Na primer tisto Prišepam s palico, ki uvaja poglavje Starčevski razgledi, saj je starost ena od veznih niti Okru-škov. Ali Pogovor s prostato iz poglavja Spomini erosa (tudi nekaj ljubezni je našlo mesto med Okruški), Barkovlje (poglavje Pejsaži) in pesem Bazovska gmajna iz niza Tri spominske, »v kateri povem neko svoje občutje, vezano na štiri junake, a ni nujno, da ga bodo delili tudi drugi. Zanimivo, tudi Marko Kravos ima v svoji najnovejši zbirki pesem, posvečeno Bazovici.« Poezija ni izumrla, je bilo še slišati na včerajšnji predstavitvi, elektronski mediji ji odpirajo nove poti, nove oblike komunikacije. Če nimaš kaj povedati, pa je boljše, da molčiš, je bil jasen avtor. Okruški, zbrani v zeleno-petrolejski knjižici, ki jo je oblikovala Alina Carli, kažejo, da je imel pesnik Mermolja še marsikaj povedati. (pd) Barkovlje Gredo ladje, sledijo jim jate rib, veter je odpihal rob nevihte. Dan bo lep in morje prazno. Starci sedimo za zložljivo mizo. Igramo briškolo, se smejemo in se hip nato jezimo na vse, kar mimo gre. Vsak si je prinesel svojo malico. Ko bodo karte odpele, bomo zbrano jedli sipe, sebe in spomine. Gospa na desni je zložila robo v pleteno torbo in po pomoti odnesla moje čevlje. Ob odhodu bom vlekel bose noge po rezilih ostrih školjev. Iz slane vode bo zrasel križ in mi sledil do doma. Urednica Martina Kafol in pesnik Ace Mermolja včeraj v TK kroma v parku nekdanje umobolnice Jutri bodo predstavili vrtnico Prešeren Jutri bo v Trstu predstavitev vrtnice Prešeren ob 17.uri v zgornjem delu parka nekdanje umobolnice pri sv. Ivanu blizu cerkve, kjer je zbirka hibridnih čajevk in mnogocvetnic. Vrtnico bo predstavila predsednica Društva prijateljev vrtnic Slovenije, Breda Čopi. Rožni grm Prešeren (prva registrirana vrtnica žlahnitelja prof. Matjaža Kmecla) bo tudi na prodaj v loncih. Ob 17.30 bo Vladimir Vremec, načrtovalec preureditve parka in snovalec rožnih zbirk, vodil ogled posameznih zbirk, od zbirke hibridnih ča-jevk (1100) in mnogocvetnic (približno 300) in več kot 100 sodobnih pope- njavk do večkrat cvetočih rožnih grmov v gornjem delu parka ob izhodu na ulico Virgili. Sledil bo ogled bre-žin s prekrovnimi vrtnicami nad gledališčem, nato zbirke vrtnic razredov Multiflora, Wichurana, Spinosissima, Moyesii, Lutea in Noisette ob paviljonih Fakultete za zemeljske vede. V spodnjem delu pa ogled antičnih vrtnic od Burbonk (nad 50), botaničnih sort do najstarejših razredov vrtnic iz razredov Alba, Centifolia, Centifolia muscosa, Damascena, Gal-lica, Chinensis, Tea, Eglanteria, Canina, Rugosa in pa preko 150 različnih trajnih hibridov. jezikovni tečaj - Uspešno so ga opravile uslužbenke urada Cassaedile Slovenščina se uveljavlja V široki paleti tečajev tujih jezikov se je v zadnjem času povečalo zanimanje za učenje slovenskega jezika, ki postaja priljubljen tudi v mnogih tržaških podjetjih in uradih. Temu trendu se je prilagodilo tudi pokrajinsko združenje Cassaedile, v katerega je vpisanih 2500 gradbenih delavcev, ki delajo na tržaškem ozemlju. Da bi olajšali sporazumevanje med uslužbenkami in delavci, ki se obračajo na dotični urad, so v začetku tega leta organizirali 25-urni tečaj slovenskega jezika, ki se je uspešno zaključil včeraj. Zadnjega predavanja smo se udeležili tudi mi in izvedeli marsikaj zanimivega. Članica upravnega sveta urada Cassaedile je slovenska podjetnica Aleksandra Pangerc, ki je dala pobudo za tečaj. Njen predlog so odprtih rok sprejeli direktor blagajne gradbenih delavcev (Cassaedile) Armando Ricotta, predsednik upravnega sveta Alessandro Settimo in podpredsednik Giorgio Laz-zarini, ki so ocenili, da je prav svojim uslužbencem ponuditi tudi tečaj jezika, ki ga v tem uradu pogosto slišijo. Tečaja se je udeležilo 10 tečajnic, ki so pod mentorstvom prevajalke in profesorice na videmski univerzi Eve Srebrnič spoznavale osnove slovenskega jezika. Ko smo včeraj poslušali del predavanja, smo prišli do zaključka, da so se tečajnice v tem času kar nekaj naučile, njihov trud pa je pohvalila tudi prof. Srebrni-čeva, ki je za naš dnevnik povedala, da so dobro obdelali osnove slovenskega jezika. Na vprašanje, ali so se posvetili tudi praktičnemu delu, je predavateljica odgovorila, da je bil na tovrstnem delu velik poudarek. Predavateljica je namreč tečajnicam razložila, kako gradbenim delavcem, ki govorijo slovensko ali kak drug slovanski jezik, pomagati izpolniti osebne podatke. O te- Tečajnice na včerajšnjem zadnjem predavanju tečaja slovenščine s prof. Evo Srebrnič kroma čajnicah je predavateljica še dejala, da so se učenja lotile resno in intenzivno, pohvalila pa je tudi njihovo navdušenost nad slovenskim jezikom. Z opravljenim tečajem slovenščine pa je zadovoljen tudi direktor urada Cassaedile Armando Ricotta, ki nam je zaupal, da ga je ob prihodu v Trst zelo presenetila ravnodušnost italijanskih Tržačanov do slovenskega jezika. Njemu se znanje slovenskega jezika v dvojezičnem okolju zdi nekaj samoumevnega, zato se mu je še toliko bolj samoumeven zdel predlog, da bi uslužbenkam ponudili ta tečaj. Izvedeli smo tudi, da je v ta urad vpisanih 2500 gradbenih delavcev, med katerimi prevladujejo Srbi, v zadnjem času pa se na njih obrača tudi vse več slovenskih gradbenih podjetij in delavcev. Urad Cassaedile jim namreč ponuja široko paleto socialnih storitev, hitri in učinkoviti pa so tudi pri povračilu različnih stroškov. Na vprašanje, ali je slovenski jezik zahteven jezik, pa nam je direktor Ricotta hudomušno dejal, da se mu naš jezik zdi zelo zahteven in "kompliciran. Ob tem pa je še dodal, da pa vseeno ni tako vestno sledil tečaju kot njegove kolegice, ki so opravile vseh 25 ur. (sč) Spoznajmo kitajsko kulturo Čaj, kitajske jedi, igra Go, mandarinski jezik, reke, ideogrami, yuan. Vse to je Kitajska, ogromna država, ki je danes bližja. Danes ob 18.30 bodo na zasebni šoli Lewis School Trieste (Ul. Tor Bandena 1) predstavili prvi načrt za promocijo kitajske kulture v Trstu z naslovom China First. Program vsebuje jezikovni tečaj in kulturna srečanja s kitajskimi učitelji, skupno po dve srečanji na teden. Ob tem pa bodo predvajali tudi niz kitajskih filmov, več informacij na tel. št. 0409890760 (od ponedeljka do petka med 14.30 in 20. uro) in na elektronskem naslovu info.trieste@le-wis-school.it. Pressburgerjevo delo V knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo 20) bodo danes ob 18. uri predstavili najnovejše delo pisatelja Giorgia Pressburgerja Storia umana e inu-mana (založba Bompiani). Z avtorjem se bosta pogovarjala Sabrina Morena in Fulvio Toffoli, Marcela Serli bo prebrala nekaj odlomkov. Pressbruger popelje bralca skozi zgodovino v spremstvu filozofov, diktatorjev, umetnikov in kriminalcev, pri čemer se zgodovinske analize mešajo s poetično prozo, ki zaznamuje avtorjev slog. Knjiga Roberte De Falco Knjigarna Ubik (v pasaži Tergesteo) vabi danes ob 18. uri na predstavitev knjige Nessuno e innocente, ki je izšla pri založbi Sperling & Kupfer. To je prva zgodba o tržaškem policijskem komisarju Ettoreju Be-nussiju, kriminalistu, ki je na robu upokojitve. Prisotna bo avtorica, ki se skriva za psevdonimom Roberta De Falco, v resnici pa se imenuje Roberta Mazzoni. Z njo se bo pogovarjal novinar Piccola Alessandro Mezzena Lona. Bidoli razstavlja na kvesturi Na tržaški kvesturi so včeraj predstavili razstavo del slikarja Ivana Bi-dolija. 80-letni slikar iz Fiumicella se je izšolal na umetnostnem liceju v Benetkah, od leta 1962 pa razstavlja svoja dela v figurativnem stilu v Italiji in tujini. Uradno odprtje bo jutri ob 19. uri, avtorja bo predstavila Marianna Accerboni. Umetnostna kritičarka je že včeraj dejala, da je Bidoli velik talent, blizu pa mu je svet šibkejših in skromnih ljudi. Razstava bo na ogled do 30. junija, in sicer od ponedeljka do sobote med 10. in 20. uro ter v nedeljo med 10. in 13. uro. Kvestura že dalj časa prireja kulturne dogodke, da bi privabila občane in jih zbližala s policijo. Koncert mladih bendov V mladinskem centru Toti pri Sv. Ju-stu bo danes drugi od treh koncertnih večerov glasbenega praznika, ki ga prireja civilna služba združenja ARCI v okviru pobude Trieste on Sight. Od 18. ure dalje bodo nastopile skupine Soundrise, Charry Caroline, Shade, Four Green Bottles in Coloured Sweat. Predniki v sliki Drevi ob 19. uri bodo v hemerote-ki Mimexity (Ulica Cassa di Ri-sparmio 4) odprli razstavo Perfetti estranei, s katero se predstavlja umetnik Mattia Campo Dall'Orto. 33-letnik, ki je diplomiral iz diplomatskih in mednarodnih ved v Gorici, je v svojih družinskih skrinjah odkril stare fotografije iz 19. in začetka 20. stoletja, med portreti so umetnikovi predniki, ki jih ni nikoli spoznal. Fotografije je obdelal s posebno slikarsko tehniko, pri čemer je uporabil razpršilec, olje, pigmente in drugo. 6 Petek, 7. junija 2013 KULTURA ad formandum - Natečaj Finger food Dijaki kuharske šole domiselni in spretni Danes na sedežu v Ul. Ginnastica odprtje razstave Fabia Fonde Tudi letos so na gostinski šoli Ad formandum v Trstu priredili notranji natečaj v kuharstvu namenjen dijakom, ki obiskujejo triletni program Gostinski delavec. Namen natečaja je priprava finger foodov, s katerimi bo Ad formandum sodeloval na prihodnji Barcolani. Dijaki so se porazdelili v skupine glede na letnik; v prvem letniku je bilo 7 skupin oz. 27 dijakov, v drugem letniku 6 skupin in 28 dijakov, v tretjem letniku 6 skupin in 24 dijakov. Izdelke - kulinarične grižljaje - je ocenila žirija, ki so jo sestavljali profesorji na gostinski šoli, ob njih še Katja Fabrizi, tajnica gostinske sekcije SDGZ-ja, in Du-ško Udovič, glavni urednik Primorskega dnevnika. Žirija je ocenila inovativ-nost in kreativnost ponujenih izdelkov. Med predstavitvijo, ki je potekala v dveh ločenih delih, so člani žirije prisluhnili ne samo opisu posameznega grižljaja, temveč tudi razlogom, zaradi katerih naj bo izbran eden in ne drugi od ponujenih izdelkov. »Nekatere skupine dijakov so letos predstavile grižljaje upoštevajoč nasvete, ki jih je ocenjevalna komisija že izpostavila na lanski, prvi izvedbi natečaja. Dijaki so se potrudili, predstavii so tudi dodelane pisne izdelke in nastopili samozavestno in prepričljivo« je o poteku nagrajevanja dejala Martina Canziani. »Natečaj je priložnost, da dijaki sami predlagajo nove kulinarične stvaritve, da jih pripravijo, tudi ob pomoči njihovih profesorjev, a v čim večji avtonomiji, da delajo v skupinah in preizkusijo nove okuse, da med predstavitvijo vadijo nastopanje in prepričajo nove stranke, notranjo ocenjevalno komisijo, da so njihovi izdelki najboljši« pravi Can-zianova. Nagrajevanje natečaja bo 21. junija ob podelitvi diplom dijakom 3. letnika, ki bodo letos zaključili šolanje na slovenski gostinski šoli v Trstu. Do takrat se bo na Ad formandu-mu zgodil še en dogodek, in sicer danes ob 18. uri. Na sedežu v ul. Ginna-stica bodo odprli razstavo Pravilo in naključje umetnika Fabia Fonde. Avtor, ki bazovica - Nocoj Ples v maskah Tisti, ki ste za to, se nocoj odpravite v Bazovico v dvorano Gospodarskega združenja, kjer se bo veliki dogodek začel točno ob 20.30. Pa vedite, da ne potrebujete ne mask, ne oblek, kajti le-te vam bodo prikazale pridne klekljarice, članice SKD Lipa -sekcija Ribice. Ko je bilo v preteklih stoletjih ple-menitašem in uglednejšim meščanom dolgčas, so si omislili ples v maskah, ne glede na koledarsko obdobje. Posebnih oblek ob teh priložnostih niso uporabljali, nadeli so si le masko. Dame so vedno imele pri rokah pahljače, da so si z njimi hladile razgreta lica; še velika doza pudra na obrazu in laseh ter že so v svojih prazničnih bogatih oblekah odšumele na zabavo. Klekljarice so se v dveh letih neutrudnega dela potrudile, da vam vse to prikažejo z modno revijo staromodnih oblek, ki bo nocoj na sporedu ob otvoritvi res posebne razstave. Večer bodo s svojim nastopom popestrile har-fistke in pisateljica. Bolj sodoben pogled na današnji svet in njegovo celostno dojemanje pa bodo ujeti v slike, ki jih bo v teku razstave postavil na ogled vsestranski umetnik in slikar Piero Conestabo. Torej vabljeni vsi, ne bo vam žal. ga bo predstavila kritičarka Lella Va-resano, je dal na ogled 20 del večjega in manjšega formata. V svojih delih Fonda z dekorativnim in barvitim pristopom zelo svobodno in ne da bi ponavljal modulov in sekvenc meša dele zgodovine moderne umetnosti, znake/pisave in materične efekte z velikim dekorativnim učinkom. Razstava, ki je na Ad formandu-mu postavljena v sodelovanju z združenjem Juliet in nepremičninsko družbo Cheni & Tutta, sodi v okvir dogodkov Ad formandum life. Vstop je prost. Delo v kuhinji in (zgorja) njegov rezultat kroma Včeraj danes U Kino Danes, PETEK, 7. junija 2013 ROBERT Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 4.31 in zatone ob 19.47 Jutri, SOBOTA, 8. junija 2013 MEDARD VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,4 stopinje C, zračni tlak 1017 mb ustaljen, vlaga 62-odstotna, veter 5 km na uro vzhod-nik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,2 stopinje C. [I] Lekarne Do jutri, 8. junija 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 - 040 390898, Trg Osoppo 1 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 - 040 302303. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. / AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte da leoni 3«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Quan-do meno te lo aspetti«. ARISTON DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »Holy Motors«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Una notte da leoni 3«; 16.30 »Epic«; 16.15, 19.00, 21.45 »La grande bel-lezza«; 16.15, 19.00, 21.45 »Il grande Gatsby«; 16.30, 19.05, 21.40 »Fast & Furious 6«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Solo Dio perdona«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »After earth, dopo la fine del mondo«; 18.40 »Voices«; 15.15, 17.00 »Il libro della giungla«. FELLINI - 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Tutti pazzi per Rose«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.50, 21.15 »Il grande Gatsby«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »La grande bellezza«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.15, 20.00, 21.40 »Paulette«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.30, 22.45 »Arbitraža«; 16.10 »Balkanska bojevnica«; 16.05, 18.20, 20.30, 20.45 »Čas po zemlji«; 18.20, 20.10, 21.00, 22.50 »Hitri in drzni 6«; 18.10, 19.10, 20.20, 21.20, 22.30, 23.30 »Prekrokana noč 3«; 16.00, 18.10 »Skrivnostni varuhi gozda«; 15.20, 17.00 »Skrivnostni varuhi gozda«; 17.30 »Zvezdne steze: V temo 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.00 »Il libro della giungla«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »After earth«; Dvorana 2: 16.45, 18.30 »Epic - Il mondo segreto«; 16.30, 18.20, 20.15 »Voices«; Dvorana 3: 16.30, 18.00, 22.15 »The bay«; Dvorana 4: 20.00, 22.15 »Fast & Furious 6«; 16.30, 18.20, 20.15 »Voices«; 19.30, 21.15 »Una notte da leoni 3«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.10, 22.10 »Una notte da leoni 3«; Dvorana 2: 17.20, 19.50, 22.15 »Fast & Furious 6«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »After earth, dopo la fine del mondo«; Dvorana 4: 17.20, 19.50, 22.10 »Voices«; Dvorana 5: 17.15, 19.45, 22.15 »La grande bel-lezza«. H Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom od 1. do 3. leta, otrokom od 3. do 6., in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72, od pon. do petka, od 8.00 do 16.00, tel. 040-573142, urad@dijaski.it). MALČKI IN VZGOJITELJICI otroškega vrtca »Palčica« - Ricmanje vabijo na tradicionalno zaključno prireditev in razstavo ročnih in likovnih izdelkov. V dvorani SKD Slavec v Ricmanjih bo danes, 7. junija, ob 14.30 zaživel 13. Ricmanjski festival, sledilo bo odprtje razstave v galeriji »Babna hiša«, ki bo na ogled tudi v soboto od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure. SREDNJA ŠOLA FRANA LEVSTIKA na Proseku vabi na zaključno prireditev, ki bo danes, 7. junija, ob 10. uri v dvorani proseškega Kulturnega doma. SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA na Opčinah vabi na zaključno prireditev, ki bo danes, 7. junija, ob 12. uri v dvorani Prosvetnega doma. S Izleti MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK organizira enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 29. junija. Po-vratek v poznih večernih urah, saj se na ta dan podaljša odprtje. Prijave do 15. junija preko facebook profila, e-maila mtk.trebce@gmail.com ali pa pokličite tel. št. 348-3288130 (17.0019.00). Pohitite s prijavo, ker so mesta omejena. KRU.T vabi na avtobusni izlet v Pariz, od 20. do 25. julija, z vodenim ogledom znamenitosti francoske prestolnice, obiskom Versaillesa in na po-vratku postanek s krajšim ogledom sa-voiskega Chambery. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita na izlet v Celje v sredo, 26. junija: ogled mestnih znamenitosti in Starega gradu, kosilo v domu sv. Jožefa z ogledom kraja. Info in vpisovanje: 040-225468 (zvečer), 347-1444057 (Vera), 347-5469662 (Ivica). KRU.T vabi v nedeljo, 7. julija, na voden izlet na odkrivanje malih skrivnosti Sevnice in okolice. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. H Mali oglasi DVA MESECA stare kužke, pasme Border Collie z rodovnikom, prodajamo. Oddani bodo z mikročipom, prvim cepljenjem in z veterinarsko knjižico. Poklicati na tel. št.328-1528830. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali kot pomoč ostarelim 24 ur dnevno. Tel. št.: 329-6055490. MAJHNO STANOVANJE v Ul. Galilei dajem v najem: soba, kuhinja, kopalnica, samostojno ogrevanje. Mesečno 470,00 evrov, vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Tel. 3298012528. KD F. Venturini v Sagra na Krmenki 7., 8., 9., 10. junija 2013 Danes. 7. junija, ob 20.00 ples z ansamblom ALTER EGO Jutri. 8. junija, ob 20.00 ples z ansamblom MANIAX V nedeljo. 9. junija. 18.00 KULTURNI PROGRAM 20.00 ples z ansamblom KRAŠKI MUZIKANTI V ponedeljek. 10. junija, ob 20.00 ples z ansamblom DE ROSEMARINOS Delovali bodo dobro založeni kioski Toplo vabljeni! PRODAM 8 MLADIČEV pasme border collie »škotski mejni ovčar«, z rodovnikom, rojeni 16. maja. Info: 335293409. PRODAM FIAT 600, letnik 2000, bele barve, v dobrem stanju. Cena 800 evrov. Tel. 335-6002920. PRODAM STANOVANJE v celoti opremljeno in dobro ohranjeno, 70 kv.m., v lepem zelenem okolju (Pod-lonjer). Plačilo po dogovoru. Tel. št.: 338-1464643. VINOGRAD Z OLJČNIM NASADOM v Bregu na sončni legi prodajam. Tel. št.: 328-8859690 (od 13. do 18. ure). Id Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni. OLJKARJI STAREC so odprli osmico, Boljunec 623. OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk. OSMICO je Skupek odprl v Koludrov-ci. Toplo vabljeni! Tel. 040-2296038. OSMICO v Bazovici je odprl Peter. Tel. 040-226382. V PRAPROTU je odprta osmica Rebula pri Bobotu in Frančkotu Briščak. V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. Loterija 6. junija 2013 Bari 55 47 83 18 24 Cagliari 13 22 19 10 54 Firence 42 67 59 77 30 Genova 76 57 68 7 78 Milan 78 11 76 59 37 Neapelj 61 84 48 90 45 Palermo 31 87 4 27 33 Rim 2 12 4 51 62 Turin 56 63 88 53 68 Benetke 17 69 83 6 34 Nazionale 61 36 75 9 85 Super Enalotto Št. 68 34 36 47 64 73 78 jolly25 Nagradni sklad 1.716.415,15 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 36.581.829,77 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 10 dobitnikov s 5 točkami 25.746,23 € 596 dobitnikov s 4 točkami 436,25 € 24.057 dobitnikov s 3 točkami 21,51 € Superstar 67 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnikov s 4 točkami 43.625,00 € 131 dobitnikov s 3 točkami 2.151,00 € 2.040 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.250 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 32.496 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 7. junija 2013 7 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Osnovni abonmajski program Avtorski projekt Igorja Pisona HOZANA TEKOČEMU RAČUNU Režija: Igor Pison Danes ob 20.30 - Reda T in F - v gledališču Teatrino Basaglia v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu, Ul. Weiss. Rezervacija je obvezna. Ponovitve (vse v gledališču Basaglia) jutri, 8. junija ob 20.30- Reda K in B v nedeljo, 9. junija ob 16.00 - Red C Ifte predstave so opremljene z italijanskimi nadnaplsi Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10,-15. in uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.: 800214302 (brezplačna) ali 040 362542 www.teaterssg.com ÜK Obvest Na športni center DANES, 7. 6. specim-itete h SKD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi na poletna glasbena kampusa za otroke od 6. do 14. leta, ki bosta v parku Hribenca v Zabrežcu od 10. do 14. junija in od 17. do 21. junija. Info na tel. 328-3635626 ali goranruz@gmail.com (Goran Ruzzier). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.0018.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Predvideni ekspresivni delavnici sta Metuljevo drevo in Barvani zamaški. Info na tel. št. 040-299099, pon-sob 8.00-13.00. JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil danes, 7. junija, ob 20.00 v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. Zaradi pomembnosti občnega zbora računamo na polnoštevilno prisotnost članov. NK KRAS IN FC PRIMORJE v sodelovanju z ZSŠDI organizirata »Športni teden« za dečke in deklice letnikov 2000-07 od 10. do 14. junija, na športnem igrišču na Proseku (Rouna). Poleg nogometnih veščin, se bodo otroci preizkušali v najrazličnejših športnih panogah. Poskrbljeno bo za jutranjo in popoldansko malico ter kosilo. Urnik: 8.15-17.00. Vpis najkasneje do danes, 7. junija. Prijave in informacije na tel. 040-2171044 (tajništvo), 333-2939977 (Roberta), 3402467782 (Franco). ŠAGRA NA KRMENKI - KD Fran Ven-turini prireja vaško šagro: danes, 7. junija, ob 20.00 ples z ansamblom Alter Ego; v soboto, 8. junija, ob 20.00 ples z ansamblom Maniax; v nedeljo, 9. junija, ob 18.00 kulturni program, ob 20.00 ples z ansamblom Kraški muzikanti; v ponedeljek, 10. junija, ob 20.00 ples z ansamblom De Rosema-rinos. Delovali bodo dobro založeni kioski. Toplo vabljeni! FOTOVIDEO TRST80 z naslovom »Objektivi: kje, kaj in kako..?!«. Mentor tečaja: Gino Dal Col, izkušen fotograf in dolgoletni član fotokrožka. Lekcija teorije bo v soboto, 8. junija, ob 18.00 v učilnici, praktika pa v nedeljo, 9. junija, (8.30-19.00) na terenu. Sledil bo zaključni večer s projekcijo, ogledom in diskusijo fotografij. Udeleženci naj prinesejo s seboj vse objektive in fotoaparat, kdor ga nima si ga lahko priskrbi pri krožku. Na razpolago bodo tudi objektivi za testiranje. Prijave in informacije na tel. št.: 329-4128363 (Marko). OB PRILIKI PRVE MAŠE slovenskega novomašnika Klemna Zalarja v nedeljo, 9. junija, ob 17. uri v župnijski cerkvi sv. Jakoba, so narodne noše vabljene, da s svojo prisotnostjo dodatno oplemenitijo ta dogodek. POHOD PRIJATELJSTVA ŠKOFIJE -HRVATINI - MILJE: DSMO Ferluga, KD Istrski grmič Škofije in KD Hrva-tini prirejajo pohod po graničarski poti iz Škofij do Milj preko Cerejev v nedeljo, 9. junija. Zbirališče je ob 8.00 pred cerkvijo na Škofijah. Predvidene so 4 ure hoje. Poskrbljena bosta manjša pogostitev in povratek z avtomobili na Škofije. Info: 3475853166. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah od ponedeljka, 2., do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 3497597763 ali na info@cheerdance-millenium.com. JADRALNI KLUB ČUPA, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, organizira štiri 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih. Namenjeni so osnovnošolcem, ki znajo plavati, poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka 9.00-17.00: prvi 10.- 21. junij; drugi 24. junij-5. julij; tretji 8.-19. julij; četrti 22. julij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.0018.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena od 26. do 30. avgusta; druga od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis na tel. 340-6445370, karinmala-lan@gmail.com. KRU.T obvešča, da od 10. junija deluje s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na drugi glasbeni poletni center namenjen otrokom od 6. do 14. leta, ki se bo odvijal v bivših kuhinjah Miramarska Gradu v tedenskih sklopih od 10. junija do 5. julija. V okolju Miramar-skega Parka se bomo učili petja in oderske umetnosti z igro! Vsaki petek bo zaključna prireditev v Prestolni dvorani v Gradu. Informacije: 3497730364 in 347-1621659, info@acca-demialiricasantacroce.com. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata, od 10. junija do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.00-12.00 ter ob sredah in petkih 18.00-20.00; tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsi-rena.it. VZPI-ANPI SEKCIJA DEVIN-NABRE-ŽINA vabi v ponedeljek, 10. junija, ob 17.30 v gostilno v Mavhinjah na predstavitev knjige »La banda Colotti« Claudie Cernigoi in na predstavitev glasila VZPI Trst ter na praznik včla-njevanja 2013. ZSKD sporoča mladim med 16. in 18. letom, da se lahko vključijo v civilno službo za mladoletne preko ZSKD in ARCI Servizio Civile. Razpis bo od- prt do 10. junija, pričetek pa v začetku julija. Vse info prejmete na sedežu ZSKD, Trst - Ul. San Francesco 20, tel. 040-635626, trst@zskd.org. ali na ARCI S.C., Ul. Fabio Severo 31, tel. 040-761683. BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom, Ul. Gruden 72/1): v juniju bodo srečanja v torek, 11., sredo, 12. in četrtek, 13. junija, od 17. do 19. ure. Informacije na tel. 040-226386 (Magda). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sklicuje redni občni zbor članov v torek, 11. junija, ob 17. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na sedežu na Padričah. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo do 12. junija potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15.00 do 17.00), vpisovanja v občinska poletna centra, ki se bosta odvijala od 17. do 28. junija (športni kamp nogometa, odbojke in košarke v konvenciji z AŠD Breg) in od 1. do 26. julija (tradicionalni poletni center). Obrazci in podrobnosti na www.sandorligo-doli-na.it. Dodatne informacije: 0408329239/281 ali scuole-solstvo@san-dorligo-dolina.it. ODBOR ŠD MLADINA vabi vse člane na redni občni zbor v sredo, 12. junija, v domu A. Sirka v Križu. Prvo sklicanje bo ob 20.00, drugo pa ob 20.30. ORGANIZATORJI KRAŠKE OHCETI 2013 sklicujejo informativni sestanek v zvezi z odprtjem osmic ob priliki kraške ohceti 2013 (od 22. do 25. avgusta) v četrtek, 13. junija, ob 20. uri v domu Albina Bubniča v Repnu. Vabljena društva in krajevni kmetovalci. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 14. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ul. 109, 18. redni volilni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite. SKLAD MITJA ČUK - Poletne dejavnosti pri Skladu Mitja Čuk: Poletni center Kratkohlačnik od 1. do 26. julija. Prijave do 14. junija po tel. št. 040212289, od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure. TABORNIKI RMV vabijo vse starejše in bivše člane Rodu na srečanje »Nazaj v taborniški raj 2013«. Taborili bomo v kraju Kred pri Kobaridu od petka, 26. do nedelje, 28. julija. Prijave zbiramo do 15. junija. Dodatne informacije in prijavnico lahko zaprosite po elektronski pošti taborniski-raj@gmail.com ali na telefonskih številkah 339-4120280 (Andrej), 3355316286 (Veronika) in 349-3887180 (Gabrijel). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je odhod avtobusa za nastop v Podbrdu v soboto, 15. junija, ob 13. uri iz Pa-drič. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE ZSKD za osnovnošolce »Mala akademija estetske vzgoje« bodo od 27. do 31. avgusta v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču (SLO). Za informacije in vpisovanja so na razpolago uradi ZSKD (040635626). JADRALNI KLUB ČUPA organizira štiri 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Potekajo od ponedeljka do petka 13.0018.00: prvi 17.-21. junij; drugi 1.-5. julij; tretji 15.-19. julij; četrti 29. junij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.0013.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. SLORI - razpisuje nagrade za zaključena univerzitetna dela druge in tretje stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje je 17. junija. Razpisni pogoji in prijavnica na www.slori.org. ČEBELARSKI KONZORCIJ za tržaško pokrajino obvešča, da bo v juniju ob petkih odprt sedež v Repnu št. 20, od 17.30 do 19.30 za informacije in obvezne prijave panjev. 15 Prireditve GD VIKTOR PARMA, ob 100-letnici praznovanja, vabi na zaključni koncert gojencev godbeniške šole danes, 7. junija, ob 19.00 v Ljudskem domu v Trebčah. RIBICE - klekljarska skupina SKD Lipa iz Bazovice vabi danes, 7. junija, ob 20.30 v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na otvoritev razstave in defilè staromodnih oblek »Ples v maskah«. SKD V. VODNIK obvešča, da danes, 7. junija, odpade prvi Junijski večer zaradi bolezni. 49. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU se nadaljuje tudi v soboto, 8. in v nedeljo, 9. junija. Pričakujejo vas odlična vina in dobrote z žara, ob prijetni glasbi ansamblov Klapa z Brega in Venera. Vabljeni! GLASBENA MATICA ŠOLA M. KOGOJ, v sodelovanju s SKD Barkovlje, vabi na koncert flavtistke Sare Bem-bi, ki bo v soboto, 8. junija, ob 20. uri v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafa-ta 6. Klavirska spremljava prof. Claudia Sedmach. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ ob praznovanju 100-letnice godbe vabi na koncerte na vrtu ljudskega doma v Trebčah. Program: sobota, 8. junija, ob 20. uri Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Ilirska Bistrica in Pihalni orkester Divača; sobota, 15. junija, ob 20. uri God-beno društvo Prosek in Pihalni orkester Kras Doberdob; nedelja, 30. junija, ob 20. uri Jubilejni Koncert Godbenega društva Viktor Parma. MOPZ KRAŠKI DOM vabi, ob 15-le-tnici pevskega druženja, na predstavitev zgoščenke »Oj ta soudaški stan«, v soboto, 8. junija, ob 21. uri v Pokrajinski muzej v Repnu. SKD IGO GRUDEN vabi v soboto, 8. junija, ob 20.30 v Kulturni dom v Na-brežini na zaključni koncert društvenih zborov z naslovom »Vse najboljše, Adi!« ob 80-letnici skladatelja Adija Daneva. Nastopili bodo Mladinski zbor, dekliški zbor Kraški slav-ček in mešani zbor Igo Gruden. Na programu Danevove pesmi in kanta-ta Razpršeno cvetje. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 9. junija, ob 18. uri v dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu na pre-miero avtorske predstave »Ona -on«. Režirata in igrata Patricija Ju-rinčič in Lovro Finžgar. FINŽGARJEV DOM IN SLOVENSKA PROSVETA vabita na premiero igre Carnage (Krvavi bog). Izvaja mladinska dramska skupina društva MOSP. Priredba in režija Helena Pertot. Predstava bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v nedeljo, 9. junija, ob 20. uri. Vabljeni vsi prijatelji mladih! SKD IGO GRUDEN - BALETNA SKUPINA RELEVÉ vabi prijatelje in ljubitelje baleta na zaključni večer, na katerem si bomo lahko ogledali letošnji program z raznimi vložki in presenečenji, v nedeljo, 9. junija, ob 18. uri v društveni dvorani. NAGRADA NADJA MAGANJA: Skupnost Sv. Egidija za FJK, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Družina Nadje Maganja in DSI vabijo v ponedeljek, 10. junija, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na podelitev nagrade, ki jo prejme Angelca Klanšek iz Buenos Airesa. O njej bo spregovorila Mirjam Jereb Batagelj, nastopil bo bas-baritonist Marko Fink ob spremljavi prof. Jane Zupančič. Sodelovala bo kiparka Zalka Arnšek. Začetek ob 20.30. ANPI-VZPI TRST - Združenje Tina Mo-dotti - Združenje Italia-Cuba vabijo v sredo, 12. junija, ob 18.30 v Ljudski dom A. Gramsci, Pončana št. 14, na predstavitev knjige »Gino Donè« -spomini in pričevanja edinega Italijana, ki je bil leta 1956 prisoten na Gran-mi in je z ostalimi 81 revolucionarji začel kubansko revolucijo. FOTOKROŽEK FOTOVIDEO TRST80 IN FOTOGRAFSKI KLUB - Circolo Fincantieri Wartsila organizirata z našim članom Luko Vugo predavanje, ki bo v sredo, 12. junija, ob 18.30 na sedežu kluba Wartsila v Trstu, Galleria Fenice 2, 1. nadstropje, na temo »Fotograf in privacy«. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL ŠČEK, v sodelovanju s Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši, prireja v Prosvetnem domu na Opčinah v sredo, 12. junija, predstavitev študije Kominform in tržaški Slovenci, Odnosi med komunisti v coni A STO 1948-1952. Ob okrogli mizi, ki jo bo vodil Ivo Jevnikar, bodo spregovorili avtorica Nina Lončar iz Maribora, zgodovinar Jože Pirjevec in dolgoletni tržaški javni in politični delavci Stojan Spetič, Drago Štoka ter Rafko Dolhar. Začetek ob 20.30. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE »Fortunato Pavisi«, Ul. Mazzini 30, organizira konferenci na temo »V imenu očeta« v petek, 14. in soboto, 15. junija, ob 20. uri. Predaval bo Sergio Maria Francardo. KRIŠKI TEDEN 2013 SKD Vesna v sodelovanju z ZSKD vabi na niz prireditev. V petek, 14. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi koncert MoPZ Scho-la Cantorum Aristotele Pacini, Atri (Abruci) v sodelovanju s Slomškovim društvom in župnijsko skupnostjo. V soboto, 15. junija, ob 19.30 v Ljudskem domu Zborovska revija Pesem ne pozna meja, nastopajo zbori iz Italije, Slovenije, Avstrije in Madžarske. V sredo, 19. junija, ob 20. uri v Ljudskem domu »Podobe Križa« - fotografska razstava Lorenza Bogatca -Bruži in pokušnja vin kriških vinogradnikov. Katalogi fotografij na ogled v gostilni La Lampara, v barih Andre, pri Bojani in v Bennigan's pubu 1902. V nedeljo, 23. junija, v sodelovanju s Š. D. Mladina, pohod po ledinskih krajih v Križu od Bošketa, mimo Ka-la, proti Babci, do Šonika po obali do Mula in vzpon na Skdanc. Zbirališče na Bošketu (pri spomeniku padlim) ob 8.30. Pohod traja tri ure, zaključek na Skdancu z opisom prehojene poti. V primeru slabega vremena pohod odpade. Zvečer kresna noč s cigansko glasbo dua Kozina - Karalic pri Pro-cesji ob 21.30, sledi svetoivanski kres. V primeru slabega vremena prireditev odpade. GLASBENA MATICA ŠOLA M. KOGOJ, v sodelovanju s SKD Barkovlje, vabi na koncert s flavto v poletno noč, ki bo v soboto, 15. junija, ob 20. uri v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Večer bodo oblikovali učenci GM iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach. ENOTEKA V ZGONIKU: do 16. junija bodo razstavljena umetniška dela fotografa Claudia Saccarija z naslovom »Radici-Korenine«. Kolekcija fotografij ima vlogo reportaže trenutkov, ki jih lahko doživljamo na našem Krasu, to je fotografski dokument naših krajev. Prost vstop. Toplo vabljeni. SKD BARKOVLJE IN GLASBENA MATICA, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabita na koncert Pod zvezdami: Nova Filharmonija -Toccata&fuga. Dirigent Simon Perčič. V nedeljo, 23. junija, ob 21. uri na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Koncert je omogočila ZKB. V primeru slabega vremena koncert odpade. Prispevki V spomin na g. Emilia Gregoriča daruje osebje otroških vrtcev A. Čok in Don Marzari 75,00 evrov ter učno in neu-čno osebje Večstopenjske šole Opči-ne 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Pred 45. leti je preminula Ida Bolčič. V njen drag spomin daruje sestra Milena z družino 20,00 evrov za SKD France Prešeren iz Boljunca. Zadnji pozdrav WALTERJU MURRIJU družina Bizjak 8 Petek, 7. junija 2013 KULTURA / prosek - Živahna in uspešna godbena dejavnost Srebrni v Žalcu Ob članskem si nabira izkušnje mladinski pihalni orkester, ki se je predstavil na festivalu Slavko Luxa nabrežina - Jutri, ob njegovi 80-letnici Zborovski večer v poklon Adiju Danevu Levo: Godbeno društvo Prosek na 33. tekmovanju slovenskih godb v Žalcu, spodaj sobotni nastop mladinskega orkestra rojnk - kroma Članice in člani Godbenega društva Prosek so se v soboto, 25. maja, udeležili 33. tekmovanja slovenskih godb v drugi težavnostni stopnji v Žalcu pri Celju. Na tekmovanju, ki ga prireja Zveza slovenskih godb, je proseškim godbenikom za las ušlo zlato, saj so si s 84,63 točke zagotovili srebrno plaketo (za zlato bi bili morali doseči 85 točk) in se tako uvrstili na drugo mesto. Pred samim nastopom je bila na vrsti tako imenovana ogrevalna skladba, ki je strokovna komisija ne oceni in jo nastopajoči potrebujejo predvsem zato, da se seveda, kot namiguje samo ime, ogre-jejo ter preverijo akustiko dvorane in svojo intonacijo; izbira je padla na umirjeno skladbo A quiet moment Angleža Phi-lipa Sparkeja. Takoj zatem je šlo zares. Godbeniki - na odru jih je bilo 53 - so pod taktirko Iva Bašiča zaigrali dve obvezni skladbi, ki jih je za vse tekmovalce določila komisija, se pravi krajšo, razposajeno skladbico Z omejeno brzino Bojana Adamiča ter bolj zahtevno Der Magnetberg švicarskega skladatelja Maria Burkija, ki jo zaznamuje spreminjajoč tempo z neobičajnimi zvočnimi efekti. Nato je bila na vrsti še skladba nizozemskega skladatelja Johana De Mei-ja The Lord of the Rings, ki so si jo pro-seški godbeniki sami izbrali. Daljša simfonična pesnitev, ki je nastala na podlagi Tolkienove istoimenske trilogije, je napisana za pihalni orkester, naši godbeniki pa so ponudili le nekaj odlomkov. Godbeno društvo Prosek se tekmovanja redno udeležuje že dalj časa, drugače pa aktivno nastopa tudi na drugih tekmovanjih (v Bertiolu v Furlaniji ali v Rivi del Garda na primer), saj menijo, da je to najboljši način za rast in napredovanje orkestra. In ravno v tem duhu rasti oz. prenavljanja orkestra, je leta 2007 nastal mladinski pihalni orkester, ki je deloval v okviru godbeniške glasbene šole. Pred štirimi leti so si godbeniki zamislili srečanje mladinskih pihalnih orkestrov, da bi »pomladku« ponudili priložnost za nastopanje, ki je bilo drugače omejeno le na božičnico oz. na koncert ob zaključku sezone. V soboto, 1. junija, so tako v okviru 2. Festivala mladinskih pihalnih orkestrov Slavko Luxa nadebudni godbeniki stopili na oder Kulturnega doma na Proseku. Domačemu mladinskemu orkestru pod taktirko Irine Perosa so se pridružili še mladi člani šolskega pihalnega orkestra Komen, ki deluje pod okriljem Glasbene šole Sežana, pod vodstvom Matije Tavčarja in Tamali - orkester Brkinske godbe 2000 pod vodstvom Tomaža Škam-perleta. Orkestri, v katerih nastopa po dvajset godbenikov različnih starosti (od 6. do 18. leta), so občinstvu, ki je do roba napolnilo Kulturni dom, postregli s skladbami posvečenimi ravno mladinskim orkestrom. V Italiji je v zadnjih letih zaznati vse večjo pozornost do mladih glasbenikov, za katere prirejajo raz-norazne kampuse in tečaje za dirigente, skladatelji pa se v vse večjem številu posvečajo pisanju skladb za najmlajše, takih torej, ki bi bile poučne in jih bi naučile discipliniranega izvajanja. V Nabrežini se pripravljajo na jutrišnji zborovski večer, posvečen glasbi Adija Daneva ob njegovi 80-letnici. Maestro Danev je bil dobrih pet let po upokojitvi pevovodja zbora Igo Gruden in je za ta pevski sestav pisal in prirejal skladbe tako rekoč po meri pevcev. Zanj je bilo to delo pedagoško pogojeno z namenom, da bi čim bolje razvil vokalno sposobnost izvajalcev, kot je sam opisal v svoji knjigi Belkanto, za pevce je pa pomenilo velik korak naprej v smeri pevske izobrazbe in boljšega glasbenega poustvarjanja. Tako so ostale vezi hvaležnosti in prijateljstva med skladateljem in nabrežinskimi pevci nepretrgane do danes. Na jutrišnjem večeru z naslovom Vse najboljše, Adi! bodo nastopili vsi trije pevski sestavi, ki delujejo pri nabrežinskem društvu, Mladinski pevski zbor pod vodstvom Mirka Ferlana, dekliški zbor Kraški slavček pod vodstvom Petre Grassi in mešani zbor pod vodstvom Janka Bana. Zborovska dejavnost je pri društvu Igo Gruden hrbtenica društvenega delovanja, z dolgo tradicijo in vedno novimi pobudami in iz-zivi.Vedno nastaja kaj novega in se s pomočjo podkovanih zborovodij razvija in raste. V zadnjih nekaj letih je ob uspehih mešanega zbora in predvsem dekliškega zbora Kraški slavček zrasla nova pevska skupina, Mladinski pevski zbor. Ta šteje ne- kaj manj kot dvajset članov, večinoma so srednješolci in že uspešno nastopajo na revijah in tekmovanjih. Na letošnjem tekmovanju Zlata grla je zbor odnesel kar tri najvišje nagrade. V soboto bo najprej nastopil s svojim programom, nato pa bo sodeloval tudi v kantati Razpršeno cvetje, ki bo po skoraj desetih letih spet izvedena. Dekliški zbor Kraški slav-ček, ki se je v pretekli sezoni tudi obogatil z novimi nagradami, predvsem s tisto iz Olomuca na Morav-skem, bo v soboto tudi izvajal najprej dve Danevovi skladbi, potem pa bo sodeloval v kantati. Mešani zbor pa bo celoten svoj program posvetil Da-nevovi literaturi. Koncert bo zaokrožila še posebna razstava v dvorani in sicer vi-njete izpod peresa slavljenca, Adija Daneva. Maestro ima namreč od mladih nog navado, da piše dnevnik, tudi riše in zlaga verze, včasih prave dolge pesnitve v štirivrstičnih kiticah, vse rimane in v točnem klasičnem metrumu. Premnogi dnevniški zapisi so ilustrirani, izrisani do detajlov, pobarvani, opremljeni s komentarjem, tudi estetsko lepi. Za to priložnost bodo razstavljene tiste vinjete, ki so iz časov njegovega udej-stvovanja v Nabrežini. Slavnostni večer bo v nabre-žinskem Kulturnem domu jutri s pri-četkom ob 20.30. vrt zavod zois - Drevi v hotelu NH Tradicionalni Zoisov ples Drevi bo v prostorih hotela NH (bivšega hotela Jolly) na Korzu Ca-vour ob 19.30 zaživel tradicionalni Zoisov ples, na katerem bodo nastopili letošnji maturanti knjigovodske in geometrske smeri, za katere je po petih letih študija napočil čas za zrelostno preizkušnjo in dokončno slovo od šolskih klopi, pred tem pa bo kot že rečeno drevi še trenutek skupnega srečanja vseh komponent šole, se pravi dijakov, profesorjev in staršev. Tradicija Zoisovih plesov sega v šolsko leto 2000/2001. Od takrat se - razen v enem primeru, ko je ples odpadel - petošolci redno vsako leto predstavijo s svojim plesnim znanjem. Tako bo tudi letos: maturanti, katerim so se zaradi težav pri sestavljanju parov pridružile še štiri dijakinje iz nižjih letnikov, so od marca dalje vadili pod mentorstvom Mateje Juvan in se pri tem naučili vrste plesov, ki jih bodo drevi predstavili. Od 19. junija dalje pa bodo morali pokazati tudi tisto znanje, ki so ga osvojili v petih letih šolanja, saj se bo zanje začel državni izpit. Včeraj so Zoisovi maturanti in maturantke imeli še zadnjo plesno vajo kroma Delfina pred Devinom V morskem pasu pred Devinom se že nekaj dni mudi delfinski par. Živalma, ki pripadata vrsti z znanstvenim imenom Tursiops truncatus, pozorno sledijo izvedenci tako miramarskega morskega rezervata WWF kot slovenskega društva Morigenos, ki že preko deset let preučuje delfine, ki priplavajo v vode severnega Jadrana (fotografski posnetek je naredil ravno Ti-len Genov iz omenjenega združenja). Delfina, ki so ju zaradi elegantnega plavanja in skokov poimenovali Georgios in Armani, so prvič opazili v mesecu maju pred Piranom, zdaj pa se zadržujeta pred Devinom verjetno zaradi hrane, saj njuna prisotnost sovpada z obdobjem, ko se obali približajo sipe in li-gnji, da bi legli svoja jajčeca. Izvedenci opozarjajo, da se je v primeru odkritja delfinov treba s čolnom zadržati vsaj dvesto metrov proč od živali, katerih ne gre motiti (če ugasnemo motor čolna, toliko bolje). V slučaju, da opazimo delfina oz. ga fotografiramo, je treba obve- stiti osebje miramarskega morskega rezervata (telefon 040-224143, naslov elektronske pošte info@ri-servamarinamiramare.it, naslov spletne skupnosti http://www.face- book.com/AMP) ali luško kapeta-nijo (telefon 040-676611). Informacije o delfinih je mogoče najti tudi na spletni strani združenja Mo-rigenos (www.morigenos.org). Srečanji o genetiki V avditoriju muzeja Revoltella bo danes ob 18. uri predzadnje srečanje iz niza Science & the city, ki ga prireja Mednarodni center za genetski inženiring in biotehnologije. Naslov tokratnega srečanja je Brati in popraviti človeški genom, o čemer bosta govorila direktor pariškega raziskovalnega centra Genethon Fulvio Mavilio in direktor službe za genetsko medicino v tržaški otroški bolnišnici Burlo Garofolo Paolo Gasparini. Vedno danes, ampak ob 17.30, pa bo v naravoslovnem muzeju v Ul. Tominz 4 srečanje na temo Genetika in tujerodne vrste: primer zelenih žab v Italiji. Predavala bo zoologinja z Univerze v Pavii Adriana Bellati. Praznik glasbe V rekreacijskem središču Toti pri Sv. Justu bo danes ob 18. uri drugo srečanje v okviru Praznika glasbe, ki ga prireja združenje ARCI v okviru projekta Giovani in Circolo in pobude Trieste on Sight. Nastopile bodo skupine Soundrise, Charry Caroline, Shade in Four Green Bottles, srečanje pa bo sklenila skupina Coloured Sweat. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 7. junija 2013 9 ŽARIŠČE Think. Eat. Save Premisli. Jej. Varuj Mara černic To je geslo, ki ga je za letošnji svetovni dan okolja (5.junij) izbrala Organizacija združenih narodov, zato da bi spodbudila razmišljanja in razpravo o pereči temi tratenja hrane. Podatki organizacije FAO (Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) so zelo zgovorni: vsako leto se v smeti odvrže 1,3 milijarde ton hrane, kar odgovarja celotni prehrambeni proizvodnji pod-saharske Afrike. Istočasno vsak sedmi človek trpi zaradi lakote in več kot 20.000 otrok, pod 5 letom starosti, umira zaradi nezadostnega in neprimernega prehranjevanja. Tratenje hrane je pravi non-sense iz etičnega, okoljskega in ekonomskega vidika. Okoljski in ekonomski vidik sta v tesni medsebojni povezavi. Na svetu je danes približno 7 milijard ljudi in demografske raziskave predvidevajo, da nas bo leta 2050 9 milijard. Za prehranjevanje tako velikega števila ljudi bodo potrebne ogromne količine vode, zemlje in delovne sile. Za doseganje sonaravne-ga razvoja - to pomeni, da bomo zagotovili našim otrokom in potomcem zdrave naravne pogoje za preživetje - je torej pomembno, da že danes preprečimo in ustavimo onesnaževanje vode, zemlje in zraka in podpiramo ter skrbimo za njihovo obnavljanje. Tratenje hrane terja uporabo energije (človeško in mehansko) in gmotna sredstva za proizvodnjo hra-ne=odpadkov, ki bodo polnili odlagališča po vsem svetu. Odpadne vode odlagališč lahko zastrupijo podtalnice, ki so bistvenega pomena za oskrbo naših gospodinjstev in kmetijstva s pitno vodo. Emisije iz odlagališč prispevajo k onesnaževanju zraka in soustvarjajo toplogredne pline, ki so glavni vzrok za klimatske spremembe, kakršne so nam postregle z zelo žalostnim in zelo mokrim mesecem majem. Takšni razlogi, na lokalni ravni, konkretno utemeljujejo odločitev zaprtja odlagališča Pecol dei lupi v občini Krmin. V Pokrajini Gorica smo začeli z ločenim zbiranjem odpadkov leta 2004. Glavnino občinskih odpadkov sestavljajo ravno bio-odpadki, ki predstavljajo 27% vseh ločeno zbranih odpadkov v goriški pokrajini (leta 2012 je bila proizvodnja odpadkov 65.000 ton). Za največji delež odpadne hrane so odgovorna gospodinjstva. Vzroki za tako obnašanje tičijo v pomanjkanju ozaveščenosti, v pomanjkljivem znanju o metodah za preprečevanje odmetavanja hrane, v nepozornost na rok trajanja živil in v neprimernem skladiščenju. Približno 42% celotne odpadne hrane izhaja iz gospodinjstev, v povprečju okoli 76 kg na prebivalca. V naši pokrajini lo- čujemo biološke odpadke in jih pripravimo za ponovno uporabo. Družba IRIS vozi bioodpadke v kompostarno v občini Moraro, kjer letno pridela približno 3.500 ton komposta za vrtnarjenje in biološko kmetijstvo. Namen in cilj letošnjega dneva okolja je spodbuditi trezno in odgovorno razmišljanje o naših prehrambenih navadah. Tratenje hrane je iz etičnega vidika, bodisi za vernike kakor za laike, greh. Italijanski parlament je leta 2003 izglasoval zakon štev. 155 (t.i. dobri samaritan) in tako omogočil, da lahko trgovska podjetja vse sveže proizvode, ki ne morejo več v prodajo, podarijo »solidarnostnim marketom« oz. podobnim institucijam. Ta zakon preprečuje odvoz ogromnih količin še dobre hrane na odpad. Hrana v solidarnostnih marketih prihaja iz do-nacij posameznikov, kmetijskih in drugih podjetij, predvsem pa iz velike distribucije, ki mora spoštovati stroge zakonske predpise glede ravnanja s svežimi pridelki. Trajnostni razvoj dosegamo s konkretnimi političnimi odločitvami oziroma izbirami, ki težijo po doseganju primernega ravnovesja med človeškimi potrebami in ohranjanju zdravega okolja. Je pa tudi stvar osebne in družbene odgovornosti do okolja in družbe, v katerih živimo. slori - Rok za prijave zapade 17. junija Razpis za nagrade za diplome magisterije in doktorska dela Slovenski raziskovalni inštitut - SLORI razpisuje nagrade za zaključena univerzitetna dela druge in tretje stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Razpis je namenjen interesentom, ki so do zapadlosti razpisa opravili diplomski oz. podiplomski študij na družboslovnih področjih, s katerimi se večinoma ukvarja SLORI. Z nagradami namerava SLORI stimulirati mlade in perspektivne diplomirane strokovnjake k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu oziroma sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom pri specifičnih raziskovalnih projektih. Razpisni pogoji 2013 Na razpis SLORI-ja v letu 2013 za nagrade zaključenih zgoraj omenjenih diplomskih in podiplomskih del se lahko prijavijo kandidati: - ki so diplomirali/magistrirali/doktorirali na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah v akademskem letu 2011/2012; - prijavijo se lahko tudi kandidati, ki so diplomirali/magi-strirali/doktorirali na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah v akademskih letih 2009/2010 in 2010/2011, sicer pa pod pogojem, da se niso prijavili na SLORI-jeva razpisa v letih 2011 in 2012. Kandidati lahko prijavijo naloge, ki predstavljajo pomemben ali izviren doprinos k poznavanju slovenske skupnosti v Italiji, njene družbene strukture, funkcije v sklopu njenega naselitvenega in družbenega prostora, njenih razvojnih procesov na družbenem, kulturnem, političnem, gospodarskem, pravnem in izobraževalnem področju, medetničnih odnosov, identitetnih in jezikovnih praks ter komunikacije. Doprinos lahko zadeva tudi druge manjšinske študije, ki vsebujejo primerjavo s stvarnostjo slovenske skupnosti v Italiji. Ob oddaji prijavnega obrazca morajo kandidati v zaprti ovojnici z oznako »Razpis SLORI za univerzitetne naloge 2013« priložiti še: - fotokopijo osebnega dokumenta, iz katerega je mogoče razbrati kandidatove osebne podatke, državljanstvo in kraj stalnega bivanja; - kopijo diplomske / magistrske / doktorske naloge; - kratko predstavitev obdelane tematike, razlogov za njeno izbiro in pomena dela za slovensko skupnost v Italiji diplomske naloge, magisterija oz. doktorata z lastnoročnim podpisom in datumom (v obsegu največ ene tipkane strani). Izbor del, nagrajencev in nagrade Izbor izbranih prošenj in nalog bo opravljen predvidoma v 60-ih dneh od datuma zapadlosti razpisa. Selekcijski postopek predvideva preverjanje ustreznosti prejetih nalog z vidika formalnih pogojev, ki jih določa razpis, v drugi fazi pa recenzijo in izdelavo strokovnega mnenja o nalogah, ki zadoščajo razpisnim pogojem. Izbor nagrajencev opravi Znanstveni svet SLORI na podlagi recenzentskih mnenj in predlaga kandidate Upravnemu odboru. Na sklep Upravnega odbora ni pritožbe. Naloge (diplomske, magistrske, doktorske) bo SLORI nagradil s spodaj navedenimi denarnimi zneski. - univerzitetna diploma II. stopnje (3+2 letna) ali 4 letna 500 evrov (skupni znesek za največ 2 nagradi 1000 evrov) - diplomska naloga ali magistrska naloga 500 evrov (skupni znesek za največ 2 nagradi 1000 evrov) - doktorska naloga 1000 evrov (skupni znesek za največ 2 nagradi 2000 evrov). SLORI lahko najboljša prejeta dela tudi objavi. Del ne bomo vračali. Prejeta dela bo SLORI vključil v svojo zbirko univerzitetnih del. Po predhodnem dovoljenju kandidatov bodo dela na razpolago možnim interesentom za konzultacijo. Razglasitev nagrajencev bo v septembru 2013. Kandidati bodo pred tem pravočasno obveščeni. Prijave in rok za oddajo Prijavne obrazce z razpisnimi pogoji lahko interesenti dobijo na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta - SLORI, Trst, Ul. Beccaria 6 (nov sedež), tel. 040-636663, trst@slori.it, kjer nudimo tudi dodatne informacije, oz. na spletni strani www.slori.org. Rok oddaje prijavne dokumentacije je ponedeljek 17.6.2013 na sedežu SLORI ali po pošti (s priporočenim pismom oddanim najkasneje do vključno 17.6.2013). Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Po spodletelem atentatu na tržaško šolo družbe sv. Cirila in Metoda je Edinost objavila daljše razmišljanje o naraščajočem italijanskem nacionalizmu. »Preko naci-jonalizma k bestijalizmu! To je edino pravo in primerno označenje za sedanje divjanje izvestne tržaške javnosti proti slovenskemu življu. Če so ti divjaki res legitimni predstavitelji tržaškega italijanstva, potem je to italijanstvo pokrito sedaj z neizmerno in neizbrisno sramoto. Zato se ni čuditi sporočilom, da je naša vest o po-skušanem atentatu na našo šolo na Acquedottu vse resne in misleče italijanske kroge silno poparila. Ni čuda, pravimo, da se človek, ki mu je v duši še mesta za čut sramu in v glavi smisla za civilizirane forme življenja, zgraža že nad tako grdobo tega čina samo; še naravneje pa je, če se misleč in računajoč človek boji posledic, ki so neizogibne ob takem moralnem propadanju za ugled in čast njegovega plemena. Ne čudimo se torej in verujemo, da so bili pametni Italijani poparjeni, doznavši o dogodku, ki naj bi povzročil nesrečo v šoli, v hramu kulture! Kajti, kar se je storilo in kar se je hotelo doseči v šoli na Acquedottu, ni bilo naperjeno samo proti šoli, ampak tudi proti osebni varnosti otročičev. To se pravi, da so divjaki začeli strasti, sovraštva in maščevanja radi političnega boja prenašati v rodbine - na nedolžna bitja! Najžalostneji in najsramotneji pojav pa je, da tržaška italijanska žurnalistika ni storila tega, kar bi v takem slučaju storila žurnalistika povsod drugod, da bi namreč pogojno - s pridržkom, če se je res zgodilo - odklonila odgovornost za tako divja-štvo in barbarstvo! Ne! Z drznostjo, ki človeku sapo jemlje, hoče ta žurnalistika avtorstvo čina pred italijansko javnostjo naprtiti njim, proti katerim je bil čin naperjen. Torej še potencirati lopovstvo! Mi Slovenci sami - kričita in psujeta Indipen-dente in Piccolo - da smo najeli ona dva lopova požigalca, da bi mogli mi potem v svojem sovraštvu izrabljati dogodek proti tržaškemu italijanstvu ... Zastonj vam trud, o gospoda laška! Ta vaš nesramni manever vam ne bo koristil, da bi dogodek na Ac-quedottu pokazali v luči volilnega manevra z naše strani!« TA TEDEN A PHIMOBSf DHEVHIK T BI... Ill JLIL . II ■ m ■ I k I I ■ ■ . I i -'■■-■ I I ■ I I I ■ I . . I PRED 50 LETI Primorski dnevnik pa je tokrat objavil nekaj misli o pomenu in važnosti glasbene vzgoje mladine: »Kadar razpravljamo o stanju slovenske kulture na Tržaškem, se redno dotaknemo tudi vprašanja, kakšen odnos ima naša mladina do glasbe. Ze vrsto let namreč opažamo, da postopoma pada zanimanje mladih ljudi za glasbo - pri čemer mislimo predvsem na slovensko narodno pesem in na kvalitetna dela s področja resne glasbe. To kljub pregovoru, da smo Slovenci že po naravi nagnjeni h glasbi. Zdi se, da je to pravilo prišlo ob veljavo, ali pa je bilo premalo storjenega, da bi ga ponovno priklicali v življenje. Tako nazadovanje pa je nevarno in utegne v prihodnosti odpreti vrzel, ki jo bo težko premostiti. Priznati moramo, da današnji čas ni ravno naklonjen izživljanju v tej ali oni umetniški panogi. A ravno v tem času je bolj kot kdajkoli prej potrebno nuditi mlademu človeku, in to že od otroških let dalje, možnost, da se pri njegovem razvoju harmonično oblikuje tudi tista stran, ki mu plemeniti njegova čustva. Pri tem pa pripada prav glasbi prvenstvena vloga; pa bodi, da gre za razvedrilo, bodi za izpopolnitev splošne izobrazbe ali v določenih primerih tudi za dosego strokovnosti. Mladina, ki jo že v otroških letih, še bolj pa v letih zorenja privlačuje ulica ter prav rada zapade razvadam najrazličnejših vrst, more prav v glasbi, zlasti v skupinskem petju, najti privlačno in koristno kulturno dejavnost. V okviru možnosti, ki so ji na razpolago skuša reševati vprašanje glasbene vzgoje naše mladine na Tržaškem šola Glasbene Matice. S poukom, ki ga nudi svojim gojencem bodisi pri individualnem pouku bodisi v pevskem zboru in orkestru, postavlja trdne temelje za razvoj glasbenega naraščaja. Da uspehi niso izostali, pa se je javnost mogla prepričati pri vsakoletnih nastopih gojencev. Važna naloga pri glasbeni vzgoji mladine pripada vsekakor staršem, ki bi se morali v večji meri zanimati za otrokov napredek v tej smeri!« PISMA UREDNIŠTVU Urad za slovenske šole Ker opažam, da je v zadnjem času veliko pisanja o Uradu za slovenske šole, čutim potrebo in dolžnost, da posredujem javnosti sledeči zapis. Deželni ravnatelj, Pier Giorgio Cataldi, je z lastnim odlokom dne 29. oktobra 2002, na podlagi 13. člena zakona št. 38/01 (t.z. zaščitnega zakona) ustanovil v sklopu Deželnega šolskega ravnateljstva poseben urad za šole s slovenskim učnim jezikom. Vodja Urada je, na podlagi imenovanja z odlokom šolske ministrice Letizie Morat-ti, postala podpisana nadzornica Lucia Barei. Uradu je bilo dodeljeno osebje (1 ravnatelj in 8 učiteljev), ki je že bilo v službi na Deželnem šolskem ravnateljstvu in Šolskih skrbništvih v Trstu in Gorici. To osebje, ki je bilo imenovano na podlagi zakona 932/73, je dobilo dokončni sedež na Deželnem šolskem ravnateljstvu, z oddelkom (in dvema uslužbencema) v Gorici. Zadolžitve so vključevale področja, ki jih NIA predvideva delovanje slovenskih šol. Menim, da je Urad odlično deloval, veliko so seveda pomenile izkušnje in znanje, usvojene v letih zahtevnega in odgovornega dela v šolskih uradih in učilnicah. Pridobil si je zaslužen ugled pri šolskih ustanovah v Italiji in Sloveniji. V tem kratkem sestavku sem želela sintetično podati zgodovino Urada do moje upokojitve. Ključno je, da Urad nadaljuje in nadgrajuje delo, ki mu je bilo zaupano. Lucia Barei V SiTi teatru 300. ponovitev monodrame Čefurji raus! Predstava Čefurji raus!, ki je nastala po romanu Gorana Vojnovica, je včeraj v SiTi teatru BTC doživela 300. ponovitev. Avtor dramatizacije gledališke uspešnice in režiser Mare Bulc je dejal, da njen uspeh pripisuje več dejavnikom, med drugim odličnemu Vojnovicevemu delu, njegovi aktualnosti in izvrstni igri Aleksandra Rajakovica - Saleta. Vojnovic je za Roman Čefurji raus! prejel nagrado Prešernovega sklada in kresnika za najboljši roman. Zgodba pripoveduje o Marku Dordicu in njegovih burnih dogodivščinah na ljubljanskih Fužinah. 10 Petek, 7. junija 2013 KULTURA / operno gledališče verdi v trstu - Pogovor z intendantom Claudiom Orazijem Intendant mora živeti v simbiozi z gledališčem Finančna stiska pogojuje delovanje, odziv občinstva pa mu je v zadoščenje Ob koncu prve abonmajske sezone njegovega mandata v opernem gledališču Verdi je intendant Claudio Orazi sprejel pogovor o finančnem in vsebinskem obračunu intenzivnih delovnih mesecev, ki so pokazali prenovljeno podobo zgodovinske ustanove. Na njegovi pisalni mizi ležita zgovorni znamenji: državna strokovna revija, ki je posvetila platnico tržaški uprizoritvi in mapa s pismi in zahvalami osnovnošolcev, ki so se z letošnjim specifičnim projektom udeležili opernih predstav. Informacije o novi operni sezoni so še nedostopne (razen zagotovila, da bo Verdijevi sledila počastitev Wagnerjeve obletnice) v pričakovanju dokončnih odgovorov glede razpoložljivih sredstev, program simfonične sezone pa je že potrjen in bo kmalu doživel javno predstavitev. Orazi je prepričan, da mora intendant živeti v simbiozi z gledališčem v vsakem trenutku njegovega življenja, drugače izgubi celovito percepcijo o dejavnosti. Zato je s stalno prisotnostjo blizu vsem, ki delajo v gledališču, a tudi publiki, ki mu je v letošnji sezoni dala posebna zadoščenja: Sezono zaključujemo s pozitivnim vtisom o izjemnem odzivu občinstva na program, ki je ob železnem repertoarju obsegal tudi opere, ki so prvič v zgodovini zaz-venele v Trstu. Imeli smo povprečno 1000 gledalcev na vsaki ponovitvi, kar je za nas zelo spodbudno znamenje v kontekstu vsesplošne finančne krize. Z dolgoletnimi abo-nenti se pogosto pogovarjam, poslušam njihova mnenja glede uprizoritev, izvedb in tudi esejev v programskih knjižicah, kar je potrdilo moje mnenje, da nagovarjamo zelo kultivirane in pozorne gledalce. Da bi na več nivojih utrdili našo povezavo z obiskovalci, smo v letošnji sezoni dali uradno, inšti-tucionalno podobo odnosu s šolskimi ustanovami z znakom zaupanja v mlade, ki Intendant Claudio Orazi v dvorani tržaškega opernega gledališča Verdi so se množično udeležili naših večernih predstav. Mislim, da je bilo srečanje med različnimi generacijami najbolj fascinantna izkušnja, ki sem jo doživel v letošnji sezoni. Gledališče pa žal ne more shajati samo na osnovi prodanih vstopnic. Kakšna je trenutna finančna slika? Vztrajati moramo prizadevno, metodično, a tudi s potrebno previdnostjo. Do konca junija pričakujemo od države definicijo vsote pri dodeljevanju sredstev FUSa, ravno tako pričakujemo dokončne odgovore glede prispevkov Dežele in Občine. Na vseh omenjenih nivojih se resnično, ne zgolj formalno trudijo, da bi zagotovili potrebno podporo tržaškemu gledališču. Pred kratkim smo odobrili obračun za leto 2012, ki se je zaključilo z malenkostnim pribitkom, žal pa ohranjamo zna- ten dolg iz prejšnjih let. Naš cilj je ohraniti določeno ravnovesje, da bi ustanova lahko nadaljevala z zaupanjem s strani inšti-tucij in posojilnic, kar je v danih razmerah temeljnega pomena. Jasno sliko o naših možnostih v odnosu do proračuna bomo imeli le, ko se bomo ponovno sestali na osnovi omenjenih odgovorov. V veliko oporo nam bodo sponzorstva, zato se trudimo, da bi izboljšali odnos z našimi zasebnimi podporniki. To pomeni, da želimo graditi partnerske odnose in poslušati njihove želje v znamenju medsebojnega sodelovanja, na osnovi skupin usmeritev in interesov, tudi na področju mednarodnih stikov. Kakšni pa so vtisi na področju umetniškega obračuna? Publiki smo v tej sezoni prehodnega značaja ponudili raznolik program, ki je v Pomladanska številka revije Galeb Na aprilski naslovnici revije Galeb se tokrat pojavlja spomladanski motiv Beatrice Dotto, učenke 1. razreda miljske osnovne šole Albin Bubnič. Deklica je z nežnimi barvami upodobila cvetoče spomladansko drevje. Na notranjih straneh aprilskega Galeba pa lahko beremo nadaljevanja zgodbic in cel kup novih pravljic in pesmic, ki so jih napisali slovenski avtorji ali pa so del slovenske zakladnice ljudskih pripovedk. Prva stran je že po tradiciji namenjena pesmici, s katero se obeleži kak mednarodni dan. Zvezdana Majhen in ilu-stratorka Mojca Cerjak sta s pesmico Svečana prisega želeli počastiti mednarodni dan otroških knjig in svetovni dan knjige, ki ju obeležujemo 2. oziroma 23. aprila. Spomladansko vsebino pa ima tudi pesmica Čmrljček Dolfo, ki je nastala pod peresom Martine Legiša, svež ilustratorski pristop pa prispeva Štefan Turk. Za ljubitelje pesmi in rim je ravno pravšnja tudi pesmica Dušana Kalca z naslovom Boter Tobogan, za njeno likovno upodobitev pa je poskrbela Dunja Jogan. Volčja ljubezen je naslov zgodbe, s katero nam Štefka Kac Marn v tem šolskem letu približuje življenje volčje družine. Ta zgodbica nas vseskozi uči o moči poguma in samozavesti. Vse leto nam Majda Koren in Bojan Jurc pripravljata v obliki stripa pripovedovane zgodbice o medvedku in miški. Tokrat junaka opisujeta svoj teden, pripoved pa lepo dopolnjuje tudi dopolnjevanka, ki predstavlja odlično vzgoj-no-izobraževalno delo. Po goriški narodni pripovedki je povzeta pravljica o povodnem možu iz Fiese. Zgodbico je pripravila Marjeta Zo-rec, Galebovi uporabniki pa lahko spoznajo moža, ki so ga ljudje imenovali salmsonar. Salmsonarji so se podnevi skrivali v vodni globočini, ponoči pa so se prikazovali na vodni površini. Tiste, ki so našli v vodi, so potegnili na vodno dno, kjer so jih zakopali oz. shranili, da so se tudi oni kasneje spremenili v salmsonarje. Poučno dopolnilo k zgodbi predstavlja tudi odlomek, ki govori o jezerih v Fiesi, ki sta umetnega nastanka. Kozima in Kamila Anine Oblak sta tudi v aprilskem Galebu pripravljali čajanko, Nina Kokelj in Saška Ra-kef pa sta spisali zgodbico o svinčniku in astronomu. Ze sedmič v tem šolskem letu lahko mladi bralci berejo dogodivščine dečka Tadeja, ki so zbrane v zgodbi Oblaki, leteči dežnik in kamniti most. Te prigode vsak mesec piše Helena Jo- Naslovnica aprilskega Galeba vanovič. Maja Gal Štro-mar pa je avtorica zgodbice z naslovom Kako je Galuška povabila mamico in očka na spomladanski koncert. Klarisa M. Jovanovič nam vse leto v sliki in besedi pripravlja rubriko Ko živali spregovorijo kot ljudje. Tokrat lahko spoznamo srno in vse prispodobe, ki so povezane s to živaljo. Res je, da je srna plaha žival in osebo, ki vztrepeta, če se premakne list na drevesu, opišemo s stavkom "plaha je kot srna', a srne so tudi hitre in vitke, tako kot nekateri ljudje. Ista avtorica nam je v tej številki Galeba pripravila sefardsko ljudsko pravljice iz Bitole, ki govori o resnični laži. Likovna pedagoginja Jasna Merku pa v svoji likovni delavnici poskrbi, da otroci spoznavajo, kako se izdelujejo živalice iz železne žice. V rubriki o zeliščih in začimbah lahko tokrat spoznamo zdravilno moč ognjiča, kuharska rubrika Škrobek kuha pa nas uči pripravljati jajčne piščančke. Poleg vsega naštetega bodo mladi bralci v aprilskem Galebu našli še dopolnjevanke in druge izobraževalne igre, na zadnjih straneh pa so oblikovalci revije tudi tokrat zbrali risbe in spise naših šolarjev. (sč) široki paleti stilov zadovoljil različne usmeritve in zanimanja. Sezona je slonela na umetniških jamstvih in na medsebojnem zaupanju, od večkratnega sodelovanja znamenitih mojstrov italijanske dirigentske šole kot sta Gelmetti in Renzetti, do iskanja ravnovesja med uveljavljenimi solisti in mladimi upi: vsi so podprli naše gledališče, ker smo v zameno za ugodne pogoje ponudili kakovost in zanesljivost delovnih razmer. Uprizoritve so lahko bile nizko-proračunske zaradi koprodukcij z državnimi in tujimi ustanovami, ki so na eni strani povrnile gledališču vlogo v širšem glasbenem svetu, na drugi pa so ovrednotile tržaške gledališke laboratorije, ki so ustvarili scene in kostume. Neprecenljivo je bilo tudi delo vseh uslužbencev iz vseh področij, ki so delali z zavestjo svoje odgovornosti. V poletnih mesecih gledališče ne bo mirovalo. V pričakovanju potrebnega državnega priznanja za samostojno dejavnost trenutno zamrznjenega festivala operete, bodo umetniški ansambli gledališča izvedli več načrtov, ki bodo nastali v sodelovanju z deželnim uradom za turizem, z občinsko pobudo Trieste Estate in s Festivalom Ljubljana. Od 21. junija se bo dirigent Renzetti vrnil v naše gledališče za uprizoritev Verdijeve opere Attila, 6. julija pa bo gledališče sodelovalo pri otvoritvi razstave gledališkega muzeja Schmidl o tržaških gledališčih v Trstu leta 1913, 10. julija bo v Ljubljani z izvedbo Rossinijeve skladbe Sta-bat Mater, ki jo bodo ponovili tudi v Ogleju. Na sporedu so tudi koncerti ob sončnem zatonu na Miramarskem gradu in dopoldanski koncerti - aperitiv v Mali dvorani gledališča. Rossana Paliaga film - V Izoli Osrednji del festivala Kino Otok S projekcijo filmov Deklica s frnikulami v režiji Silvana Furlana in Erotikon v režiji Gustava Mac-hatyja se je včeraj na Manziolijevem trgu v Izoli začel mednarodni del 9. filmskega festivala Kino Otok. Rdeča nit festivala, ki se bo sklenil v nedeljo, je upor v vseh pomenskih odtenkih. Na festivalu bodo zavrteli številne filme, ki jih določa upor, pa naj bo to na vsebinski ravni ali pri nekonvecionalnem filmskem izrazu. Programska vodja festivala Var-ja Močnik napoveduje številne goste, režiserje, s katerimi bodo po projekcijah potekali tudi poglobljeni pogovori o njihovem delu. Kino Otok bo, tako kot minula leta, koncipiran tako, da bodo z avtorji lahko stopili v stik tudi obiskovalci, saj organizatorji težijo k odprtosti in obfestivalskem druženju. V Izolo med drugim prihajajo Karpo Godina, Zelimir Zilnik, Frederick Pelletier, Sylvain George, Shai Heredia in John Price. V Murski Soboti 59 del Lojzeta Spacala V Galeriji Murska Sobota so sinoči odprli razstavo 59 del Lojzeta Spacala Matrica-grafika-slika. Gre za prvo od treh letošnjih razstav umetnika, druga bo septembra v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, tretja pa decembra v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Leta 2014 bo še posebna razstava na Ljubljanskem gradu. Kot je ob predstavitvi razstave povedal direktor galerije Murska Robert Inhof, ne gre za prenos razstave, pač pa bo vsaka razstava samostojna. V soboški galeriji so se odločili za razmerje med matrico, grafiko in sliko. glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Looking for a ride ■ Mahat W . Stoner rock, Heavy metal Samozaložba, 2012 Ocena: ★★★★★★★ Nemško mesto Stuttgart ni znano le po proizvodnji kakovostnih avtomobilov, saj so od tu doma tudi člani stoner rock benda Mahat. Danes bomo podrobneje prisluhnili njihovemu prvencu, ki nosi naslov Looking for a Ride. Gre za posebno mešanico stoner rock, doom ritmov in heavy metal glasbe. Fante je treba posebno pohvaliti za končni rezultat, saj so ploščo izdali v samozaložbi in le z dragoceno pomočjo zvestih prijateljev. Nemško skupino Mahat sestavljajo pevec Philippe Haag, italijanski kitarist Antonio Guida, basist Matthias Merker in bobnar Timo Langhof. Fantje so očitno ljubitelji starejših heavy metal zasedb, to njihovo zanimanje za stare bende pa odlično spajajo s puščavsko atmosfero stoner rocka in tu mislim na skupine, kot so Kyuss, Fu Manchu in Queens of the Stone Age. Nekaj podobnega so pred leti že uspešno preizkusili člani angleškega ben-da Orange Goblin, sedaj pa je na vrsti mlajša generacija. Prvenec Looking for a Ride sestavlja dvanajst pesmi za malo manj kot uro trde glasbe. Ploščo odpira brnenje močnega motorja, sicer že mnogo krat uporabljen efekt v stoner rock ambientu, takoj nato pa se začne komad Atacama, ki spominja na že prej omenjeni bend Orange Goblin. Pesem, ki daje ime plošči Looking for a Ride, je nekoliko bolj počasna, lahko bi rekli, da se tu stoner bolj približuje doom ritmom. Rolemodel Education je gotovo eden boljših komadov albuma, hitrejši hard rock ritmi in heavy Haagov vokal. Posrečena je tudi naslednja spet bolj stoner pesem Solitude, medtem ko je nato na vrsti akustičen in nekoliko banalen intermezzo s še bolj banalnim naslovom Desert Night. Globok Haagov glas igra spet glavno vlogo v naslednji Rewind, med najbolj »jezne« komade plošče pa spadata pesmi Skulls 'n Bitches in Lost. Posrečen miks hard rocka in stoner ro-cka sestavlja najboljšo pesem plošče, to je Stoner Mountain, komad On Top Again pa spominja na legendarni bend Pantera ... Ravno tako heavy je še zaključna Wrong Way, na koncu pa je na vrsti še prijetno presenečenje: »skrita« akustična pesem (iz angl. hidden track). Herzlich willkommen Mahat! / ITALIJA, SVET Petek, 7. junija 2013 1 1 washington - Avtokritika Mednarodnega monetarnega sklada Trojka je Grčiji s skrajno restriktivnimi ukrepi bolj škodila kot koristila WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad (IMF) je v poročilu o reševanju Grčije priznal napake, ki so privedle do globlje recesije v tej državi in do višje stopnje brezposelnosti. IMF priznava, da je skupaj z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko s prisilnimi varčevalnimi ukrepi poslabšal položaj te ranljive evrske države.IMF priznava, da so bile pri prvem reševalnem paketu za Grčijo leta 2010, ki je bil vreden 110 milijard evrov, storjene bistvene napake. IMF je pri tem prekršil tri od svojih lastnih štirih pravil ter prispeval k poglabljanju nazadovanja gospodarske rasti in k rasti stopnje brezposelnosti, ki je trenutno na 27 odstotkih. Prvi reševalni paket trojke je bil, ker je podcenila negativni vpliv ukrepov na gospodarstvo, neuspešen, zato je bilo lani treba uvesti novega v višini 130 milijard evrov, zasebni vlagatelji pa so pristali tudi na delni odpis dolga državi, vreden več kot 100 milijard evrov. Uvodni ukrepi zategovanja pasu niso povrnili zaupanja finančnih trgov, bančni sistem je izgubil 30 odstotkov depozitov, gospodarstvo pa je padlo v večjo recesijo od pričakovane. Tudi zniževanje plač in višanje davkov ni pomagalo. Napoved grške centralne banke je, da se bo letos gospodarska rast skrčila za 4,6 odstotka, stopnja brezposelnosti pa se bo povzpela na 28 odstotkov. Nacionalni dolg bo letos porasel na 175 odstotkov bruto domačega proizvoda. IMF sicer dodaja, da je bilo nekaj uspehov, kot je dejstvo, da je Grčija ostala v območju evra, posledice njene krize za svetovno gospodarstvo pa so bile večinoma omejene. Gre za precej nenavadno priznanje napak s strani sklada. Levičarska opozicijska stranka Si-riza je sporočila, da priznanje napak s strani IMF pomeni, da se je treba nemudoma znebiti varčevalnih ukrepov, ki so državo pripeljali do roba humanitarne krize. V stranki menijo, da te politike ne prinašajo rezultatov. Odzvali so se že tudi v Atenah. Grški finančni minister Janis Sturnaras je poročilo označil kot objektivno in ga je pozdravil. Kot je povedal za grški časnik Katimerini, bo dokument omogočil priložnost prepoznati napake, tako da se jih v prihodnje ne bo več ponavljalo. Evropska komisija je odločno zavrnila kritike Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da so bile pri reševanju Grčije narejene napake, ki so še poslabšale položaj te ranljive evrske države. »Odločno nasprotujemo oceni IMF, da bi moral biti grški dolg prestrukturiran že ob začetku krize, in ne šele leta 2012,« je dejal tiskovni predstavnik komisije.Hkrati je Evropska komisija kritike IMF, da so bili ukrepi, s katerimi so želeli grško gospodarstvo vrniti na pot rasti, a z njimi niso uspeli, označila kot neutemeljene. V poročilu o reševanju Grčije je IMF med drugim zapisal, da se je Evropska komisija bolj kot na razmere v Grčiji osredotočala na razmere v Evropi nasploh. V Bruslju priznavajo, da je njihova sposobnost za hitro reagiranje in oblikovanje priporočil pomanjkljiva. Cilj programa za Grčijo do leta 2020 je stabilizirati gospodarski in finančni sistem države, in tako zagotoviti, da bo Grčija ostala del evrskega območja, je v prvem odzivu na kritike sklada dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Simon O'Connor. IMF je v poročilu o reševanju Grčije, ki je dvignilo veliko prahu, priznal, da so bile v prvem reševalnem paketu za Grčijo leta 2010, ki je bil vreden 110 milijard evrov, storjene bistvene napake. Neuspešen je bil tudi lanski, drugi reševalni paket v višini 130 milijard evrov, katerega dodatni del je bil delni odpis dolga s strani zasebnih vlagateljev, težak več kot 100 milijard evrov. Ukrepi, h katerim so se Atene zavezale v zameno za pomoč, namreč države niso rešili iz recesije. Ta traja že šesto leto. Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi pa je na včerajšnji novinarski konferenci po seji sveta ECB kot pozitivno izpostavil, da IMF v poročilu ne kritizira ECB. Grčija je šla po njegovih besedah skozi izjemno prilagoditev, zato je treba priznati napredek, ki so ga dosegli. »Še pred nekaj leti bi bil tak napredek nepredstavljiv,« je dejal. Opozoril je, da bo treba ugotovitve IMF upoštevati v prihodnje. »Večinoma gre za napake pri presoji. Stvari, ki so se zgodile, se presoja z današnjimi očmi. A takrat, ko se je ukrepalo, so bile razmere zelo drugačne in zaostrene,« je še dodal Drag-hi. (STA) Demonstrant z zastavo pred grškim parlamentom ansa sirija - Repórter D. Quirico Oglasil se je Novinar Stampe po 58 dneh na kratko govoril z ženo TURIN - Repórter turinskega dnevnika La Stampa Domenico Quirico se je včeraj oglasil. V kratkem telefonskem pogovoru je ženi povedal, da je živ in zdrav ter da je še vedno v Siriji. Za njim se je pred 58 dnevi (9. aprila) izgubila vsakršna sled. Razveseljivo vest je potrdila zunanja ministrica Emma Bonino, nato tudi odgovorni urednik Stampe Mario Calabresi. Quiricova hči je za gencijo Adn-kronos povedala, da je bil telefonski pogovor zelo kratek, saj se je zveza kmalu prekinila. Ni znano, kaj se z novinarjem točno dogaja, zunanje ministrstvo pa opozarja, da je »sedanja faza zelo delikatna«. parlament - Izvolili predsednike nadzornih organov Novi predsednik komisije RAI Roberto Fico diplomiral v Trstu Domenico Quirico RIM - Poslanec Gibanja petih zvezd Roberto Fico je včeraj zasedel mesto predsednika nadzorne komisije radiotelevizije RAI, kljub temu pa so trenja v tem gibanju vse večja. Predsednik parlamentarne komisije za varnost republike CO-PASIR, ki bdi nad delom tajnih služb, bo po novem senator Severne lige Giacomo Stucchi, pri glasovanju za predsednika odbora za volitve in imunitete pa je bil kandidat Gibanja petih zvezd Michele Giar-russo poražen. Načelnik njegove svetniške skupine v senatu Vito Cri-mi je zamudil glasovanje in povzročil Giarrussovo jezo, izvoljen pa je bil senator stranke SEL Dario Stefano. Roberto Fico, novi prvi mož organa, ki nadzoruje delovanje javne radiotelevizije, je 39-letni Nea-peljčan, ki je nekaj let živel v Trstu. V tem mestu je študiral na fakulteti za komunikologijo in diplomiral le- ■F ^ > Roberto Fico ta 2001. Včeraj je prejel 29 glasov, pet glasovnic je bilo belih, po en glas so prejeli Augusto Minzolini (LS), Mariastella Gelmini (LS) in Paola De Micheli (DS). Ligaš Giacomo Stucchi bo vodil organ COPASIR, ki nadzira delo tajnih služb, Dario Stefani (SEL) pa bo predsednik odbora za volitve in imunitete. Stefani je prejel 19 glasov, senator Gibanja petih zvezd Michele Giarrusso pa je bil zelo razočaran in je po glasovanju napovedal odstop iz tega odbora in tudi iz Gibanja 5 zvezd (zvečer je odstop iz Gibanja 5 zvezd zanikal). Ob izhodu je Giarrusso srečal Vita Cri-mija, ki je zamudil glasovanje. Pozneje je razočarani kandidat izjavil, da Grillovo gibanje »že mesece govori o izključitvi Ber-lusconija iz parlamenta, potem pa njegov načelnik zamudi tako pomembno glasovanje. Tudi mi moramo razmisliti o svojih napakah in notranjih težavah.« ansa Več deset tisoč protestnikov na ulicah Bruslja BRUSELJ - Na ulicah Bruslja se je včeraj zbralo več deset tisoč protestnikov, ki protestirajo proti varčevalnim ukrepom v državi in za zaščito delavskih pravic, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Belgijska vlada je sicer ravno sredi sprejemanja reforme, ki bi jo po odločbi ustavnega sodišča morala sprejeti najkasneje do 8. julija letos. Po poročanju belgijske tiskovne agencije Belga se je po ocenah policije na ulicah Bruslja zbralo med 25.000 in 30.000 protestnikov. Sindikati pa na drugi strani navajajo, da se protestov udeležuje preko 30.000 ljudi. Sindikati nasprotujejo predvsem načrtom, da bi razlikovali med različnimi vrstami delavcev. Različne skupine bi tako imele različne odpovedne roke, dolžino dopusta in poskusne dobe, navaja dpa. Opravičilo Velike Britanije Kenijcem LONDON- Velika Britanija je včeraj izrazila »iskreno obžalovanje« Kenijcem, mučenim v času upora gibanja Mau Mau v 50. letih 20. stoletja proti britanski kolonialni nadvladi. Napovedala je tudi odškodnine prizadetim, poročajo tuje tiskovne agencije. Opravičilo je Kenijcem včaraj izrekel britanski zunanji minister William Hague. Dodal je, da bo britanska vlada izplačala skupno 19,9 milijona funtov (23,5 milijona evrov) odškodnine 5228 ljudem, ki jih zastopa britanska odvetniška pisarna. Vsota je bila določena sporazumno. London bo financiral tudi postavitev spomenika v kenijski prestolnici Nairobi, ki bo namenjen spominu na žrtve. tunis - Turški premier o demonstracijah Erdogan: »Nemire spodbujajo teroristi« TUNIS - Turški premier Recep Tayyip Erdogan je včeraj dejal, da v obsežnih protivladnih protestih v Turčiji sodelujejo pripadniki »terorističnih organizacij«. Ob tem pa vztraja, da ne bo odstopil od spornega urbanističnega načrta za Carigrad, ki je bil povod za proteste, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Erdogan je v Tunisu, kjer se mudi ob koncu svoje severnoafriške turneje, novinarjem dejal, da majhna skupina ekstremistov manipulira z nečem, kar se je začelo kot okoljevar-stveni protest. V potrditev svojih besed je poudaril, da so bili pridržani številni tujci, vpleteni v proteste. »Med protestniki so ekstremisti, nekateri vpleteni v terorizem,« je dejal turški premier. »Podporniki te teroristične organizacije so bili prisotni« na carigrajskem trgu Taksim, središču protestov, je še dejal. Nacionalnosti tujcev, ki naj bi bili pridržani, Erdogan ni razkril, na vprašanje novinarja pa je poudaril, da ni noben od njih diplomat. V nemire je bilo po njegovih besedah vpletenih sedem tujcev, od tega so šest primerov predali tožilstvu, eden pa je aretiran. »Teče preiskava o tem, kako so bili vpleteni v nasilje,« je dejal premier. Medtem nemška tiskovna agencija dpa povzema poročanje turških medijev, da je bilo v okviru protestov v Turčiji aretiranih enajst tujcev, med njimi tudi en Nemec. Tujcem naj bi očitali, da so se kot provokatorji pomešali med protestnike, nemški državljan pa je v Turčijo pripotoval kot turist. Grški časnik Ekathimerini na spletni strani medtem izpostavlja potrditev grškega zunanjega ministrstva, da je bil v turških protestih aretiran grški študent, ki naj bi bil v Turčiji v okviru programa študentske izmenjave Erasmus. Aretirani pa naj bi bili še štirje Američani, dva Britanca, dva Francoza, dva Iranca in poleg enega Nemca še en indijski državljan, poroča časnik. Sicer pa je Erdogan včeraj poudaril, da spornega projekta, v okviru katerega naj bi na mestu sedanjega parka Gezi zraslo nakupovalno središče, ne bo ustavil. »Projekt spoštuje turško zgodovino, kulturo in okolje. Delamo, kar je potrebno za zaščito pravic večine in za ohranitev lepote Carigrada,« je še poudaril. Erdogan ob tem z aktualnimi nemiri ne povezuje okoljskih aktivistov. »Zelo dobro vemo, kdo je vpleten v težave, in izključujem vse državljane, ki jih skrbi ohranitev okolja,« njegove besede še povzema AFP. (STA) / TRST Petek, 7. junija 2013 120 OW APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Ravnateljica slovenskih višjih srednjih šol o razlogih za osip Apriornih izbir ni več, učni jezik ni odločilen »Pred leti smo na višjih srednjih šolah že apriorno vedeli, koliko dijakov bomo imeli v prvih razredih v novem šolskem letu. Šolanje v slovenskem jeziku je namreč nadaljevala velika večina otrok, ki so zaključili nižji srednji šoli v Gorici in Doberdobu. V zadnjih letih se je ta trend spremenil, nanj je vplival cel kup faktorjev, jezikovnih in kulturnih, pri čemer opažamo, da jemljejo tako otroci kot starši zelo neobremenjeno v pretres vse možnosti šolanja, ki jim jih naš prostor nudi tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku.« Tako pravi ravnateljica slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice Mihaela Pi-rih, s katero smo se včeraj pogovorili o osipu pri prehodu z nižje na višjo srednjo šolo, ki se v zadnjih letih neizprosno povečuje. O tem govori tudi podatek, da letošnje šolsko leto zaključuje na nižjih srednjih šolah v Gorici in Deberdobu 96 otrok, v prve razrede šestih goriških višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom pa je vpisanih le 56 dijakov. »Redki dijaki izbirajo italijanske šole za smeri, ki jih imamo tudi mi. Mogoče se to dogaja za nekaj posameznikov, ki se ne čutijo gotovi v slovenskem jeziku. Veliko več je dijakov, ki se razpršijo po najrazličnejših smereh, ki jih mi nimamo. Tako se najde kdo, ki nadaljuje s šolanjem v Vidmu, nekateri se vpišejo na gostinsko šolo, drugi na kmetijski zavod, spet tretji na tehnične smeri, s katerimi ne razpolagamo, ali pa na športni licej, ki ima proste sobote. Ugotoviti, kateri je glavni razlog za izbiro italijanskih višjih srednjih šol, je zato zelo težavno, saj je paleta razlogov izredno pisana,« poudarja Pirihova, ki smo jo vprašali tudi, ali na izbiro višje srednje šole vpliva tudi narodnost otrok; znano je namreč, da slovenske šole na Goriškem obiskujejo otroci iz slovenskih, mešanih in povsem italijanskih zakonov. Po besedah ravnateljice ni avtomatično, da se otroci iz italijanskih družin vpisujejo na italijanske šole; po drugi strani pa ni več avtomatično, da se otroci iz slovenskih zakonov odločajo za slovenske šole. Jezik šolanja očitno ni več glavna diskriminanta pri izbiri višje srednje šole, če odpišeš jezikovno specifiko, pa se za otroke paleta možnih izbir izredno razširi. Zaradi razpršenosti otrok po različnih italijanskih šolah in smereh je zato po besedah ravnateljice zelo težko povedati, katero šolo v slovenskem jeziku bi potrebovali, da bi zmanjšali osip pri številu vpisanih. »Najprej bi morali pregledati, v katere italijanske višje srednje šole se je vpisalo največ naših nižješolcev. Potem bi morali upoštevati potrebe teritorija, pri čemer nimamo izrazitih znakov, da bi teritorij potreboval nekaj specifično drugačnega od tega, kar ponujajo naše tehnične šole,« opozarja Mihaela Pirih in pojasnjuje, da bi morali pred začetkom razmišljanja o spremembah obstoječih višješolskih smeri ali dodajanju novih preveriti, kakšne so stvarne možnosti, da bi se tega lahko sploh lotili - tudi upoštevajoč vsesplošno krčenje sredstev, ki ga doživlja šolski sistem v Italiji. (dr) Mihaela Pirih Po koncu pouka bumbaca gorica - Na slovenskih šolah Šolsko leto se poslavlja Na osnovnih šolah se bo šolsko leto zaključilo danes, na nižjih srednjih šolah pa jutri. Učenci nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici bodo jutri prišli v šolo po običajnem urniku. V spremstvu profesorjev se bodo nato peš odpravili v cerkev sv. Ignacija na Travniku, kjer bo ob 8.45 šolska maša, nato pa jih ob 10. uri v Kulturnem domu čaka zaključna prireditev; nanjo vabijo tudi starše in prijatelje. Po zaključku prireditve se učenci ne bodo več vrnili v šolo. V ponedeljek, 10. junija, ob 15. uri bodo razobešeni rezultati skrutiniranja tretješolcev za prepustitev k državnemu izpitu. V torek, 11. junija, od 16.30 do 17.30 bodo podeljevali spričevala učencem tretjih razredov. V sredo, 12. junija, ob 8.30 se bo s pisno nalogo iz slovenščine začel zaključni državni izpit - »mala matura«; istega dne bo izpitna komisija razobesila koledar ostalih pisnih nalog in ustnega izpita. Za predsednika izpitne komisije je bil imenovan ravnatelj tržaške večstopenjske šole pri Sv. Jakobu Marjan Kra-vos. V sredo ob 12. uri bodo razobešeni končni učni uspehi učencev 1. in 2. razredov, ki jim bodo spričevala oddali v ponedeljek, 17. junija, med 10. in 12. uro; učencem, ki ne bodo oddali izposojenih učbenikov, ne bodo izročili spričevala. Letos bodo izposojene učbenike obvezno vračali starši (ne pa učenci), in sicer od včerajšnjega dne dalje do vključno srede, 12. junija. Starši učencev tretjega razreda bodo učbenike vračali po opravljenem zaključnem izpitu od 27. do 29. junija. Na nižji srednji šoli Ivan Trinko so se odločili za to obliko vračanja učbenikov, ker osebje, ki izposojene knjige sprejema, lahko samo na takšen način preveri, ali je z vrnjenimi knjigami tako, kot določa pravilnik, ki so ga starši podpisali v začetku šolskega leta; vrniti je namreč treba vse izposojene knjige, ki seveda ne smejo biti ne pomazane ne poškodovane. Učence nižje srednje šole iz Doberdoba čaka danes športni dan; prirejajo ga na doberdobskem nogometnem igrišču, v primeru dežja bo prireditev stekla v telovadnici. Pouk se bo zaključil jutri: ob 7.45 bo šolska maša v vaški cerkvi, ob 10. uri v župnijski dvorani pa zaključna prireditev. Ocenjevalne seje bodo potekale v ponedeljek in torek prihodnjega tedna. V sredo, 12. junija, bo ob 9. uri umestitve-na seja za izpitno komisijo; za njeno predsednico je bila imenovana ravnateljica goriške večstopenjske šole Elizabeta Kovic. Istega dne med 11. in 13. uro bodo delili spričevala učencem tretjih razredov; oddaja spričeval za prve in druge razrede bo v šoli v torek, 25. junija, med 10. in 12. uro. Prva izpitna pisna naloga iz slovenščine za učence tretjih razredov bo v četrtek, 13. junija, od 8. do 12. ure. solski sindikat Uradu v Gorici grozi zaprtje? Sindikalne pripombe na račun razpisov za redno zaposlitev vodstvenega in upravnega osebja z znanjem slovenskega jezika pri Deželnem šolskem uradu za Fur-lanijo-Julijsko krajino je bilo v minulem tednu slišati na goriškem srečanju članov Sindikata slovenske šole, ravnateljic in predstavnikov Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na nedorečenosti in pomanjkljivosti razpisov je nato v sredinem pismu uredništvu opozoril član sindikata in hkrati predstavnik goriškega Urada za slovenske šole Igor Devetak. Na to temo se je v imenu šolskega sindikata oglasil tudi tajnik Jo-ško Prinčič. Sestavil je spisek problemov, ki izhajajo iz razpisov, in pripisal, da »jim je treba poiskati primerno rešitev«. »Število razpisanih mest (7 od katerih najmanj dve, verjetno tri s polovičnim delovnim urnikom) je bistveno nižje od današnjih 9 (6 za Trst in 3 za Gorico), kot to določa zakon št. 932/1973. Po novem razpisu naj bi bile po vsej verjetnosti preklicane poveritve učnemu osebju, ki vrsto let zagotavlja redno in uspešno delovanje Urada za slovenske šole v Trstu in Gorici,« razlaga Joško Prinčič. »Z novimi imenovanji se bo urad znašel s povsem novim osebjem, brez vsakršnih administrativnih izkušenj na šolskem področju in brez pomoči sedanjih zaposlenih, ki bodo prisiljeni, da se vrnejo v šole k poučevanju; kar tudi ni ravno v redu. Razpis tudi izrecno ne predvideva mest za sedež v Gorici. Po oceni sindikata je nujno, da urad v Gorici še naprej deluje z istim številom zaposlenih in - kot predvideva zakonski osnutek, ki ga je predstavila poslanka Tamara Blažina - da tudi slovenske šole v videmski pokrajini dobijo svojega sogovornika na tamkajšnjem pokrajinskem šolskem uradu. Za vse to pa razpisi predvidevajo bistveno premalo osebja,« poudarja tajnik sindikata in tako zaključuje: »Ob dejstvu, da se z zmanjšanim številom osebja in morebitnim zaprtjem goriškega urada stopnja zaščite manjšine bistveno zmanjša, je sindikat mnenja, da se ohrani število dodeljenih, ki jih predvideva že omenjeni zakon št. 932/1973 - ta med drugim ni bil odpravljen -, tako da ostanejo za nedoločen čas v svoji vlogi vsaj trije od dosedanjih zaposlenih na Uradu za slovenske šole, kar bi zagotavljalo tudi strokovno kontinuiteto. Ob tem pa je še nujno, da se zagotovi delovanje urada v Gorici in ustanovi novi urad v Vidmu.« gorica - Tudi na višjih srednjih šolah jutri zadnji dan pouka Petošolce čaka matura Državni izpit se začenja 19. junija s pisno nalogo iz slovenščine - Znani so predsedniki in člani komisij Tudi na goriških slovenskih višjih srednjih šolah v Ulici Puccini se bo jutri zaključilo šolsko leto. Pouk se bo končal po tretji učni uri ob 11.10. Dijaki, ki si tega želijo, bodo lahko v spremstvu profesorja verouka odšli na šolsko mašo, ki bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Za dijake petih razredov šestih slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice se državni izpit - »matura« -začenja 19. junija s pisno nalogo iz slovenščine. Druga pisna naloga bo 20. junija, tretja pa 24. junija. Sledil bo ustni del državnega izpita. Ocene maturantov bodo objavljene v ponedeljek, 10. junija, dijaki ostalih razredov pa bodo morali počakati do 14. junija. Maturitetni komisiji na klasičnem liceju Primož Trubar bo predsedovala Cinzia Ostrouška; notranji člani so Damiana Devetak, Majda Bratina in Ivan Žerjal, zunanji pa Barbara Zlobec, Irena Jelerčič in Saša Černic. Cinzia Ostrouška bo predsedovala tudi komisijo na znanstveno-tehnolo-škem liceju Simon Gregorčič; njeni notranji člani so Adrijan Pahor, Harjet Dornik in Helena Volpi, zunanji pa Sara Superina, Irena Jelarčič in Saša Čer-nic. Na liceju za družbene vede bo predsednica komisije Loredana Guštin; notranji člani so Adrijan Pahor, Erika Lipičar in Neva Klanjšček, zunanji člani pa Sonja Gregori, Walter Auber in Samo Miot. Guštinova predseduje tudi komisiji tehničnega zavoda za informatiko Jurij Vega; notranji člani so Dario Frandolič, Anna Lucchesi in David Peterin, zunanji pa Loris Tavčar, Walter Auber in Melita Valič. Komisiji na turističnem zavodu Ivan Cankar predseduje Milena Padovan; notranji člani so Neda Čok, Michela Codermaz in Daša Bevilacqua, zunanji pa Marko Oblak, Andrej Kralj in Elena Lucchesi. Milena Padovan predseduje tudi komisija na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois; notranji člani so Marija Kostnapfel, Alessio Lojk in Miche-la Codermaz, zunanji pa Marko Oblak, Andrej Kralj in Susanna Škabar. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 7. junija 2013 13 gorica - Še ne dovolj ovrednoteni Anton Laščak Zgradil si je vilo in živel v stanovanju Anton Laščak: sedež banke v Kairu Skoraj devetdeset ljudi se je odzvalo vabilu goriškega združenja Italia Nostra in v sredo popoldne napolnilo konferenčno dvorano Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici. Namen srečanja je bil ovrednotiti in javnost podrobneje seznaniti z dvema odmevnima arhitektoma, ki sta pred stoletjem in še prej plodovito ustvarjala v našem prostoru, še bolj pa v Severni Afriki in Mali Aziji. Zlasti Anton Laščak ni v pravični meri ovrednoten in upoštevan, kar pa si nedvomno zasluži. Sicer je tudi res, da se o njem v zadnjem desetletju le nekaj več sliši in bere zlasti po zaslugi goriškega arhitekta Diega Kuzmina (na fotografiji desno), ki ga podrobno raziskuje in si tudi v tujini ogleduje njegove stvaritve. Prav on je po uvodnem pozdravu Maddalene Malni, v imenu navedenega združenja, in predsednika fundacije Gianluigija Chiozze, z besedo in projekcijami na ekran prikazal življenje in dela v Podturnu, tedaj jezikovno mešanem goriškem predmestju, rojenega arhitekta (1856). Kuzmin je tudi avtor edine v italijanščini napisane knjige o Novi Gorici, seveda iz vidika prostorskega načrtovanja in stavbne arhitekture. Leta 1918 se po prvi svetovni vojni zgodi nekaj na videz čudnega, sicer pa še kako razložljivega: Gorica zbriše in pozabi na pretekle odličnosti vključno z osebnostmi, ki so se oblikovale in rasle znotraj avstrijskega cesarstva. Italija načrtno zanemarja vse, kar se je izobraževalo v vrednotah cesarstva, Avstrija pa ne čuti nobenega nagnjenja do obravnave ljudi in dogajanj, ki niso bila več na njenem ozemlju. Nicolo Pa-cassi je bil tako rekoč dvorni arhitekt Marije Terezije in je gradil v Pragi, Budimpešti in Bratislavi, a v Gorici so odstranili oba njegova vodometa, tistega na Travniku in tistega Na Kornu. Prvega so nato spet namestili, a Neptun odtlej gleda proti Italiji in ne več v smeri Laškega. Tudi Max Fabiani je tonil v pozabo, posvetil pa se mu je slovenski arhitekt Marko Pozzetto, zato imamo sedaj na razpolago monografijo. Anton Laščak je pri nas znan po stavbi, razkošni vili, ki stoji na pobočjih Kostanjevice. V arabskem slogu jo je zgradil za leta po upokojitvi, a ni v njej nikoli živel. Pre-zimil je na primer vedno v Egiptu, v Gorici pa je živel v navadnem stanovanju. Verjetno tudi zato, ker je Na Rafutu bila velika vlaga. V vilo je vgradil arhitektonske zamisli, ki jih je pridobil v Aleksandriji in v Kairu, kamor se je preselil po letu 1883, ko je v Egiptu izbruhnil velik upor, Britanci so vse zbombardirali in potrebno je bilo graditi na novo. Imel je srednjeevropske izkušnje, ker je gradil po cesarstvu - žena je bila Mad-žarka; najprej je ostal zasidran v njih, nato pa se je usmeril v sodobno islamsko arhitekturo. Vsekakor so njegove stavbe, najprej stanovanjske, nato institucionalne, navzven kazale arabske slogovne prvine, v notranjosti pa je prevladovala srednje evropska ureditev. Imel je srečo, ker je novi vladar študi- foto a. del vecchio Anton Laščak: palača princa Joussufa v KairuFOTO A. del vecchio ral na Dunaju in ne v Londonu ali Parizu, zato je želel avstro-ogrsko stavbno arhitekturo. Dolga desetletja je obveljalo prepričanje, da je Laščakov arhiv izginil oziroma so ga uničila težka zgodovinska dogajanja. Sedaj vemo, in Diego Kuzmin je verodostojna priča, da ima neka Francozinja, kolegica po stroki, več kot dvesto svitkov, načrtov, risb in stavbnih študij za parlament, cerkve, hotele, menze ... Vrnimo se na Ra-fut. Vila z minaretom je nekakšen Laščakov avtoportret. Na žalost je sedaj v slabem stanju in ni še videti rešitve ali kakršnekoli možnosti, da bi kdo v stavbo investiral in jo čemu namenil. Dobra plat takšnega stanja je v tem, da je sedaj mogoče proučevati, kako so jo gradili in kakšne materiale so uporabljali. Sledilo je predavanje Diane Barillari o Laščakovem vrstniku. Guminčan Raimon-do DAronco je bil leto dni mlajši, preselil pa se je in ustvarjal v Carigradu. (ar) gorica - Monografija in razstava Pokrajina z žlahtnimi koreninami Pokrajine so v Italiji na odstrelu. Ker pa ima goriška pokrajina prav posebno zgodovino, saj njene korenine segajo v čas poknežene grofije Goriške in Gradiščan-ske, ji Pokrajinski muzeji posvečajo monografijo in razstavo. Odprtje razstave z naslovom »Pokrajina Gorica in Gradišče: avtonomija in uprava 1861-1914 - Branje teritorija« bo danes ob 18. uri v muzejskih prostorih v goriškem grajskem naselju, kjer bodo tudi predstavili knjigo z izsledki raziskovalnega dela skupine univerzitetnih docentov in mladih raziskovalcev pod mentorstvom Loredane Panariti. Razstava je zanimiva že zaradi dokumentarnega gradiva o preteklosti Goriške, ki ga hranijo v pokrajinskem arhivu in knjižnici. Gre za pravo zakladnico dokumentov iz obdobja 1861-1923, ki so sicer na voljo javnosti, vendar doslej še niso bili predmet celovite strokovne obdelave. To je cilj monografije in razstave, na kateri so preko dvesto eksponatom iz arhiva dodali serijo portretov goriških osebnosti - članov pokrajinskega zbora. Med njimi izstopajo Antonio de Dottori degli Alberoni, Guglielmo de Ritter, Lui-gi Faidutti, Andrej Winkler, čigar portret hrani Narodna galerija v Ljubljani, in grof Franz Coronini, čigar impozantni portret prihaja iz dunajskega parlamenta. Pokrajinski muzeji ponujajo torej vpogled v čas in prostor, ko Goriška ni poznala meje in je imela težo na političnem zemljevidu avstro-ogrskega cesarstva. Poleg tega prispevajo tehtne argumente k razpravi o prihodnosti oz. ukinitvi pokrajine. Iz tega vidika je zanimiv zlasti vsebinski sklop razstave, ki dokumentira nekdanje pristojnosti pokrajine. Gre za področja kmetijstva, trgovine in industrije, javnih del, cest in porečij, skrbstva in zdravstva (bolnišnica, umobolnica, glu- Cesarjev patent iz leta 1861 Andrej Winkler narodna galerija lj honemnica ...) ter izobraževanja in šolstva, pri čemer je pokrajina reševala tudi vprašanje učnega jezika. Pod njenim okriljem sta nekoč bili v Gorici dve kmetijski šoli - italijanska in slovenska, izbira jezika pa je bila odraz teritorialne pripadnosti gojenca. jazbine - Snovanja centra Emil Komel Glasbene pravljice Na kmetiji Aleša Komjanca gojenci slovenske in italijanske šole ter solopevca - V nedeljo na vrsti Devin Gasilci v Raštelu foto d. kuzmin Grozeči strešniki Gasilci so sinoči okrog 19. ure posegli v gornjem delu goriškega Rašte-la. Z vrha ene izmed tamkajšnjih hiš se je odkrušilo nekaj ometa, strešniki naj bi se nevarno zamajali in ogrozili pešce. Gasilec je zato po lestvi dosegel streho in zavaroval njen rob. Hujših posledic ni bilo, prizor pa je pritegnil lepo skupino radovednežev. Nastop na Jazbinah Sedmo srečanje iz niza Snovanj je minulo nedeljo potekalo na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah. Tokrat so se predstavili najmlajši učenci centra Emil Komel, ki pod vodstvom Michele De Castro obiskujejo predšolski tečaj glasbene vzgoje in teorije. Njim so se tokrat pridružili sovrstniki italijanske glasbene šole Citta di Gorizia, ki jih vodi Simonetta Fumiato, kot posebna gosta pa sta nastopila še bariton Eugenio Leg-giadri Galliani in sopranistka Julija Kramar. Res številne prisotne starše in domačine, ki jih je na Jazbine zvabilo tudi sončno vreme, sta uvodoma pozdravila Robert Komjanc, ki je nastopajočim nudil prostor, in ravnateljica centra Komel Alessandra Schettino. Pod naslovom »Glasbene pravljice v Brdih« so se v skoraj uro dolgem pevskem nastopu zvrstile izštevanke, prstne igre, ritmizi-rana besedila, pesmice in šaljivke, ki so jih otroci ob spremljavi klarineta, kontrabasa, harmonike in klavirja ubrano in veselo zapeli v slovenskem, italijanskem, nemškem, španskem in furlanskem jeziku. Z otroki sta foto katarina bresan hudomušno duetirala tudi oba solopevca, Leggiadri Galliani in Julija Kramar. Njima je bilo zaupano tudi vezno besedilo, v katerem sta vsebino pesmi prevajala v italijanščino oz. slovenščino, medtem ko sta publiko navdušila z izvedbo »Papagenove arije« iz Mozartove opere »Čarobna piščal«. Snovanja se selijo na Kras: v nedeljo ob 19. uri bo v avditoriju Zavoda združenega sveta v Devinu na programu otroško in mladinsko petje na prireditvi z naslovom »Glasbena pravljica na morskih valovih«. 14 Petek, 7. junija 2013 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Pokrajina objavila razpis V palači Alvarez Istrani, novogoriški študentje in kmalu še enajst društev Goriška pokrajina je na svoji spletni strani objavila razpis za oddajo v najem enajstih sob v tretjem nadstropju palače Alvarez v Ulici Diaz v Gorici, v katerih bodo imela društva in združenja iz vse pokrajine imele možnost za ureditev svojih sedežev. »Najemniki bodo letno plačevali 2000 evrov najemnine, v katero so vključeni stroški za vodo, ogrevanje, elektriko in za uporabo skupne sejne sobe; sami bodo morali poskrbeti le za čiščenje svojih sedežev,« pojasnjuje predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in opozarja, da so v razpis vključili več zahtev, posebno pozornost pa bodo namenili kakovosti programov, ki jih vodijo prosilci. »Razpis je zelo transparenten, saj bomo prošnje posameznih društev ocenili na podlagi devetih parametrov, ki so zapisani v razpisu. Pri točkovanju prošenj bomo upoštevali kakovost društvenih projektov, morebitne pobude ob stoletnici prve svetovne vojne oz. v okviru projekta Kras 2014+, čez-mejne projekte, razširjenost po pokrajini, sodelovanja z drugimi ustanovami in s pokrajino,« pojasnjuje Gherghetta in opozarja, da ima v palači Alvarez sedež že drugih devet ustanov. V poslopju v pokrajinski lasti v Ulici Diaz do-mujejo združenje SOS Rosa, vodni okoliš AATO, IAL, Insiel, Videmska univerza, Visoka šola za umetnost novo-goriške univerze, pokrajinski arhiv in združenje ezulsko združenje ANVGD. »Z iskanjem novih najemnikov nedvomno še dodatno odpiramo mestu poslopje, ki postaja pomemben kraj sreče- Dela v Ulici Diaz (levo) in Visoka šola za umetnost v palači Alvarez (zgoraj) vanja. Ravno zaradi tega se mi zdi posebno zanimivo, da sta prejšnji teden v palači Alvarez potekali dve praznični srečanji. Združenje ANVGD je priredilo slovesnost ob prevzemu svojega novega sedeža, le par metrov stran je potekal praznik ob zaključku dejavnosti no- vogoriške univerze,« pravi pokrajinska odbornica Donatella Gironcoli. Ulica Diaz dobiva prijaznejšo podobo tudi zaradi zaključka obnovitvenih del cestišča. Prejšnje dni so končno asfaltirali parkirna mesta in del pločnika, ki ni tlakovan s kamnitimi bloki. (dr) gorica - Slabšanje delovnih razmer v domu Sv. Justa Preiskali gradbišča Pozabljeno človekoljubje »Red Fatebenefratelli je očitno pozabil na svoja človekoljubna načela, saj se člani vodstva goriškega doma za starejše občane Sv. Justa obnašajo kot katerikoli drugi podjetnik, ki prodaja stole, vijake ali karkoli drugega; varčevalne ukrepe sprejemajo na koži delavcev, ki s svojim vsakdanjim delom zagotavljajo, da so storitve doma Sv. Justa zelo kakovostne in da so gostje in njihovi sorodniki z njimi zadovoljni.« Predstavniki sindikatov CGIL-FP, CISL-FP in UILFPL brez dlak na jeziku opozarjajo na slabšanje delovnih razmer v domu za starejše občane San Giusto v Gorici, v katerem je zaposlenih 114 ljudi. Leta 2011 je vodstvo redovniške province, ki zajema Lombardi-jo, Veneto in Furlanijo-Julijsko krajino, opozorilo sindikate, da pesti njihove ustanove finančna kriza, zaradi katere je treba znižati stroške. »Predlagali so novo delovno pogodbo, na podlagi katere bi zaposleni mesečno prejeli od 150 do 200 evrov manj plače, čeprav bi delali dve uri več,« pojasnjuje sindikati in opozarjajo, da se s ponudbo niso strinjali, vendar so na koncu vseeno pristali na dogovor. »Prepričani smo bili, da smo svojemu delodajalcu pomagali v trenutku potrebe in da smo s tem opravili svojo dolžnost. Na žalost smo v začetku letošnjega leta odkrili, da je vodstvo doma za starejše občane za petnajst dni odložilo plačilo plač, hkrati pa je napovedalo šestmesečno zamudo pri plačilu letne nagrade, ki jo bodo zaposleni prejeli oktobra. Po srečanju z vodstvom so nam zagotovili, da je prišlo le do težav z izplačilom deželnega prispevka, vendar smo maja doživeli novo neprijetno presenečenje. Vodstvo doma je spremenilo organizacijo dela; v poskusnem obdobju od junija do septembra naj bi v oddelkih v pritličju in prvem nadstropju opravljali nočne izmene trije uslužbenci in ne več štirje, kot je veljalo doslej. Ker je v omenjenih oddelkih preko sto gostov, ki jih sto uporablja plenice, to pomeni, da bo morala bolničarka na noč zamenjati okrog sedemdeset plenic,« poudarjajo sindikati in opozarjajo, da je treba nočnemu delu prišteti še dopoldansko izmeno, med katero morajo bolničarke umiti goste, jih preobleči in jim pomagati med zajtrkom in kosilom. »Reorganizaciji smo se uprli, vendar jo bodo vseeno izpeljali, ker ne krši deželnih standardov,« pojasnjujejo sindikalisti in se sprašujejo, ali ni šlo za nedavno obnovo doma Sv. Justa na začetku goriškega Korza Italia preveč denarja - samo dežela je prispevala 800.000 evrov. »Verjetno bi lahko marsikaj prihranili, predvsem v delu poslopja, ki ni namenjen gostom,« poudarjajo sindikalisti in opozarjajo, da plačujejo družine za bivanje svojih sorodnikov v domu po dva tisoč evrov na mesec. »Ker bodo v poletnem času prisotni samo trije operaterji namesto štirih, bi lahko vodstvo podjetja znižalo ceno oskrbe. Tako bi se poskusnega obdobja veselile vsaj družine, saj uslužbenci nimajo nikakršnega razloga za praznovanje,« poudarjajo sindikati. Dom Sv. Justa na Korzu bumbaca tržič Izginotje Ramona Polentaruttija Na dvorišču delci kosti, DNK analiza že odrejena Na goriškem sodišču so odredili DNK analizo za delce kosti, ki so jih v ponedeljek našli na dvorišču 48-letnega Roberta Garimbertija v Ulici Carducci v Tržiču. Preiskovalci so včeraj odvzeli vzorec sline materi Ramona Polenta-ruttija, ki je izginil leta 2011, tako da bodo s primerjalno analizo ugotovili, ali kosti res pripadajo pogrešancu. Med ponedeljkovim iskanjem dokaznega gradiva na Garimbertijevem dvorišču so forenziki zasegli nekaj cigaretnih ogorkov, s sabo pa naj bi odpeljali tudi nekaj nožev, kladiv in sekiro. DNK analizo na delcih kosti in drugih zaseženih predmetih bodo opravili v Milanu, na rezultate bo po predvidevanju goriške glavne tožilke Caterine Ajello treba čakati približno dvajset dni. Roberto Garimberti je osumljen skrunitve Polentaruttijevega trupla, preiskovalci pa ravnokar preverjajo, ali je moški kakorkoli odgovoren tudi za smrt pogrešanca. Polentarutti je izginil neznano kam leta 2011, pred tem pa je nekaj mesecev živel v stanovanju v Garimbertijevi hiši v Ulici Carducci. Nekaj njegovih kosti, zaprtih v plastični vreči, so novembra lanskega leta našli v bazenu za hlajenje tržiške termoelektrarne. Včeraj je nekdo položil roza vrtnico na ograjo hiše v Ulici Car-ducci, kjer je Polentarutti živel pred izginotjem; na listek je zapisal »Ciao Ramon«. Vrtnica pred hišo v Ulici Carducci Bonaventura gorica - Ker je denarja za dvajset odstotkov manj Novi pogoji za prispevke za nogometna društva Goriška občina je uvedla nove pogoje za podeljevanje prispevkov za upravljanje nogometnih igrišč, ki bodo vsekakor nižji za dvajset odstotkov v primerjavi s prejšnjimi leti. Pri izračunu višine prispevkov bodo vzeli v po-štev, koliko športnikov ima vsako društvo, na katerem nivoju nastopa in kako razvit je njegov mladinski sektor; nov pogoj predstavlja tudi večnamembnost igrišč, kar pomeni, da bodo pri podeljevanju prispevkov upoštevali tudi, ali je nogometno igrišče namenjeno drugim dejavnostim. Goriška občina je lastnica petih nogometnih igrišč. Športno združenje Azzurra je upraviteljica nogo- metnega igrišča v Stražcah, športno združenje Piedi-monte upravlja igrišče v Podgori, upraviteljica štandre-škega igrišča je Juventina, za igrišče v Ulici Baiamonti je odgovorno športno združenje Audax Sanrocchese, za igrišče v Ločniku pa nogometno društvo Lucinico. Z občine pojasnjujejo tudi, da bodo med nogometnimi društvi razdelili dvajset odstotkov manj prispevkov kot v prejšnjih letih. »Z nekaterimi drugimi varčevalnimi ukrepi smo uspeli doseči 20-odstotno znižanje, saj bi drugače morali prispevke znižati za 25 odstotkov,« pojasnjuje občinski odbornik za šport Alessandro Vascotto. Na pokrajinskem poveljstvu finančne straže bodo danes predstavili izsledke preiskave »Coffee break«; posvečena je bila nepravilnostim pri izpeljavi javnih dražb in je sočasno potekala v raznih italijanskih deželah. Nova igrala v Pevmi Na dvorišču otroškega vrtca Pikapolonica v Pevmi bo danes ob 17. uri zaključni nastop malčkov; ob 17.45 pa bo Združenje staršev predstavilo nova igrala, s katerimi je opremilo šolsko dvorišče. V primeru slabega vremena bo prireditev v petek, 14. junija. Zaključni nastop OK Val V štandreški telovadnici bo danes ob 16.30 zaključni nastop OK Val. Nastopile bodo tri otroške skupine, ki med letom vadijo v Štandrežu. Dvodnevni Rap'n Go V Gorici bo mladinska prireditev Rap'n Go z udeležbo bendov hip hop žanra. Danes od 17. ure dalje bo uvodni »party« v restavraciji McDonald's, jutri ob 15. uri pa bo prizorišče glasbenih in plesnih nastopov skate proga pod viaduktom pri Madoni- Popravljajo staro Na sedežu društva Metropolitana v Ulici San Michele 42 v Gorici bo danes med 17. in 20. uro »Repair Party«: učili bodo popravljanja starega in odrabljenega - od kuhinjskih strojev do koles, oblačil ... Bensa v Mestni galeriji Mestna galerija Nova Gorica ponuja na ogled najnovejša dela slikarja Bojana Ben-se. Odprtje razstave bo drevi ob 20. uri; umetnika in njegovo delo bo predstavil likovni kritik Sarival Sosič. (km) Trans-forma v Kanalu V galeriji Rika Debenjaka v Kanalu bodo danes ob 19. uri odprli razstavo keramičnih izdelkov, ki so nastali na delavnici »Trans-forma 2013«; med udeleženci so bili člani kulturnega združenja Tullio Crali iz Gorice in Kluba keramikov iz Kanala. Gledališče v furlanščini V knjigarni LEG na Korzu Verdi v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo o gledališču v furlanskem jeziku »Il teatro friulano«; uredila sta jo Angela Felice in Paolo Patui. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 7. junija 2013 15 gorica - Jutri na Korzu Modna avenija Dogodek posvečajo modnim in lepotnim navdušenkam Sodelovanje med društvom Go.idea in novo spletno trgovino New Cute je v sodelovanju z modnim blogom Be Cheap&Chic in kreativnim modnim konceptom Me&U obrodilo dogodek »Fashion Avenue«, ki se bo zgodil jutri med 10. in 20. uro na Verdijevem korzu v Gorici. Zamisel o dogodku izhaja iz želje po tem, da se koncept mode in lepote združuje v mednarodnih vodah, ki so značilne ravno za to področje. Predvsem pa, da bo s tem publiki ponujeno vedenje o novih in že uveljavljenih oblikovalcih, blagovnih znamkah ter o lepotnem delu, ki bo prepuščen izučenim profesionalcem na svojem področju. Med jutrišnjim dogodkom bodo zbirali tudi prijave za lepotno tekmovanje Miss Alpe Adria, ki s svojimi dogodki potuje po raznih krajih Furlanije-Julijske krajine. Jutrišnji bo prvi izmed dogodkov, posvečenih dekletom in ženskam, mod- nim in lepotnim navdušenkam, ljubiteljicam lepega in ležernega modnega življenja, ki bo s kančkom pomoči in strokovnih nasvetov postalo sanjsko. Na Kor-zu Verdi bodo profesionalni frizerji ponudili možnost podaljševanja las, poskrbljeno bo za ličenje in za barvanje nohtov. Celoten »styling« bo dopolnjen s pomočjo stilistk z modnimi dodatki spletne trgovine New Cute. Udeleženkam bo tudi na voljo »fotoshooting« za tekmovanje »Ustvari svoj slog«. Album s fotografijami bo prihodnji teden objavljen na sodelujočih Facebook straneh, kjer bodo lahko vsi »všečkali« najboljši »look«. Podelitev nagrad bo 15. junija v Cantera Social Clubu v Sesljanu, kjer bodo obdarjene tri finalistke z največ »všečki«. Kdor želi več izvedeti o dogodku, naj pobrska po spletni strani www.cute.si, po uradni Facebook strani Cute ali blo-gu Cute Life. Jutri prirejajo tudi »fotoshooting« CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. U Kino razstave Ade Marine Candussi z naslovom »Percorsi: una ricerca«; na ogled bo do 22. junija od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Réclame. Manifesti e bozzetti del primo '900 dal Fondo Passero-Chiesa«; do 29. septembra od torka do petka 16.00-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.00-19.00, vstop prost. Vodeni ogledi razstave bodo potekali ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 17.30 ali po domeni (tel. 340-5738264). DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Una notte da leoni 3«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »After Earth - Dopo la fine del mondo«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Tut- ti pazzi per Rose«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Una notte da leoni 3«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »After Earth - Dopo la fine del mondo«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Fast & Furious 6«. Dvorana 4: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Voi- ces«. Dvorana 5: 17.15 - 19.45 - 22.15 »La grande bellezza«. -A Gledališče Razstave V MUZEJU TERITORIJA v Krminu bo danes, 7. junija, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Arte senza confini«. Razstavljali bodo Loretta Berdini, Deanna Blundetto, Gianpiero Braida, Ketty Cesar, Claudio Chersovani, Roberta Marzari, Fulvio Musina, Liviana Nicoli, Monica Kirchmayr, Santina Mislei, Segio Braida, Giovanni Drius, Giorgio Nargiso, Eugenio Paoli, Luigi Zuppel, Lucio Pangher, Edes Fratello-ne, Hema Jakin, Bolica Korsic in Darina Torkar. »DI IORIO E IL DEMONE DELLA PIT-TURA« je naslov razstave, ki je na ogled v prostorih StudioFaganel na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici, v studiu arhitektov Di Dato & Meninno v Ul. Rot-ta 5 v Gorici in v državni knjižnici v Ul. Mameli v galeriji Maria Di Ioria; do 8. junija s prostim vstopom v galeriji StudioFaganel od torka do petka 9.3013.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.0013.00, 16.00-19.30; v studiu Di Dato & Meninno po domeni (studio@didato-meninno.com, tel. 0481-550249) in v državni knjižnici po urniku odprtja. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Gorici bo v torek, 11. junija, ob 18. uri odprtje antološke FESTIVAL KOMIGO 2013 v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 14. junija, ob 20.30 »Transkomigo«, glasba in smeh brez meja. Nastopajo Gorni Kramer Quartet, Martina Feri, Andro Merku, Boris Devetak, Robert Cotič; pred-prodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). SEZONA SSG 2012-13 V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo v ponedeljek, 10. junija, ob 20.30 gledališka predstava »Hozana tekočemu računu« Igorja Pisona; informacije v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445). Brezplačni avtobusni prevoz do Gorice: ob 19.15 Poljane - pri gostilni na avtobusni postaji, ob 19.20 Doberdob - na Trgu Sv. Martina, ob 19.30 Romjan - pri šoli v Ul. Capitello, ob 19.35 Tržič - Ulica San Polo pri bolnišnici, ob 19.40 Štivan - pri križišču na avtobusni postaji, ob 19.55 Jamlje - na avtobusni postaji, ob 20.05 Gabrje - na avtobusni postaji in ob 20.10 Sovod-nje - blizu lekarne. ~M Koncerti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane, da se udeležijo Revije upokojenskih pevskih zborov Severne Primorske, ki bo v Šolskem centru v Tolminu danes, 7. junija, ob 18. uri. Nastopil bo tudi društveni ŽePZ. Odhod z avtobusom bo najprej iz Doberdoba ob 15. uri, nato s postanki v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču, v Pod-gori in pri vagi. Prijave čim prej po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-532092 (Emil D.). POEZIJA VINA IN MELODIJA LJUDSKEGA PETJA - Pevski večer v priredbi ženske vokalne skupine Danica in moške vokalne skupine Sraka bo v soboto, 8. junija, ob 20.45 v kleti Ru-bijski grad na Vrhu. Gost večera bo et-no-rock skupina Fletno iz Cerknice. OBČINA RENČE-VOGRSKO IN GLASBENO DRUŠTVO NOVA vabita na »Simfonični glasbeni večer« z Novo filharmonijo v Kulturnem domu v Bu-kovici danes, 7. junija, ob 20. uri. »LIFE_MUSICHE DI SCONFINE« bo potekal od 8. junija do 20. julija: v soboto, 8. junija, ob 21. uri v parku Mil-leluci v Zagraju nastop skupin Sun Riot in Bemydelay. OTROŠKI PEVSKI ZBOR Kulturnega društva Sovodnje vabi na zaključni nastop letošnje sezone, ki bo potekal v četrtek, 13. junija, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. V DVORCU ZEMONO bo 13. junija ob 20. uri koncert Micheleja Marellija (klarinet), Tatjane Jercog (klavir), Maje Tajnšek (klavir) in Alenke Zupan (flavta). SNOVANJA 2013: v petek, 14. junija, ob 20.30 v palači Attems Petzenstein v Gorici bo nastopil pianist Miran De-vetak s klavirskim recitalom. H Šolske vesti KOTALKARSKI KAMP AKŠD VIPAVA bo potekal prva dva tedna po zaključku šole (1. teden: 10.06. - 14.06. in 2. teden: 17.06. - 21.06.) od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure (z malico) in je namenjem otrokom osnovne šole. V petek, 21. junija, bo potekala plesna delavnica z Jelko Bogatec (nujna najava po tel. 333-9353134 -Elena), sprejemajo največ 20 otrok. 10. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 17. junija do 19. julija (5 tedenskih izmen) od 8.30 do 15.00. Ponuja dinamičen in zabaven športni program: kajakaštvo, tenis, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje in jadranje, rafting in atletiko, vsak dan... nekje drugje! Veliko bo ekskurzij, izletov, predvsem pa sproščene zabave; vpisovanje v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. KOŠARKARSKI KAMP za fante in dekleta od 6. do 11. leta starosti bo potekal v organizaciji ŠZ Dom in Dijaškega doma od 17. junija do 12. julija (4 tedenske izmene). Ponuja, poleg košarke, še vrsto dodatnih športnih dejavnosti, tekmovanj in srečanj, ekskurzij in izletov. Kamp vodita državna trenerja Andrej Vremec in Jan Zavr-tanik. Informacije v telovadnici Kulturnega doma ali v Dijaškem domu (tel. 0481-533495 in www.dijaskidom.it), do zasedbe mest. Cena je zelo ugodna. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA, za otroke od 4. do 11. leta starosti, bo potekalo od 17. junija do 19. julija in od 26. avgusta do 6. septembra (priprava na šolo), z dvema urnikoma: do 13.00 ali do 16.00. Središče, z naslovom »Narava je zabava«, ponuja zabavne delavnice, eko programe, igre v naravi, obisk kmetij in naravnih rezervatov, izlete na morje in z vlakom. Iz Romjana in Doberdoba je poskrbljeno za prevoz. Poskrbimo skupaj za zabavo in zdravje otrok! Naj otroci energijo porabijo za aktivno in ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic; informacije in vpisovanja (po tednih) po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2013 za otroke od 3. leta dalje bo potekalo od 10. junija do 3. avgusta od 7.30 do 13.30 oz. 15.30 v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici v organizaciji AŠZ Olympia in Skupnosti družin Sončnica iz Gorice; predvpis s popustom do 7. junija. Na programu igre, animacija, risanje, ročni izdelki, izleti, kopanje v bazenu, veliko športa in zabave; vpisovanje vsak dan v jutranjih in večernih urah po tel. 335-5952551 (Damijana). POLETNOSTI 2013: Mladinski dom prireja med 10. in 21. junijem »Poletne izzive« za petošolce in srednješolce (z vi-deodelavnico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami,...); med 24. in 28. junijem »Zeleni teden« za srednješolce; med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 3341243766, 328-3155040, 0481-546549 / 536455, mladinskidom@libero.it. OK VAL v sodelovanju z ZSŠDI organizira od 17. do 21. junija športni odbojkarski kamp 2013 v občinski telovadnici v Doberdobu za otroke od 6. do 13. leta starosti. Urnik od 7.45 do 13. ure; informacije in prijave po tel. 328-1511463 (Ingrid) in 328-4133974 (Tjaša) ali na okval@virgilio.it. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti in bo potekal od torka, 2., do vključno sobote, 6. julija, od 8. do 13. ure na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje po tel. 3402477933 (D. Frandolič), 339-3853924 (Emanuela) ali na erimic65@tiscali.it. M Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; vpisovanje na sedežu društva v Ga-brjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 340-3423087. SPDG obvešča, da bo avtobus za Koroško v nedeljo, 9. junija, odpeljal ob 6. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici. Priporoča se točnost. SPDG organizira v nedeljo, 16. junija, kolesarski izlet po Kolovratu. Predstavitev izleta bo v četrtek, 13. junija, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ulici Rossini v Gorici. Zbirališče v nedeljo, 16. junija, ob 8. uri na parkirišču goriškega sejmišča. Tura je zahtevna; informacije po tel.340-4945751 (Maurizio). Obvezna čelada, zaželjena je prijava udeležencev. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA IN SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V GORICI prirejata od 21. do 24. avgusta štiridnevni izlet z avtobusom na Bavarsko; na programu postanek v Salzburgu, ogled dvorca bavarskega kralja Ludvika II na otoku Herren (Kimsko jezero), postanek v Altottingu (največjem romarskem kraju v Nemčiji), ogled Muenchna, benediktinskega samostana v Ettalu, romarskega središča Wies in pravljičnega gradu Neuschwanstein; informacije in prijave po tel. 0481-550365 (Mirjam B.) ali tel. 0481-536807 (Katerina F.) najkasneje do 30. junija. □ Obvestila INFOTOČKA V ŠKC DANICA NA VRHU: vsako nedeljo od 9. do 18. ure ob kavici in prigrizku vas bodo organizatorji seznanili z zgodovino kraškega okolja in napotili na ogled Bre- stovca in Debele griže (po jarkih in rovih prve svetovne vojne). OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih in sredah med 10.30 in 13. uro. ZA ROJENE LETA 1963, ki so obiskovali nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici, in njihove morebitne sošolce drugih letnikov, bo 22. junija družabno srečanje; kraj in ura bosta sporočena. Obvezna je prijava preko SMS-ja na tel. 328-3437060 (Marinka Černic); pobudniki pozivajo vse, naj razširijo glas o junijskem druženju. TRŽNICA ČEZMEJNEGA SREČANJA v organizaciji združenja Tutti insieme bo potekala na Trgu Evrope - Transalpini v nedeljo, 9. junija. Ob tržnici organizatorji prirejajo stalni laboratorij miru in tekmovanje v šahu; več na www.tuttinsiemegorizia.it. LETNIKI 1973 IZ ŠTANDREŽA TER IZ OBČIN SOVODNJE, DOBERDOB IN ŠTEVERJAN vabijo na sestanek za organizacijo praznovanja ob 40-letnici v sredo, 12. junija, ob 20.30 v gostilni pri Francetu v Sovodnjah; informacije po tel. 339-7484533 (Dolores) in tel. 328-215287 (Luka). AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata 4. Turnir prijateljstva v soboto, 15. junija, za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 16. junija, za kategorijo malih cicibanov na nogometnem igrišču v Doberdobu. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. V nedeljo bodo nastopile mažoretke iz Doberdoba. 0 Prireditve SREČANJE ČEZMEJNIH ZDRUŽENJ PARTIZANOV z naslovom »Kriza vrednot in neofašizem v Evropi« bo v soboto, 8. junija, od 9. do 13. ure v konferenčni dvorani Tržaške univerze v Ul. Alviano 18 v Gorici. GORIŠKA SEKCIJA ZDRUŽENJA ITALIA NOSTRA prireja predstavitev knjige z naslovom »Un patrimonio per la citta. I beni restaurati del mo-nastero di Sant'Orsola di Gorizia« danes, 7. junija, ob 16. uri pri uršulin-kah v Ul. Palladio 6 v Gorici. »I SEGRETI DELLE VIBRAZIONI« je naslov srečanja, ki bosta vodila Andrea Festa in Eva Genco v soboto, 8. junija, med 16. uro in 19.30 v parku Ba-saglia v Ul. Vittorio Veneto v Gorici. OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2013 - Junijski večeri: 8. junija ob 20.45 v kleti Rubijskega gradu na Vrhu koncert ŽVS Danica in MVS Sraka z gosti; 10. junija ob 20.30 v Rupi koncert »Poletne harmonije« v sodelovanju s pevskimi skupinami iz Občine Miren - Kostanjevica (PD Rupa-Peč); 13. junija na balinarski stezi v Sovod-njah ženski mednarodni balinarski turnir (Društvo Slovenskih upokojencev za Goriško) in ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah zaključni nastop OPZ KD Sovodnje. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na filmski junij 2013 v gradu Krom-berk v torek, 11. junija, ob 21. uri projekcijo filmov »Riko Debenjak«, »Me-mento«, »Bit«, »Veteran« in »Stojan« avtorja Marka Valentinčiča. V KINEMAXU V GORICI IN TRŽIČU bo ob 18. in 21. uri v sredo, 12. junija, v neposredni povezavi z O2 Areno v Londonu koncert Robbieja William-sa in v ponedeljek, 17. junija, predvajanje dokumentarca »USA VS John Lennon«; informacije in predproda-ja vstopnic v urniku odprtja Kinema-xa (tel. 0481-530263 v Gorici in tel. 0481-712020 v Tržiču). 0 Mali oglasi POŠTENA GOSPA z veliko izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica; tel. 00386-40272290. Pogrebi DANES V ŠTARANCANU: 15.00, Emilia De Franco vd. Panusa s pokopališča v cerkev, sledila bo upepelitev. 1 6 Petek' 7- juniJa 2013 APrimorski r dnevnik Sancheza ne bo na Touru MADRID - Španski kolesar Samuel Sanchez (Euskaltel Euska-di, na fotografiji ANSA), olimpijski zmagovalec v Pekingu in lani tretji na Touru, je včeraj odpovedal nastop na bližnji dirki po Franciji. Pri Euskaltelu so zapisali, da bo nastop izpustil, »ker nujno potrebuje počitek«. Na Giru je bil 12. Medtem je na peti, prvi pravi gorski etapi dirke Criterium du Dauphine zmagal Britanec Chris Froom pred Špancem Albertom Contadorjem. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Bolt brez zmage, najhitrejši je Gatlin RIM - Na diamantni ligi v Rimu je za pravo presenečenje poskrbel šprinter Američan Justin Gatlin, ki je na 100 metrov premagal Usaina Bolta. Prvi je tekel v času 9,94, Ja-majčan pa 9.95. V Rimu je med elito nastopila tudi Por-denončanka Alessia Trost, ki je v skoku v višino zasedla 9. mesto (1,88 m), zmagala je Rusinja Anna Chicherova (1,98), Hrvatica Blanka Vlašic pa je je skočila 1,95 in pristala na 3. mestu. tenis - Znani sta finalistki Roland Garrosa Odpihnila jo je PARIZ - V finalu letošnjega odprtega teniškega prvenstva Francije v Parizu bosta igrali Serena Williams in Marija Šarapova. Potem ko je Rusinja v polfinalu ugnala Belorusinjo Viktorijo Azerenko, je Američanka, prva igralka sveta, s terena odpihnila Italijanko Saro Errani, prepustila ji je le eno igro, in sicer na sredini drugega niza. Williamsova je za šesto zmago v šestih medsebojnih tekmah potrebovala vsega 46 minut, kako velika je bila njena premoč, kaže tudi sarkastično veselje Italijanke, sicer lanske finalistke, ob osvojitvi edine igre. Američanka je odlično servirala, dosegla 40 »winnerjev«, na njen servis je tekmica osvojila vsega pet točk. »Veličastno bo po 11 letih spet igrati v finalu Roland Garrosa. Proti Mariji pa bo potrebno še kaj več, pripraviti se bom morala drugače,« je bila zadovoljna Williamsova, ki lovi svoj 20. veliki turnir, a je v Parizu slavila le enkrat, in sicer leta 2002. S Šarapovo je doslej v medsebojnih tekmah le dvakrat izgubila, zadnjič pred devetimi leti. Rusinja pa je proti Viktoriji Azarenko, zmagovalki odprtega prvenstva Avstralije, dobila šele po treh nizih (6:1, 2:6 in 6:4). »Odmor, med drugim in tretjim nizom, mi je prišel še kako prav. Lahko sem analizirala, kaj sem v prvem nizu delala dobro in kaj v drugem slabo, odgovore pa sem prenesla na igrišče. Izredno sem zadovoljna, da sem spet v finalu, v katerem pa bom vsekakor morala bolje servirati,« je dejala Šarapova, ki je v tretjem nizu vodila že s 5:2, a zapravila pet zaključnih žog ter dovolila, da se je tekmica približala na 4:5. Toda popolnega preobrata vendarle ni dovolila. Danes bo v ospredju polfinalni obračun med Bokovičem in Nadalom. Sara Errani ansa Snežana Rodič atletika - »Borovka« Snežana Rodic Edina zmagovalka, a norme še nima Koprčanka Snežana Rodič, tačas tudi trenerka pri atletskem odseku Bor, je bila zadnji adut slovenske atletike na mednarodnem mitingu v Velenju. V slovenski sestavi, ki se z izjemo Kozmusa, ni mogla enakovredno kosati z večino udeležencev iz tujine, je Rodičeva v izdihljajih tekmovanja dosegla edino slovensko zmago. Dobesedno na koncu, saj je njen zadnji troskok obrnil dotedanji vrstni red. Bilo je točno 14 metrov, centimeter manj od izida prejšnje sobote v Novi Gorici. So bila pričakovanja, na podlagi rezultatov 14,07 in 6,40 m iz Nove Gorice, nekoliko višja? Seveda sem nastopila v upanju, da bi dosegla normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Moskvi. Ob dejstvu, da sem v Novi Gorici skakala dobro, pa moram vzeti tudi v poštev utrujenost. V daljino sem v nedeljo skočila res samo enkrat, v nogah pa sem imela troskok iz dneva prej. Danes sem čutila zelo težke noge. Nastop je zaznamovalo tudi več prestopov. Šlo je za malenkosti. Vsakdo namreč skuša odskočišču pustiti čim manj centimetrov. Idealen odskok je prva osnova za dober rezultat. V Velenju je negativno vlogo odigral veter, tudi do dveh metrov in pol na sekundo. Zalet izmerjen za odsotnost vetra, se ob višjih vrednostih lahko skvari. Svoj najdaljši skok ste zabeležili v zadnjem poskusu, kar je pozitivno glede vzdržljivosti, tudi psihološke. Bi iz nastopa ovrednotili tudi kak skok, ki je bil zaradi prestopa razveljavljen? Prav gotovo! Drugi in tretji sta bila tehnično boljša od zadnjega. Prestopi pa spadajo v rutino in ne morejo predstavljati izgovorov. Štejejo pa pri strokovni analizi nastopa. Norma 14,20 m za nastop na SP se za malo, vendar vseeno izmika. Ze v Mariboru, kjer sem dosegla 14,10 m, je bil uspeh blizu. Imela sem namreč malenkosten prestop, meter pa bi tedaj nanesel morda 14,30. Naslednja pri- kroma ložnost za dosego nore bo sredi junija v Novi Gorici na atletskem pokalu. Snežana Rodič, ki nastopa za ljubljanski klub MASS, je pred kratkim stopila tudi na pot treniranja. Pri živahnem atletskem odseku Bora na Kolonji skrbi za večjo skupino deklic in dečkov. »V skupini je nekaj talentiranih deklet. Upam, da bo pri njih dovolj vztrajnosti za trdo delo, ki je edina pot do velikih rezultatov,« je zaključila. Bruno Križman košarka - EP 2013 Cilj je SP 2014 z Udrihom in Erazmom Lorbkom LJUBLJANA - Evropsko košarkarsko prvenstvo se naglo približuje. Včeraj je predsednik košarkarske zveze Roman Volčič v pogovoru za STA še enkrat potrdil, da je skrita želja slovenske izbrane vrste kolajna, sicer pa je glavni cilj uvrstitev na svetovno prvenstvo v Španiji 2014. V poštev torej pride šesto mesto, sedmo le v primeru, da bo med boljšimi Španija. Seznam šestnajstih re-prezentantov bo selektor Božidar Maljko-vič sporočil v začetku julija. »Beno Udrih in Erazem Lorbek sta dala obljubo, da bosta nastopila in glede na to, da sta to večkrat ponovila, jima moramo verjeti in zaupati,« je poudaril Volčič in napovedal, da bo med 16 reprezentanti, ki bodo začeli priprave, bo tudi nekaj mladih, obetavnih imen. Varovanci Maljkoviča bodo konec julija in avgusta kar deset tekem odigrali v Sloveniji. Volčič je v pogovoru potrdil, da sta dvorani v Kopru in Celju nared, Podmeža-kla na Jesenicah je tudi bolj ali manj pripravljena, v Tivoliju pa bo obnovitev delna, saj za prenovo ni bilo dovolj časa. S prodajo vstopnic so na KZS za zdaj zadovoljni: za zadnji dan prvenstva, torej finale in tekmo za 3. mesto, je vstopnic le še za vzorec, po 1. juliju pa bodo šle v prodajo tudi vstopnice za prvi del. košarka - A-liga Po sedmih tekmah v finalu Roma RIM - V finalu košarkarske A-lige bo igrala Roma, ki je v odločilni sedmi tekmi premagala Cantü z 89:70. Danes se bosta v odločilni sedmi tekmi pomerila Varese in Siena. ODPUŠČEN - Strateg Den-verja George Karl, ki je prejšnji mesec dobil priznanje za najboljšega trenerja letošnje sezone v ligi NBA, je bil presenetljivo odpuščen. Karl je imel z Nuggetsi že sklenjeno pogodbo, a se je vodstvo kluba odločilo za predčasno prekinitev zaradi njegovih prevelikih finančnih zahtev. PODALJŠAL - Francoski nogometaš Franck Ribery je z nemškim velikanom Bayernom iz Münchna podaljšal sodelovanje do 30. junija 2017. NAJBOGATEJŠI - Golfist Tiger Woods se je vrnil na vrh lestvice najbolje plačanih športnikov na svetu. Revija Forbes ocenjuje, da je Woods v minulem letu zaslužil 78,1 milijona dolarjev. Na drugem mestu je teniški igralec Roger Federer, tretji pa košarkar Kobe Bryant . nogomet - SP 2014 Za Slovenijo je zmaga imperativ LJUBLJANA - Slovenska nogometna reprezentanca bo danes v Reykjaviku igrala šesto tekmo kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2014. Tekmec izbrancev Srečka Katanca bo Islandija, ki je marca slavila v Stožicah z 2:1. Vzdušje v slovenski reprezentanci je dobro, posebej po zmagi na prijateljski tekmi proti Turčiji, tako da gredo nogometaši odločno na sever Evrope. »Mislim, da je bila ta zmaga proti Turčiji pomembna, čeprav je bila na prijateljski tekmi. Potrebovali smo tak rezultat, posebej proti močni reprezentanci, kot je Turčija. Vzdušje je nekoliko bolj sproščeno, ampak vemo, da bomo morali v Reykjaviku odigrati vsaj tako dobro kot proti Turčiji, če hočemo premagati Islandce,« meni izkušeni krilni igralec Andraž Kirm, ki ga na prvi tekmi proti Islandiji ni bilo, zdaj pa bo še kako prav prišla njegova nepopustljivost in agresivnost. »Vsi bomo morali na njihovo igro odgovoriti agresivno. Vemo, kje so najbolj nevarni, to so prekinitve, imajo svoj slog igre, na to se bomo morali dobro pripraviti. Nekih skrivnosti ni, predvsem je pomembno, da mi odigramo svojo pravo igro, potem tudi izid ne more izostati,« pravi Kirm. Za slovensko vrsto je ta tekma na Islandiji bržčas ključna, če si želi ohraniti vsaj teoretične možnosti za Brazilijo. »Minimalne možnosti za SP so še, tako da dokler bodo obstajale, moramo v to verjeti in izkoristiti vsako priložnost ter osvojiti točke tam, kjer jih lahko,« je odločen Kirm, ki pravi, da kljub temu, da pri Islandcih zaradi kartonov ne bo prvega zvezdnika Gyl-fija Sigurdssona (ta je zabil oba gola na mar-čevski tekmi), to ne lajša dela slovenski vrsti. V skupini E sicer po petih tekmah vodi Švica z 11 točkami, Islandija in Albanija jih imata po devet, Norveška sedem, Ciper štiri in Slovenija tri točke. Poleg dvoboja Islandije in Slovenije bo danes na sporedu še obračun Albanije in Norveške, jutri pa se bosta pomerila še Švica in Ciper. V skupini B bo prvouvrščena Italija (13 točk) ob 20.45 igrala v gosteh proti Češki, ki ima 8 točk na lestvici. Tekma je bila zaradi poplav do zadnjega pod vprašajem. Situacija pa se je naposled le umirila. Prandellijevi varovanci načrtujejo vse tri točke, saj bi tako naredili odločilni korak za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Braziliji. Italija bo prav v Braziliji 16. junija igrala prvo tekmo Pokala konfederacij proti Mehiki, 20. junija proti Japonski, 22. pa še proti Braziliji. V skupini B Pokala konfederacij so Španija, Urugvaj, Tahiti in Nigerija. FIFINA LESTVICA - Španija je na lestvici najboljših reprezentanc Mednarodne nogometne zveze (Fifa) še povečala prednost pred drugouvrščeno Nemčijo, tretja ostaja Argentina. Četrta je Hrvaška, na 5. mesto pa se je z 9. prebila Nizozemska. Italija je ostala na 8., Slovenija pa na 55. mestu. ZAKLJUCNA PRIREDITEV ASZ OLYMPIA Olympia cirkus se je predstavil Člani AŠZ Olympie, ki vadijo ritmiko, orodno telovadbo, gymplay in športni ples, so prejšnji teden v društveni telovadnici prikazali razgibano in bogato zaključno prireditev, na kateri so v dvajsetih točkah vsi prikazali pridobljeno znanje. V Olympia cirkusu, kot so poimenovali zaključno prireditev, so nastopili tudi slon, brukusi, akrobati, čarovniki z malimi kartami, cirkuški psički, kokoške, veliko število klovnov, pa še in še. Pred številnimi starši, sorodniki in prijatelji predstavili s ritmično-plesno-akrobatsko točko še trenerji Miha Vo-grinčič, Miha Janežič, Maja Devetak , Marija Jus-sa in Damijana Češčut. Vsem so podelili tudi spominske kolajne. Olympia cirkus si bo mogoče ogledati v prihodnjih dneh na spletni strani yuotube. ŠPORT Torek, 4. junija 2013 17 DANES V TRSTU SUPERFINALE ŽOGARIJE 2013 Od 9. ure dalje bo danes na trgu Svetega Antona v Trstu finalni del športne manifestacije Žogarija 2013, ki jo organizira slovenski Zavod Media Šport v sodelovanju Nogometno zvezo Slovenije. Nastopilo bo osem osnovnih šol iz osem različnih držav: naše dežele, Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Srbije, Bosne in Hercegovine in Črne Gore. Slovence v Italiji bo predstavljala osnovna šola Avgusta Černigoja s Proseka, ki si je finale izborila na aprilski zamejski etapi Žogarije na Opčinah. Pravi finale bo od 12.00 do 13. ure. JUTRI V SOVODNJAH 2. FESTIVAL NOGOMETA Športno društvo Sovodnje bo jutri z začetkom ob 17.30 na domači nogometni zelenici organiziralo drugi Festival nogometa. S sloganom »Stopimo na igrišče vsi skupaj«, organizatorji vabijo vse igralce, njihove družinske člane in simpatizerje vseh generacij domačega društva, da skupaj počastijo letošnjo uspešno sezono, tako v mladinskih kot v članskem prvenstvu. Po odigranih re-vijalnih tekmah bo na vrsti skupno druženje. ŠE EN USPEH LOKOSTRELKE KAREN HERVAT V nedeljo je bil na sporedu v Tržiču lokostrelska Trofeja Ostržek. Tržaški klub Ascat (na sliki), ki ga vodi slovenski trener Moreno Granzotto iz Bazovice, je bil v finalu prisoten z osmimi loko-strelci in lokostrelkami. Na prvo absolutno mesto se je uvrstila Slovenka Karen Hervat, ki je dosegla 446 točk. V zimski Trofeji Ostržek je dosegla 460 točk in si je tako izborila mesto v državnem finalu, ki bo 22. in 23. junija pri Teramu. V starostni kategoriji za prve nižje srednje šole se je solidno tretje mesto uvrstila Gaja Križmančič. Obvestila košarka - Pogovor s podpredsednikom KK Bor Renatom Štokljem o članski ekipi in načrtih Možnih scenarijev je več Trener Boban Popovič (prvi z desne) je vodil člansko ekipo tri sezone kroma komisije zsšdi Kar nekaj novih imen Tudi za estetske športe □ Predvsem pereča finančna kriza ta-čas še ne dovoljuje, da bi klubi že začrtali programe za naslednjo sezono. Tako je tudi pri košarkarskem klubu Bor, kjer sicer idej in projektov ne manjka, vendar je čisto vse še v povojih. Svetoivanski klub po besedah podpredsednika Renata Što-klja namreč še čaka, kaj se bo zgodilo pri sosedih - Bregu in Jadranu. Tudi o bodočnosti članske ekipe, ki je komaj zaključila prvenstvo deželne C-lige, je še veliko neznank. Začniva pri uspešno zaključenem članskem prvenstvu. Zgledalo je, da je Bor odigral dve ločeni prvenstvi, saj ste z dna lestvice ulovili celo polfinale. Je bil odločilen faktor prihod Zi-vica? Da, njegov prihod je bil odločilen. Na začetku je morda zmanjkalo nekaj motivacije, tudi prisotnosti na treningih zaradi različnih obveznosti so vodile k temu, da smo bili v decembru med kandidati za izpad. S končnim razpletom pa si ne moramo delati utvar: naša realna slika je bila tista novembrska in decembrska, ki se bo najbrž ponovila tudi naslednje leto. Torej kako naprej? Sponzorju je treba vsekakor prej povedati, kakšna je situacija. Lahko bi igrali vseeno prvenstvo, raje kot da se mu od-povemo. Vendar stalno izgubljati, je moreče. Ena rešitev je morda tudi ta, da igraš nižjo ligo. Kdo bo imel zadnjo besedo? Odvisno bo od razpoložljivosti fantov, s katerimi se moramo še pogovoriti, in finančnih sredstev. Rok za vpis v deželno C-ligi je 20. julij. Nastop članske ekipe torej ni pod vprašajem? Ne bi vedel. Bolj točen bom čez mesec dni. Tudi mi pričakujemo odgovore sponzorjev, nismo na zeleni veji. Morda bo tudi košarkarska zveza naredila korak nazaj, saj se igranju odpoveduje veliko ekip; morda bo prestrukturiala prvenstva, znižala stroške ... Vrniva se k letošnjemu prvenstvu. Čeprav je trener na začetku načrtoval večjo vključitev mladih do tega ni prišlo. Zakaj? Res je, da so igrali manj, zato je upravičeno, da bi jim v naslednji sezoni dali več prostora. Galocchio je zapustil ekipo, ker je pričakoval, da bo igral več, Devcich pa se po poškodbi rame ni vrnil, ker je raje izbral delovno ponudbo, ker bi igral manj zaradi prihoda Babicha in Zivica. Mladi, s Pertotom in Kocijančičem tudi, so prvi, ki jih bomo vprašali, ali so razpoložljivi za naslednjo sezono. Od ostalih pa nihče ni najavil, da bo nehal. Trener ostaja? Verjetno Popovič ne bo več trener, ker bo zaseden z EP vse do polovice oktobra. Vendar se z njim še nismo dokončno dogovorili. Najbrž je bil poraz proti Bregu v polfinalu boleč, vendar je bilo to za klub morda olajšanje, v kolikor vse pesti finančna kriza in bi se morda napredovanju morali odpovedati? Derbi smo si želeli zmagati, tudi finale bi igrali na zmago, vendar se bi mi napredovanju gotovo odrekli. Kateri pa so načrti KK Bor za naslednjo sezono? Potem ko se je odbor pomladil in s tem poživil dejavnost, smo začeli iskati možne sinergije z ostalimi klubi. V povojih je sodelovanje z Bregom na mladinskem področju od začetnikov do U14. Tu bi sodelovali s skupnimi ekipami ali vsaj s skupnim programom. Tudi starši so to idejo sprejeli, nenazadnje obe društvi že trenirata v Lonjerju. Srečali smo se tudi z Jadranom, da bi spet pregledali projekt in preverili, če bi pristopili, vendar o tem smo se pogovarjali pred novico, da so v hudih finančnih težavah. Zdaj moramo torej še počakati, kaj bo z Jadranom, vselej pa bomo o pogojih za pristop v projekt predebati-rali na naši društveni seji. Če se bi Jadran odpovedal članski ekipi, bi bilo možno, da postane vrh tiste piramide Bor, če pristopite v projekt? Mislim, da ne. Spremeniti bi morali projekt, druga društva bi morala sprejeti, da bi bila špica drugo društvo. Mi ali zakaj ne, Breg. Ali obstaja še vedno možnost, da bi tudi v naslednji sezoni igrale tri ekipe v višjih ligah? Bo zelo težko. Morda je Bregu lažje, ker deluje v manjši občni, vse okolje diha zanj. Mi smo v mestu, imamo dodatni problem stadiona. Tam plačujemo ure, kot da bi bili v tuji telovadnici. Kateri so torej možni scenariji? Morda, da vsi naredimo korak nazaj. Da bi Jadran igral v deželni C-ligi, mi v D-ligi ... To pa so le ideje, ničesar še nismo izdelali. Veronika Sossa Do 10. junija morajo komisije ZŠSDI pripraviti enoletni program in njegovo finančno kritje. V minulih tednih so se zato sestale skorajda vse, med temi so nekatere dobile tudi nove načelnike. Jakomin za kadrovanje Po 22 letih je košarkarsko komisijo zapustil Andrej Vremec. Vlogo načelnika je prevzel Robert Jakomin, ki je bil letos pomožni trener Brega U17. Že na prvi seji je predstavil svoje smernice, med katerimi izstopa skrb za kadrovanje, tako trenerjev (tudi na pedagoški ravni) kot odbornikov. Želi ohraniti Trofejo v minibasketu in se s sestanki izogibati križanju poletnih dejavnosti klubov. Komisija se je nadalje strinjala, da bi organizirala skupne »domače« priprave za mladinske ekipe, skratka, na našem teritoriju ločeno po letnikih. Zaradi organizacijskih težav bi to prišlo v poštev za poletje 2014. Bogatza nasledil Štolfa Potem ko je Ennio Bogatez že pred časom najavil, da se umika iz komisije, so vlogo novega načelnika poverili Mateju Štolfi, sicer trenerju babyjev in miškov pri Devinu Štolfa, ki bo dopolnil 26 let, je dejal, da želi nadaljevati ustaljeno delo, želi si čim bolj dolgoročne in meddruštvene projekte. Med cilje si zastavlja dvig smučarske populacije od rekretivcev do tekmovalcev, hkrati pa skrb za slovenskost društev. Tudi estetski športi V povojih je nova komisija za estetske športe, ki jo mora sicer še odobriti izvršni odbor ZŠSDI. Vlogo načelnice je prevzela Petra Križmančič, sicer odbornica Cheerdan-ce Millenium. Gre za komisijo, v katero so vključeni tiste panoge, ki se jih ocenjuje subjektivno kot so navijaštvo, ritmična gimnastika, kotalkanje. Komisija želi predvsem, da bi te športe javnost bolje spoznala, zato načrtuje konec septembra skupno pobudo vseh sodelujočih društev na Pikelcu. V komisijo so povabili sedem društev: Cheerdance, Polet, Vipava, ŠZ Bor, Dom, Olympia in Kre-menjak. Kante potrjen Balinarsko komisijo ZSŠDI bo tudi v tej mandatni dobi vodil Egidio Kante. Kot nam je potrdil Peterlin, kaže, da letos ne bo ekipnega zamejskega prvenstva, ampak samo tekmovanje dvojic in trojic. OK VAL prireja danes ob 16.30 v štandreški telovadnici zaključni nastop treh otroških skupin, ki med letom vadijo v Štandrežu. Nastopili bodo otroci otroške telovadbe in mikroodbojke, ki jih vodi Samuel Brajnik s pomočjo Gaje Braini, ter miniodbojke, ki jih vodita Rok Magajne in Samuel Valentinčič. AŠZ JADRAN sklicuje v četrtek, 20. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, redni volilni občni zbor. AŠD SOKOL sklicuje redni občni zbor v dvorani Igo Gruden v Nabrežini s prvim sklicanjem ob 17.00 in drugim sklicanjem ob 20.00 v petek, 14. junija. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta starosti v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2. septembra, do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na info@cheerdancemillenium.com. ŠPORTNA ŠOLA TRSTA, ŠZ BOR, DIJAŠKI DOM SREČKA KOSOVELA IN ZSŠDI organizirajo športni kamp za otroke od 6. do 10. leta na Stadionu 1. maja v Trstu. Prvi teden: 8.-12. julij, drugi teden: 15.-19. julij. Informacije in vpisi: ŠZ Bor, 04051377, e-pošta: urad.bor@gmail.com; Dijaški dom, 040573141, urad@dijaski.it. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 14. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah (Proseška ul. 109) 18. redni volilni občni zbor. ZSŠDI vabi na sejo nogometne komisije v torek, 11. junija 2013 ob 20,00 na sedežu AŠD Vesna v Križu. PK BOR organizira od 10. do 28. junija intenzivni tečaj v bazenu Bianchi v Trstu za otroke od 4. do 10. leta starosti. Informacije in prijave 040 51377 v popoldannskih urah. SK DEVIN sklicuje 39. redni letni občni zbor v soboto, 15. junija, ob 18. uri na sedežu v Slivnem. Sledilo bo nagrajevanje društvene tekme in družabnost. AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata 4. turnir prijateljstva, v soboto, 15. junija za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 16. junija za kategorijo malih cicibanov. Turnir se bo odvijal na nogometnem igrišču v Doberdobu. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. V nedeljo bodo nastopile mažoretke iz Doberdoba. AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil prof. Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti. Odvijal se bo od torka, 2. julija do vključno sobote 6. julija od 8. do 13. ure, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vpisovanje in informacije: tel. 340 2477933 (prof.D.Frandolič),339 3853924 (Emanuela) ali erimic65@tiscali.it NK KRAS REPEN in FC PRIMORJE v sodelovanju z ZSŠDI organizirata Športni teden za dečke in deklice letnikov 2000 - 2007 od 10. 6. do 14. 6. na športnem igrišču na Proseku (Rouna). Poleg nogometnih veščin, se bodo otroci preizkušali v najrazličnejših športnih panogah. Poskrbljeno bo za jutranjo in popoldansko malico ter kosilo. Urnik: 8.15 - 17.00. Vpis najkasneje do petka 7.6.2013. Za prijave in informacije: tajništvo 0402171044 / Roberta 3332939977 / Franco 3402467782. AŠD SOKOL po pokrovilteljstvom ZSŠDI, organizira kamp igrajmo minivoley! za otroke od letnika 2002 do letnika 2006, v nabrežinski telovadnici od 10. do 14. junija od 8.30 do 13.00 ure. Info in vpisnine v telovadnici 040200941, Lajris 3488850427 ali Cirila 3355313253. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira od 10. do 28. junija ciklus začetniških in nadaljevalnih tečajev za osnovno in srednješolce. Informacije in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) ali na tenisgaja@yahoo.it. AŠZ SLOGA in ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki 2001 in mlajši) od ponedeljka, 17., do srede 26. junija. Informacije in prijave na mail: sloga.info@gmail.com ali na ZSŠDI (040-635627 - urnik: 8.00 - 14.00) do petka, 7. junija. ŠD SOVODNJE organizira v sodelovanju z ZSŠDI mladinski nogometni kamp 2013 na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 10.6. do 14.6. od 08.30 do 12.30. Prijavnina znaša 40,00 EUR in se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Cena vključuje opremo za treniranje (majico in kratke hlače) z logotipom kampa, učenje nogometnih veščin ter iger na igrišču, vzgojno izobraževalnega programa izven igrišča, dnevno malico in pijačo. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.1999 do l.2008. Prijave do torka 4.6. Informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 00393283674301 (Rudi Devetak), 335312083 (Aleksij Soban), 3346691042 (Edi Pavletič), 3280680499 (Simon Feri), 3272354383 (Luka Cijan), 00386 -40607320 (Rok Černe). ZAKLJUČNICA PK BOR Zaplavali so mali in veliki Plavalni klub Bor je uradno zaključil sezono. Vsi plavalci, ki so letos obiskovali treninge in redne tečaje, so se zbrali pretekli torek v tržaškem bazenu Bianchi. Najmlajši plavalci so zaplavali 25 m v prostem slogu, ostali pa so se pomerili na tekmah na razdaljah 25 m, 50 m in 100 m v raznih tehnikah. Prvi del slovesnosti se je zaključil s tekmovanjem 50 m v prostem slogu, pri katerem so najhitrejši plavalci tekmovali za pokal Walterja Bulla. Najhitrejša sta bila Aleksija Terčon in Elia Pelizon. Sledilo je nagrajevanje, za tem pa piknik na Stadionu 1. maja. (mlis) sepe ul / TRST Petek, 7. junija 2013 126 ^ontecchi Št. 23 (2) Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Katerina, Lucia, Lucija, Mateja, Nika, Patrizia, Tjaša in Vesna. Vinjete: Carolina sum@primorski.eu Jugonostalgiki: Računajte na nas! Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Kdo se boji rdeče zvezde?« (Novejša različica otroške igre »Kdo s e boji črnega moža?«) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »To je zgodba o državi, ki ne obstaja več, razen v filmih.« Tako se začne film Cinema komu- nisto, ki je nastal leta 2010 v režiji Mile Turajlič in pripoveduje zgodbo o času, ko je bila Jugoslavija Hollywood vzhoda. Predvsem naša generacija, ki Jugoslavije ni doživela, ne ve, koliko je za razvoj te države pomenila kinematografija. Večkrat pa se tega ne zavedajo, ali se niso zavedali niti tisti, ki so to doživeli in gledali filme, v katerih so mladi, nasmejani in veseli obrazi navdušeno in energično gradili ceste, stavbe, upanje v bodočnost in v novo državo. Film je lahko sredstvo za sprostitev ali smeh, lahko je posebna strast. Lahko pa je tudi odlično sredstvo za gradnjo države, kakršna je bila Socialistična federativna republika Jugoslavija. Kakor hitro lahko film nastane, tako hitro se ga lahko ljudje tudi naveličajo. Začetnemu navdušenju je sledilo še večje navdušenje in z njim vrhunec svetovne kinematografije v 20. stoletju. Dokler ni naenkrat s Titovo smrtjo, začetkom državljanske vojne in novim kapitalističnim tokom življenja, ki si je utiral pot v zavest ljudi, vse poniknilo. Očitno je bil to res čas, ko so ljudje živeli (kot) v filmu ... Začelo se je z gradnjo Centralnega filmskega studia Avala film v Beogradu, leta 1947 (istočasno sta nastala tudi zagrebški Jadran film in slovenski Triglav film). Pravzaprav to ni bila jugoslovanska ideja: to, da je film odlično propagandno sredstvo, »smo se naučili od Lenina«, pravijo v filmu Cinema komunisto. Propagandno (in manipulacijsko) sredstvo, ki so ga odkrili, pa je kljub vsemu poželo neverjeten uspeh v Jugoslaviji. Od Tita, mogoče največjega ljubitelja filma vseh časov (skoraj vsako noč si je ogledal film, letno si je v svojem »domačem kinoate-ljeju« ogledal okrog 300 filmov!), se je ljubezni do filmografije nalezla cela Jugoslavija. Za filme, ve- činoma take, v katerih so gradili novo državo ali prikazovali vojne prizore (v katerih so seveda zmagovali nad Nemci in Italijani), so iz državnega sklada namenili ogromno sredstev. Za produkcije filmov so v reko metali tanke, letala, mostove, da bi se to le videlo v filmih. lito je dajal dovoljenja, pregledoval in popravljal filmske scenarije, se pogovarjal z režiserji... Za legendarni film Bitka na Neretvi, za katerega je dal maršal dovoljenje, da zrušijo resničen most, .Jertoje mala moja rock'n'roll Začetki jugoslovanske zabavne glasbe segajo v leta po drugi svetovni vojni. Takrat je bil to predvsem glasnik svobode, zato so jo ljudje zelo radi poslušali. Bila je spevna, ritmična in nanjo se radi tega, oblast nad uporniškim rockom ni bila precej navdušena. V začetku se je politično vodstvo odločalo celo o prepovedi nove glasbene scene, vendar je na koncu prevladala zmernost. Državno politično vodstvo je spoštovalo uporniško naravo nove glasbe, njeno zmožnost in mobilizaci- je Pablo Picasso izdelal plakat, hvalil ga je Jean Paul Sartre, bil je imenovan za tujejezičnega oskarja, v njem sta nastopila Yul Brynner in Orson Welles. Jugoslavija je zaradi filmov uživala ogromen ugled v svetu. Film je takrat vodil državo. Ljudje so mu verjeli, ga oboževali in si želeli živeti to, kar so videli. Meja med fikcijo in realnostjo je bila podobna sanjam, ki so uresničevale in se naenkrat, s koncem države, dokončno razblinile ... je dalo plesati na nešteto načinov. Pop-rock scena pa je v 70-ih letih dosegla visoko stopnjo razvoja. Sedemdeseta leta so bila zlata leta jugoslovanske popularne glasbe, takrat so namreč nastale najpomembnejše pop-rock skupine. Beograjski PGP RTB in zagrebški Jugoton sta bili vodilni glasbeni založbi, ki sta pokrivali tri četrtine trga. V Sloveniji sta bili na vodilnem mestu ZKP RTV Ljubljana in Helidon. V tistih letih so obiski koncertov, prodaje plošč in poslušanja lastne avtorske produkcije po radijskih postajah hitro dosegale evropsko povprečje. Številne radijske postaje so od 70-ih let dalje večale delež jugoslovanskih popularnih skladb v svojem programu, v 80-ih pa so nekatere radijske postaje predvajale samo še domačo pop-rock produkcijo. Rock glasba je povsod po svetu glasba svobode, samoaktualizacije in močne ekspresivnosti, zato se je politiki bojijo. Ravno za- jo množice. Seveda pa je še vedno prihajalo do primerov cenzure. Kljub vsemu pa so nam ta leta pustila ritem, uporniška besedila ter nasploh glasbo ob kateri nam srce poskoči in napolni telo z energijo. Koga še danes ne zasrbijo pete ob prvih nekaj taktih »Ne spavaj, mala moja, muzika dok svi-ra« skupine Bijelo Dugme? Ali se pri nežnejšemu spolu ne ustvari upanje, da bi nam nekdo posvetil besede, kot jih je Oliver Dragojevic v pesmi »Sve bi da za nju«. Še danes zagrabimo za roko najbližjega in ga zvlečemo na plesišče ob pesmi »Ako su to samo bile laži«, Plavega Orkestra. Ob upornih tonih in besedilu pesmi »Računajte na nas« pa se obkrožimo s prijatelji in z optimizmom prepevamo v upanju za boljši jutri. Generacije, ki so uživale ob ritmih »stare yuge«, zase pravijo, da so še danes »tista preprosta generacija, v kateri so bili jeans zakon. Generacija, v kateri se je žuralo do jutranjih ur. Generacija, v kateri si se vračal domov na štop ali peš, v tem primeru pa si imel pivo za popotnico in ni ti bilo hudega. Generacija, v kateri se nikoli nisi počutil sam.« Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... »There was a land, a land of champions, a land called Yugoslavia«, se glasijo verzi pesmi znanega pevca Roberta Pešuta, ki je širšemu občinstvu bolje poznan kot Magnifico. V njej nadalje poje o tem, kako je bila etnično in kulturno povsem pisana Jugoslavija pogubna za marsikoga, ki je v njo verjel. Kruta in neizprosna vojna, ki je na začetku devetdesetih let razsajala na Balkanu, je z vso svojo silo pokazala kompleksnost in težavnost sobivanja številnih različnih verstev in narodnosti. Širša javnost je bila globoko pretresena. Pretreseni pa so bili tudi in predvsem tisti, ki so se zanjo borili in vanjo verjeli, kljub temu da so se zavedali pomanjkljivosti in težav zadnjega obdobja njenega obstoja. Sami verjetno nismo najbolj strokovno podkovani, da bi se lotili podrobne zgodovinske in družbene analize, saj smo se pravzaprav rodili v času, ko je bila Jugoslavija že na robu propada in je postajalo vedno bolj jasno, da v danih okoliščinah njen obstoj ni več mogoč. Dovolite pa nam, da le malo zašepetamo o občutku, ki nas kdaj pa kdaj preveva. Gre za nekako rahlo otožnost, melanholijo, če lahko tako rečemo. Navsezadnje živimo v enem izmed najbolj negotovih in neprizanesljivih obdobjih človeške zgodovine. Ekonomska kriza vsakega ved- no bolj pogreza v privatno sfero, vsak misli najprej zase, pozornost do drugih pa prehaja vedno bolj v ozadje. Na eni strani je lahko to tudi razumljivo, saj se skoraj vsak izmed nas spopada z nelahkimi trenutki in skrb za lasten obstoj marsikdaj ne pušča veliko prostora za kaj drugega. Nič čudnega, če torej kdaj pa kdaj nekoliko zasanjano mislimo o časih, ko je bilo v zraku čutiti, da si del nečesa velikega, pomembnega. Časih, ko si lahko z veseljem proglašal, da si mlad in zagnan. Ko si na televizijskem ekranu gledal, kako poteka na štadionu JLA v Beogradu svečanost ob dnevu mladosti: štafetna palica, ki so jo iz roke v roko ponesli skozi celo državo, večtisočglava množica, petje, radoživost ... Vse to pa je nekako povezoval občutek, da si kljub medsebojnim razlikam del neke skupne zgodovine in prizadevanja za podobne ideale. Ko se govori o takih tematikah, dokaj hitro zapademo v nesporazum. Ravno ker smo mladi, verjetno tudi precej naivno in idealisti- Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... stalgiji ne pomeni nobene zazrtosti v preteklost, kaj šele anahronizem. Želeli smo vam samo povedati, kako nam včasih razmišljanje o tistih časih, čeprav jih v bistvu poznamo samo iz druge roke, posreduje neko toplino v srcu. Misel na primer na bitko na Neretvi oz. bitko za ranjence, ko so partizani s taktično prevaro pod poveljstvom tovariša Tita rešili pred Nemci in četniki veliko število ranjencev. Ali pa npr. na dejstvo, da je bila tudi med vojnimi časi skrb za kulturo vedno primarna: partizanske enote so nosile imena pesnikov in pisateljev (Gregorčičeva, Prešernova, Cankarjeva brigada...), sam praznik slovenske kulture je nastal med vojno. Vse to nam nudi čisto poseben elan in željo, da bi tudi sami ustvarili nekaj, na kar smo lahko ponosni. Nočemo se vrniti nazaj v čas, vsaka stvar je enkratna ravno zaradi okoliščin, v katerih je nastala. Naš čas je različen in mora tak tudi ostati. Vrednote kot so bratstvo, solidarnost, vztrajnost in spoštovanje sočloveka, pa so danes neobhodno potrebne. gledamo na zakladnico polpretekle zgodovine, osredotočamo se predvsem na svetlejše plati. Vemo pa, da se je za vsem tem skrivalo marsikaj grenkega. Pisanje o Jugono- / RADIO IN TV SPORED Petek, 7. junija 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi V ospredju 21.05 Koncert: Gorni Kramer, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.15 Road Italy - Day by day 11.25 Nad.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Dok.: Una bella vacanza - Buon compleanno Dino! 15.10 Film: L'ombrellone 16.50 Dnevnik 17.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Igra: Rea-zione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Kvalifikacije SP 2014 23.10 Tv7 0.15 L'appuntamento V^ Rai Due ^ Rai Tre Canale 5 riggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-solvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio) 21.10 Film: Ghost - Fantasma (fant., ZDA, '90, i. P. Swayze, D. Moore) 23.35 Dnevnik O Italia 1 6.40 Risanke 8.20 Art Attack 9.00 Nan.: Le sorelle McLeod 10.25 Dnevnik: Tg2 Insie-me 11.25 Nad.: Il nostro amico Charly 12.10 Nad.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Senza traccia 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 22.50 Dnevnik 21.00 Nan.: Lol 21.05 Nad.: Rex 23.05 Aktualno: L'ultima parola La 7 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.15 Dok.: La Storia siamo noi 11.05 Dnevnik: Tg3 Minuti 11.10 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktula-no: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.00 Nad.: Ponderosa 15.45 Film: Il seme del tamarindo 17.45 Dok.: Geo Magazine 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Un posto al sole \iünu.EL; Cr i m i na it; J 21.05 Amore crimínale 23.10 E' uno di quei giorni che... u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 8.40 Nan.: Pacific Blue 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 13.45 Ieri e oggi in Tv 14.00 Dnevnik. Vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.35 Nan.: My life 15.50 Film: Cuori ribelli 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Quarto Grado 23.55 Nad.: Il mostro di Firenze ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 10.30 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nad.: Il mammo 9.10 Film: Kettle of fish - Un bel pasticcio (kom.) 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Centovetrine 14.45 Film: Amo-re sui tetti (kom.) 16.30 Aktualno: Pome- 20.00, 22.35 Aktualno 8.00 Poročila 8.25 Besede volilcev 12.00 Kolegij predsednika Državnega zbora,prenos 12.40 Politik, to sem jaz! 13.30 Prvi dnevnik 13.55 SVS, izbor 15.3017.30 Poročila 17.5019.30, 19.40 21.50, 23.30 Kornika 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 20.15 23.10 Tedenski pregled 20.45 Slovenci Evropejci 21.25 Beseda gledalcev 21.30 22.50 Žarišče 23.40 Od- Koper 7.00 Nan.: Zeke e Luther 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nad.: Una mamma per ami-ca 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Risanka: Simp-sonovi 14.35 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Ship-puden 15.25 Risanka: Lupin 15.50 Nad.: Smallville 17.25 Nan.: The Middle 17.45 Igra: Top one 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Nad.: True Justice 23.00 Nad.: Person of interest LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 Otto e mezzo 11.40 Rubrika: I menu di Benedetta 12.35 Nad.: Grey's Anatomy 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in fa-miglia 16.30 Nan: Il Commissario Cordier 18.10 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Vacanze nel Pae-se delle Meraviglie 22.20 Dok. film: 148 Stefano 23.40 Omnibus Notte 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Back Stage Live 15.30 Clas-sificamente sonori 16.20 Marquardo von Randeck 17.05 Avtomobilizem 17.20 Športna odd. 18.00 Ljudske zgodbe s Krasa 18.10 Iz popotne torbe 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Comacchio - Paese delle acque 20.00 Potopisi 20.30 Le parole piu belle 20.55 Nogomet: Islandija - Slovenija 22.50 Arhivski posnetki 23.35 Blue hole Tv Primorka 8.00 19.30, 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostra-ni 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 Na kavi z Giannijem 18.00 Žo-garija v Domžalah 20.00 Med nami 21.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.00 Nad.: Biser 8.40 Nad.: Pod eno streho 9.3510.40, 11.50 Tv prodaja 9.50 18.05 Serija: Larina izbira 10.55 16.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Serija: Beverly Hills 90210 1 4.00 Serija: Pod eno streho 15.00 Nad.: Chuck 15.55 Nad.: Srčna strast 18.55 24UR - vreme 19.00 22.15 24UR - novice 20.00 Film: Indiana Jones 2 (pust., ZDA, '84, i. H. Ford) 22.45 Film: Kraljica šunda 23.10 Eurojackpot 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Bor-go Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio News 17.00 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Momenti di liga 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Rubrika: Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved |r Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.10 Risanke, otroške nan. in odd. 11.25 Mi znamo 11.55 Sveto in svet 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Risanke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Dok. odd.: Tokijski priložnostni delavci 18.05 Nad.: Strasti 18.55 0.35 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Alpski večer 2013, 1. del 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub |r Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 10.25 Dobro jutro 13.05 19.05 Točka 14.05 6. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije 15.15 Na obisku 15.45 Alpe-Donava-Jadran 16.15 Mostovi - Hidak 16.50 Žogarija 17.20 Dok. odd.: Nacionalne sanje - Slovo Madžarske od Evrope 18.15 Osmi dan 18.45 Knjiga mene briga 19.55 Športni izziv 20.30 Nogomet - kvalifikacije za SP: Islandija - Slovenija, prenos 23.15 Film: Maratonec Slovenija 3 6.00 19.55, 22.00, 23.25 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 12.30 Evropski premislek 7.35 Kanal A 6.55 Risane serije 8.25 13.45 Nan.: Frasier 8.55 Nan.: Will in Grace 9.25 16.35 Serija: Šola za pare 9.55 Top Gear 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 14.15 Nan.: Jimova družina 14.45 Film: Na robu vrta 16.30 18.00, 19.45 Svet, Novice 17.05 Nan.: Na kraju zločina - Miami 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Ženskarji 21.50 Film: Deviško območje 23.40 Film: Anakonda 4 -Krvava sled RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (V studiu Betty Tomsič in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.35 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Virginia Woolf: K svetilniku - 6. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio or- Petek, 7. junija Rai 4, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Take shelter ZDA 2011 Režija: Jeff Nichols Igrajo: Michael Shannon, Jessica Chastain, Tova Stewart in Shea Whigham Curtis La Forche živi v malem podeželskem mestecu v Ohiu. je dober delavec, predan mož in skrben oče. Kljub nenehnim finančnim težavam živi srečno družinsko življenje z ženo Samant-ho in gluho šestletno hčerko. Nekega dne pa ga začnejo preganjati zlovešče sanje in nelagodne slutnje o apokaliptičnem viharju. Da bi zavaroval družino, začne na vrtu obsesivno graditi zaklonišče. Njegovo nerazumljivo vedenje bega ženo ter zbuja nerazumevanje med sodelavci in sosedi. to; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.l5, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 II vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora música; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Etnoba-zar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonorica-mente Puglia; 23.00 The magic blues; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Iz-štekani, Zadnji taxi, živo iz studia 14. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna, J. S. Bach; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbena medigra; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno . Maruša Krese: Da me je strah?; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 7. junija 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Ob prisotnosti šibkih severovzhodnih višinskih tokov bo še vedno omogočena popoldanska nestabilnost atmosfere. Jutri se bodo tokovi obračali od jugozahoda in bodo stanovitnejši. V nedeljo se bo bližala nova Atlantska fronta. V_A Po vsej deželi bo dopoldne prevladovalo precej jasno vreme. Popoldne pa bo zmerno oblačno do spremenljivo, ko bo tudi ponekod možna kakšna ploha ali nevihta. Padavine bodo vsekakor bolj verjetne v hribih in na vzhodu. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi. Dopoldne bo večinoma sončno, popoldne pa spremenljivo oblačno. Še se bodo pojavljale krajevne plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C. Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi. Jutri bo dokaj sončno, sredi dneva in popoldne pa bo še nastala kakšna nevihta. V nedeljo bo večinoma sončno, več oblačnosti bo le v hribovitih krajih zahodne Slovenije. Pihal bo jugozahodni veter. 2000 m ...........0 2500 m ...........-3 2864 m...........-4 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 8 in v gorah do 8,5. Končno dve akustični rešitvi, ki na skoraj neviden način pripomorejo k boljšemu sluhu: Phonak Virto nano in Phonak Audeo Q Imeli smo veliko ambicijo. Želeli smo ti, da bi boljše slišal s pomočjo napredne tehnologije, ne da bi te kdo opazil. Z nanotehnologijo UQuest smo našo željo uresničili in ti danes lahko nudimo takojšnji učinek ter zadovoljstvo. Inovacija za sluh! Udobno: prilagodi se na optimalen način! M o. e S S- Phonak Virto nano Trst - Ulica Massimo d'Azeglio 2 - Tel.: 040 638 775 washington - Afera o tajnem zbiranju telefonskih podatkov »Veliki brat« posluša WASHINGTON - Vodstvo ameriške administracije se doslej še ni uradno odzvalo na poročanje britanskega časopisa Guardian o skrivnem zbiranju podatkov o telefonskih klicih strank podjetja Verizon ZDA s strani vohunske Agencije za nacionalno varnost (NSA). Neuradno pa vlada trdi, da s tem ni nič narobe. Novica o zbiranju podatkov o telefonskih klicih sicer ne bi smela biti nobeno presenečenje, saj vladi to omogoča patriotski zakon, ki je bil sprejet po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001. Administracija predsednika ZDA Ba-racka Obame je od samega začetka delovanja leta 2009 zagotavljala, da bo v vojni proti terorizmu uporabljala vsa ustavna in zakonska sredstva. Neimenovani predstavnik administracije je ameriškim medijem poslal pisno pojasnilo, ki brani tovrstno početje, čeprav Guardianovega članka posebej ne omenja. Časopis poroča, da je sodnik Roger Vinson, ki sedi na posebnem skrivnem sodišču za nadzor nad tujimi obveščevalci (Fi-sa) 25. aprila letos podpisal nalog, da mora podjetje Verizon, ki ima v ZDA 112 milijonov naročnikov, redno in vsak dan predajati podatke o klicih v tujino o klicih v ZDA. Predati mora podatke o številkah klicatelja in klicanega, o trajanju klica in lokaciji. Ukaz ne predvideva, da se razkrijejo imena, niti vsebina pogovora. Gre torej za zbiranje podatkov in ne za prisluškovanje, kar pa po mnenju kritikov Obamove administracije z ničemer ne zmanjšuje grozljivosti početja. Celo nekdanji podpredsednik ZDA Al Gore je bil na Twitterju oster in je dejal, da gre za ne- kaj nezaslišanega in obscenega. Predstavnik administracije opozarja, da ne gre za prisluškovanje, ampak za ključno sredstvo v boju proti terorizmu. Organi pregona lahko na ta način odkrijejo ali so bili osumljeni teroristi v stiku z drugimi osumljenimi teroristi. Kongres je s takšnimi ukrepi vlade redno seznanjen, vse skupaj pa je v skladu z ustavo, zakoni ter zaščito osebnih svoboščin državljanov. Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) odgovarja, da gre za nekaj podobnega, kot če bi FBI pred vrata Američanov postavil agente, ki spremljajo, kdo vse prihaja in odhaja iz stanovanja. Demokratski senator iz Oregona Ron Wyden, ki je skoraj osamljen glas v kongresu proti zlora- bam vlade v imenu vojne proti terorizmu, je dejal, da mora administracija hitro pojasniti vse okoliščine. Wy-den sedi v odboru za obveščevalne dejavnosti in ve, kaj se dogaja, vendar pa po zakonu o tem ne more javno govoriti. Ukaz, ki ga je podpisal sodnik Vinson je v skladu z določili patriotskega zakona in velja od 25. aprila do 19. julija. Verizonovi naročniki sedaj vedo, da vlada ve, koga so kdaj klicali. Podobno lahko domnevajo tudi naročniki ostalih telefonskih podjetij, saj je težko verjeti, da bi se vlada omejila le na podatke podjetja Verizon, ki za zdaj prav tako ne komentira novega škandala Obamove administracije. (STA) zdravstvo - Nalezljive bolezni in cepiva »Speča pošast« čaka na priložnost LYON - »Speča pošast, ki bi se lahko prebudila in začela spet razsajati.« To prispodobo je za nalezljive bolezni, ki so jih v številnih evropskih državah z načrtnim cepljenjem otrok skoraj docela premagali, je uporabil Markus Rose, strokovnjak za cepljenje, ki dela v otroški bolnišnici J. W. Goethe v nemškem Frankfurtu. Rose je na mednarodnem srečanju o »inovaciji in imunizaciji« v francoskem Lyonu opozoril, da bi lahko te bolezni naenkrat postale spet zelo aktualne, ko bi se večje število družin odpovedalo cepljenju dojenčkov in otrok. V večini držav članic EU izvajajo načrtno cepljenje otrok proti davici, tetanusu, po-liomelitisu (otroški ohromelosti), oslovskemu kašlju, bakteriji Haemophilus influenzae tipa b in hepatitisu tipa b. Posledice teh boleznih so predvsem pri mladih zelo hude, tudi smrtne. S cepivi se je otroška smrtnost znatno znižala, »šele s kombiniranimi cepivi pa so bili zdravstveni načrti za imunizacijo prebivalstva uspešni,« je poudaril nemški izvedenec. Omenjene bolezni so v državah EU pod nadzorom, »predstavljajo pa spečo pošast, ki se lahko še prebudi,« je dejal Rose. Poliomelitis je prisoten v nekaterih azijskih in afriških državah, kjer so evropski potniki (če niso cepljeni) v nevarnosti, necepljeni Evropejci pa so vsekakor v nevarnosti tudi na stari celini, kjer je veliko priseljencev iz azijskih in afriških držav. To velja predvsem za hepatitis tipa b, »ki ga prenaša veliko število priseljenih otrok,« je zatrdil Rose. V nekaterih evropskih državah so med domačini vsekakor še zabeležili okužbe s tetanusom, iz Rusije pa občasno prihaja davica (difterija). Ta huda bolezen se je v 90. letih precej razširila v republikah nekdanje Sovjetske zveze, kjer so prekinili masovno cepljenje prebivalstva. Markus Rose je med dejavnike, ki bi lahko »prebudili spečo pošast«, uvrstil priseljevanje in »zaskrbljujoč porast števila staršev, ki nočejo cepiti svojih otrok,« poroča agencija Ansa. Rose meni, da je ta odklon psihološke narave, ker so bolezni, proti katerim se cepimo, pri nas skoraj izginile: »Zaradi tega so starši manj naklonjeni cepljenju, tako pa ponujajo boleznim priložnost, da spet pridejo na površje.«